Kreditne in kavcijske hipoteke.
23
Kreditne in kavcijske hipoteke.
(Maksimalne hipoteke.)
Dr. Vladimir K. Grossmann.
(Konec.)
b)  Prestanek maksimalne hipoteke. Maksimalna hipoteka prestane s tem, da se vknjiži nje izbris v zemljiški knjigi. To se more zgoditi na tri načine:
a) Na temelju pravilne izbrisne pobotnice;
b) Na temelju pravnomočne sodbe, ki odreja izbris;
c) V izvršilnem postopku, ko se izkaže izvršilnemu sodišču plačilo maksimalne hipoteke, oz. založitev ustreznega zneska v smislu § 224/2 i. r.
Ad a) in b) Izbrisni pobotnici enakovredna je n. pr. prisojilna listina, ki odreja izbris, enako velja glede pravnomočne sodbe civilnega ali kazenskega sodišča.
Da spoznamo prav materialnopravne pogoje, ko se lahko zahteva vknjižba izbrisa maksimalne hipoteke, moramo imeti v očeh primer, ki nam pokaže, kakšno materi-alnopravno vsebino mora imeti izbrisna listina in katere so predpostavke, da more dolžnik zahtevati izstavitev take listine, če pa je upnik noče dati, da ga more k temu prisiliti s sodbo, ki nadomešča pobotnico.
Zgolj zahteva splošnega zemljiškoknjižnega prava je, da mora tudi vsaka izbrisna pobotnica, ali druga izbrisna listina vsebovati veljavni pravni naslov izbrisnega dovoljenja (§ 26 odst. 2 Zzk.),152 kakor velja to za listine, na podlagi katerih se dovoljuje vpis pravic v zemljiško knjigo. Enako mora seveda listina ustrezati po svoji obliki zahtevam zakona (26 odst. t. Zzk.). Vobče je tak veljavni pravni naslov: ukinitev temeljnega pravnega razmerja in plačilo terjatve ter odrečenje upnika zemljiškoknjižnemu zavarovanju.
Kakor je temeljno pravno razmerje osnova, da se more vpisati maksimalna hipoteka, tako je prestanek, popolna ugasnitev temeljnega pravnega razmerja pogoj, da se more zahtevati izbris te vrste hipoteke.
Predvsem moramo tedaj poudariti, da za izbris maksimalne hipoteke ne zadostujejo doprineseni dokaz, da je dolžnik plačal terjatev v višini najvišjega zneska, kakor ga navaja maksimalna hipoteka.153 O materialnopravnem
102 Goldschmidt.
158 Exner-, Klang: Ehrenzweig; Leipen; Fischer-Colbrie (1926) odi. Gl. U. 13508
Kreditne in kavcijske hipoteke.
prestanku zastavne pravice vsled izvršenega plačila terjatve ne moremo govoriti vsled tega, ker v primeru maksimalne hipoteke kakšna terjatev sploh ni vknjižena. Nekaj drugega je, če je bila maksimalna hipoteka v smislu gorenjih izvajanj z identifikacijo spremenjena v navadno hipoteko. V takem primeru veljajo splošna načela glede izbrisa navadnih hipotek.153a
Maksimalna hipoteka ne jamči le za konkretne terjatve, izvirajoče iz temeljnega pravnega razmerja, v najvišjem iznosu vpisanega zneska, marveč nudi potencialno zavarovanje vsem terjatvam, ki utegnejo nastati iz tega razmerja, pa bodisi da vse te terjatve dosežejo mnogokratno višino najvišjega vpisanega zneska. Le hipoteka oz. zemljišče ne jamči tem terjatvam preko vpisanega najvišjega zneska. Ako tedaj dolžnik dokaže, da je iz temeljnega pravnega razmerja nastale terjatve plačal najmanj do višine vpisanega zneska, s tem še ni dokazal, da terjatve niso nastale v večkratni višini najvišjega zneska, da je tedaj poplačal zadnji znesek teh terjatev, za katerega integralno jamči maksimalna hipoteka.
Nadalje dolžnik s tem tudi še ni dokazal, da bi iz temeljnega pravnega razmerja nobena terjatev tudi v bodoče rie mogla več nastati, vsled česar seveda po sebi še ni upravičen zahtevati izbrisa maksimalne hipoteke.I53b
Vzemimo primer kavcijske hipoteke i/, prevzetega jam-čevanju za vse škode, ki bi komu utegnile nastati iz uporabe dolžniku danega poroštva v obliki raznih in številnih meničnih žirov. Če dolžnik dokaže, da je svojemu žirantu povrnil za menice, izknpljene od slednjega, znesek Din 100.000'—, do katerega najvišjega zneska je dolžnik dal svojemu žirantu kavcijsko hipoteko, s tem še ni dokazal, da je svojega žiranta poplačal sploh za vse menične obveze, ki jih je ta onemu v prid prevzel in ki so lahko ta znesek prekoračile. Nadalje pa tudi ni dokazal, da žirant zanj ne bo ničesar več plačal, bodisi iz že prevzetih meničnih žiro-obvez, ali pa še iz bodočih takih obvez, ki jih bo žirant morda na podlagi med obema strankama obstoječega dogovora v prid dolžniku še v bodoče moral prevzeti. Vsa iz takega  jamčevanja  event. izvirajoča plačila so v okviru
153a Gl. op. šiv. U2d. Prim. tudi odstavek o desidentifikaciji.
lssb v tem smislu Exner, Klanj?, Hhrenzvveig, Bartsch, odi. Gl. U. 8569, 9625, 10555. Enako rischer-Colbrie (1926) s pripombo, da tretji posestnik, ko plača zavarovani najvišji znesek, lahko zahteva izbris maksimalne hipoteke, čeprav temeljno pravno raz,-merje še obstoji.
Kreditne in kavcijske hipoteke.
25
kavcijske hipoteke zavarovana in dokler obstoji možnost nastanka takih regresnih terjatev žiranta iz prevzetega jamčevanja v prid dolžnika, oz. proti njemu, tako dolgo dolžnik ne bo mogel učinkovito zahtevati izbrisa maksimalne hipoteke.
Šele, kadar dolžnik dokaže, da je samo temeljno pravno razmerje prestalo, v gornjem primeru tedaj, da je jamčevalno razmerje sploh končano, da žirant sploh ni več zavezan svojemu dolžniku (pravilneje povedano onemu, v prid katerega se je zavezal dajati menični žiro) dajati nikakih meničnih žirov, ko je tedaj samo temeljno razmerje kot tako končano, izčrpano, prestalo, šele tedaj je stopil v veljavo prvi in temeljni pogoj, da more zahtevati dolžnik, čigar zemljišče obremenjuje maksimalna hipoteka, izbris te hipoteke.153*3
Nadalje pa mora dolžnik dokazati, da je temeljno pravno razmerje prenehalo, ne da bi ostala še kakšna terjatev, ki je iz njega nastala. Tedaj zopet ne zadostuje dokaz ugasnitve temeljnega pravnega razmerja in plačila terjatve v najvišji višini v zemljiški knjigi vpisanega najvišjega zneska, marveč se mora dokazati, da je bil poplačan zadnji dolg, ki je iz tega sedaj ugaslega pravnega razmerja nastal, ali pa da kak dolg sploh nikdar ni nastal.1 3b
Če so na maksimalni hipoteki vknjižene nadzastavne pravice, učinkuje izbris vedno le nekvarno njih pravicam (§ 58 Zzk.) Nadzastavni upniki morajo vsekakor privoliti v izbris, čim je njihova materialna pravica prestala, ali pa se mora tudi proti njim izvojevati sodba. Zgolj proti prvemu hipotekarju izvojevana sodba ne more učinkovati proti nadhipotekar jem.153c
i53c Exner zahteva za popoten izbris tudi privolitev nadzastavnega upnika. V primeru tožbe, s katero zahteva lastnik zastavljenega zemljišča izbris maksimalne hipoteke, učinkuje po Exnerju proti prvemu hipotekarju izposlovana sodba tudi proti nadzastavnemu upniku, češ, ko je dokazan neobstoj terjatve, je tudi nadhipotekarjeva pravica brez vsebine, ker nadhipotekar ju jamči zgolj ob uveljavljanju hipoteke obstoječa terjatev. Ta zaključek, ki izvira iz Exnerjevih načel, obravnanih zgoraj pod IV b. v poglavju o obremenitvi, moramo tudi tukaj odkloniti kot nepravilen. Glej zlasti op. št. 129 in 131. V bistvu enako kot Exner izvajata Landauer in Bartsch; slednji citira odločbo Novak 298 t. j. Gl. U. N. F. štv. 1101. Ta odločba pa nain \ pogledu pravnega položaja nad-hipotekarjev ni jasna, ker iz nje ne izhaja, ali so bili tudi oni sotoženi na dovolitev izbrisa. Če so bili sotoženi, je odločba pravilna, pa ne upra-vičuje sicer nejasnega naziranja Exnerja, Landaueija in bartscha: če pa nadhipotekarji niso bili sotoženi, pa je odločba v tem pogledu nepravilna.
26 Kreditne in kavcijske hipoteke.
Ko dokaže dolžnik prestanek temeljnega pravnega razmerja in plačilo zadnjega iz njega izvirajočega dolga, pa je tudi že izpolnil vse pogoje, da mote zahtevati izbrisno dovoljenje, oz. event. to svojo zahtevo uveljaviti s tožbo.153b
Gorenje zahteve je presojati vedno, kakor ustreza konkretnemu dejanskemu in pravnemu položaju. Ako imamo primer kreditne hipoteke, pa je dolžnik svoj odnosni dolg v celoti plačal, se upnik pač ne bo mogel braniti, češ da gre za kreditni dogovor in da ni izključeno, da bo dolžnik pri dajalcu kredita še kdaj iskal ali še v bodoče hotel izrabiti odobreni mu kredit, ki se more vedno zopet oživo-tvoriti ali obnoviti. Čim je namreč dolžnik plačal, hoteč s tem poravnati dolg iz „kreditne zastavne pravice",164 in nato zahteva nje izbris, mu bo pač moral upnik brez nadaljnjega dovoliti vknjižbo izbrisa kreditne hipoteke, saj se dolžnik s tem na splošno odreče pravici, dobivati še nadaljni kredit, ki se mu je proti zavarovanju s kreditno hipoteko dajal in bo stvar dajalca kredita, da nadalje ne bo več kreditiral. To bodi zlasti vodilo pri presojanju, kdaj more dovoliti izbris upnik, ki je dobil kreditno hipoteko tudi za bodoča kreditna razmerja.155
Nasprotno pa dolžnik, čigar zemljišče je obremenjeno s kreditno hipoteko do zneska 100.000 Din, iz kreditnega razmerja pa mu je nastal dolg v višini 200.000 Din, če nima morda kakega drugačnega posebnega in nasprotnega dogovora, ne bo mogel plačati prvih 100.000 Din v poravnavo „kreditne zastavne pravice", da bi potem ostalih 100.000 Din dolgoval samo še kot zemljiškoknjižno nezavarovan dolg, kajti maksimalna hipoteka jamči do svojega najvišjega zneska integralno do zadnjega za v s e terjatve, ki so iz temeljnega pravnega razmerja nastale ali utegnejo nastati.
ad c) Ko je razdelilni sklep postal pravomočen in dokaže zdražitelj, da je izpolnil vse dražbene pogoje, more zahtevati, da se izbrišejo vse one hipoteke, ki jih ni prevzel na račun najvišjega ponudka, marveč jih je v gotovini izplačal. (§ 2>7 odst. 3. i. r.). Maksimalna hipoteka prestane tedaj takoj materialno kot formalno. Seveda, kolikor upnik z najvišjim ponudkom ni bil do polnega najvišjega zneska efektivno poplačan, pride njegova zastavna pravica na ustrezni znesek razdelilnega sklada odn. na polog opravljen v smislu § 224 odst. 2. i. r.
154 Prim. op. št. 18b.
155 Glej zgoraj pod TV. b, oddelek o kreditni hipoteki za bodoča kreditna razmerja.
Kreditne in kavcijske hipoteke.
27
Delni  prestanek  maksimalne hipoteke.
Navadna hipoteka prestane materialno-pravno s plačilom zavarovane terjatve. Kadar dolžnik plača del zavarovane terjatve, ugasne hipoteka v višini izvršenega delnega plačila. Dolžnik lahko zahteva tak delni izbris, kadar se je upnik z delnim plačilom zadovoljil (§ 1415 o. d. z.). To je posledica akcesorne narave navadne hipoteke (§§ 449, 469, 1. stavek o. d. z.).
Tudi maksimalna hipoteka se more izbrisati v delnem iznosu ali po alikvotnem delu, 155a bodisi zaradi izvršenega delnega plačila, ali ker terjatve predvidoma ne bodo dosegle take višine in slično. V vsakem takem primeru pa je treba vedno izrecnega pristanka hipotekarnega upnika.
Zaradi samega izvršenega delnega plačila pa lastnik z maksimalno hipoteko obremenjenega zemljišča n e more zahtevati ustreznega delnega izbrisa maksimalne hipoteke, dejali bi „znižanja" najvišjega zneska. To velja ne glede na okolnost, da bi sicer — ne upoštevaje, da je dolžnik plačal le del in ne vse terjatve — izpolnil vse pogoje za dosego zahtevka na izbris te hipoteke. Čeprav je morda temeljno pravno razmerje že prestalo in je dolžnik delno plačilo izvršil v namenu, delno poravnati „kreditno zastavno pravico", vendar nima zahtevka na izbris ustreznega dela maksimalne hipoteke. Zastavljeno zemljišče jamči še naprej do celega najvišjega zneska. 15r'b Ta zaključek ne izvira samo iz izvajanj,156 da jamči maksimalna hipoteka razen za glavnico ozir. glavnični ostanek tudi še za razne v naprej nedoločljive pripadke kakor so obresti ter pravdni in izvršilni
i55a Tako Exner, po analogiji § 13/11 z. z. k.
i56b V tem smislu Exner, poudarjajoč, da je intervencija sodišča omejena na prvotno znižanje po § 14 / odst. 4. z. z. k. Bavarsko pravo po Exnerjevem citatu (Hvpothekengesetz, § 19) pozna ta delni izbris, ki se da izsiliti.
156 v praksi ne bo težave glede odločbe, ali je priznati obresti, pravdne in izvršilne stroške in ostale pripadke nastale terjatve že po sebi v okviru maksimalne hipoteke, kadar glavnica sama najvišjega zneska ne doseže, ker se običajno v vsaki zastavni listini izrecno dogovori, da služi hipoteka razen za glavnico tudi za — vse take in še druge pripadke. Toda kaj v primeru, če kaj takega ni bilo dogovorjeno in če se glasi listina sama imenoma le na zavarovanje glavnice, toda brez izključitve zavarovanja glede teh pripadkov, ki se v listini sploh ne omenjajo? Tu bomo pač morali priznati, da velja zavarovanje v okviru maksimalne hipoteke tudi za obresti ter pravdne in izvršilne stroške. Ne le, da se mora tak sporazum predpostavljati, marveč je tukaj treba vsaj analogno uporabljati določbe §§ 16 in 17 Zzk. in 216 točka 4. i. r. Osobito bo tudi uporabljati analogno zadnji stavek § 216 i. r., da se krijejo pripadki pred glavnico. Odprto ostane samo še vpra-
28
kreditne in kavcijske hipoteke.
stroški, s katerimi pripadki vred bi terjatev morda več ne bila v celot^ krita v okviru znižanega najvišjega zneska, marveč je predvsem posledica načela o integralnem jamstvu vse maksimalne hipoteke za vso in vsako terjatev, ki izvira iz temeljnega pravnega razmerja. Tukaj učinkuje to inter-gralno jamstvo vprav v obratno smer kot v gori obravnavanem primeru, da terjatev prekorači najvišji znesek maksimalne hipoteke, ki ne jamči v celoti le za prvi plačani znesek terjatve, marveč tudi za zadnji — neplačani znesek te terjatve.
Načelo intergralnega jamstva maksimalne hipoteke v obeh omenjenih smereh moramo izvajati iz absolutne ne-prekoračljivosti vknjiženega najvišjega zneska, tedaj iz § 14 odst. 2. Zzk. na eni strani, na drugi strani pa iz dejstva, da med terjatvijo in maksimalno hipoteko ni one povezanosti kot pri navadni hipoteki, ker maksimalna hipoteka ni akcesornega značaja. Iz tega sledi, da ustreza ne identificirani, po obstoju ali obsegu zemljiškoknjižno nedoločeni terjatvi maksimalna hipoteka kot nekak jamstveni okvir, čigar meja je navzgor neprekoračljiva, navzdol pa nikoli ni v naprej določljiva, pa je zato tudi ni moči zoper upravičenčevo voljo delno izbrisati.
Vse to velja nekvarno morda obstoječi posebni pogodbeni določbi, ki daje dolžniku pogodbeni zahtevek na znižanje jamstvenega okvirja maksimalne hipoteke za slučaj delnega plačila.
Postopek z varščino za stranske pristojbine.
sanje event. nad tri letnih, nezastaranih obresti in prekoračenega kredita. Glede obresti je poudariti, da izvirajo iz glavnice same in jih bo vsled tega. tudi kolikor so nad tri leta v zaostanku, kriti v okviru maksimalne hipoteke, saj one izvirajo posredno iz istega temeljnega razmerja, ki je predmet zavarovanja z maksimalno hipoteko. Ko pa te obresti kakor tudi do 5 letne obresti nimajo samostojnega enakega vrstnega reda z glavnico, kakor v smislu § 17 z. z. k. pri navadni hipoteki, obseg jamstva pa itak ne more prekoračiti vpisanega najvišjega zneska, se pokaže, da sploh, izvzemši vprašanje zastaranja, ne bo treba ločiti med obrestmi do 3 let in starejšimi.
V pogledu prekoračenja kredita je predvidevati slučaj, da se jemalcu kredita otvori kredit na primer do najvišjega zneska Din 50.000.—, maksimalna hipoteka, ki naj ta kredit s pripadki zavaruje, pa se določi na primer z zneskom 60.000'— Din. Vprašanje, ki se postavlja v tem, ali je v okviru maksimalne hipoteke zavarovan tudi znesek 5.000"— Din. če je kredit sam prekoračen in doseže višino 55.000'— Din. Zopet ne moremo prezreti, da izvira tudi ta presežek 5.000'— Din iz istega kreditnega razmerja, ki je osnova vknjižbi kreditne hipoteke in zato ne bi imelo smisla ta presežek izključiti iz kritja v okvir« maksimalne hipoteke, če ni v zastavni listini odrejeno izrecno kaj nasprotnega.
Kreditne in kavcijske hipoteke.
29
Skoro vsaka hipoteka ima poleg sebe varščino za stranske pristojbine in je zato ta vrsta maksimalne hipoteke najobičajnejša; v praksi se obravnava takorekoč vsak dan. Vkljub temu spada ravno vprašanje o postopku s to varščino v izvršbi v literaturi in judikatnri med najbolj ne-razjasnjena. najbolj protislovno in nedosledno obravnavana in rešena vprašanja, kakor je to bilo omenjeno v prvem oddelku tega poglavja.
Brezizjemno se pač priznava, da je varščina po svoji pravni naravi maksimalna hipoteka in da more po našem Zzk. obstajati zgolj na temelju določb § 14, odst. II. Zzk.1 7
Podati hočemo predvsem razna mnenja, ki v tem pogledu obstoje.
N e u m a n n - L i c h t b 1 a u menita, da se konča kavcijsko razmerje pri varščini z razdelitvijo najvišjega ponudka, kajti le one stranske pristojbine se morejo upoštevati, ki nastanejo upniku proti zavezancu; iz najvišjega ponudka se smejo kriti preko tega termina le še stroški za dvig gotovinskega izplačila, te stroške je tedaj prijaviti že k razdelitvi najvišjega ponudka. Obrestna naložitev kavcije po § 224/11 i. r. tedaj ni na mestu. Kadar pa zdražitelj prevzame terjatev, preneha zavezančevo jamstvo, zdražitelj nosi obresti od dneva domika, enako tudi stroške pobotnice in siceršnje stranske pristojbine. Redno bo pa upnik privolil v prevzem terjatve po zdražitelju le pod pogojem, da ostane vknjižena tudi varščina, iz katere je morda že posamezne zneske dobil priznane (n. pr. za prijavo terjatve). Če zdražitelj temu pogoju ustreže, bo moral prevzeti varščino brez zaračuna na najvišji ponudek. Tak sporazum bo treba naznaniti sodišču, da ga more v razdelilnem sklepu po § 214/2 i. r. upoštevati.
Ehrenzweig poudarja glede varščine, da je kavcijsko razmerje končano, če zdražitelj prevzame glavno hipoteko. Kavcija krije le one pristojbine, ki jih ima nositi zavezanec.
Landauer se sklicuje enako kot Nenmann-Lichtblati na odi. uradne zbirke (Novak) štv. 491,1:8 da je upnik s trenutkom razdelitve najvišjega ponudka poplačan, iz končanega pravnega razmerja mu tedaj ne morejo nastati nobene nadaljne stranske terjatve (pristojbine), zato je neizčrpani presežek varščine brez nadaljnega izplačati naslednjim zemljiškoknjižnim upravičencem. Enako stališče zavzema Lehman.
157 Odi. Gl. U. N. F. 1714. »» Gl. U. N. F. 1625.
30
kreditne in kavcijske hipoteke.
W a 1 k e r utemeljuje kot upravičeno zahtevo, da se izrabljeni znesek varščine v interesu naslednjih hipotekar-jev izbriše, preko tega pa ne najde nobenega prepričevalnega razloga za izbris varščine, ki bi imel za posledico odpoved prevzete hipoteke, ker upnik nima več varščine.
Obširno se s tem vprašanjem bavita Dolenskv in Paupie.
Dolenskvje prvi izrekel, da je varščino obravnavati točno po določbah § 224 i. r. Varščino more tedaj prevzeti zdražitelj, sicer se bi moral neizčrpani presežek naložiti po S 224/11 i. r. Pri plačilu glavne terjatve varščina izgine, bodisi da je izčrpana ali tudi ne. Pri prevzemu pa se varščina nikakor ne sme naložiti zdražitelju brez zaračuna na najvišji ponudek, ker bi bil s tem neupravičeno obremenjen in ker se po i. r. terjatve nikoli ne prevzamejo brez zaračuna na najvišji ponudek.
Pri prevzemu glavne terjatve mora zdražitelj obrestovati izčrpani del varščine v prid naslednjim nekritim hipo-tekarjem ali v njih nedostajanju v prid zavezancu, dočim neizčrpnega dela varščine ni obrestovati.
Podajo pa se sedaj razne komplikacije. Kaj, če zdražitelj obresti ne plačuje, ali se mora v takem primeru zdražitelj tožiti, ali se lahko proti njemu predlaga ponovna dražba zemljišča, kakor da ni izpolnil dražbenih pogojev? Nadalje, ko se neizčrpani del varščine naloži na obresti po § 224/11 i. r., se stvar komplicira, ko mora upnik, zlasti v primeru ponovnih dražb zastavljenega zemljišča voditi težavno evidenco o tem, da se mu stranske pristojbine povrnejo iz naloženega zneska ali presežka varščine. Zgodi se lahko, da mu sodnik takih stranskih pristojbin v naslednjem dražbenem postopanju ne prizna, ali da se s časom naložba izčrpa in upnik je zopet brez varščine.
Vsi ti pomisleki so odvrnili Dolenskega od njegovih pravilnih zaključkov in predlaga rešitev tako, da naj se v dražbenih pogojih določi, da mora zdražitelj neizčrpani del varščine prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek. Ker pa to vpliva kvarno na višino najvišjega ponudka, je za tako določbo potreben pristanek vseh prizadetih. Po
briše. Prevzema celotne varščine ne dopušča, ker bi se z izplačilom dela te varščine obseg jamstvenega okvira te maksimalne hipoteke zvišal.
Paupie je še doslednejši. Odklanjajoč pomisleke, ki jih navaja, in predloge, ki jih iznaša Dolenskv, zahteva Paupie dosledno izvedbo načel, uzakonjenih v § 224 i. r.
končanem dražbenem
varščine iz-
Kreditne in kavcijske hipoteke.
31
Predvsem si moramo biti na jasnem, da je varščina vkljub temu, da je to po svojem gospodarskem nastanku nesamostojna hipoteka, saj je nje nastanek pogojen od obstoja glavne terjatve, vendarle juristično popolnoma samostojna hipoteka, ki ima vrh tega popolnoma drugačno pravno naravo kot glavna hipoteka sama: ta je navadna hipoteka, ona pa maksimalna hipoteka. Čeprav praksa to nesamostojnost izraža celo tako, da zneska varščine v zemljiški knjigi ne vpiše pod rubriko „znesek", temveč kar v tekst zemljiškoknjižnega vpisa samega, vendar ne more biti nobene ovire, kot to pravilno poudarja Paupie, da vpišemo n. pr. glavno hipoteko pri enem zemljišču, varščino te hipoteke pa vknjižimo pri drugem zemljišču. Ravno tako si lahko predstavljamo primer, da glavna terjatev sploh ne postane predmet zemljiškoknjižnega zavarovanja, za vse stranske pristojbine te glavne terjatve pa se vknjiži varščina kot samostojna maksimalna hipoteka. Po teh primerih se nam jasno pokaže, da gre pri glavni hipoteki in varščini juridično vendarle za dve samostojni in različni hipoteki.
Ugotovili smo, da je varščina vrsta maksimalne hipoteke, za katero ni nikjer nobenih posebnih pravnih predpisov. Iz tega sledi temeljno načelo, da moramo varščino tudi v izvršbi obravnavati po istih in enakih načelih, kakor smo jih gori ugotovili in postavili za vsako drugo samostojno maksimalno hipoteko.
Paupie izvaja, da je prevzem dolga po §§ 171 in 223(1 i. r. privativne narave, zato ne more biti omejen. Če kavcijsko razmerje iz varščine preide v slučaju prevzema dolga po kupcu zemljišča iz proste roke, in enako seveda v korist prevzemnika hipoteke, brez vsake omejitve, kar je brezizjemno priznano, ne more biti v pomanjkanju kake posebne norme drugače v izvršilnem postopku. Saj obstoji vendar glede tega listinski posvedočen dogovor. Zato je tudi zdražitelj zemljišča zavezan, plačati stroške pobotnice in vse ostalo, čemur služi varščina, in to iz svojega. Tudi napram njemu je upnik upravičen, plačati požarno zavarovalno premijo na njegove stroške. Zato ni govora, da bi ugasnilo kavcijsko temeljno razmerje, ki predstavlja skup vseh onih obvez, ki jih dolžnik glasom zadevnega dogovora prevzame na sebe.159
Vkljub vsemu temu pa ugasne varščina kot maksimalna hipoteka, to pa iz razloga konkurence oseb, ki so upravičene, da participirajo na najvišjem ponudku.159
Ta izvajanja slede Paupieju.
32
Kreditne in kavcijske hipoteke.
Zato je z varščino postopati v dražbenem postopanju popolnoma enako kakor z vsako drugo maksimalno hipoteko. Kolikor so bili zahtevki iz varščine do zadnjega razdelilnega naroka prijavljeni in dokazani ali priznani, jih je upniku izplačati v gotovini. Z zaračunom na najvišji ponudek jih pa more prevzeti tudi zdražitelj. ki jih mora tedaj obrestovati v prid naslednjim hipotekar jem - defi-cientom odn. v njih nedostajanju na korist zavezanca. Založeni znesek pa itak nosi sam obresti.
V vsakem drugem primeru in preko ravnokar omenjenega obsega pa je na varščino odpadajoči znesek ali presežek naložiti na obresti po § 224/11 i. r. Če varščina ni v celoti krita, pa se kriti del tudi ne izplača upniku, tedaj še pred tem služijo obresti kritega dela v dopolnitev varščine do nje polnega zneska.1"0
Med strankami je seveda mogoč tudi drugačen dogovor, ki more gorenja načela spremeniti; mogoče je drugačno ureditev predlagati tudi v dražbenih pogojih. Vse to pa ne more nikoli iti na škodo naslednjih knjižnih upravičencev in zavezanca, pa bodisi da bi bili ti v kakršnemkoli smislu oškodovani ali da bi se učinkovalo na višino najvišjega ponudka brez njih izrecnega pristanka.1"1 Seveda se tudi zdražitelj zoper voljo ne sme obremeniti preko zneska najvišjega ponudka.
Smoter naložitve presežka varščine ali nje polnega zneska je v tem, da upniku utegne šele v bodoče nastati kaka terjatev, bodisi da je zdražitelj glavno terjatev prevzel ali ne. Možno je, da upnik ob času zadnjega razdelilnega naroka še neve za vse svoje stranske pristojbine ali jih še ne more dokazati. Upnik lahko šele pozneje izve za predpis rentnine. koje povračilo si je zavaroval v okviru varščine. V primeru ponovnih dražb zemljišča mora svojo terjatev ponovno prijavljati, z dvigom stranskih pristojbin mu nastanejo zopet nadaljnji stroški. Vse te njegove terjatve, ki ob prvi dražbi niti niso predvidljive, so zavarovane v varščini in upnik bi bil neupravičeno oškodovan, če bi se postopalo drugače kot po zgoraj obrazloženih in zakonu edino odgovarjajočih načelih.
160 Odi. Gl. U. N. F. 1877.
101 Tako zlasti ne sme določba, da bi bilo varščino ali nje del prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek vplivati na to, da bi zaradi tega bil kateri upravičenec prikrajšan v kritju ali varnosti svoje terjatve, slednje zlasti, če prevzame zdražitelj več hipotek. Tudi ne sme imeti taka določba nepovoljnega vpliva na višino najvišje ponudbe.
Kreditne in kavcijske hipoteke.
33
Morda je res kaka težava pri tem, da mora upnik iskati kritje stranskih pristojbin iz naložbe. To pa ne more vplivati na pravilnost in potrebnost tega postopka. Neutemeljeno pa je mnenje Dolenskega, da bi se utegnilo pripetiti, da v primeru ponovne dražbe izvršilni sodnik morda ne bo priznal upniku kakih stroškov. Izvršilni sodnik ima v tem pogledu kvečjemu pravico, odmerjati stroške glede višine, ne pa po temelju. Upnik more zahtevati kritje teh svojih stroškov iz naložbe s tožbo.
Po izpolnitvi dražbenih pogojev je varščino izbrisati v toliko, kolikor je njej ustrezajoči znesek ali njega del upnik prejel izplačan oz. kolikor se je ta znesek obresto-nosno naložil po § 224/11 i. r. Kar je zdražitelj prevzel, ostane vpisano. Tu imamo primer delnega izbrisa maksimalne hipoteke161a vsled izvršenega delnega plačila, ki velja v ostalem za vsako maksimalno hipoteko. Ker more po zakonu (§ 224/1 i. r.) zdražitelj prevzeti le do zadnjega razdelilnega naroka nastale terjatve, zato je tedaj, ako ni posebnega dogovora, neizčrpani del vedno obrestno naložiti.16^
Seveda ima gospodarska nesamostojnost varščine svoj poseben izraz, kadar se uveljavlja. Kadar prevzame glavno terjatev zdražitelj, lahko prevzame tudi izčrpani del varščine. Presežek pa se mora vedno naložiti,162 ker tu pač kavcijsko temeljno razmerje še ni končano. Zato nima smisla ev. dogovorna določba, da bi moral zdražitelj neizčrpani del varščine prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek, saj ima upnik za svoje bodoče zahtevke še večjo varnost v obrestni naložbi tega presežka. Bolj smotrno bi bilo dogovoriti s pristankom vseh upravičencev, da zdražitelj neizčrpani del varščine prevzame v zaračun na najvišji ponudek s tem, da ga mora tudi obrestovati in, če ne pride svoj čas do izplačila v korist upniku, izplačati po odredbah razdelilnega sklepa deficientom najvišjega ponudka.
Zdražitelj, ki je prevzel glavno hipoteko, odgovarja upniku, kot smo videli, v smislu določb zastavne listine kot prevzemnik dolga tudi za vse tam dogovorno določene stranske pristojbine. Če jih ne plača iz kateregakoli raz-
161a Ta delni izbris pa ni izjema od gorenjega načela, da tak delni izbris ni mogoče izsiliti, temveč je to posledica načela, da je maksimalno hipoteko izbrisati, če jo poplača tretji dolžnik, v našem primeru je to zdražitelj. Gl. op. štv. 153d), zlasti mnenje Fischer Colbrieja.
isib Prim. op. štv. 146.
162 Prim. op. štv. 146.
3
34
Kreditne in kavcijske hipoteke.
loga, bodisi da pri ponovni dražbi ni več zanje kritja, se ti nekriti zneski krijejo iz položenega zneska varščine. Osebe, ki so pričakovalci na ta znesek, s tem seveda izgube svoje pričakovano kritje, zato pa se lahko osebno regresirajo proti zdražitelju.
Posebnosti varščine kot gospodarsko nesamostojne hipoteke se bolj pokažejo takrat, ko zdražitelj glavne hipoteke ne prevzame. Upnik dobi vse že nastale svoje terjatve izplačane, presežek varščine se pa zopet naloži. To je načelo. Konkretno pa je treba preiskati vsebino določb o varščini, ugotoviti je treba, katerim terjatvam naj varščina služi v zavarovanje oz. kritje. Če je vknjižena morda le za nad 3 letne obrestne zaostanke, ti pa se upniku z glavnico in ostalimi pripadki vred preodkažejo, tedaj je že ob razdelitvi gotovo, da je kavcijsko razmerje varščine končano, ne da bi ostala še kaka neplačana terjatev, niti taka več nastati ne more. Tu bi bil polog logično brez pomena, moglo bi se neizčrpani presežek brez nadaljnega preodkazati naslednjim upnikom. S pristankom upravičenca bo tudi treba tako postopati. Toda, čim bi obstojal o tem kak spor, kaj pripade upravičencu iz varščine in ali bo mu morda še kaka terjatev nastala, se to sporno vprašanje, ki je materialnopravne narave, ne more reševati v izvršilnem postopku, odrediti je obrestno naložitev presežka, o spornem vprašanju pa bo moralo odločati pravdno sodišče. Upravičenec pa bo gotovo odgovarjal odškodninsko naslednjim hipotekar jem oz. zavezancu, če po njegovi krivdi presežek ni bil likvidiran že v izvršilnem postopku, bodisi da je postopal nagajivo, izigravajoč svoje boljše formalne pravice, bodisi, da ni podal v izvršilnem postopku prijav, kakor jih zahteva zakon (§§ 171, 211 i. r.),163 kajti v nedo-stajanju določene prijave bo vedno postopati po § 224/11 i. r. in neizčrpani presežek naložiti.
Če je varščina namenjena zavarovanju obresti od glavnice za čas od dneva najvišjega ponudka do nje izplačila, tedaj je vedno že vnaprej gotovo, da z razdelitvijo najvišjega ponudka kavcijsko razmerje ni končano, negotovo pa je, koliko bo bodoča obrestna terjatev še znesla. Tu sploh ni mogoče postopati drugače, kakor da se naloži neizčrpani del varščine.
Tako je treba od slučaja do slučaja za vsako pristojbino, ki je zavarovana z varščino, posebnega preudarka, kakšna posledica utegne nastati, upoštevajoč pri tem usodo
163 Gl. op. štv. 142 e.
Kreditne in kavcijske hipoteke.
35
glavne terjatve. Ker se brez pristanka upravičenca event. presežek varščine itak nikoli ne sme uporabiti za kaj drugega kot za njegovo zavarovanje, bo presoja konkretnega položaja pred vsem aktualna pri reševanju vprašanja, ali je upravičenec pravilno postopal, ko ni pristal na to, da se presežek varščine porabi za kritje naslednjih upnikov. Izvršilnemu sodniku bo pa tudi presojati, ali je na podlagi upnikove prijave smatrati, da je on dal tak pristanek, upoštevajoč pri tem vsebino in obseg zahtevkov, ki bi se mogli uveljavljati iz kavcije.
Varščina prestane z izbrisom iz zemljiške knjige, katerega materialni pogoji so bili ravnokar obravnavani. Poleg njih je mogoče seveda tudi, da nastanejo drugi materialno-pravni pogoji, ki ustanavljajo zahtevek na izbris varščine. To so lahko posebni dogovori, spremenjene določbe glede glavne terjatve, da postane ta n. pr. brezobrestna, i. si.
H koncu naj omenimo še nekaj nasprotujočih odločb, ki obravnavajo predmetno snov.
Nekaj164 jih izraža naziranje, da z varščino za stranske pristojbine ni postopati po § 224 i. r. zlasti njega drugem odstavku, kolikor odreja obrestno naložitev maksimalne hipoteke, češ, varščina jamči le za stranske pristojbine, ki nastanejo do razdelilnega naroka. Presežek naj se takoj preodkaže naslednjim upravičencem, ker je kavcijsko razmerje končano, varščina sama pa da je zgolj akcesorne narave, je tedaj odvisna od glavne terjatve, jamči le za stranske pristojbine proti zavezancu, ne pa za primer ponovnih poznejših dražb. Vse te odločbe prezirajo zlasti, da upniku lahko še v bodoče nastanejo kake terjatve, ki so bile z varščino zavarovane, pa do razdelitve najvišjega ponudka še niso nastale, ali da morda le niso bile prijavljene ali dokazane. Zato je po mnenju teh določb v primeru varščine vedno postopati po §§ 216, 217 in 223 i. r., katerih slednji določa, da je zaostale obresti in siceršnje stranske pristojbine upoštevati le do dneva domika. Vkljub temu pa upoštevajo pri varščini terjatve nastale do zadnjega razdelilnega naroka in preko tega celo poznejše stroške dviga denarja, v čemer se samo pobijajo.
Nasprotno pa izrekajo druge odločbe165 po temelju mnenje, kakor je kot naše naziranje obravnavano zgoraj, smatrajoč, da ni zakonite osnove, delati razliko med varščino in vsako drugo maksimalno hipoteko ter poudarjajoč,
164 Gl. U. N. F. 1623, 4503, 4603.
165 Gl. U. N. F. 1714, 1877; prim. tudi Links 19/8419.
3»
36
Kreditne in kavcijske hipoteke.
da kavcijsko razmerje z razdelitvijo najvišjega ponudka še ni ugasnilo. Te odločbe bolj jasno kot Dolenskv in Paupie, ki jih niti ne citira, zastopajo pravilno stališče zakona. Oba imenovana avtorja vzbujata namreč videz, kot da jih vodi v njunih zaključkih oportuniteta, smotrnost, ne pa jasna konsekvenca zakonitih določb.
Č. Zaključek.
Obravnavana snov, ki je normirana v nekaj kratkih vrsticah zakona o zemljiških knjigah in izvršilnega reda, predstavlja obsežen kompleks vprašanj in zaključkov, ki ne le, da niso v zakonu vsebovani, ampak segajo neštetokrat daleko preko vsebine zakona in intencije zakonodavca. Zato je razumljivo, da najdemo toliko različnih in nasprotujočih si mnenj skoraj pri vsakem načetem vprašanju. Skoraj povsodi pa se more opaziti, da nepravilna naziranja, ki smo jih v gorenjem pobijali, izvirajo iz nepravilnega vrednotenja pravne narave maksimalne hipoteke.
Nešteta načela, ki veljajo za maksimalne hipoteke, se bistveno razlikujejo od načel in predpisov, veljavnih za navadne hipoteke. Iz tega nujno sledi, da je pravna struktura maksimalne hipoteke bistveno drugačna kot pravna struktura navadne hipoteke, da je tedaj maksimalna hipoteka pravni lik sui generis.
Kakor povsodi v pravu velja tudi tu, da je pogoj pravilnih zaključkov spoznanje pravne narave določenega pravnega pojma oz. ustanove. Le iz tega spoznanja moremo pravilno in protislovja prosto reševati cesto subtilna vprašanja in številne situacije, ki se v teoriji in praksi morejo pojaviti.
Maksimalne hipoteke vsake vrste so v današnjem gospodarskem življenju tolike važnosti, v njih so naloženi toliki milijoni narodnega imetka, da gotovo ni umestno, če bi se vsi ti milijoni pretakali v temi nebroj protislovij o njih pravnem položaju. Gospodarstvo uspeva le tam, kjer vlada pravna sigurnost, te pa ni brez razjasnjenih pravnih pojmov in v praksi učvrščene in enotne, protislovja proste uporabe veljavnih norm in pravnih načel.
Namen te razprave je pripomoči k razbistritvi obravnavanih pravnih situacij in k enotnejšemu reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo maksimalnih hipotek.