C. C. postale. — Esce ogni venerdì mattina. »Novi list« izhaja vsak petek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111 ; te» lefon št. 39«08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 1. ure. Posamezna Številka 30 stot., stare SO stot. Noni list Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. •— Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 40 stot. za besedo, najmanj 5 lir. ŠTEV. 3. v eomes, petek ss. aprila ms. LETO I Tedenski koledar. 12. aprila, petek: Julij I., papež; An« Selu s; Zenon, šikof. — 13. sobota: H er« menegild, muč. ; Ida, devica. — 14. ne« delja: 2. povelikonočna. Justin mu« čenec; Valerij an, muč. — 15. pomede« Ijek: Peter Gonzalez; Teodor, muč, — 16. torek : Benedikt Joef Labre. — 17. sreda: Varstvo sv. Jožefa; Anicet, papež; Rudolf, mučenec. «— 18. četr« tek: Apolonij, mučenec; Antia, muč. V torek 16. aprila je prvi krajec; vreme se spremeni. Movlce. V rimski zbornici se vršijo pripravljalna dela za svečano sejo, kjer bo imel kralj Viktor Ema« nuel prestolni govor. S posebno skrbjo se krasi vladarski balkon, kjer bodo sedeli in poslušali člani kraljevske hiše, med njimi tudi kraljica Helena. Ovenčan bo s krasno rdečo preprogo, ki nosi savojski grb in liktorski s ve« ženj. O vsebini prestolnega govora bo razpravljal v par dneh ministrski svet. Za spomenik. Za spomenik padlim Goričanom so doslej nabrali 33.433 lir. Ljudsko gibanje, V mesecu marcu je bilo v goriški pokrajini 23 porok, rodilo se jih je 378, umrlo pa je 427 ljudi. Število prebivalcev je padlo za 49. Veliki fašistovski svet je te dni sklenil, da se izid glasovanja za novi parlament, ki se je vršilo 24. marca, vkleše v zidovje vladnih palač in sedežev fašistovske stranke. To ve« lja jra le za glavna mesta posameznih dežel, pri nas torej za Trst, Gorico, Palo, Zader in Reko. Požar vpepelil Dolenje pri Jelšanah, Tiha notranjekraška vasica Dolenje pri Jelšanah je v ponedeljek 8. t. m. postala plen strašnega požarja. Okrog 4. ure popoldne je pretrgal mir, ki je plaval nad vasjo, obupni klic: »Ogenj, ogenj!« Hiša Franceta Udoviča je go« rela. Iz poslopja se je valil dim in pla« meni so švigali skozi streho. Prihiteli so vaščani in začeli na vso moč gasiti. Bili pa niso kos razdivjani prirodni sili. Kmalu so bile tudi sosedne hiše v plamenih. Prišel je obč. načelnik iz Jelšan, prihiteli so orožniki in prebi« vaici iz sosednih vasi, a napor vseh je bil zaman: ogenj se je vedno bolj širil. Šele ognjegascem iz Reke, Jelšan in Trnovega ter oddelku vojakov se je po težkem trudu posrečilo, da so ogenj vkrotili. Požar je uničil 25 poslopij: hiš, hlevov in senikov. Okoli 10 družin s približno 60. osebami je brez strehe. Škoda znaša okrog 1 milijon lir. Člo« veških žrtev, hvala Bogu, ni bilo; tudi živino so rešili. Pomoč za uboge pogo« relce je nujna. Vpoklic vojaških novincev. 26. aprila pokličejo pod orož« je: 1. Fantje letnika. 1908., ki so bili lani spuščeni na začasen dopust, 2. Fantje vpisani v sezname letnika 1909., ki pri prejšnjih naborih niso bili potrjeni. 3. Letnik 1999. (rojeni med 1. januarjem in 30. majem 1909). Fantov, ki so določeni za lehko službo (servizi sedentari) ali ki imajo pravico do najkrajše službe treh me« seeev, ne vpokličejo. Zbor planincev. V nedeljo se je zbralo v Rimu 25 tisoč bivših alpincev. Zjutraj so imeli mašo nri sv. Petru, potem jih je pa« pež blagoslovil. Nato so se poklonili spominu Neznanega vojaka. D op dl« dne so še defilirali pred kraljevo pa« lačo. Popoldne so pa poslušali v Ko« lose ju nagovor vladnega načelnika. Rojstva v Trstu. Po računih tržaške občine nazadu« je v Trstu precej število rojstev. Le« ta 1920. je bilo 1939 rojstev več nego smrtnih slučajev. Leta 1923. je prebi« tek padel že na 1115, leta 1925. pa kar na 294 otrok. Tekom 1927. se je skrčil prirastek na 92 rojstev in 1928. je bi« lo sploh več mrtvih nego rojenih, ta« ko da je število tržaškega prebival« stva šlo nazaj. Isto velja za tekoče leto. Od 1. januarja do 1. februarja 1929. je bilo 171 mrličev več nego no« vorojenčkov. Trst Šteje danes 252.000 duš. Jezik za zobe! Madridski književniki so priredili večerjo na čast romanopiscu Ramonu de Valič«! nehm. Slavljenec je med večerjo imel zahvalni nagovor. Tu mu je pai ušlo par krepkih na račun vla« de. Komaj je slavnost končala, so že policaji slavljenca odpeljali. Huda nesreča. Pretekli četrtek zjutraj je na progi Bukarest « Jassv v Romuniji skočil s tira brzovlak. Izpod razvalin so po« legnili 24 mrtvih. To so po večini vo« jaiki, ki so se vračali z velikonočne« ga dopusta. Srboritež. Pri Velikovcu na Koroškem je šlo na boben veleposestvo inženirja Sei« fritza. Ko je prišel sodnijski uradnik z delavci, da odpelje blago, je razjarje« ni inženir potegnil revolver ter začel streljati na delavce. Dva je težko ra« ml. Svojo ženo, ki ga je skušala mi« riti, je pa do smrti zadel. Smrtna kosa v tržaški škofiji. Naj omenimo v naslednjih žalost» nih vrstah, kateri zaslužni možje sov Gospodu zaspali, odkar smo bili brez lista. Dne 15. februarja je umrl č. gospod Simon Defar, zadnjič v aktivni služ« bi kot župnik na Voloskem. Pokojni se je rodil leta 1876. v Tinjanu pri Pa« zinu, bil v službi po raznih hrvatskih župnijah, tudi med Slovenci precej let v Dekanih. Bil je znan kot milosrčen človek, zelo finega oFnašania, jako zaslužen dušni pastir. — Dne 23. feb. je umrl za kapjo č. gospod Ivan Ti« ringar v starosti 62 let. Rodil se je v Kranju, služboval je po mnogih kra« jih naše škofije, v zadnje v Podgor« ju. Bil je ljubezniv človek, ljubljen dušni pastir. — Dne 27. feb. je v Kaz« 1 j ah na skrajnem koncu Krasa za-tis« nil oči č. monsinjor Anton Kjuder, v starosti 78 let. Celih 53 let je pastir o» val v Lovranu pri Reki, v tržaškem Križu, v Tinjanu pri Pazinu, pri Sv. Justu v Trstu, pri sv. Ivanu v Šked« nju ter 25 let v Barkovljah, ki so mu postale druga domovina. Za večer svojega življenja si je izbral rojstno vas. Pogreb se je vršil ob veliki ude« ležbi duhovnikov z Gornjega Krasa in mnogoštevilnega ljudstva. — Dne 22. januarja je umrl dekan Franc Ryš« lavy, ki se je rodil 1, 1862. v Žveleni vasi na Češkem, se šolal v Gorici in služboval v Istri v Munah, na Repen« tabru ter kot dekan v Kastvu. — Bog ; jim bodi plačnik, njihovi sobratje pa j naj se jih spomnijo pri sveti daritvi! Prosto zavarovanje. Upravni svet Državnega zavoda za zavarovanje na življenje je sklenil, da oprosti že zavarovane očete šestih otrok od plačevanja obrokov za vso nadaljno dobo zavarovanja. Duhovniška vest. Č. g. France Kodrič, kaplan v Sol« kanu, je imenovan za župnika v Ko j« skem. Novemu župniku iskreno1 ca« stitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova na novem mestu. Redek lov. Jožef Eppih iz Kleč na Kočevskem je ustrelil 214 kg težkega medveda. Proti Judom. V zadnjem času se je pojavilo v Rusiji močno protijudovsko gibanje. Poluradni list »Krasna j a Gazeta« (Rdeči list) zahteva, naj se Judje od« strani] o od vseh vodilnih mest v ko« munistični stranki. Judje smejo le tr« govati, ne pa biti na uradniških me« stih. Čuden preobrat, če pomislimo, da so ravno vodilni možje boljševi« zma Trockij, Zinovjev.. Kalinin, vin», - Judje. NOVI list 1929 c. m*7f7i < ac;(7i S. 019610437,3 Pomanjkanje vode. Po Brdih, po Krasu, v Istri in tudi drugod po deželi pomanjkanje vode zelo občutno pritiska. Odkar smo pretrpeli nenavadno zimo, imamo le* pe, tudi gorke solnčne dneve, a zenu lja pogreša prepotrebne moče. Sneg, ki ga je zima nasula na zmrzlo zemljo, je burj a neugnanka raznesla na vse vetrove in zato ni dal skoro nič mokrote, dežja pa sedaj že tedne in ted» ne noče biti. Zato se niso razorane njive nič obrasle, vsejana semena ne morejo začeti kliti, ozimine so uvele in izsušene, travniki in senožeti so ruj avi, ves pogled na naša polja, na griče in dobrave je žalosten. Vse ka» že, kakor da smo še v januarju in fe» bruarju in ne že v aprilu. Ljudje se s strahom vprašujejo, kai bo z le» tošnjo letino. Vendar bi pa izdaten dež preokrenii v tem pogledu še vse na dobro. Trenutno je naj hujše bre» me, ki tlači naše ljudi, pomanjkanje vode. Kakor nam poročajo iz Brd, so usahnili celo- studenci in vrelci, ki so lansko sušo prenesli. Oskrba vode za kuho in živino povzroča ljudem nino» gokje obilo skrbi, dela in truda. Nov mraz in sneg. Solnčni in gorki dnevi, o katerih smo pisali v zgornjih vrsticah, so se koncem minulega tedna namah spre» menili v zimo. Zaveli so hladni, mrzli vetrovi, toplomer je padel zopet par stopinj pod ničlo in naše hribe je po» belil sneg. Sv. gora. Trnovsko pogorje in vse sosedno hribovje si je nadelo snežene kučme, mi smo si pa morali poiskati zopet toplejših oblek. Sneg je sicer hitro skopnel, mraz z burjo je pa gospodaril preko nedelje. Tudi iz drugih, južnejših krajev dr» zave poročajo o snegu in novem valu mraza. Pravtako prihajajo poročila o zopetnem mrazu in snegu iz vseh so» sednih držav. Huda strašna zima se očividno še noče posloviti. Danes v sredo, ko pišemo te vrste, je začel nalahko naletavati dež. Upaj» mo, da se nas bo nebo končno usmi» lilo. nam dalo prepotrebnega dežja in za letos odgnalo res neprijetno- starko — zimo. Priseljevanje v Ameriko. Ameriška Vlada izda vsako leto s 1. julijem postavo o priseljevanju. Za vsako narodnost se na podlagi števi» la prisotnih določi, koliko se jih še sme priseliti. Vseh skupaj se sme od 1. julija do prihodnjega 1. julija pri» seliti 150.000 oseb. Za Nemce je do» ločeno število 25.957; lani jih je sme» lo v Ameriko- 51.227. Na drugem me» s tu so Irci s 17.853. Najbolj se Ame» ričani branijo vzhodnih narodov. Egipčanov, Grkov, Kitajcev, Jap on» cev, Indijcev, Turkov in zamorcev pu» stijo le po 100 v svojo deželo. Za Ita» lij o so znižali število od 5802 na 3845. V to številko smo vključeni tudi mi. Jugoslovanov se sme priseliti le 671. Zedinjena Slovenija. Iz Jugoslavije je prišla vest, da se bo v kratkem vse slovensko ozemlje združilo v upravno enoto z enim sa» mini deželnim zborom ali z eno oblast» no skupščino in enim velikim župa» nom. Doslej je bila Slovenija razde» Ijena v dve deželi: južno Štajersko z Mariborom in Kranjsko z Ljubljano. Bili sta dve oblastni skupščini in dva velika župana. Zedinjeno Slovenijo si je ljudstvo vroče želelo in jo sedaj doseže. To je uspeh Koroščeve poli» tike. Veliki župan Slovenije bo naj» brž Vinko Baltič. Cerkvena poroka. Konkordat, sklenjen med vlado in sv. stolico, določa, da imej poroka pred duhovnikom polno veljavo tudi za državo. Duhovnik prečita pri tem iz državne postave par členov, ki se tičejo zakona in družine, kakor je de» lai doslej občinski načelnik ali župan. Nekateri so se vprašali, ali bo duhov» nik moral pri tem opasati državno tro» bojnico. Italijanski časniki so poizve» deli v Rimu in sedaj odgovarjajo, da trobojnica ni potrebna za veljavnost zakona. Zadostuje, da duhovnik opravi predpisane cerkvene obrede, Ako hoče, si v znak spoštovanja do države trobojnico lahko opaše. Tržaški želodci. Lansko leto so Tržačani popili 184 tisoč hektolitrov vina, piva 32.000. Na vsakega več ko 10 let starega Tr» žačana pride skoro en hektoliter vina na leto. Vožnja s »Zeppelinom«. 15, aprila bo »Zeppelin« šel na pot nad Sredozemno morje. Vozni listek za to zabavno vožnjo stane 5100 ši» lingov, t. j. 13.719 lir. V maju pojde ta nemški zrakoplov spet na pot. Če boš hotel z njim, te bo stal vozni listek 14.000 šilingov, v lirah je to 37.660 lir. Bivališče občinskih načelnikov. Mussolini je razposlal vsem p re» fektorn okrožnico, kjer ukazuje, da morajo- občinski načelniki ali pode» stati imeti stalno bivališče v občini, kateri načelujejo. Razun tega bi se morali občinski načelniki izbirati za naprej med osebami, ki so v občino pristojne. Predsednik vlade hoče od» praviti navado, da bivajo občinski načelniki drugod in se oddaljujejo tako pogostoma iz občine. Tudi misel, da naj se načelnik izbere iz srede Občinarjev, bodo naši ljudje pozdravili. Čegav je južni tečaj? Med Anglijo in Ameriko je izbruh» nil spor zastran posesti južnega te» čaja. Amerika trdi, da so njeni raz» iskovalci odkrili največ zemlje okrog tečaja. Angleži pravijo, da je Scott odkril tečaj in je torej tečaj njen. Nemara se bo še Norveška oglasila, ker je Amundsen prvi zasadil na te» čaju norveški prapor. Cvrtje. Blizu Roviga je neki lump zažgal trgovino nekega Andreottija. Trgov» cu se je scvrlo 20.000 jajc. Obisk. Na jesen bo tržaška motorna ladja »V ulcania« pripeljala v domovino 1500 Italijanov iz Severne Amerike. Obiskali bodo bojišča in Rim. Boji v Tripolitaniji. V prekmurski afriški deželi Tripo» litaniji, katero je Italija pridobila leta 1911. v vojni proti Turkom, je izbruh» n ili nov oborožen upor tamkajšnjih plemen. Arabce je težko ugnati, ker se skrivajo v puščavah, ki so radi ne» znosne vročine in peščenih viharjev težko dostopne. Večji del prebival» stva se je Italiji že podvrgel, nekatera bojevita plemena pa še vedno kljubu» jejo. Te dni so se spet dvignila in ho» tela naskočiti iz zasede italijanske po» sadke. Toda vojaški zrakoplovi so jih pravočasno opazili in prišlo je do kr» vavega spopada, kjer je obležalo 160 Arabcev. Redna vojska je zaplenila mnogo pušk in streliva. Uporniki so bili poraženi in ostanki so se razpršili v notranjost. V boju je padel tudi eden izmed arabskih voditeljev. Škof Tomažič pri papežu. Mariborski pomožni škof dr. I. To» mažič je bil dne 16. marca sprejet od papeža in se ž njim delj časa razgo» var j al. Ko je monsignor Tomažič orne» nil, da se tudi slov. katoličani vesele sporazuma med Cerkvijo in Italijo, je sv. oče odvrnil, da je treba sedaj še več moliti ko prej, da se srečno ure» di jo in izvedejo vse zadeve, ki so s pogodbo v zvezi. Gladna prestolica. Policijski načelnik nekdanjega glavnega kitajskega mesta Pekinga (sedaj se imenuje Peiping) je izjavil dopis» n ikoni inozemskih listov, da več kot ena četrtina pekinških prebivalcev nima kaj deti v usta, Američani so organizirali pomoč za gladu j oče. Japonci pa, ki se boje prevelikega ugle» da Amerike med Kitajci, so zabranili prevoz živil po šantunski železnici, kjer imajo oni upravo v rokah. Poroka. Gospodična Stana Germekova, hči nadučitelj a Germeka z Vogerskega, se je poročila z gospodom Silvanom Pečenkom, uradnikom pri vel. župan» stvu v Ljubljani in znanim pevcem. Obilo sreče! Zgubljeno. Neki potnik je na Ribi j evi »kor je» ri« iz Postojne do Gorice zgubil črno denarnico s 50 lirami in nekaj dro» biža. Vesten najditelj naj vrne v Ri» bijevem uradu, kjer dobi nagrado. Zlat prstan dobi zastonj kdor nabere v katerem si bodi času 200 listkov, ki so priloženi vsem % kg težkim paketom iajčjih testenin P E» KTETE. Zahtevajte pri trgovcih take testenine. Krojni tečaj na Reki priredi za krojače, šivilje, nadšivilje in pletilje F. Potočnik, lastnik oblast, ko-nc. krojnega učilišča v Ljubljani, diplomiran v Italiji z zlato medaljo in naslovom krojnega profesorja. Inf or» macije in vpise sprejema vodstvo za» voda, Ljubljana, Stari trg 19. Kako je s politiko. Mussolini in Chamberlain, Že v zadnji številki smo sporočili, da sta se Mussolini in angleški zuna* nji minister Chamberlain (Čember* len) sešla 2. aprila v Florenci na dalj* ši politični pomenek. Kljub temu da ni javnost nič določnega zvedela, kaj sta oba državnika sklenila, je sestanek vzbudil v evropskem časopisju veliko pozornost. Razgovor med Mussolini* jem in Chamberlainom ni namreč vsakdanja reč. Načelnik vlade ne ho* di osebno v Ženevo k sejam Zveze narodov, temveč se da po navadi za* stopati po Grandiju. Zato nima pri* like, da govori parkrat na leto z an* gleškim zunanjim ministrom in drugi* mi državniki. Zadnjič se je Mussolini sestal s Chamberlainom 30. septem* bra 1926. v Livornu. Tedaj sta minis* tra ustanovila skupen program in do* ločila, da bosta Anglija in Italija v ne* katerih točkah enotno nastopili. Ita* lija je obljubila Angliji politično po* moč proti Turkom, s katerimi so se tedaj Angleži ravno pričkali radi pes trolejskih vrelcev okoli mesta Mosul. Zato je pa Anglija prevzela dolžnost, da pripomore Italiji k zaokroženju njenih prekmurskih posestev v Afri* ki. In res je Italija dobila kmalu nato deželo Džarabub, Anglija pa ugodno rešila zadevo petrolejskih virov. To je bil čas najtesnejšega prija* teljstva med Angleži in Italijani. Na mednarodnih konferncah se je opa* žalo v premnogih slučajih, kako so* delujejo in se podpirajo diplomatje obeh držav. Pomorski dogovor med Anglijo in Francijo. V poletju 1928. je pa nastopil nov dogodek. Po Evropi se je razširila vest, da sta angleška in francoska via* da podpisali silno važen pomorski sporazum. Anglija je bila pred sve* tovno vojno kakor znano prva po* morska sila na svetu in njeno brodov* je je vladalo brez težave na oceanih. Ker se je Nemčija spustila v tekmo z Angleži, je bilo njeno brodov je 1918. uničeno. Toda Angležem je vstal po svetovni vojni v Združenih državah Severne Amerike nov tekmec. Ame* rikanci so mnogo nevarnejši in res* nejši nasprotniki nego Nemci. Med svetovno vojno so obogateli na ra* čun vsega sveta in se dušijo v blago* stanju. Deli so si v glavo, da morajo biti na morju vsaj tako močni kakor Angleži, in sedaj trosijo velikanske svote za oboroževanje. Angleži so se ozrli v tej stiski po zavezniku in ga našli v Francozih. Avgusta 1928. se je podpisal med Londonom in Parizom sporazum, kjer se Francozi obvezuje* jo, da bodo podpirali nasproti Ame* riki angleške koristi, s čimer je An* glija dobila na svojo stran najmočnej* šo državo na evropski celini. To je bila prav znatna pridobitev gospoda Chamberlaina. V zameno so pa An* gleži obljubili Francozom pomoč v Sredozemskem morju in jim dovolili prosto roko pri oboroževanju na su* hem. Nasprotniki Chamberlainovi so vzdignili krik, da je Anglija stopila v službo francoske politike v srednji Evropi in na Balkanu ter da podpira s tem francoski militarizem. Naj* odločnejše je protestirala proti po* morskemu sporazumu Amerika. Pod vtisom ameriških protestov so An* gleži in Francozi dogovor sicer pr e* klicali, toda avgusta 1928. se je začelo kljub temu novo razdobje v angleš* ko*francoski politiki. Od tega časa nastopajo Angleži in Francozi spora* zumno in vzajemno v vseh prašanjih evropske politike. Posledica je bila, da so se odnošaji med Italijo in Anglijo ohladili in da je vsaka država hodila svoja pota. Sestanek v Florenci. Nekateri so celo prerokovali, da se izcimi iz tega nasprotje med Anglijo in Italijo. Zato je povsem razumljivo, da je najnovejši sestanek med Musso» linijem in angleškim zunanjim minis* trom vzbudil splošno pozornost. Še bolj so postali ljudje pozorni, ko so brali uradno izjavo, da se je na se* stanku obeh državnikov ugotovila glede različnih političnih vprašanj enotnost njunih nazorov. Evropsko časopisje je začelo to objavo na vse mogoče načine tolmačiti. Eni so rekli, da pomeni sestanek v Florenci zo* petno spremembo angleške politike, ki se želi oddaljiti od Francije in iz* nova približati Italiji, drugi so pa tr* dili, da nima sestanek prav nobenega pomena, češ da je bil le osebna vljud* nost, kakor je pač med državniki v navadi. Kakšen je pravi in resnični pomen sestanka, danes ni še mogoče ugotoviti, ker je bil njegov potek za* upen in strogo tajen. Gotovo pa je, da ni bil le prazna zunanjost. Saj se ravnokar razpravljajo v Parizu reči, ki zadevajo živo obe državi in o kate* rih se morajo Angleži in Italijani spo* razumeti. V Parizu se vršijo pogaja* nja o nemški vojni odškodnini, ki se bo iznova preračunala in gotovo zmanjšala. Vsaka država bo zahtevala pri novi razdelitvi seveda čim večji delež in zato bodo spori med člani bivše entante neizogibni, ako se že prej ne domenijo. Prav gotovo je, da sta se Mussolini in Chamberlain (Čem* berlen) v Florenci o tej stvari razgo» varjala. Poudariti je treba nadalje, da je Italija obenem z Anglijo, Francijo in Nemčijo podpisala pogodbo v Lo* carmi in zajamčila skupno z Angleži nedotakljivost francoske meje na* pram Nemčiji. Zanima jo zategadelj močno, kako se razvijajo odnošaji med Berlinom in Parizom. Tudi o tej reči sta se ministra najbrž razgovar* j ala v Florenci. Položaj Evrope še nejasen. Da bi pa sestanek značil preokret v angleški politiki, ni razvidno. K več* jemu je hotel Chamberlain poudariti, da ga prijateljstvo s Francijo prav nič ne ovira, da vzdržuje tudi z Italijo od* nošaje dobrega sosedstva. Fašistovski impero trdi, da je bil obisk nekak »opomin Franciji, naj se ne zanaša pri svojih nevarnih podjetjih na brezmejno prijateljstvo Angležev.« Glede zunanje politike Italije trdi list, da je dovolj, ako so se sklenile politične in gospodarske pogodbe z državami, s katerimi jih je kazalo skleniti. Danes se Italija ne more pri* kijučiti nobeni velesili, ker politika svetovnih držav ni še jasna. V Evro* pi se razvijajo sile, o katerih se ni še mogoče izjaviti, in to sta Rusija in | Nemčija. Slično je z Ameriko. Samo | angleška politika je 'trezna in pamet» ! na. Ne bilo bi ne modro in ne koristno, ako bi se Italija že danes odločila in stopila na eno ali drugo stran. Držati se mora v razdalji, čakati in opazo» vati. Ignac Seipel odstopil. Dne 3. aprila je predsednik avstrij» ske vlade kancler Seipel nepričakova* no odstopil. Z njim se je umaknila celokupna vlada, sestoječa iz krščan» skih socialcev, velenemcev in kmetov. Seiplov korak je vzbudil veliko začu» denje, ker je kancler razpolagal v par» lamentu z večino in ga ni nobeno ne» ugodno glasovanje sililo k odstopu. Kakor bomo videli v naslednjem, je Seipel dokazal z ostavko iznova svojo politično sposobnost. Najvažnejše vprašanje, radi kate» rega se socialni Gemokratje tržejo z vlado že celih šest let, je vprašanje stanovanjskih najemnin. Socialna de» mokracija, ki šteje v dunajski zborni» ci skoro enako število poslancev ka» kor kršč. socialci, se je branila do» slej z vsemi silami proti spremembi medvojnih stanovanjskih zakonov, po katerih imajo hišni gospodarji vezane roke in ne smejo višati starim stano» valcem najemnine. Ker so deset let po vojni vojne postave še vedno v ve» ljavi, niso stanovanja nikjer v Evropi tako po ceni kakor na Dunaju in v Avstriji. Hišni posestniki dobivajo komaj toliko najemnine, da z njo pia» čajo davke. Popolnoma izključeno je, da bi mogli hiše popravljati ali večati. Najslabša naložba denarja je danes v Avstriji gradba novih hiš. Zato za» sebmki že deset let nič ne zidajo in pomanjkanje stanovanj je v mestih, a tuai na deželi strahovito. Na Du» naju, kjer je občina v socialno - de» mokratičnih rokah, so si pomagali z novim občinskim davkom, čigar čisti prinos je namenjen izključno zidanju novih hiš. Z milijoni, ki jih je vrgel sta» novanjski občinski davek, je dunajsko mesto zgradilo številne, prav ogromne stavbe, kjer oddaja strankam po ceni majhna stanovanja. Socialni demo» kratje so sklenili, da bodo toliko časa zidali nove občinske hiše, dokler ne bo stanovanj na Dunaju preveč in se bo tako najemnina sama od sebe znižala v vsem mestu. Načrt je lep in socialen, a ga lahko izvede le bogati Dunaj, nikar pa osta* le občine v državi. Načrt zahteva na» dalje za svojo izvedbo celo vrsto let, stanovanjska beda pa kriči po hitri rešitvi. Obstrukcija socialnih demokratov. Zato se je Seipel odločil, da predloži parlamentu nov stanovanjski zakon. Iskal je pri tem stika s socialisti in se skušal z njimi pobotati. Predlagal je, naj država podpira zidanje hiš z de* nar jem in davčnimi olajšavami, hotel je, da naj ne samo občine, ampak tudi zasebniki zidajo. V tem slučaju se mo* rajo najemnine vsaj toliko zvišati, da se zasebnikom zidanje hiš izplača. Vi# šanje najemnine gotovo ni idealna reč. Revni sloji, posebno delavci, je* majo s tem nase težka bremena. Toda večkrat ni drugega izhoda. Ako je dr» žava revna, je na žalost Siljena, da od# bije često tudi najbolj upravičene za# hteve prebivalstva. Socialni demokratje se pa nočejo ozirati na suhe državne blagajne. Ve# nomer ženejo isto: najemnine se ne smejo višati! Ker vedo, da je v Av# striji hišnih posestnikov malo, najem# nikov pa mnogo, zahtevajo socialni demokratje, naj o višanju najemnin odloči ljudstvo in naj se zato razpiše# jo volitve. Nadejajo se, da dobe pri volitvah večino, in zagospodarijo ta# ko v Avstriji. Socialisti hočejo vlado prisiliti k volitvam. Zato ovirajo na vse načine delo v parlamentu. To je največja Seiplova težava. Z druge strani ima pa Seipel sitnosti tudi z lastno večino. Krščanski social# ci so se morali združiti z velenemci in agrarci, ako so hoteli obvladati so# cialno # demokratsko manjšino. Vele# nemci in kmečka zveza so sicer šibki, štejejo le nekaj poslancev, a so kljub temu važni, ker so jeziček na tehtnici. Zavedajoč se svoje važnosti, so začeli v zadnjem času pritiskati na kršč. so# cialce z vedno večjimi zahtevami in velenemci so si dovolili celo luksus protikatoliške propagande. Mislili so, da se bo Seipel ustrašil in na vsej črti popuščal, a so se pošteno zmotili. Me# sto da bi popustil, je Seipel odstopil. Demokracija v nevarnosti. S tem je spravil svoje velenemške in agrarne zaveznike v najhujšo za# gato. Ti dve strančici sta se sedaj za# vedli, da bi se krščanski socialci kon# čno lahko sporazumeli tudi s socialni# mi demokrati in stvcrili ž njimi skup# no vlado, kakor predlala že del j časa voditelj socialistov dr. Renner. V tem slučaju bi velenemci in agrarci odleteli in postali v političnem življenju Av# strije popolnoma brezpomembni. To spoznanje jih je tako streznilo, da so dva dni po Seiplovem odstopu že iz# javili, da žele še nadalje sodelovati s kršč. socialci ter stop iti spet z njimi v vlado. Seiplova stranka bo seveda se# daj pritisnila in zahte vala od velenem# cev in samostojnih kmetov brezpogoj# no disciplino za bod očnost, kajti le tako zavezništvo ima za kršč. socialce veljavo. Če se vlada s socialnimi de# mokrati ne sestavi, bo Seipel torej dosegel vsaj to, da Utrdi in vsestran# sko disciplinira sv/oj(j> d grenak je kruh Adamo* vih otrok, samo ona čuti. da je zem* | Ija v resnici solzna dolina. Jarem tlačenih v stari dobi je po* staj al zmeraj težji, zmeraj neznosne)* ši. čim jačja je postajala sebičnost in samoljubje bogatinov. In to je doseglo svoj vrhunec baš v tako zvani zlati dobi Rimljanov. Tedaj so med izbra* n im ljudstvom farizeji in saduceji, prožeč roko Rimljanom, tiščali in da* vili trpine. A kaj naj rečemo o pogan* skih narodih, kjer sta dve tretjini ljudi težko vzdihovali v naj hujših okovih naj okrutne j šeg a robstva. Krik in vpitje stradajoče raje je segel do neba. Z neba je stopil Bog sam. Ta Bog je prevzel ljudsko nara* vo in človeško srce. Gledajočemu člo* veško bedo se mu je žal storilo, ker je videl, da so zmedeni in razkropi j e* ni kot ovce brez pastirja (Mat. 9. 36), ker niso imeli ničesar jesti (Mark. 8, 2) ter ganjen v svojem božanskem srcu reče: »Žal mi je tega ljudstva.« (Mat. 15, 32). Da, to ljudstvo, žejno nebeškega nauka, je šlo za Jezusom in pozabilo na skrbi zemeljskega življenja. Hre* penelo je po besedi onega, ki se je po* Dr Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni. (Dalje.) III. Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zem* Ijo, da jemlje iz nje življenje in za davek, če nima dolgov, pač na polne hleve, in če ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neod* visen od vsega sveta. Tak kralj in gospodar je bil Pre* sečnikov Boštjan na Jelovem brdu. Njegova hiša je stala prav pri koncu vasi. Zidana je bila in imela je tako imenovano »gorenjo hišo«, okrog ka* tere je tekel lesen hodnik. Okna so tičala v okvirju zelenih, k ameni tih stebričev, a z železom so bila tesno zapažena. Nad okni je kraljeval sv. Ferjan ter s svojo golido zabranjeval požare. Tik hleva na dvorišču je ležal velik kup gnoja, a vzlic temu sta se povsod kazala snaga in red. Na steni je viselo raznovrstno orodje, da je bilo takoj pri rokah. Tnalo je bilo pometeno in glavna pot proti hiši ie bila še celo s peskom posuta. Tik vhoda pri veži je tekla voda iz umetnega vodnjaka, ker so Presečnikovi že v tistih časih imeli svoj vodovod. Pri tej hiši si se takoj čutil doma* čega, ker ni bilo v vsi naselbini niče* sar, kar bi bilo ustvarjalo kaj neso* gl asi a. Vse se je strinjalo in vjemalo. Bila je že noč, ko sem stopil v vežo. Dolga ta veža se je končala v mo* gočno kuhinjo, visoko obokano. K a* dar je visoki ta obok bil poln mesa, ki se ie ondi sušilo, je človeku poseb* no dobro del pogled na n jegovo bi a* goslovljeno višino. Obok kuhinje in tudi veža sta bila zavita v saje, od k a* ter ih je pri južnem vremenu kan alo ter se svetlo nabiralo na tlaku. Nad tem se tiste dni še nihče ni s podtikal: bila je to nekdanja navada, tako da je kapalo že pri starem očetu in brez dvojbe tudi že pri tega očetu. V veži je vladala tema, samo od ognjišča sèm se je svetilo. Tam se je togotila ženska, da niso burkle po* pravi j ene, da ni mogoče loncev pri* sta vij ati in da so moški vsako leto boli zanič. Glas te ženske mi ni bil neznan in vedel sem tudi komu velja ta jeza in srd. Bila ie dekla Liza. ki je pred p e* timi leti že tudi služila pri Presečni* kovih. A njena beseda ie veljala hlap* cu Dani jelu — pomislite, to cokli ar* sko ime v tem olikanem pogorju! — ki je istotako že dolgo vrsto let služil pri Boštjanu. Že večkrat sem omenjal, da je te* danji čas imel svoje posebne navade. Med take navade je spadalo tudi, nižal v hlapca, v trpina, ki je revnim obečaval nebeško kraljestvo. Medtem so se pa na svoje bogastvo ponosni razkošneži zabavali za bogato obložen no mizo in premišljali, kako bi se čimpreje iznebili božanskega prijatelja tlačenega ljudstva. »Žal mi je tega ljudstva!« Evo prve solze prelite za trpina! Kanila je iz očes božjih. Solza je prišla iz srca tistega Boga, ki ljubi vse, kar je us tv a* ril, ki ne gleda na človekov obraz, marveč na dušo — in tudi siromakom va je ustvarjena po podobi svojega Boga. In solza božja je padla na plodna tla. Vzbudila je ljudska srca in v njih predramila krščansko ljubav, iz ka< ter e je vzniknil in še neprestano po* gani a naj plemenitejši socialni dru* žab ni cvet — krščanski demokrati* zem, ki je zapisal na svoj prapor: »Z Bogom za trpeči narod.« Če bi danes stopil Sin božji z neba med nas, bi zopet potočil božje solze ter vzkliknil: »Žal. ah, žal mi je tega ljudstva, ki edino še vztraja pri me* ni, a to ljudstvo nima česa jesti (Mark. VIII., 2): to ljudstvo je zme* d eno in razkropljeno kot ovce brez pastirja!« Da bi tako tudi nas, ki nam je po* ver j ena vzgoja trpečega ljudstva, ga* j mila božja solza ter navdušila za de* j lo, za žrtve: »Vse, vse za trpeče ljud* ' stvo!« S Krasa. Gornji Kras. Na belo nedeljo zjutraj je bil toplo* mer za eno stopinjo pod ničlo in ka* lovi so bili zmrznjeni. Nanos in Ča* vensko pogorje je še vse pod snegom j in zato ne upamo, da bi se kaj kmalu i zemlja razgrela. Bojimo se, da nam j krompir v zemlji zmrzne. Jesensko žito po večini ne bo uspelo. Slaba znamenja! Tomaj. V nedeljo 14. t. m. bodo v naši umetniško preslikani farni cerkvi prvič zadonele nove orgle. Slovesna maša bo ob desetih. Prečnik pri Nabrežini. Dne 20. marca t. 1. je umrl po krat* ki, a mučni bolezni v SOdetni staro* sti Jožef Pavlina iz Prečnika št. 2, oče g. podžupana. Velika udeležba pri pogrebu je priča, da je bil pokojnik splošno spoštovan. Temnica. 29. marca ob treh zjutraj je po kratki in mučni bolezni umrl posest* nik Henrik Colja. Zapušča vdovo s petimi otroci. — Naši prazni vodnja* ki še vedno čakajo dežja. Ponikve na Krasu. Na veliki petek smo pokopali 40* letnega Ju venci j a Turka, ki ga je več let davila huda bolezen in ga je konč* no rešila trpljenja jetika. Naj v miru počiva! Sežana. Pri nas je huda zima precej ljudi spravila v grob. Ančka Plešetova, ki jo je tudi pobralo, je bila menda zad* n ja beračica ki je še hodila od hiše do hiše. Treba bo. da občina poskrbi za take uboge. Letošnji nust je bilo pri nas malo porok. Marsikatera tetka, ki je že v zadnjem krajcu, je tudi to pot šla v »vilce«. Ženitovanje po starem običaju pa so imeli 9. januarja v Danah pri Se* Žani. Poročile so se tri hčerke posest* nika Ivana Miklavca št. 1. Danskim Kaj nam z dežele pišejo? Iz Postojnščine. Postonjske novice. Letošnja zima je pobrala mnogo ljudi, zlasti starih in pa otrok. Umrlo jih je do konca marca 31, dočim jih je lansko leto v istem času samo 13. Zadnja je umrla 1. aprila 66*letna Te* režija Starman, mati gosp. nadučitelja Franceta Starmana iz Orehka, ki se je te dni izselil v Jugoslavijo. Bila je dobra in pridna krščanska žena in mati 12. otrok od katerih je živih še 7. — Od tihe do cvetne nedelje so imeli v dekanijski cerkvi v Postojni misijon trije gg. lazaristi iz Mirna pri Gorici. Verniki so se mnogoštevilno odzvali klicu po obnovi krščanskega duha in življenja. Spovedanih je bilo 2.500, obhajanih pa 4.000. — Iz Po* stojne sta prestavljena v Tolmin po* litijski komisar Bichi in major ob* mejne milice g. Conti. Oba sta bila dobrohotna in ustrežljiva gospoda, ki sta s svojim pravičnim postopanjem in taktom mnogo storila za mimo so* žit j e med tukajšnjim prebivalstvom. — Velikonočne praznike smo zelo slovesno praznovali. Pri procesiji na velikonočno soboto je igrala na novo organizirana mestna godba, ki šteje 35 godbenikov. Na oba praznika pa smo slišali v dekanijski cerkvi pre* krasno cerkveno petje z orkestrom. Igrala se je sv. maša Griesbacher; Stella maris. Premrl St: Graduale in sekvenca, ki jo je zelo posrečeno in* Strumentimi domači akademik V. Uk* mar, in Filke: Offertori j. Pevski zbor šteje po 15 pevcev in pevk, ki se zelo žrtvujejo za cerkveno petje. — Poča* si prihaja pomlad v deželo! Zemlja je pa še tako premrzla, da vse polj* sko delo počiva. Občuti se veliko po* manjkanje semenskega kromirja, ker je lanski krompir po veliki večini zmrznil, če bi deželni kmetijski urad vzel preskrbo krompirja v svoje ro* ke in poskrbel, da bi se dobil po zni* Žani ceni, bi rešil s tem kmeta velike skrbi. Šempeter na Krasu. Tudi nas Pivčane je močno razve* selil »Novi list«. Hitimo ga vsi pod* pirat! Ker gre gozd, glavni zaslužek pivškega kmeta vedno bolj navzdol, odhaja krdelo za krdelom v Argen* tino in Brazilijo. Toda Bog vedi. če si ne bi kdo s tintimi štirimi tisočaki, ki jih za pot porabi, tudi doma opo* mogel. — Snega imamo še zdaj po zametih vse polno. da sta se štela hlapec in dekla, če sta služila daljšo dobo pri dobrem gospo* darju, za nekako zaročena z namero, j da se vzameta, kadar si dosti prP' služita. Taka zaroka je vezala tudi Lizo in ! Danijela, ker sta že več nego deset j let služila skupaj. In res ie ona var* l čevala. kar se je dalo. a Danijel — že ! ime kaže, da je bil svoj čas prinesen iz Trsta — je bil falot, ki je nalagal zaslužek najrajši v svojem lastnem grlu. Ta ljubezen torej ni bila brez viharjev: prav rado se je bliskalo in včasih je še celo treskalo. Danes je pri ognjišču treskalo: »Pri ljubem Bogu nisi zanič! Še podkuriti nimam s čim, ti grdoba lena!« Mimo mene je prikrevljal Danijel s kozavim svojim licem. Imel je des* no nogo krajšo od leve. ker se je sploh pri vsakem Tržačanu — pri nas smo jim rekli Tržan — kazala kaka telesna hiba. Kmalu se je pri gugal na* zai in nosil je polno naročje ravnokar naklanih trsak. Vrže jih pred ognji* šče rekoč: »Že zjutraj sem ti jih nasekal. Saj zmerom mislim nate, Lizka!« Zadnjo besedo je nekako sumljivo izgovoril, tako da se ie lehko čulo za »Liziko« ali pa tudi za »Lisko«, kra* vo v hlevu. Liza jo je ume la za kravo. »Ti vrag črni!« Pograbila je za okle* šček ter udarila za Danijelom, ki jo je urnih peta odkuril iz veže. Vstopi.vsi v hišo, opazim Boštjana za mizo. Kar čutil sem. kako se je v njem vse vnelo od veselja, da ga obi* šče sorodnik. Takrat je imelo pri nas sorodništvo še nekaj cene, in če si so* rednika obiskal, si vedel, da si prišel k svojim ljudem. Vžlic temu pa Boš* tj an pri mojem vstopu niti izza mi* ! ze ni vstali. In da bi si bila v roko- se* I gla, o tei gosposki šegi tista leta v Je* j lovem brdu še govorice ni bilo! S svetlim očesom me je pogledal in dejal: »No!« In jaz sem odgovoril: »No, da ste le zdravi!« Nato je Boštjan zaklical svoji ženi, da naj prinese »štober« in luč. Tedaj v našem pogorju še ni vladal »smr* dljivec«, pač pa je v leščerbah gorelo laneno olje. Leščerbe so stale na što* brih, majhnih, lesenih stebričkih, od* koder je izhajalo preikone tudi ime. Če se je v kaki gostilni nabirala ne* vihta, je gospodar najprej ukazal go* spodinji ali dekli, da je spravila što* hrčke v kraj, ker so bili za tepež pri* pravno orodje. Danes ne iztaknemo štobra več v kmetiških hišah, od Škofje loke pa do Cerknega ne! La* neno olje je podleglo in smrdljivi I bratec gospodari na mizah. Mlajši I zarod pa nima več poima o prej tako i potrebni premičnini. Kultura je vze* la štobre! mamicam, ki so to ohcet gledale, se je gotovo močnik prismodil, tako jih je zanimalo. Stari ljudje se večkrat pogovarjaš jo, da so naši predniki nekdaj hodili k raznim mazačem in konjedercem, da so jim za malo odškodnino puščaš li kri. Ta navada se je ori nas zopet udomačila. Hodijo v hišo v »Gradi» šču«, kjer takemu bolniku brezplač« no storé to liubav, in sicer s tem, da ga počijo s polenom -po betici 1 P ra» vij o, da je to izvrsten lek za prega# n jan j e ljubezenskih bolezni! Vsled hude zime so Orlečani več» krat videli volka pohajati okrog vasi. Onleške mamice vedo povedati, da mu je enkrat prleški »birt« komaj ušel ter da mu je moral svoj na-hrbt« nik z vso prtljago vred pustiti za spo« min Ko bi pa o pravem času zvedel zanj Janez Godčev iz Merč, bi ga go» tovo pihnil, kakor je svoj čas n j ego« vega strica — medveda! Rasa. Smrt je’ zagrabila v cvetu mladosti malo Lidijo Komparctevo. Žalostnim staršem naše sožalje! Iz Vipavske doline. Planina pri Vipavi. Velikonočne praznike smo obhaja« li v najlepšem redu. Popoldne je šla mladina, kot je pri nas že zdavna vko« reninjena navada, na hrib sv. Pavla. Na velikonočni ponedeljek smo imeli tu gori slovesno mašo. Ljudstva je iz vseh sosednih krajev prišlo prav obilo v ta planinski Emavs. Dornberg. V nedeljo opoldan smo se po slav« 1 j ali od naših najnovejših Amerikan« eev. Odšlo jih je deset — obojega spola. Sami mladi. V slovo smo jim zapeli polno naših lepih pesmi. — Vnovič jim želimo- srečno p-ot! — Na« še prve pridelke, črešnje in breskve, sta po večini vničila slana in mraz zad« njih dni. Sploh lahko računamo, da je za letos že polovica naših dohodkov izgubljena. * V Barba je nekaj odlašala. Ko je pri» nesla štober in plamtečo leščerbo. sem opazil, da je morala že vedeti o mojem prihodu. V kratkem času si j je preoblekla srajčnik — tudi to, za j naše ženstvo talko značilno oblačilo j je zagazilo v pozabo — kateremu se ! je videlo, da prihaja iz perila. Tudi j nov predpasnik si je bila pripasala. j Barba je bila še vedno- postavna že» ! na. To sem ji tudi v obraz povedal, i tako da s-e je zadovoljno zasmejala. ' V tem pogledu so ženske vse enake in najsi nosijo svilene, s čipkami ob« robljene dolge srajce ali pa kratke, na rokavih v gube nabrane -sr a j črnke! Menili smo se o letini, o živini in o visokih davkih. Ko sem povedal, da ostanem pri Presečnikovih nekaj ted» nov, se je obema razžarilo lice. Pre« pričan sem bill, da sta se tega v resnici veselila. Pri tem se ni predla nikaka pretirana govorica, kaj naj se mi da« je jesti, kako naj se z mano počenja Vogersko. Prvo številko »Novega lista« smo sprejeli z velikansko radostjo. Prav slovesno smo praznovali veliko noč. Pevci in pevovodja so se zelo potru« dili. Pokazalo se je, da se da marsikaj doseči, če je vodilna roka dobra. Le alt je še nekam premočan in neugla» jen. — Oziramo se s strahom v nebo. Suša je, nič ne zeleni. Preživeli smo dve slabi letini, da bi vsaj tretja bila boljša! Zalošče. Lepo vreme ob praznikih je p os p e« šilo delo na polju. Dežja pa le vsi ko« maj pričakujemo. Smrt nam je po« grabila pred tremi tedni Vodopivca Jožefa. Na veliko noč smo pa spre« mili na zadnji poti Saksida Ivana. Bog jima daj mir! Družinam izreka« mo svoje sožalje! Prvačina. Radostno smo tudi mi Prvačkovci sprejeli vest, da je spet dovoljen slo« venski časopis. Vedeli smo, da bo na» čelnik vlade uvidel, da ne more kar precej velik del izobraženih državi j a« nov ostati brez tiska. — Zdaj ko ku« pujemo semena, -se zmislimo na lansko slabo letino. Letošnja zimska zmrzal je dobro prijala naši težki zemlji, za« to upamo na boljšo letino, če ne bo suše. Skrilje. Vsi smo v veseljem sprejeli »Novi : list«. Odkar ni bilo listov, nismo dali v svet nič novic iz naše vasi. Španska bolezen in pljučnica sta hudo razsa« j ali. V tem letu smo spremili k več« nemu počitku že deset vaščanov. Dne 10. marca je preminil Jožef Cigoj, oče : desetih otrok, odbornik pri gradbi no« - ve cerkve. — Dne 20. marca je pa za« ; tisnil za vedno- o-či Franc Kravos, mož poštenjak. Rajni je bil več let župan, zdaj pa predsednik odbora pri zida« nju nove cerkve. — Domača gruda jima bodi lahka! — Suša nam že se« daj grozi. Zima je bila res nenavadna. Mnogo trt je popokalo. Tudi sadno drevje je močno prizadeto. Veliko« nočni prazniki so mirno in veselo po« in o drugih takih sitnostih. Umelo se je na obeh straneh, da bom živeli, ka« kor živi človek, če pride med svo-je. Stemnilo se je. Posli so pričeli ce« pati v hišo. in naenkrat je bila miza zasedena. Gospodinja je hitela po večerjo. Najprej se je pred nas postavila velika skleda celega krompirja, iz ka« tere se je mogočno kadilo. Mati Bar« ba je na mizo za družino natrosila ve« lik kup soli. za naju z gospodarjem pa manjšega. Sad zemlje smo jemali iz sklede, ga solili in jedli. Ko sta bi« la v posodi za-dhj a dva kosa, ju ie po« grabil hlapec Danijel, rekoč: »Ostati ne sme nič!« Nato je prišel na vrsto sok, v ka« terega ie vrgla gospodinja veliko k c« po rumenega masla. Vsak je dobil le« seno žlico skupno smo zajemali, prid« no- in z vnemo. Tuintam je Liza za« vpila nad Danijelom: »Ne lovi samo štrukljev!« tekli,- a mislim, da v mnogih družinah ni bilo običajnih potic. — O zidanju cerkve bomo pozneje še kaj poročali. Sv. Mihael. Praznike Gospodovega vstajenja smo v prisrčnem veselju praznovali. Na velikonočni ponedeljek ie imel pri nas sv. mašo č. g. prof. Cigoj. Prav le« po pridigo je imel. Iz goriške okolice. Vrtojba. Naša fara ima eno najveličastnej« šib cerkev na deželi. Tudi velika je, a v čast faranom povemo, da je še precej polna ob nedeljah. — Vstaje« j nje je bilo zelo slovesno. G. Bratuž j iz Gorice je vodil petje, č. g. prof. | Terčelj je pa daroval veliko mašo. Pri nas je menda vsega v izobilju, ker imamo kar devet gostilen. Sovodnje. Lansko leto smo radi suše pridelali zelo malo sena. Posebno sedaj to ob« čutimo, ko moramo za seno izdajati težke stotake. Mnogo mož in fantov je šlo v tujino sreče iskat. Večina njih je šla v sosedne države; čez morje pa j malokdo. — Praznike smo slovesno i obhajali. Vrle pevke so pokazale, da j vztrajna vaja pri dobrem pevovodji mnogo velja. Marsikdo je pogrešal moških glasov in orgel, katerih še ni na koru. — Razveselili smo se, ko smo prejeli »Novi list«, ki ie tako bogat na vsebini. Orehovi je. I Dolgo časa smo tudi pri nas pogre« | šali časnik. V teh mesecih, ko ga ni 1 bilo, smo šele prav spoznali njegovo j vrednost. — V listu beremo, da je j preostra zima povsod povzročila hu« i do škodo. Pri nas je naj hujše, ker ni | sena.1- Pomagamo si s slamo, a ta ne da mleka. TAKOJ ODDAM večletno trafiko, eveiv tuelno trgovino jestvin s stanovanjem. Naslov: čevljarna Culot, via Rastello 1. Pa hlapce se ni dosti brigalo za ka« ran j e. Ko je bilo le še malo v skledi, je to k -sebi potegnil, režeč se: »Da ne bo mati mislila, da slabo kuha!« Pri večerji je nosil prvo besedo stari Jakopin. Tisti dan je delal pri Presečnikovih. Je li imel ta starec ka« ko krstno ali kako drugo ime, ne vem. Kar sem ga poznal, so ga klicali za Jakonina. Bil je Radeckega voj« ščak, ponosen na svoje trpljenje v vojski, ponosen tudi na svojo vo« jaško' službo. Ko se je na mizo postavil sok, je pričel: »Kaj veste vi, ki na svetu niste nič izkusili in ki tudi nič ne veste!« »Povej nam kaj!« je prosila Liza, ki se očividno še ni bila sprijaznila z Danijelom. »Veliko ti lehko povem,« se je od« rezal Jakopin. »Najlepše, kar je bilo, je bilo v Brešiji. Tam so nas puntarji Renče. V pretečenem predpustu se je po? rodila gospodična Ivanka Troj er z gospodom Jožefom Stepančičem. Oba sta bila odbornika bivšega prosvetnega društva. Vzela sta se gospodična Aloj? zija Kodrič, prednica Marijine družbe, in gospod Alojzij Špacapan. Bog daj obema paroma dosti sreče! Naši zidarji že odhajajo v svet. Le? tos jih pojde še več. Večina jih hodi v Švico. Pa tudi v Ameriko jih je do? sti šlo za srečo. Da bi jo le našli! Iz Gor. Trnovo pri Kobaridu. Naša cerkev je dobila za piruhe nov ciborij in Marijin kip. Tudi strežniki so prvič po vojni imeli cer? kvena oblačila. Vsem darovalcem Bog stotero povrni! — Opažamo tudi, da naša dekleta ne skrbijo za sveže cvetice v cerkvi. Le suhe rože so po aitar j ih. Naša cerkev je za našo vas še prevelika, a vendar bi jo morali na južnem koncu še povečati, ker je med mašo dosti fantov, ki tam zunaj ob steni šale zbijajo. Ko pojdejo v cer? kev, naj pa nikar ne mečejo s kora vžigalic in kamenčkov na spodaj sto? ječa dekleta! Poliubin. Letošnja velika noč nam bo oistala v lepem spominu, ker nam je prinesla »Novi list«. — Kot povsod, talko pri? manj kuj e tudi pri nas semenskega krompirja. — Nekaj novega za našo vas je električna razsvetljava. Zdaj težko pričakujemo vodovoda. Sicer smo tudi ob najhujši suši imeli vodo, a treba je bilo iti daleč v potok po njo. — Tudi pri nas je smrt kosila. — Do? sti fantov je šlo v tujino za srečo. Kozaršče. Vse priprave pričajo, da bo že le? tos dozidana naša ljuba cerkev na Mengorah, kakor nam je bilo ob no? vem letu napovedano in obljubljeno. Želja vseh je, da bj že letos v septem? bru mogli praznovati na Mengorah naš običajni »semenj«. Bog daj! Za? vedamo se, da bo veliko truda in nekaj komandirali, in grof Radeci« — Jakopin maršalovega imena ni mogel drugače izgovoriti — »je dejal: ,Fant5 je, pojdimo iz mesta!’ Tisti dan me je imel prof os1 v rokah, ker sem bil nekaj nepokorščine izkazal svojemu koprolu. Po ulicah smo se gnetli, in streljali so na nas s streh in oken. Da, tako je bilo!« »Pa ste vendar nazaj streljali?« se je vmešal Danijel. Jakopin ga je zavrnil: »Molči, ki nič ne veš! Gori za dim? nikom je tičal in na nas streljal, da se je vse kadilo okrog njega. Za božjo voljo sem prosil prof osa, da naj mi dà puško v roke. Dà mi jo! Tresk! in še danes ga vidim, kako je omahnil, zdrsnil po strehi in nato tlesknil na kamen, da je vse okrog škropilo. Le? po je bilo! In potlej smo šli v Man? tovo.« 1 Vojaški jetničar. skrbi, ko je odmerjena tako pičla vojna odškodnina. Cerkveno vodstvo naj se ne straši, bomo rade volje kaj pomagali, ker hočemo ostati zvesti naši Mariji Mengo-rski. Kal nad Kanalom. Med vstajenjem na veliko noč zju? traj se je obesil dober posestnik An? dre j Šuligoj iz Zabrda. Dogodek je vse pretresel. Škofija je dovolila cer? kven pogreb. — V ponedeljek zju? traj se je pa razneslo, da je preminil Okroglič Štefan, po domače Sušeč. Mož je bil v najlepših letih in skrben gospodar. Zapušča dva otroka v než? nih letih. Iz idrijskega kotla in okolice. Roparski napad. Težak je posel gorskih mlekaric. Vsako jutro, bodisi v lepem ali slabem vremenu, prineso težak tovor na hrbtu v Idrijo. Parkrat se je že pred leti pri? perilo, da je bila katera v gozdu na? padena in oropana, toda ne od divjih, pač pa od krščenih zveri. Enak slučaj se je zgodil na veliki četrtek. Mleka? rica Marija F. je šla zjutraj proti Idriji. Kar nenadoma stopi v gozdu iz? za debele skale velik, mlad moški ter z nožem v roki zahteva od nje denar. Ker mu je ugovarjala, da nima nič, jo je sam preiskal po žepih. Denarja k sreči ni dobil, pač pa ji je odvzel 5 metrov blaga in eno srajco. Ko je pri? šla v Idrijo, je zadevo naznanila oblastvu. O napadalcu ni sledu. Smrtna kosa. j Dne 6. t. m. je umrl nagle smrti ru? j carski vpokojenec in posestnik v Grapi g. Franc Podobnik v 71. letu starosti. N. v m. p. Pogreb. V torek 3. t. m. se je vršil pogreb g. Rejca, katerega je vodil preč. msgr. ob asistenci vse dekanijske duhovščine. Pogreba se je udeležil tudi č. g. Nace Breitenberger in kljub slabemu vre? menu jako mnogo ljudstva. To je do? kazL da je bil rajni res blag in vsega spoštovanja vreden mož. »Kaj je Mantova?« vpraša Liza. Takrat se je Jakopin repenčil, ka? kor se repenči' petelin na gnoju. »Mantova je mesto; ajne greze fe? stunk, ajne greze boser.«1 Ta »greze boser« se mi je zagrizel v uho tako, da nisem mogel zadržati smeha. »Le sme ja j se.« se je zatogotil Ja? ; kopin, »dobro pa je le, če človek nem? ! ško govori!« j ICer je biilo mleko pozajeto, je dru? I žina vstala in odšla, j »Kje pa je Meta?« vprašam gospo? I dinjo. j »Pri ognjišču je jedla,« odgovori ma? : ti, »in sodim, da jo je malo sram pred 1 tabo.« »Sitna je danes,« pristavi Boštjan. : »in kadar jo prime tak dan. ni izba? ! jati ž njo.« j Gospodinja ga je zavrnila: I 1 Velika trdnjava, velika voda. Godba. Že dalje časa se vršijo priprave, da se obe tuk. godbi združita v eno moč? no godbo. 70 novih godal je že v Idriji. Kapelnik nove godbe bo g. organist Ant. Uršič. Z vajami pričnejo v krat? kem. V načrtu je tudi ustanovitev močnega orkestra, h kateremu se pri? tegne tudi orkester »Lira«. Ker so vse godbe že sedaj dobre, je upati, da bo nova godba jako močna. Sliši se, da bo vsaka tudi posamezno lahko na? stopala pri pogrebih kot doslej. Prodekan. Knezonadškofijski ordinarijat je te dni imenoval č. g. duhovnega svetni? ka in župnika na Gori, Petra Likarja za prodekana idrijske dekanije. Sedanjemu dekanu veleč. g. monsi? njorju Arku bolna noga ne pripušča, da bi letno obiskoval župnije v hribih. Zato je sam prosil za pomočnika, kne? zonadškof mu je vstregel in imenoval župnika Likarja za prodekana. Sp. Idrija. »Novi list« ie bil pri nas z radostjo sprejet. Sedaj bomo zopet lahko sle? dili svetovnim dogodkom in zajemali iz lista strokovne izobrazbe, ki je zlasti kmetskemu ljudstvu silno po? ! trebna. Potruditi se hočemo, da ga S razširimo čim največ mogoče. — Ve? | Iikonočna procesija je bila tudi letos j zelo lepa. Razsvetljava je bila tako j obilna, da je v jutru naredila res mo? | gočen vtis. Tujci, ki stalno prihajajo , na ta dan k Fari trdijo, da tako pri? j jetne procesije ni nikjer. Procesijo je j vodili naš č. g. župnik ob asistenci dveh ■ gospodov. Tudi pevski zbor je dobro | vršil svojo nalogo. Idrijska cerkvena ; godba je tudi letos iz požrtvovalnosti jako dovršeno sodelovala, za kar smo ji hvaležni. Gore nad Idrijo. »Novega lista« smo zelo veseli. Upamo, da se bo pri nas kmalu udo? m a čil in r azširil. — Pr ed par m eseci je tu umrl rudn, strojevodja v p. g. Andrej Podobnik. Star je bil 86 let, vendar je do zadnjega opravljal vsa dela. Svoje dni se je udeležil dveh »Ne bodi prehud ž njo! Ni poseb? nega zdravja in hitre jeze je tudi.« »Kar ima od tebe,« je dodal gospo? dar zadovoljno. Hišna vrata so se nalahko odprla; gospodar in gospodinja pa sta utihni? la. Nekaj časa je obstala, nato se je pribliala peči, da je stopila vsa njena postava na svetlo. Takoj sem videl, da je še pol otroka, pol device, torej najlepša stvaritev, s katero je osrečil Bog zemljo in moške na nji! Visoka je bila ko klas na njivi. Obraza še ni? sem mogel opaziti, ker je imela ruto tako zavezano, da ga je ž njo skri? vala. »Sem pojdi, Meta!« sem jo pozval nekoliko osorno. »Saj grem!« je odgovorila tiho. Na? to je pristopila k mizi, sedla na stol in odvezala ruto pod obrazom, da ji je padla na rame. (Dalje.) vojn. Pokojni je bil oče tuk, gdč. uči« teljice. N. v m. p.! Ostalim iskreno sožalje! — Zimo smo imeli strašno kot povsod. Čudno je, da je takoj po snegu nastopilo pomanjkanje vode. Iz Istre. Dekani. Ravno na veliko soboto je prišel »Novi list« k nam. Dekančani, koli« ko lir se potrosi brez potrebe pri nas! Ali bi ne bilo bolje poslati tistih par lir naročnine za »Novi list«? Za praznike so se naši vrli pevci dobro postavili. Na veliko noč popoldne so si priredili majhno zabavo s petjem. Vsa čast vztrajnemu pevovodji in zborovemu predsedniku. — Pri veli« častni procesiji je svirala tudi godba. Cerkovnik ie z majhnimi svečkami prav lepo okrasil zvonik. Tudi vašča« ni so okna lepo razsvetlili. V srcih vseh je bila velika noč ... Slape pri Materiji. Meseca februarja je smrt ugrabila pridnega in dobrega mladeniča, 194et« nega Ivana Počkaja. Žalostnim star« šem, ki so stavili veliko nad v svojega fanta, naše sožalje! Na belo nedeljo popoldan začu« jem velik hrup po vasi. Misleč, da so cigani, pogledam in vidim, kako neko fante vleče harmoniko, 20«leten fant razbija po velikem, neki 55«letni mož pa drobi po malem bobnu. Starši ni« majo ponekod še za sol, otroke pa s tako cirkuško reklamo na ples gonijo. 0 slovstvu. Knjiga. Knjiga je človeku in narodu sprem? 1 jev alka v življenju, prijateljica, na katero se človek lahko zanese, last, ki nam je ne more nihče vzeti. Povojni ča,s ni bil naklonjen knjigi in prevnetim bravcem. V ljudeh so krepko živeli spomini na vojne gro« zote; marsikdo je celo pogrešal voj« nih časov in iskal nadomestila v pre« tiranem športu, tekmovanju za re« kordi in podobnimi izrodki današnje« ga življenja. Boj dveh svetovnozna« nih nretepačev«boksarjev je bolj ve« zal duhove kot pa kak znamenit pi= s a tel j. Narodi so vstopali v svetovno javnost po zaslugi nogometašev in ne več radi znamenitih duševnih delav« cev. Pojavilo se je celo vprašanje, ali ni čitanje povesti in pesmi samo po« trata časa. Pri nas se to hvala Bogu ni opažalo v taki meri; občutneje so bili udarjeni veliki narodi. Zanimanje ljudi se je usmerilo dru« gam. Vidno rastejo vrste tistih, ki po« puščajo- prejšnje vzore in se obračajo v človekovo notranjost. Posrednica duševnega življenja pa je knjiga. Za« nimivo je dejstvo, da se moderni ljudje vračajo k pravljicam, ki so či« sto in naj izrazitejše nasprotje mo« derne tehnike, strojev, brezžičnega brzojava in drugih takih naprav, ki so sicer zelo koristne, ki pa neposredno prav nič ne prispevajo k oblikovanju človekove duše. Danes se zopet dobe ljudje, ki po končanem dnevnem delu vzamejo knjigo v roke, da se ob nji odpočijejo. Delavec ne gre več v gostilno kot prej ; doma sedi in bere. Poldo« rasla mladina obrača hrbet raznim športom, ker začenja brati. Skratka, knjiga zadobiva počasi zopet svojo pravo veljavo. Veselo dejstvo je, da naše ljudstvo v tem pogledu prav nič ne zaostaja za drugimi naredi, * * * Brežina umrl. 25. marca je umrl češki pesnik Oto« kar Brežina. Star ie bil 61 let. Štejejo ga med naj več j e sodobne lirične pesnike. Damir Feigel: Na skrivnostnih tleh. Trst, 1929. Književna družina »Luč«. Tiskala, izdala in založila ti« sikama »Edinost«. Str. 120. Angleški raziskovalec staroegipčan« ske zgodovine Freeman, po materi slovenskega rodu, se je napotil v afri« ške pustinje, da bi poiskal sledove ti« ste stare države, ki so jo v 12. stoletju pr. Kr. ustanovili egiptovski izseljen« ci. Spremljal ga je Pipan, Slovenec iz Komna na Goriškem. V kresni noči pa sta oba pogumna potnika poisko« čila za več kot 2000 let nazaj v starce« gipčansko zgodovino, in sicer v tisto državo, ki jo je Freeman iskal. Ta država je na skrivnostnih tleh, ki niso označena na nobenem zemlje« vidu. Tam prebiva, ljudstvo z zelo razvito civilizacijo. Naravne sile so drugačne. Magnetizma in elektrike ne CERKVENI PREGLED. »Brezbožniki«. wiiw« m ■ Anton Martin Slomšek. Ta slovenski pisatelj in veliki škof, ustanovitelj Mohorjeve družbe bo, kakor znano, najbrž proglašen za svet« nika. Papež se zelo zanima, da bi se potrebni koraki čim prej podvzeli in je mariborskemu pomožnemu škofu Tomažiču meseca marca priporočil, naj se o Slomšku piše tudi v svetovno znanih jezikih. Škofje senatorji. Po sporazumu s sv. stolico je na« stalo vprašanje, ali vlada lahko ime« nuje sedaj škofe za člane senata. Ita« lijanski listi pravijo, da ni ovire. Pred« videvajo, da bodo za senatorje ime« novani nadškof j e iz Torina, Milana in Pize. Zanimiva izjava. Nedeljski »Osservatore Romano« (poluradno vatikansko glasilo) ob« javlja na uvodnem mestu uradno vest, da so glasovi o kakem diplomat« skem zbližanju med Vatikanom in sovjetsko Rusijo brez podlage. »Os« servatore Romano« trdi. da bi se ver« ske razmere v Rusiji morale spreme« niti, potem bi lahko prišlo do zbliža« n ja. Toda ravno za veliko noč so oblastva izgnala 82 let starega škofa Slivowskega v Vladivostoku. V Mo« skvi so zaprli enega izmed dveh k a« toliških duhovnikov. V marcu so pa samo v Podoliji (južna Rusija) are« tirali 14 duhovnikov. Koliko ie jezuitov? Jezuitski red ima danes na celem svetu 9517 duhovnikov, okoli 11.000 pa je redovnih bratov, ki niso du« hovniki. Krščanstvo na Japonskem. Kakor sporoča, mednarodni poro« čevalni urad v Ženevi, je vstal na Ja« panskem nov socialni pridigar, Toy« chiko Kagawa po imenu. ,On hoče zboljšati japonsko družbo s tem, da zanaša med najpriprostejše ljudske plasti evangelij. — Za enkrat ne sme« mo tej vesti dati preveč vere, ker ne izhaja iz krogov, ki so Cerkvi pri« jazni. Vendar pa bo Kagawovo delo vplivalo tudi na katoliške misijonar « je, ki so doslej imeli več vpliva pri s zgornjih slojih, pri ljudstvu pa manj. f Med ruskimi boOjševiki se je že pred leti vsidrala organizacija »kom« somolcev« (b r e zb ožniko v). Cilj te družbe je popolno r azkrist j an j en j e ljudskih plasti v Rusiji. Na to dela z vsemi sredstvi. Toda le slabo gre »brezbožnikom« njih n os el izpod rok. Pred kratkim so pozvali vse ruske književnike, naj bi jim pomagali. Ve« čina ruskih pisateljev niti odgovorila ni. Ljeninova vdova Krupskaja, ki ima med »brezbožniicami« eno glavnih besed, toži, da šteje zveza brezbožni« kov le 250.000 udov, medtem ko ima pravoslavna cerkev samo duhovnikov 350.000. Katoličani v Srbiji. Belgrajski cerkveni list »Glasnik« je objavil v eni svoj ili zadnjih številk položaj katoliške Cerkve v Srbiji. Pred letom 1927. so bile katoliške fa« re v Belgradu, v Nišu in Kragujevcu. Danes pa ima Belgrad že tri katoliške župnije. Razen teh so še v notranjosti stare Srbije tri župnije. V teh osmih župnijah je pa duhovno pastirstvo od sile težko, ker so ponekod kato« liske družine na stotine kilometrov oddaljene od svoje fare. Spet en kardinal. Še niso razdrli mrtvaškega odra za rajnim kardinalom Lucidom, že je prestopil prag večnosti kardinal Ai« dan Gasquet. Po rodu je bil Anglež. Vžival je kot knjižničar in arhivar svete Cerkve velik ugled. Da se izpopolni število kardinal« skega zbora, bo papež imenoval zad« nje dni v maju osem novih kardina« lov. Štirje bodo Italijani, štirje pa inozemci. Cerkev na severu Evrope. Na celem Skandinavskem poloto« ku, ki ima 8 milijonov prebivalcev, je komaj 6000 katoličanov. Med tremi milijoni Dancev jih je kakih 24.000. Na otoku Islandu le par sto. Glavna ovira za napredovanje Cer« kve v teh protestantskih deželah je po mnenju misijonarjev prevelika raztresenost krajev in pa ker ni do« mačih duhovnikov. poznajo; mesto teh dveh sil izrablja* jo težnost in težnosti naspro ti deluj o« čo silo t. j. negativno težnost ali lab* nost. V tej skrivnostni državi živi ca-rode j, ki pomlaja ljudi. Ljudje posta* ne j o zopet kot otroci; samo duševne zmožnosti ostanejo nespremenjene. Pismonoše letajo no zraku, pa ne z letali, temveč oblečeni v neko poseb* no obleko. Freeman in Pipan sta v tej deželi našla goriškega rojaka S vlogo j a, ki je imel zelo važno mesto v državi. Končno je n ostal celo faraon, us tane* vitelj 46. dinastije. Freeman se je bal, da ga novi faraon ne bi imenoval za ministra težnosti. Zato si je na pošti izposodil letalno obleko za pismeno* še in jo odkuril zopet nazaj v 20. sto* let j e po Kristusu. Ali je srečno pri* spel v Kartum, nam pisatelj ne pove, Feigei ima zelo bujno domišljijo in dar za kombinacijo. Stvari, ki se dajo razlagati naravno, meša s popolnoma nemogočimi, pravljičnimi motivi. Teh* niko kot plod človeškega razuma stavi poleg čarodeja Sin*sina. Tu in tam se človek spomni, da je kako mi* sel že prej bral kje drugje. Skok v Varstvo cest in prometa. Ministrstvi javnih del in prometa sta izdali v sporazumu z ministrskim svetom važen odlok * zakon od 2. dec. 1928 št. 3179 (priobčen v Gazzetta Uf* fidale dne 18. januarja 1929 št. 15) v varktvo cest in prometa. Odlok je posebno važen za posest* nike, ki mejijo s svojimi zemljišči na ceste. Zato naj si dobro zapomnijo prepovedi novega cestnega zakona, ki jih navajamo, da ne bodo občutno kaznovani. Kaj prepoveduje novi cestni zakon? 1. Prepovedan je vsak čin, ki bi po* škodoval cesto, cestne naprave, cestne nasade in ki bi spremenil na katerikoli način njihovo obliko ter izpodkopa* val zemljo. 2. prepovedano je poškodovati cest* ne kamne, drogove in stebre, ki nosijo katerakoli si bodi znamenja, (n. pr. razdaljo metrov in kilometrov); 3- za bran leno ie ovirati prost od tek vode v obcestne jarke in postavljati godišča za konoplje in lan: 4. ovirati prost o d tek vode iz ceste na zemljišča, ki ležijo nod cesto; 5. gnati živino na pašo preko cest* nega roba. cestnih jarkov in cestnih obzidkov (škarp); 6. dovoliti živini pohod po cestnem obzidku fškarpi), nanajati živino v cestnih jarkih in kanalih. Če je po* trebno se lahko zgradijo ob cesti pri* merna napajališča, toda le z dovolje* njem in po načrtu oblastev. 7. po cesti sc ne sme vlačiti n obeti les četudi bi bil deloma naložen na kolesih; 8. ni dovolieno rabiti vlač (sani) ra zven izključno samo za prevoz poilj* skega orodja; 9. istotako je prepovedana po ce* staroegiptovsko zgodovino spominja na Čechovega gospoda Broučka, ki je napravil izlet v 15. stoletje. Sredstva potovanja v preteklost so pa čisto drugačna. Rekel bi, da se hoče Feigei malo ponorčevati iz povesti in e p igo* nov Julesa Verne*a. Povest se lepo in gladko bere. So* dim, da bodo ljudje radi segali po nji. a. k. Lessing, slavni nemški pesnik, je šel nekdaj z nekaterimi prijatelji mi* mo vešal, na katerih je visel obešenec. Prosili so ga, naj naredi nagrobni napis. »Nič lažjega,« pravi Lessing. »Ta počiva, če ne veje veter«. * * * Nekdo je poslal angleškemu dnev* niku »Times« pesem. Podpisal je zna* menitega pisatelja R. Kiplinga. List je pesem natisnil. Kipling se radi te predrznosti ni do* s ti razburjal. Rekel je samo: »Ta pe* | sem je zanič.« ’ »Tudi mi smo bili tega mnenja,« je izjavil glavni urednik. »Natisnili smo jo le, ker smo mislili, da je Vaša«. štab vsaka vožnja s sanmi, če ni cesta l pokrita z ledom ali pa z snegom; , 10. zabranjeno je izkopati na ob* cestnih zemljiščih kanal, jarek ali votlino v manjši oddaljenosti od roba ceste, nego je njihova globokost. Ako je sezidan ob cesti kanal, velja za rob ceste rob kanala, ako je ob cesti ob* zidek (škarpa), vp oštevaj rob ob zidka. Ta razdalja pa ne sme biti v nobe* nem slučaju manjša od 3 metrov; 11. zabranjeno je graditi hiše, druge stavbe in ograjne zidove izven oblju* denega okoliša v manjši oddaljenosti od treh metrov od ceste; 12. zabranjeno je tudi graditi žgal* niče za apno in kovačnice, ako niso vsaj 50 metrov oddaljene od ceste; 13. prepovedano je saditi drevesa in živo mejo ob straneh ceste izven ob* ljudenega okoliša, in sicer: a) drevesa v manjši oddaljenosti ko tri metre od ceste; b) živo mejo v manjši oddaljenosti ko en meter. c) če je pa živa meja višja ko en meter, ne sme biti nikdar nasajena v manjši oddaljenosti od treh metrov od roba ceste: Razdalje, ki smo jih navedli pod 10. 11. in 12. točko, so lahko manjše pri cestah, ki se zelo polagoma dvigajo ali padajo. Vendar je treba v teh slu* čajih prositi dovoljenje pri cestnem nadzornikti (capo del Compartimento per la viabilità), če gre za državno cesto in pri državnem stavbinskem uradu (Genio civile) pa, ko gre za | druge ceste. I Popolnoma pa je prepovedana vsa* ■ ka gradnja in ravnotako ie prenove* | dan vsak nasad na velikih ovinkih, j križiščih in povsod tam, kjer zaradi ) varnosti prometa to določi pristojna : oblast. Kdor se pregreši proti tem določ* barn., se lahko obsodi na denarno ka* zen od 100 do 3000 lir. 14. zabranjeno je tudi odkladati smeti, odpadke itd. ter odvajati vodo v obcestne jarke, če nima kdo do tega že pridobljene pravice ali tozadevnega oblastvenega dovoljenja. Kdor se pregreši proti tej določbi, mora plačati 100 do 500 lir kazni. 15. Nihče ne sme zgraditi brez oblastvenega dovoljenja jarka ali ste* ze, ki bi vodila v stran od ceste ali pa stezo (stopnice), ki bi vezala cesto z obcestnimi zemljišči in hišami. Tej določbi nasprotni prestopek se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 2000 lir. Kdaj je treba še prositi oblastvo za dovoljenje? Kdor hoče četudi samo začasno zgraditi na cesti karkolisibodi (n. pr. barako, ograjo itd.), mora imeti od pristojnega oblastva tozadevno do* voljenje. Če mu oblastvo izda zaprošeno do* voljenje (licenco), mora izpolniti vse pogoje, ki so navedeni izrecno v li* cenci in poleg tega ukreniti vse, da ne ovira prometa; predvsem mora po noči postaviti toliko svetilnikov, da je že od daleč vidno, da je na dotičnem mestu prehod oviran. Kdor se pregreši proti tem določ* barn ga zadene kazen od 100 do 3000 lir. Če je zagrešil prestopek proti iz* rečnemu oblastvenemu opominu, mo* ra nositi kazen od 500 do 5000 lir. Pri katerem uradu je treba prositi za dovoljenje? Kdor bi hotel nasaditi drevesa, ali postaviti na svojem zamljišču zidno ograjo ali izkopati stezo, ki naj bi ve* zalla cesto z njegovo hišo in zemlji* ščem ali sploh kar šibo di napraviti kar je po ravnokar razloženem cestnem zakonu prepovedano, mora vložiti pr osni o pri nasledniem uradu: a) pri cestnem nadzorniku v Trstu (Capo del Comnartimento azienda autonoma stradale. Trieste, Via Co* ronco št. 22). če hoče kaj napraviti na državni cesti in b) pri upravi javnega bitja (n. pr. občine, dežele), ko gre za druge (in ne za državne) ceste. (Dalje.) Trgovske licence. Ministrstvo narodnega gospodar* stva ie odredilo z okrožnico od 21. ju* mia 1928. št. 19, da morajo trgovci od 1. januarja 1929 dalje predložiti vsako leto županstvu kazenski list. Žunan* stvo mora ugotoviti, ali ni trgovec med tem izguh'1 nobenega izmed po* nogoiev 10 in 90. čl. ki iih zahteva 71 trgovce zakon o javni varnosti in ali ni bil kaznovan radi trgovskih pre* Stankov, ki iih n? vri a 5. čl »n kr. od* loka zakona o-4 15. de<-\ 1926. št. 2174 Po tej ugotovitvi notrdi županstvo vsako leto veli a vnest izvirne koncesi* ie s svoiim vizumom. Za ta vizum županstva ni h-eba pia* čati nobene pristojbine oziroma no* benega kol ek a. To radi tega. ker kljub vsakoletnemu pregledovanju ne gre za nove licence. Nove postave. Kaj se sliši po svetu. Pod morjem na tečaj. Znani ameriški letalec Hubert Wil? kins, ki je v letalu prvi preletel sever? ni tečaj, hoče zdaj priti tja v podmor? skem čolnu. Ko je pred par desetletji sloviti romanopisec Jules Verne (izg. Žil Vera) napisal »20.000 milj pod morjem«, so se mu vsi smejali. In glejte, danes se tiste sanje vresniču? jejo. Najdrznejši vseh raziskovalcev se je lotil najbolj predrznega načrta. Sicer je tečajni raziskovalec Vilhjal? mar Steffanson že pred 15 leti imel j tak načrt v glavi. Sedaj je tudi pomi# ; dii Wilkinsu svojo pomoč. Denar za to novo ekspedicijo je že zbran. Prav tako tudi podmornik »Deferider«. Dolg je 28 metrov, širok tri in pol. V njem je prostora za 12 oseb. Čoln ima tudi posebne priprave za razstreljevanje ledene skorje, ko se bo hotel dvigniti na površje. Neki in? j ženir je pa iznašel še posebno tekoči? j no. ki topi led. Podmornik bo plul 40 , metrov pod morsko gladino. Nekate? ; rim se zdi to premalo, češ da segajo j ledene gore še globlje. Ekspedicija se odpravi še to poletje -na sever. V štirih mesecih se vrne, s [ kakšnimi uspehi bomo videli. Nevarno zbolel. Predsednik Združenih držav Se? j verne Amerike je na veliko noč spre? j jel nebrojno število državljanov in 1 jim po stari navadi stiskal roke. Po 1840. stisku, mu je rolka talko zatekla, ! da ni mogel več podpisovati držav? nih aktov. Ali niso težke naloge ame? ; riških predsednikov? Kitajski načini. Okoli novega leta. ki ga Kitajci praznujejo ob prvi pomladanski noi? ni luni, so oblaistva v pokrajini Hu? p eh naznanila velike manifestacije za javno snago. Znano je namreč, da Kitajec in snaga nè gresta prav sku? pa j. Na vse zgodaj so vojaki segnali skupaj zborovalce za javno snago in hajd, vsak z metlo v roki. so morali začudeni zborovalci iti nometat vse trge in ulice. Junaški sodniki. V neki srednjeameriški republiki se sodniki neznansko boje obsoditi kakega inozemca. Če koga obsodijo, i imajo brž na vratu tujega konzula. Te dni ie pa stal pred njimi neki Švi? car. Sodnik ga vpraša: »Je Švica pri morju?« Obtoženec: »Ne!« »Potem? takem tudi nima lastnega vojnega brodovja?« »Ne!« — Šele po tem uvodu, ko se je čuvar pravice zaisigu? ral, da mu Švica ne bo poslala kake oklopne križarke na vrat, je ubogega Švicarja zašil za 14 dni. Par aprilskih. Neki londonski list ie prinesel ob? j avo, da bo v neki znani londonski žrebčarni razstava plemenskih oslov. Londončan je pa znan, da rad razsta? ve gleda. Vse je torej dirlo na to oislovsko' razstavo. Pridejo tja. nikjer nobenega osla v živalski podobi. Mno? žica se spogleduje, dokler ne šine ne? komu v glavo, da je prvi april in da so oni sami... Dobre meščane gorenjskih Jesenic je tudi nekdo lepo povlekel. Čez cesto je napel širok napis: Danes avtomobil? ska dirka Zagreb?Jesenice. Dopoldne se je Jeseničanov kar trlo na cilju. Po dolgih urah nestrpnega čakanja pri? ropota na polomljenem motornem ko? lesu neznanec z velikanskim napisom na hrbtu : 1. april. Če vprašaš kakega Jeseničana, ali je tudi on šel gledat dirko, ti bo povedal, da je le slučajno prišel mimo postaje. Nekje na Vipavskem se je pa Nute že davno pred prvim aprilom pridu? šal, da ga letos ne bo nobeden poslal po aprila. Tudi za par »Štefanov« je stavil. — Zadnji dan marca je bil ubogi Nute ves iz sebe, ker ga je aj? doviska davkarija klicala k sebi radi neke zelo visoke svote. Nute na kolo, pa v Ajdovščino razgrajat, da ni vse njegovo premoženje z njim, ženo in otroci vred toliko vredno, kot mu davka naiagaio. Na davkariji se spo? gledujejo, na zadnje pa nekdo pogle? da na koledar in vidi, da ie prvi aprili. Nute je spretnemu ponarejevalcu va? bila plačal »Štefan« in se zaklel, da bo h letu on pošiljal po aprila. Diktatura kuhinje. Budimpcštanskl sodniki so te dni morali razsoditi neko pravdo za lo? čitev zakona. Žena je tožila svojega moža. da ta vse, kar mu ona skuha, obgodrnja. Odtod večni zakonski prepiri. Sodniki so dalli ženi prav. — Zakonski možje, glejte, da boste lepo. po j eli, če vam boljša polovica močnik prismodi! Hotelska soba. Skupina časnikarjev iz Letskc pri? de v Monakovo. Nekemu uglednemu članu te skupine dajo na razpolago najboljšo sobo s kopalnico in poseb? nim straniščem. Časnikar, ki doma ni vajen takih lepih naprav, gre in se pri hotelskem ravnatelju pritoži, da bi mu pač lahko odikazali sobo kje dru? g j e, ne pa zraven stranišča in kako bo to izglodalo, če bodo hotelski gostje celo noč letali skozi njegovo sobo na stranišče. »Živjo dež! Doli dež!« Vas Krasna poljana se je delila v zgornji Zajčji kot in v spodnji Žabji kraj. Nekega dne pride k župniku župan, ki je bil iz Zajčjega kota, in pravi : »Gospod fajmošter, mi potrebujemo dež. Napravite ga. ker drugače bo vse vzela suša in vi boste ob biro.« Župnik odvrne, da ne more napra? viti dežja, da je dež božja stvar in da pada le takrat, ko se Bogu zljubi. Žu? pan pa je bil globoko uverjen, da žup? nik noče ustreči ljudem in da so vse besede prazni izgovori. Saj se uče v »črnih šolah« tudi dež delati. Ko je župnik uvidel, da je vse njegovo pre? pričavanje bob ob steno, je rekel, da ustreže, če se za to izreče vsa občina. Izkazalo se pa je, da so bili za dež le ljudje iz Zajčjega kota, ker so imeli svoja polja bolj na suhem. Žabje? krajci so bili pa za sušo, voda je bil njihov največji sovražnik. Tako se je zgodilo, da župnik ni mogel napraviti dežja, saj je bila zanj le polovica občine. Zato so stanovalci iz Zajčjega kota sklenili, da si narede sami dež in napravijo v ta namen procesijo na hribček k Sv. Trojici. Ko so videli ljudje iž Žabjega kraja, da pojdejo Zajčjekotniki s procesijo prosit dežja, so sklenili napraviti protiprocesijo za sušo. Procesija je morala biti seve istočasna, ker bi dru? gače Zajčjekotniki v veliko škodo Žabjekrajcem sprosili pred njimi dežja. Dogodilo se je torej, da sta po noči obe procesiji . istočasno krenili proti vrhu Sv. Trojice, pomikajoč se vsaka po svoji strani. Pred cerkvijo pri Sv. Trojici je bil travnik, kjer sta se obe procesiji skle? nili. Na nebesnem zaklonu se je po? kazal oblaček. Oni iz Zajčjega kota so kričali »Živjo dež. doli suša«! Žabje? krajci so odgovarjali: »Živjo suša. doli dež«. Končno je prišlo do pretepa in padale so debele. Med pretepom se je oblaček spre? menil v oblak, ki je potemnil svetlo nebo. Takrat ie šele završalo v obeh strujah! Do neba se je dvigalo grozno vpitje: »Živjo dež, doli suša, živjo su? ša, doli dež«. Ljubi Bog pa je tedaj usul iz oblaka obilo toče, ki je razgna? la pretepače. Pobrali so se domov in vsi so bili enako oblagodarjeni. Za umnega gospodarja. Kako kaže sadna letina? V letih, ko sadno drevje bujno ra? ste, nastavi prav malo cvetnih popov, pač pa obilo lesnih. V lanskem letu pa je sadno drevje vs-1 e d velike suše prav slabo r astio in zato je nastavilo obillo cvetnih popov, ki so zarodek sadu. Sadno drevje v splošnem, posebno hruške, jablane, breskve marelice in češplje, je obloženo s cvetnim pop? jem, v kolikor že ne cvete. Pozno cvetenje je tudi znalk dobre sadne le? tine. Kako- bo v resnici sadna letina iz? gledala, to ve samo ljubi Bog, a do? bro bi bilo. da bi se sedanji upi vres? ničili v veliko veselje malih in velikih otrok. Potrebna pa bi bila tudi dobra sadna cena, kajti tudi potrebe km e? tovalcev so velike. Kakor nam poročajo iz Vipavske doline in Brd, je nepričakovani mraz zadnjih dni povzročil na sadnem drevju obilo škode. Ponekod je po? ganjajoče črešnje in breskve osmodil in je žal le revno upanje na dober pridelek. Prečistite senožeti! Takoj začetkom spomladi je treba prečistiti vse senožeti morebitnega kamenja, stelje, vej in drugih podob* nih »smeti«. Istočasno poravnamo vse krtine, ki nam bi bile drugače pri košnji neprijetne. Sedaj je še čas za to opravilo. Gnile korenine. Kjer je drevo vsled gnilih korenin umrlo, tam ne smemo zasaditi druge* ga drevesa, če nismo prej zemljo te* melj ito razkužili, za kar rabimo ogli* kov sidlfur (solfuro di carbonio), in sicer za vsak kubičen meter zemlje 150 gramov imenovane snovi. Vina, ki počrne na zraku zdravimo s soifitotaninom, katerega kupujemo v kockah. Vsaka kocka tehta točno 25 gramov in vsebuje pi* rosilfit, citronovo kislino in čreslovi* no (tanin). Na vsak hi vzamemo eno kocko ali največ .dve. Kocko zdrobi* mo in prah stresemo v sod. S tem je vsa operacija končana. Fige so šle. Velika večina smokvinih dreves je zmrznila, ker ni vzdržala hude zime. Kjer pade mraz na 15 stopinj pod ničlo, tam smokev ne uspeva in zato tudi ne raste smokvino drevo na se* veru Alp, kjer še vedno: uspevata vin* ska trta in breskev. Pri nas smokev ni posebno vpošte* van sad, vendar ne sme izginiti. Sa* diti jih bo treba. Smokev razmnožu* jemo s prizemski-mi poganjki. Upa* nje je. da niso prav vsi prizemni po* ganjki zmrznili ali pa da bodo vsaj pognale korenine novih poganjkov. Kan na vinu. Vsak, ki ima opraviti z vinom, po* zna kan. Kan 'je glivična bolezen. Površina vina postane nekam plesniva, pri , drobnem pregledu ugotovimo tanke nitke, ki plavajo na vrhu vina. Te nit* ke so deli glivice, oziroma podgobje kana. Kan se razvija v sodih, ki niso pol* ni, torej tam, kjer pride vino v doti* ko z zrakom. Zato je treba držati so* de vedno polne, če pa to ni mogoče, potem mora biti prostor v sodu nad vinom dobro zažveplan. Žvepleni plin je strup za glivice in zato se ne mo* rejo razvijati. Vino postane vsled kana nekam vodeno. Glivica kana spreminja nam* reč vinski alkohol v vodo in v ogliko* vo kislino. V št. 9. francoskega lista »Progrès agricole et viticole« poroča prof. L. Roos o svojih poskusih, ki jih je na* pravil s kanom: Dne 23. januarja je vcepil glivico kana 1 litru vina s 30 cm2 proste po* vršine ter držal vino pri srednji to* pioti 20 stopinj. Dne 28. januarja je bila površina pokrita s tančico kana, dne 30. januarja pa je bila plast de* bela že 5 mm. Prof. Roos je preiskal vsebino vina in ugotovil: alkohola je imelo naravno vino 8.6%, dne 30. ja* nuarja 7.7, 2. februarja pa 6.65%. NAZNANILO. Na prodaj je iz prve roke hiša št. 180 v Otaležu tik farne cerkve, in ne« kaj gozda, oddaljenega tri četrt ure. V hiši je bila dobro obiskovana trgovina z blagom za oblačila. Pojasnila daje goriška uprava »Nove« ga lista« pod št. 100. ’ PRODAM HIŠO z P/s njive zemljišča. Hi« ša ob glavni cesti blizu postaje v Volčji dragi, primerna za vsako obrt. Pojasnila: Francetič, Vogcrsko (Villa Montevecchio) št. 154. KMEČKO POSESTVO, 3 stavbe z vsem zemljiščem, je na prodaj po nizki ceni. Na« slov: Štefan Gerbec, Njivice — Doblar 10, Ronzina. ZALOGA VINA V GORICI, Via Formica št. 1 (tik Korna), prodaja bela in črna kakor tudi lastni pridelek kraškega terana po naj« ugodnejših cenah. Pire c Josip, naslednik »Vi« narske zveze«. Odbor načelstva in nadzorstva H ra* nilnice in Posojilnice v Št, Petru na Krasu, r. z. z n. z. naznanja, da se bo vršil REDNI OBČNI ZBOR v nedeljo dne 28. aprila 1929 ob 3. uri popoldne v prostorih lastne hiše v Št. Petru na Krasu hšt. 82 s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjen je računskega zaključka za 1. 1928. in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelništva. 6. Volitev nadzorništva. 7. Slučajnosti. V slučaju, da bi ne bilo dovolj čla* nov navzočih ob treh, se bo vršil dru* gl občni zbor ob pol štirih z istim dnevnim redom pri vsaki udeležbi. Odbor. Vabilo k rednemu občnemu zboru Kmetske posojilnice v Cerknem r. z. z n. z., kateri se bo vršil v nede* ljo, dne 21. t. m. ob 1.30 uri pop. v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Revizijsko poročilo. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1928. 5. Volitev nadzorstva. 6. Volitev dveh članov načelstva. 7. Sprememba pravil. 8. Raznoterosti. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, bp isti pol ure kasne« je brezpogojno sklepal ob vsaki ude* ležbi. Odbor. NA PRODAJ jc popolna spalna soba, ku« hinja in drugo dobro ohranjeno pohištvo, peči itd. po ugodni ceni. Villa Joehmann, Ajdov« ščina. TRGOVSKI POMOČNIK z večletno prakso išče službe v kaki trgovini z mešanim blagom na deželi. Naslov pri upravi. PSIČKE čiste pasme prodam. Pahor Milko, trgovec, Dornberg. llvažam ogrski beli ! semenski krompip 1 j Pošiljam po povzetju. Plačilo naprej. | Cena: lir &3.— franko kolodvor, Inocente Postojna 224. Novi dtoi&ocH S. LEVI TRST - Via S. Lazzaro 9 ; Bombaževina ..............L. 1.90 i Bombaževina visoka 90 cm . » 2.40 Platno Madonna .... » 2.80 Platno- Madonna, debelo . » 3.— Platno Douglas, težko . . » 3.20 Platno Famiglia 150 cm . » 4.90 Platno Douglas, 150 cm . » 6.20 Pelle uovo od..............» 2.80 naprej. Robčki z ajourjem, komad » —.50 Kuhinjske cunje, velike, k. » 1.50 Kub. cunje, platnene, k. . » 3.20 Musola volnena, v vseh bar« vah, meter...............» 9.— »Borgo« za hlače od . . . » —.■— naprej. Popeline za srajce od . . » 4.50 naprej. Ostanki madapolam, črta* nega, 3*4 m.............» 10.— Velika izbera prtov, prtičev, bri* sač, gobastih in iz sukanca, nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moške. * 1 i ZDRAVNIK 9r. Orešič Adalberto sin sprejema vedno v svojem ambulaforiju na Piazza Vittoria 14/1 - Gorica nad lekarno Cristofoletti. Zobozdravnik dr. L. Mermolja m sprejema v Gorici na Travniku 5 -II. Zmanjšana je bila tudi količina kis* lin, in sicer ie padla od 5 na 4.8 in potem na 4.7. Vino je torej izgubilo mnogo alko* boia in mnogo kisline. Oboje se je spremenilo v vodo in ogilikovo kis* lino. Ker naš kletar noče imeti v sodih ne vode in ne oglikove kisline, tem* več dobro vino, bo pazil, da so sodi polni ali bo pa praznino nad vinom v sodu dobro zažveplal. Kdaj dodamo vinu čreslovine (tanina)? Čreslovine dodamo vinu v množini 10 do 20 gramov na hi v naslednjih slučajih: 1. . Kadar vino čistimo z želatino. Kolikor gramov želatine rabimo, sko* raj istotako množino gramov čreslo* vine moramo dodati vinu. Teoretično bi porabili na vsak 1.4 grama želati* ne 1 gram tanina, v praksi pa rabimo enega in drugega enako količino. 2. Čreslovine moramo dodati vinu, oe je šibko-, to je, če vsebuje malo od* stotkov alkohola in se zato preje po* kvari. 3. Čreslovina je potrebna vinu, če je isto vlačljivo, pri pretakanju in to* čenju ne šumi in teče kot olje. Kako podpira Ogrska izvoz vina. ©grška država zelo skrbi za vino* gradništvo, predvsem pa podpira iz* voz vina. V ta namen je dovolila po železnicah do meje brezplačen prevoz vsega za izvoz namenjenega vina. Ze* lo podpira tudi ustanavljanje ogr* skih vinotočev širom vseh nevinorod* nih držav Evrope. Takih vinotočev deluje precej v Švici, v Avstriji in v Nemčiji, nameravajo pa jih odpreti tudi na Poljskem in kjer bo mogoče. Italijanski strokovni listi pravijo, da nastaja taJko huda konkurenca itali* jamskemu vinu v inozemstvu. Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 8: Ali je še čas za gno* j en j e pšenici s čilskim solitrom? Ko* liko naj ga rabim za 1000 m2 in kje ga dobim? Odgovor: Vse do začetka maja me* seca imate še čas, gnojiti pšenici s čil* skim solitrom. Najbolje napravite, če gnojite dvakrat, in sicer prvič takoj sedaj, v drugo pa koncem t. m. ali za* četkom maja. Na 1000 m2 vzemite vsakokrat po 5 kg čilskega solitra, katerega potrosite enakomerno po vsi površini. Čilski soliter dobite v vsaki drogeriji, če ga nima v zalogi biižnj a zadruga. Vprašanje št. 9: Rad bi vzgojil do* ma nekoliko spargi jev. Kaj mi sve* tujete? Odgovor: Seme špargljev sejemo v aprilu v topilo gredo, v maju jih pa presadimo v vrt, odkoder jih drugo leto presadimo na stalno mesto. Če pa nočete sejati, kupite pri kakem go* jitelju špargljev nekaj vsaj enoletnih rastlin, katere vsadite potem na solnčni legi v 15 cm globok in 25 cm POSOJILA NA VKNJIŽBO po 6°/„ z 10 do 50=letno amortizacijo; posojila po 4°/o z 15«letno amortizacijo za zgradbo kmetijskih poslopij, svinjakov in hlevov ; agrarna posoji» la po 51/4 ter brezobrestna posojila na sta» rostno obrabo in vsakovrstna druga posojila ter rešitev vojne odškodninske, vštevši rek vi» zicijske zadeve preskrbi najhitreje gosp. An» ton Trampuž, sod. o lic. v p., v Gorici, via Ga« ribaldi št. 20/1; NA LEPEM KRAJU blizu glavne ceste je na prodaj po ugodni ceni nova, enonadstrop» na hiša z gospodarskim poslopjem; v hiši el ek tri »n a razsvetljava in voda, zraven 5 njiv ! prvovrstne, obdelane zemlje, ograjene in lia« j saj ene z raznim sadjem in trtami. Pridela se skoraj 10 hi vina. Informacije daje lastnik v Vrtojbi pri Gorici št. 163. POVH A&OIZIJ URAR in ZLATAR. TRST. Pi-azza Garibaldi 2, I. nadstr. Največja in na j pripor o-čl j i vej š a o—o delavnica v Trstu o—o Kupuje krone in zlato : Darila za birmo : ! Cene in blago brez konkurence ! Gostilna »Alle Corriere'4 v Trstu sia Hoiiiapa H. 4 (tik Caffè Fabris) Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. Postajališče kor j er in shajališče ljudi z dežele. Uljudno se priporočata ŠTRANCAR in PERIC. IMAM na prodaj še par tisoč cepljenih trt« teran. Juren Franc, Vojščica št. 53. Automobilna mehanična šola, državni patent zajamčen. Vedno odprti tečaji. PRI TVRDKI DAVIDE CAVALIERI) — TRST CORSO GARIBALDI N.o 5 (STARA BARRIERA) dobite Telef. št. 79-32. po najnižjih cenah zelo bogato zalogo izgotovljenih oblek, enotnih in dvojnih oprsnikov, flanelastih hlač, ,g|k Trench coat, dežnih plaščev, površnikov in otroških oblek. Bogata izbora blaga na meter iz domačih in Inozemskih toi/aren. LASTNA KROJAČNICA i' i S Govorimo tudi slovensko. Resna postrežba’! so čokoladni bonbončki, jako okusni in brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in so edino nedosegljivo sredstvo proti ^8514^^1^6 glistam. Izvrstno zdravilo za vsacega, velikega in malega. Otrokom velja za slaščico, prinaša družinam zadovolnost veselje in srečo. Kupi ss v vseh iakarnah v zelenih satreižkih po Liro 1. širok jarek dobro zrahljane zemlje. Jarki naj bodo vsaj meter eden od drugega oddaljeni, rastline pa vsa? dite 60 do 70 cm vsaksebi. Pri sajenju morate paziti na koreninice, ki naj bodo lepo razvrščene. Potem pokrijte koreninice s 4 do 5 cm debelo plast* jo zemlje. Zemlja mora biti rahla in dobro gnojena1. Če so vsajene rasili* niče enoletne, boste morali čakati še vsaj 2 leti, preden bodo šparglji god* ni za rezanje. Listnica uredništva. I. O., Preval, Razdrto: Črtajte da» našnie naznanilo o vpoklicu nov in» cev! Pozdrav. Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta št. 18. ■ , ■ ■- -, „ j- Zahvala. Povodom smrti naše nepozabne SLAVICE se zahvaljujemo čast. gosp. župniku iz Kronberga, vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem, ki so se z ganljivimi žalostinkami poslovili od svoje prijateljice, sosedom in znancem, ki so med boleznijo tolažili in pri pogrebu z udeležbo pokazali ljubezen do rajnke ter vsem onim, ki so na kateri koli način pomagali ob času grenke izgube. Bog plačaj! Družina Mladovan. POSTOJNA. Proda sc stavbena parcela sredi mesta, velik vrt primeren za vrtnarja, njive, travniki in gozdovi. Informacije pri g. Burgerju Jos. KRONE, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. Moderne zlatarne. Corso Verdi 13 (Gorica, nasproti novemu Zu= lenjadnemu trgu). TRTE cepljene, kraški refošk, briška glera, klarenca, bilfe od portalis prodaja Rudolf Tavčar, Castelgiovanni p. Comeno. UČENKO poštenih staršev sprejme takoj trgovina mešanega blaga F. Kaučič, Prevài* Razdrto (Postumia). PRODAJALKO manufaktume stroke sprej* mem kot prvo moč. Reflektira se samo na do* bre moči. Plača po dogovoru. G. Verbič, Villa del Nevoso, prov. Camaro. IŠČEM za takojšnji nastop zelenjadnega vrtnarja (ortolano) in starejšega moškega za domača dela. Hrana in stanovanje v hiši, pia* ča po dogovoru. Prednost ima kdor se razume vsaj nekoliko na čebelarstvo. Oblak, Villa del N evoso. AUTO OM prodam radi odpotovanja za 7000 lir. Gorica, via Carlo Favetti 17. PRODAM MLATILNICO S STISKALNI* CO za imbaliranjc slame ali sena, stroj za košenj e trave ali tudi pšenice, stroj za obra* Čanje sena s strojem za grabljenje. Naslov pri upravi. Naša zavarovalnica „ L’UNION “ ustanovljena letat 1828. se šteje med največje svetovne zavode Avgust Ravnik, GORIZIA Via Barzellini lN.ro 2 ■BeMeeaffleBeMHEMeeeEBMSiBeaee ! Tvrdka Teod. Hribar - Gorica g CORSO G. VERDI št. 32 priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh «H vrst posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in psa !§ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. p; Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse g gl potrebno za popolno opremo nevest. g g BLAGO SOLIDNO. CENE ZMERNE, g Josip Kerševani, Gorica Piazasa Cavour štev. 9 Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov goriimenovanih predmetov. ---A, /*■ pi m VUV/ i V i mehanična delavnica Gorica - Piazza Cavour štev 5 * Benzina ,,Lampo" “1 Telefon St. 415, Brzojavi: KERŠEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE KMETOVALCI ! Največjo korist dobite iz mleka edinole potom posnemalnika DIABOLO PosnemalnikeyDiabolo izdeluje A. B. Pump-seperator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so vsled svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani kot NAJBOLJŠI. Večletno jamstvo tovarne. Plačljiv je tudi v manjših obrokih. Iščemo krajevne zastopnike. Zahtevajte brezplačno cenik in katalog! KNUT JONSON, BOLZANO Inšpektor za Julijsko krajino Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4-II. Odlifeo^cìna tovarna Anton Breščak, Gorizia via Carducci št. 14 Največja zaloga pohištva na Goriškem. — Velikanska izbera posteljnjakov od 100 L naprej. Cene zelo zmerne! Solidna In skrbna Izdelava. LASTNA DELAVNICA v Via Carlo Favetti št. 1 (prej via Vetturini št, 1) NOVI Ust 3 M 1929 070(450,36=163.6).... Valuta tuji denar. Dne 10. aprila si dal ali dobil za: 1 dolar 19.08 lir 1 angl. funt 92.83 lir 100 dinarjev ' 33.65 lir j 100 šilingov (avstr.) 269.— lir 100 čeških kron 56.65 lir ! 100 nemških mark 453.50 lir j 100 švic. frankov 368.25 lir j 100 franc, frankov 74.75 lir j 100 belg. frankov 265.75 lir j Beneške obveznice 74.60; niče »Consolidato« 81.—. Obvez* Loterijske številke. dne 6. aprila 1929. Bari 22, 88, 44, 43, 49 Flo-renca 14 22, 84, 90, 19 Milan 70, 14, 65, 85. 49 Neapelj 46. 2, 50, 6, 67 Palermo 61. 50, 88, 38, 83 Rim 49, 90, 61, 4, 55 Turin 73, 28, 15, 20, 82 Benetke 56, 23, 86, 50, 37 Ljudska posojilnica « Borntegn bo imela svoj redini občni zbor v nedeljo dne 31. aprila ob 10. uri ■ predpoldne v lastni dvorani. V slučaju nezadostnega števila eia* nov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Načelstvo. [SS333333S3S3333S3SSS3ESS5 ZDRAVNIK Dr. EMILIO ORISIH • oce se je preselil s svojim ambulato ri je m na Piazza Vittoria 5 nasproti lekarni Cristofoletti. M VA ra w ra ra ra ro ra K* 1 ra M rta ra Jakob Sullgoj-Oorlca urar in zlatar, izprašani optik, Via Carducci štev. 19. Priporoča svoje zaloge najfinejših preciznih ur vseh znamk in najmodernejših naočnikov, katere izvršuje natančno po' zdravniških predpisih Točna postrežba! Najzmernejše cene! Zobozdravniški ambulatorij Roberto Berka sprejema v Gorici, Corso Verdi 36 Ob nedeljah v Tolminu v prostorih g7dr. Serjun-a •M m m m Priznano najboljša semena za vrt, njivo in travnik, cepilne nože znamke »Kunde«, cepilni vosek in drugo vrtnarsko in čebelar* sko orodje, ter najboljše in najcenejše posnemalnike in pinje dobite le pri moji tvrdki. jUŠT UŠAJ, lastnik tvrdke „V1N0AGRAR1A“ v GORICI, Zahtevajte cenik! Piazza della Vittoria štev. 4 Zahtevajte cenik! fl; Orgle v Batah postavila tovarna Iv. Kacin leta 1928. HM KACIN tovarna harmonijev glasovirjev - orgelj na električni obrat Sorica-P. Tomaseo29 Harmonij od 750. - lir naprej Pianino od 3700.— Orgle nov mehanični sistem po 2.000.— lir od registra. Tovarna izdeluje tudi oltarje, prižnice i.t. d. Piacile tudi na obroke. jgv-c&X' Vvv; ; Ortopedični zavod 9. ZECCHI TURIN - via Roma 31, 1. nadstr. Aparat Zecchi zaforanjjuje napredovanje KILE NOVI SLUČAJ OZDRAVLJENJA. Priključujoč svoje ime velikemu imeniku oseb, katerim je aparat Zecchi ozdravil kilo, želim tem potom javno izraziti svojo zahvalo izkušenemu ortopediku, kateremu se je posrečilo me popoh noma ozdraviti od kile. Hafner Franc, Wiener 31. provinca Trident. Kaj hočemo še dodati takemu spričevalu o učinku aparata ZECCHI? Sporočamo samo, da se bo nahajal ortopedik A. ZECCHI s svojimi izkušenimi pomočniki v spodaj navedenih krajih, kjer bo dajal bolnikom nasvete in pojasnila iz svoje dolgoletne prakse: GORICA; Sreda 24. in četrtek 25. aprila v Albergo ali’Angelo d'oro. TRST : Petek 26. aprila v Albergo Moncenisio, PULJ : Sobota 27. aprila v Albergo Miramare, MALI LOŠINJ : Nedelja 28. aprila v Albergo Italia, ZADER : Ponedeljek 29. in torek 30. aprila, Hotel Bristol, REKA : Sreda 1. in četrtek 2. maja v Àbergo Italia, ŠT. PETER NA KRASU : Petek 3. maja v gostilni Rebec.