SLIKAR FORTUNAT BERGANT DELA V LIKI IN ŠOLANJE V RIMU KSENIJA ROZMAN, LJUBLJANA čep rav slikar F o rtu n a t B erg an t »po svojih duševnih in slikarskih kva­ lite ta h visoko k ra lju je nad njegovim i sodobniki«1 in »je izrazita p ri­ kazen v našem slikarstvu«2 te r je »med vsemi štirim i glavnim i pred- satvniki baročnega slik arstv a le najbolj naš, najbolj nevsakdanji in najbolj oseben«3 , o njegovem delu in življenju še do danes ni bila n ap i­ san a popolnejša m onografija, č e tr t sto letja je m inilo, odkar je bilo v N arodni galeriji v L jubljani razstav ljen o le izbrano število njegovih slik. šest let za tem , leta 1957, pa je izšlo zadnje daljše besedilo o B er­ gantovem delu.4 0 B ergantovem šo lan ju in vplivih n a njegovo u m etnost smo večkrat poučeni s trd itv am i in dom nevam i, m a n jk ra t pa z dokazi ali vsaj s prepričljivim i dokazi. »Ker se je n a križevem p o tu v Stični podpisal Academ icus (sie!) C apitolinus, sm em o sklepati, da se je učil v Rimu. K er se je rad francoski podpisoval in ker sta m u n ačin risan ja in iz­ b ira barv francoska, sm em o trd iti, da se je v R im u pridružil francoski slikarski bratovščini in si je prisvojil n jen e lastnosti,« je zapisal Vik­ to r Steska.5 M arijan M arolt je razm išljal: »če je B erg an t obiskoval francosko akadem ijo, je m oral p riti tja iz Pariza, če je obiskoval Lu- keževo akadem ijo, je bil prav tak o tam le gost, recim o izreden goje­ nec, k a jti n iti v seznam u ene n iti druge šole njegovo im e ni o h ra­ njeno.«6 M arolt se je zanašal n a pism eno sporočilo in zgrešil podatek iz arhivskega vira.7 M arolt je tu d i zapisal: »K lasicistične težn je v sm i­ slu te d a n jih rim skih akadem ij so p ri B erg an tu zaznavne le p ri n e­ k a te rih M adonah (B atto n i). Dosti ožji je njegov odnos do starejše (gotika, G eorges de la Tour, Le Nain, Le Sueur, Philippe de C ham - 1 France Mesesnel, Preteklost slovenskega slikarstva, Mladika, III, 1922, p. 352. 2 Viktor Steska: Slovenska umetnost, I; Slikarstvo (od tod citirano Steska: Slovenska um etnost), Prevalje 1927, p. 91. 3 France Stele, Fortunat Bergant — slovenski um etnik (od tod citirano Stele, Bergant, 1951); Anica Cevc: Fortunat Bergant: 1721—1769, Narodna galerija, L jubljana 1951, p. 5, rk. 4 France Stele: Slikar Fortunat Bergant: U m etnik in njegov stil (od tod citirano Stele Bergant, 1957), SAZU, Razprave, IV/2, Ljubljana 1957. 5 Steska: Slovenska umetnost, 1927, pp. 85—86. 6 M arijan M arolt, Iz m onografije o Bergantu (od tod citirano Marolt, B er­ gant, 1944), ZU Z, XX, 1944, p. 90. 7 Registro di antichi premiati dal 1754 al 1848 (Scuola del Nudo), Accademia di S. Luca, Rim, arhiv. paigne, B ourdon) in sodobne (R estout, Aved, N attier, L argilliere, B ou­ cher, D um ont, Tocque, V an Loo) francoske um etnosti, k a r pa bi že dalo sklepati n a bivanje v Parizu. Toda tu d i B enetke je m oral poznati, zlasti Tiepola in P iazzetta, pa Piazzettovega n asled n ik a A n g e lija .. ,«8 F ran ce Stele pa je ugotavljal, da je »v petem d esetletju življenja in v k ra tk i dobi osm ih let (1761—1769) u stv aril svoja glavna dela«, »da je osebno poznal sodobno italijan sk o slikarstvo, da pa se ni naslonil toliko n an j, da bi ga m ogli k a r k ratk o p rištev ati tej ali oni šoli.« »Naj­ bližje so m u vsekakor B enetke. Tiepolo, Piazzetta, Angeli so im ena, m im o k aterih ne m orem o, če ga gledam o s te s t r a n i . . . V endar tu d i Benečanom , k aterim je n ajbližji v stiškem križevem potu, ne sledi v sm islu učenca, am pak sam o v sm islu sorodno uglašenega um etnika, ki m u je tu ja p refin jen o st velikega k u ltu rn eg a središča. Po svojem končnem učinku je B erg an t vendarle bolj srednjeevropski, celo alp ­ ski, če hočete, k akor beneški. In tisti zadnji najodločilnejši vir n je ­ govega um etniškega zn ačaja je nedvom no njegova m ladost, ljudsko u m etnostno ozračje, ki ga je doživljal v K am niku, v m izarski delav­ nici svojega očeta.«9 — Anica Cevc je ugotovila: »Noben poskus do­ ločitve tu jih m ojstrov, ki bi bili n an j vplivali, doslej še ni v celoti uspel«1 0 in n ad aljev ala: »V času po rim skem šo lan ju opažam o neko­ liko form alnega naslo n a n a italija n sk e renesančne m o js tr e . . . ne sm em o pa p rezreti francoskega deleža, ki ga je B ergantov čopič črpal predvsem iz del slikarjev Philippe de C ham paigne — prim . lom ljene gube in izrazite k o n traste m ed globokim i gubam i in n jih svetlim i vrhovi — pri p o rtre tih je važen vpliv G eorgesa La Toura, M aurice Q uentin La Toura, Van Looa, m edtem ko je v m odelaciji mogoč l a ­ h en vpliv E u stach ea Le S ueura. M. M arolt, ki n av a ja še več bolj ali m an j v e rje tn ih francoskih vzornikov, m ed drugim tudi B ouchera, do­ pušča celo m ožnost, da je B erg an t obiskal sam Pariz, k a r p a ni z n i­ čim er podkrepljeno. V sekakor p a je B erg an t lahko spoznal n ek atere francoske m o jstre že v krogu, v k aterem se je gibal v Rim u.«1 1 Po­ zneje je A. Cevc še om enila: »Opazni so tu d i vplivi srednjeevropskega, zlasti bavarskega slikarstva.«1 2 Z ad n ja in fo rm acija o številu in n ah a ja lišč ih B ergantovih del je še vedno razstav n i katalog N arodne galerije iz leta 1951. T a n aštev a 104 oljne slike, m ed njim i sedem B erg an tu n ap ačn o p rip isan ih ,1 3 in pa v rsto izgubljenih ali uničenih. K oliko del šteje B ergantov opus danes, ne vemo. Nove slike so ev id en tirali Iv an K om elj, A nica Cevc in M ilan Železnik (n a K oroškem v d an a šn ji A vstriji), v en d ar jih niso objavili. Slike, ki so bile znane do leta 1951, so bile v razstavnem katalo g u n a ­ 8 Marolt, Bergant, 1944, pp. 90, 92. 9 Stele, Bergant, 1951, pp. 6 -—7. 1 0 Anica Cevc: Fortunat Bergant: 1721—/769 (od tod citirano A. Cevc: B er­ gant, 1951), Narodna galerija, Ljubljana 1951, p. 26. 1 1 A. Cevc: Bergant, 1951, pp. 26—27. 1 2 Anica Cevc, Baročno slikarstvo na Slovenskem, I, Slike: Barok na Sloven­ skem , Narodna galerija, L jubljana 1961, p. 23 Trk]; Anica Cevc, Bergant Fortunat, ELU, I, 1959, p. 343: » ... vidljiv je takoder utjecaj austrijskog baroknog slikarstva ...« 1 3 Stele: Bergant, 1957, pp. 17—20. štete, opisane in delno oprem ljene z lite ratu ro . D anes pogrešam o iz­ popolnitev podatkov, lite ra tu re o njih, popravke, predvsem pa k ri­ tičn o in kataloško obdelavo posam ičnih slik. V prašanje o B ergantovem šolanju je nerešeno; prav tak o v p rašan je o njegovih zgodnjih delih. O delih v Liki — štejem o jih m ed zgodnja dela — je zapisano, da jih je oz. da jih je bilo trin a jst. Na pet slik je opom nil že K ukuljevič,1 4 n a druge M arolt, v endar ni za vse navedel naslovov. Pripom nil je, da so dela zelo preslikana. Te preslikave so m enda p restrašile tu d i p rired itelje razstave, da slik n an jo niso v k lju ­ čili, razen škapulirske Marije iz Sinca (sl. 19), ki ie ta k ra t že bila last N arodne galerije. V katalo g u so le še reproducirali sliko Sv. Elija iz Sinca (sl. 15). V galerijskem razstavnem katalogu (kat. št. 5) je bilo k ratk o zapisano: »Devet slik, popolnom a preslikanih. —• Na eni od teh, škapulirski Materi božji, n aj bi bil po K ukuljeviču glagolski n a ­ pis: M alana est ova fig u ra po F o rtu n a tu B erg an tu v lje t 1751. D anes nap isa ni več. L ast: O točac v Liki, ž. c.« T udi F. Steife je opom nil ob ocenjevanju razstave in ob n ad aljn jem razp ra v ljan ju o B ergantovem delu: » ... Od celotnega števila 125 v katalo g u ev id en tiran ih del je bilo razstav ljen ih 83, k ar je vsekakor rekorden uspeh, saj je bilo do zad­ njeg a p rim era zbrano vse, k ar je bilo v ta k ra tn i evidenci, m an jk ajo ča dela pa so bila označena kot zgubljena ali v zadnji vojni uničena, 11 pa jih je bilo preslikanih, da v tak em sta n ju sploh ne bi p rišla za razstavo v poštev.«1 5 BERGANTOVA DELA V LIKI Na B ergantova dela v Liki je prvi opom nil Iv an K ukuljevič-Sakcinski v Slovniku umjetnikah jugoslavenskih le ta 1858. K ako je bilo dopol­ njen o zn an je o te h in še dru g ih delih, ki so jih pozneje spoznali za B ergantova, in kako je s tem i deli danes, n aj priča seznam del. Določ­ nejšo besedo o n jih pa bo moč izreči, če bodo kdaj re stav riran a. Le re sta v riran je — zlasti sn em an je preslikav — bo pokazalo, koliko je ostalo od B ergantovih originalov in če m orda k atero od dom nevnih B ergantovih del ni delo m lajšega slikarja. Sinac, ž. c. sv. E lija Sv. Elija (sl. 15) o. pl., 214,5 x 136 cm, sign. 1 . sp. n a h rb tu Elizejeve knjige: Fort. Wergant / pinxit 1751 / Renov. Carl Warth / 1846. Iz Elizejevih u st gre napis: Pater mi, Pater mi, Currus Israel et Auriga ejus. / 4. Regum. c. 2 . v. 12. veliki oltar, glavna niša 1 4 Ivan Kukuljevič-Sakcinski: Slovnik um jetnikah jugoslavenskih (od tod ci­ tirano Kukuljevič: Slovnik, 1858), Zagreb 1858, p. 29. 1 5 Stele: Bergant, 1957, p. 6. K ukuljevič je zapisal, da »s tra g a sto ji novijom rukom napisano: »Fort. Wergant pinxit 1751. Renov. Carl Warth 1846.« če je p ri tem m islil n a h rb e t slike ali m orda n a h rb e t Elizejeve knjige, n i jasno. V sekakor je B ergantova sig n atu ra z letnico 1751 o rig in aln a in W ar- th o v a že po pisavi popolnom a d ru g ačn a od tipične B ergantove. K aj je n a h rb tn i s tra n i slike, n i m oč videti, k er bi bilo tre b a razd reti del o ltarja, čep rav je bila slika že za časa K ukuljevičevega p o ro čan ja preslikana, je B ergantovo delo še vedno dobro vidno: kolorit je sve­ tel in pust. A. Cevc je opom nila, da gre za skoraj fresk an tsk e tone. Mislim, da obrazi vendarle niso tak o boječi in šolski,1 6 tem več že delo izurjenega slik arja. S k arak tern im i črtam i sta p o d črtan a Elijev in Eli- zejev obraz. O braza sta p o u d arjen a s svetlim i in tem n ejšim i ro žn a­ tim i prehodi n a licih, čelu in nosu. Tu še n i h lad n ih zelenih tonov, kot jih poznam o z obrazov B ergantovih p o rtreto v baronov Volfa Da­ nijela (sl. 44), Ane Marije (sl. 56) in Terezije Erberg. Elijev in Elizejev obraz zaznam ujejo šilasta nosova, p o u d arjen i lični m išici in k o šata brada. T ipična je drža Elizejeve glave v profilu, zn a­ čilne so njegove tem n e oči, p o u d arjen a veka, gube n a čelu in gube ob očesnem kotičku. K o je B erg an t naslikal sliki za Sinac, je bil sta r t r i ­ deset let. K a r je u stv aril v te h letih, tu d i pozneje n i zavrgel. Elizeje- vem u obrazu je npr. soroden obraz levega k ra lja n a sliki Trije kralji n a K rižni gori p ri Ložu (1763), (sl. 43), m edtem ko desni k ralj n a K rižni gori spom inja n a E lija v Sincu. E liju in E lizeju je soroden Sv. Jožef iz le ta 1763 iz Polhovega G radca (danes la st N arodne gale­ rije) (sl. 30) itn . Na Elijevi sliki je značilno gubanje h alj. A. Cevc je om enila, da v n ač in u g u b an ja h alj najdem o že v Sincu črte, ki jih je B erg an t ponovil tu d i n a poznejših delih: greben gube loči izrazito osvetljen in osenčen del. B ržkone je im ela bolj v m islih sinško ška- pulirsko Marijo, ko je ugotovila, da »viharna d rap erija, zdrobljena v m ehkem , nekam črevastem gubanju, p ri poznejših delih nič več ne nastopa«. Poleg teg a grebena gub si je treb a zapom niti tu d i h alje obeh svetnikov z ostrim i, a valovitim i robovi, ki so n ag u b an e kot v trik o tn ih skladih. T udi te je B erg an t o h ran il n a poznejših slikah in jih še bolj poudaril. Za p rim er n aj bo Sv. Ana uči Marijo brati iz R e­ čice p ri Bledu, 1761, Križani s K rižne gore p ri Ložu, 1763, ali k atera koli d ruga slika n a K rižni gori, pa tu d i Križev pot v Stični leta 1766. D osedanji pisci in raziskovalci B ergantovega dela — M arolt, A. Cevc, F. Stelö, špelca čo p ič” — so opozarjali n a Jelovškovo in M etzinger- jevo delo, ki je n a sta ja lo v času B ergantove m ladosti, in n a delo fra n ­ čiškanske kiparske delavnice. A. Cevc je za drugo stopnjo slik arje­ vega dela (po letu 1759) om enila kot eno od značilnosti »lomljene, k am n ite (prim . kipe F ran cesca R obba!) gube, združene s plastično neizrazito stjo in s slikovitim izrazom , pri čem er sm em o dom nevati vpliv Italije« .1 8 V prašanje je, po k ateri poti je ta vpliv prišel do B er­ g an ta. Ali je B erg an t res m oral iti p rav v Italijo , da bi ga tam spo­ znal in se ga naučil? B ergantovo trik o tn o g u b an je h alj v skladih, 1 6 A. Cevc: Bergant, 1951, p. 12. 1 7 Špelca čopič: Slovensko slikarstvo, L jubljana 1966, p. 232. 1 8 A. Cevc: Bergant, 1951, p. 22. z ostrim i robovi in zavihki h alj se m i zdi bližje številnim plastikam F ran cesca R obba v L jubljani, k ot pa vzorom, ki bi jih m orali iskati drugod po svetu. Ko je bil B erg an t 1721. le ta rojen, je bil v M islejevi delavnici v L ju b ljan i n aro čen kip sv. Trojice, ki ga je leto dni pozneje izdelal F rancesco R obba; ko je bil sta r 17 let (1738), so bila že dokon­ čan a velika k ip arsk a dela v šentjakobski (n ek d an ji jezuitski) in fra n ­ čiškanski (n ek d an ji avguštinski) cerkvi v L jubljani. K ak šn a in ko­ likšna je bila B ergantova povezava s slikarjem V alentinom M etzin­ gerjem , ni dokum entirano. V sekakor je v času B ergantove m ladosti v K am n ik u (Žale, š u n ta ) in okolici (Sv. Prim ož n ad K am nikom , 1742, T u h in jsk a dolina) n astaja lo večje število M etzinger j evih del in nič m an j v L ju b ljan i (uršulinke, fran čišk an sk a cerkev, c. sv. P etra). N ihče bržkone ne bo verjel, da je B erg an t potoval do B enetk ali pa n a Avstrijsko, n e da bi um etnine, ki so ga obdajale dom a, ne zapustile vsaj rah lo sled v njegovem delu. P rim erjam o Elijev obraz (sl. 15) z obrazom b rad ateg a starca, ki ga opira žena n a levi s tra n i M etzingerjeve slike Sv. Antona iz le ta 1729 v Posavskem m uzeju v B režicah (sl. 14); Elizeja s starcem -beračem n a M etzingerjevi sliki Sv. Notburga s Slapa p ri Vipavi, 1754 (sl. 12); ženo z otrokom in bolnikom v spodnjem delu B ergantove slike Sv. Volbenk, 1766 (sl. 13), z ženo in bolnikom n a M etzingerjevi sliki Sv. Anton Pa- dovanski, 1729, iz Brežic itn . Za sorodne p rim erjav e bi pač m ogli p ri­ k licati n a pom oč tu d i tu je vzore, saj je npr. m ati z otrokom v profilu v ztrajn i m otiv beneških in tu d i av strijsk ih slik v 18. sto letju in prej, vendar, zakaj bi m orali segati vedno n a tu je ? B ergantova slika Sv. Elija razkriva še neko nadrobnost, ki jo je slikar pozneje p o n av ljal: nesoglasje m ed sp retn o n aslik an im i rokam i p re­ roka E lija in disproporcioniranim i, širokim i, g rab ljastim i rokam i Eli­ zeja. S tan e M ikuž je ob oceni B ergantove razstav e m ed v rsticam i za­ pisal: » ...o g ro m n o zn an je in čudno, pretresljiv o neznanje.«1 9 T udi ta dvojnost zn a n ja in n ezn an ja sp rem lja B ergantovo delo od p rvih za­ četkov do zad n jih del. P rim erjajm o K ristusove roke n a sliki Kristus na Oljski gori n a gori O ljki n a štajersk e m ali roke Bernarda Corleon- skega v N arodni galeriji v L ju b ljan i iz le ta 1768. K ikonografski upodobitvi sv. E lija z vozom in parom konj, Elijezejem in reko Jo rd a n v ozadju2 0 ne bi bilo kaj reči, če ne bi bili slapovi reke tak o p oudarjeno naslikani. V desni spodnji polovici slike je B ergant upodobil k rajin o in reko, ki se v slapovih razliva čez dva visoka sk al­ n a ta previsa. R eka Jo rd a n s slapovi je bila m nogokrat naslikana. Spom nim o se npr. Jo rd a n a z jezom in nizkim slapom n a Tizianovi sliki Sv. Janeza Krstnika v G allerii dell’A ccadem ia v B enetkah. S po­ polno v erjetn o stjo ne bo m oč dokazati, da je B erg an t v Elijevo sliko 1 9 Stane Mikuž, Fortunat B ergant (1721—1769): (Ob razstavi v Narodni ga­ leriji), LdP, XII, št. 167, 13.10.1951, p. 8. 2 0 Louis Reau: Iconographie de l’art chretien, Tome II, I. Ancien Testament, Paris 1956, pp. 357—358; Lexikon der christlichen Ikonographie, I, Rom— Freiburg—Basel—Wien 1968 (uredil Engelbert S. K irschbaum ), pp. 610— 611. vnesel m ogočne slapove, n a k atere je v Liki m oral naleteti, če je tam bival in slikal. K ljub tem u pa m islim , da ta m otiv ni izbran po n a ­ ključju, tem več posnet po ta m k a jšn ji pokrajini. K om pozicija slike Sv. Elija je baročna, diagonalna, v endar je leva po­ lovica očitno »težja« kot desna, saj n iti rek a s slapovi ne daje enako­ vredne n asp ro tn e teže. T ak a neuravnoteženost, k jer n aslik an a k ra jin a ne m ore prem ag ati teže figur n a n asp ro tn i stran i, je zn an a tu d i z M etzinger j evih del (Sv. Notburga, 1754, Slap pri Vipavi, sl. 12, Smrt sv. Uršule, 1755, šk o fijsk a palača v L ju b ljan i). N apis n a predeli o lta rja pove, da je bil o ltar postavljen in pozlačen v s ta ri cerkvi le ta 1758, sem p a prenesen le ta 1842;2 1 zapis v stari žup­ nijsk i kroniki pa om enja, da je bil veliki o ltar izdelan le ta 1754.2 2 Slika Sv. Elija je jasno in nedvom no d a tira n a z letom 1751. Lit.: Kukuljevič: Slovnik, 1858, p. 29; Steska: Slovenska umetnost, 1327, p. 83 (Steska omenja Lešac! kot nahajališče slike); Marolt, Fortunat Bergant v Liki (od tod cit.: Marolt, Bergant v Liki, 1938—1939), Umetnost, III, zv. 2, Ljubljana 1938—1839, pp. 130, 1.32 (repr.); Marolt, Bergant, 1944, pp. 71, 94; A. Cevc: Bergant, 1951, pp. 12, 41, repr. kat. 2 (recte 3). Š kapulirska M arija (sl. 18) o. pl.. 126,5x 99 cm. ok. 1751 N ad glavo Sim ona Stocka n apis: Indumentejus, n a šk ap u lirju : For- titudo / et decor, n a škapulirju, ki ga drži Sim on Stock pa: S. Maria iz Sinca, danes v N arodni g aleriji v L jubljani, inv. št. 16 Tudi to sliko zaznam uje svetel, p u st in skoraj h lad en kolorit. K ot ugo­ ta v lja A. Cevc, je dolgi M arijin obraz z ravno črto n a nosu n a poznej­ ših upodobitvah sp rem en jen v okroglejšega. T a sprem em ba obraznega tip a je res nastopila, v en d ar najdem o podolgast obraz kljub vsem u tu d i pozneje: angelski obraz n a sliki Kristusa na Oljski gori n a gori Oljki, M arijin obraz n a sliki Sv. Antona Padovanskega v C erknem itn. Na sliki škapulirska Marija gre za značilno gubanje M arijinega plašča in Sim onove pelerine. V ihravo zav ih an šk ap u lir z ostrim , belo n asli­ kanim robom in zavihanim koncem pa je skoraj enako ponovljen na zavihanem šk ap u lirju sv. D om inika n a sliki Rožnovenska Marija iz le ta 1767 n a čem šeniku (sl. 39). Sim onova drža in oblika roke je po­ novljena p ri sv. Dom iniku. Dobro pa je zaznam ovan razloček m ed Si­ m onovim in D om inikovim obrazom : D om inikov obraz je čustveno po­ globljen in slikoviteje podan. Oglejm o si še M etzinger j e vega Sv. Flori­ jana, 1738, iz cerkve Sv. P e tra v L ju b ljan i (sl. 16). Plašč M etzingerje- 2 1 Altare hoc in cultum magni prophetae Eliae /opera Sim onis/ de Goritia parochi in antiqua ecclesia erectum et inau /ratum 1758. In hanc novam ecclesiam translatum 1842) ecclesia haes nova cum, majori ara consecrata a sua /excel: lllmo. et resmo. DD. LB Ožegovič de Barla/ baševec episcopo Signiensi ct 29. a septb. 1846 /A ltare idem antiqum cura indefessa parochi Mathei Matasič/ ope aerar. 456 fl. et populi 134 fl. Restauratum in sum - m itate /auctum , ornationibus pluribus decoratum, noviter inauratum, ac/ mensa eiusdem amplicicata 1862 S S. Pio IX. papa et Fr. Jos. A. Imp. 2 2 Urbarium Parochiae Ottocensis. A b anno 1740 die 21 July, Pars II, p. 43: »Hoc /1754/ Anno ecclesia in Sinacz altare maius, crypta, constructa sunt latereque veneta strata, ac cum altari consecrata«, — Arhiv župnijskega urada, Otočac. vega sv. Florijana z vihravim i zavihki in ostrim robom, oblike gub F lorijanovega plašča in podobni m otivi n a B ergantovi figuri Sim ona Stocka kažejo n a sorodnosti; prav tak o splošna v baročnem slikarstvu so tu d i F lorijanova b an d era in Sim onov škapulir, ki je p ri tleh zavi­ han, n ad alje p ari angelskih glav n a M etzinger j evi in B ergantovi sliki, p atetičn e drže ra zp rtih prstov, položenih n a prsi, te r v nebo zagledani obrazi ali obrazi s povešenim i očmi. K ljub tem u pa m islim , da nudi p rim erjav a M etzingerjevega Sv. Florijana z B ergantovo škapulirsko Marijo iz Sinca in Rožnovensko Marijo s čem šen ik a eno bližjih poti k rešitvi vp rašan ja, kaj je vplivalo in k a te ri m o jster je tu d i vplival n a B erg an ta v njegovi zgodnji m ladosti. M otiv škapulirske M arije je B erg an t v nekoliko sprem enjeni obliki ponovil za O točac v Liki (zadnji o ltar n a levi stra n i). Lit.: Marolt, Bergant v Liki, 1938—1939, pp. 130, 131 (repr.); Marolt, Bergant, 1944, p. 71; A. Cevc: Bergant, 1951, pp. 12, 13, 41—42 (repr. kat. št. 3, recte 4; sv. Simona Stocka im enuje sv. Dominika). Lešče, ž. c. M arije sv. rožnega venca K ukuljevič poroča, da sta v Lešču »dvie dobre B ergantove slike«, in sicer Sv. Anton in Sv. Jožef. S teska je podatke ponovil. M arolt se je pozneje prepričal, da slik ni več in da v isita v stran sk ih o ltarjih dve novi z istim m otivom . C erkovnik m u je povedal, da so stari pred leti zažgali.2 3 Lit.: Kukuljevič: Slovnik, 1858, p. 29; Steska: Slovenska umetnost, 1927, p. 86; Marolt, Bergant v Liki, 1938/1939, p. 130; Marolt, Bergant, 1944, pp. 78, 82; A. Cevc: Bergant, 1951, p. 54 (kraj im enuje Lešac). Sv. Ana uči Marijo brati (sl. 20) o. pl., okoli 70 x 50 cm veliki oltar, a tik a V atik i velikega o lta rja je v štirilistn em okviru slika v svetlem , h lad ­ nem in pustem koloritu. Ozadje je sivom odro. Z apolnjuje ga naslo­ n jalo (preslikanega ali doslikanega) stola. Sivom odre barve je tu d i A nina h alja. Del ogrinjala, ki sega Ani do kolen, je okrasto in pom a­ ran čn o rum en, sorodno k ot Elizejev plašč v Sincu. M arijin a obleka je svetla, skoraj bela. V gubah je senčena z rožnato barvo. T a b arv a je zn an a s sija okoli Elijevega ognjenega voza v Sincu. M arijin obraz je podolgast, nos je koničast in oči so tem ne. Anin obraz zaznam uje trp ek izraz, ki ga m ed B ergantovim i deli najd em o tudi n a obrazu le­ vega k ra lja n a sliki Poklon treh kraljev v O točcu (sl. 29). Z načilni sta tu d i p o u d arjen i lični m išici in trik o tn a, otrd ela guba z ostrim robom n a A ninem kolenu. Svetel in p u st kolorit, g u b an je A ninega ogrinjala, M arijin obraz in A nin obraz (prim . ga z Aninim obrazom v Otočcu, sl. 22 ali z obrazom tam k ajšn je škapulirske Marije), okrasto rum en a in kovinsko svetlo m odra b arv a opozarjajo, da je v Lešču bržkone le ostalo še eno B ergantovo, v endar preslikano delo. 2 3 Marolt, Bergant v Liki, 1938—1939, pp. 130, 131. M otiv sv. Ane, ki uči M arijo b rati, je B erg an t n aslik al še za atik o le­ vega stran sk eg a o lta rja v Otočcu in leta 1761 za Rečico p ri Bledu. Otočac, ž. c. sv. T rojice Za Otočac poroča K ukuljevič, da sta tam o h ra n je n i dve B ergantovi sliki, v en d ar obe p reslik an i: Sv. Pavel Puščavnik in n a istem o lta rju še Sv. Ana uči Marijo brati. S teska je podatke ponovil. M arolt je om e­ nil, da so ga »samo n en av ad n o graciozne drže, kom pozicije, du p lik at šk ap u lirsk e MB in sv. F lo rija n a iz Loža in druge podobnosti« p re p ri­ čale, »da se skrivajo pod surovo b arvno navlako nežni to n i B erg an ­ tovega čopiča«. M islil je tudi, d a so sig n atu re sk rite pod novo barvo ali pa n a h rb tih slik. O slikah v O točcu tu d i v razstavnem katalogu iz leta 1951 ne izvem o kaj več. P rav tak o p odatki iz stare župnijske kronike niso ravno spodbudni. K roniko so začeli pisati 1740. leta. N a s tra n i 27 so p odatki iz leta 1752, pred tem , n a s tra n i 14, to rej m ed leti 1740 in 1752, je zapisano,2 4 da im a cerkev p et o ltarjev : o ltar sv. Trojice, T reh kraljev, sv. K riža, šk a­ pulirske M arije in sv. A ntona P adovanskega. Pozneje, ko s ta om enjena še o lta rja sv. F a b ija n a in S eb astijan a in sv. N ikolaja, je govor o sed­ m ih o ltarjih .2 5 Za leto 1868 je zap isan o :2 6 »1868 u d ari grom u župnu crkvu te je izgorjelo sve osim zidina.« T ako berem o tu d i leta 1902 pri E. L aszow skem :2 7 »Otočac C rkva sv. T ro jstv a sagradena 1684, obnov­ lje n a 1773, 1868 zapalila s trije la te je sasvim pogorjela.« K ljub tem poročilom in k lju b om enjenim preslikavam velja slike po­ sam ično pregledati. Lit.: K ukuljevič: Slovnik, 1858, p. 29; Steska: Slovenska um etnost, 1927, p. 86; Marolt: Bergant v Liki, 1938/1939, pp. 130, 131; M arolt: Bergant, 1944, pp. 71, 82; A. Cevc: Bergant, 1951, pp. 12, 42. škapulirska Marija (sl. 18) o. pl., 129 X 76 cm, ok. 1751 n a odprti knjigi n ap is: Annunciato / et juda, et in / Jerusa/lem auditu / facite loq / uimi/ni et cani/te tuba in / terra / clamate / for- titer / et dicite / congregamini / Jerem. 4 sred n ji stran sk i o ltar n a levi stran i, glavna niša K ukuljevič je zapisal, d a kleči Sv. Pavel puščavnik pred M arijo z J e ­ zusom, ki m u skupaj z angelom n a tik a škapulir. Pod n jim a drži drug angel odprto knjigo. K ukuljevič tu d i poroča, da im a slika glagolski n ap is: »M alana est ova fig u ra po F o rtu n a tu B erg an tu v lje t 1751.« Obžaluje, da je slika »od n jek o g a ponovitelja izkvarena«, v en d ar do­ d aja, da je » risarija liepa i um na«. M arolt2 8 je spoznal, da gre za zm o­ to in da je škapulirska Marija slika, ki jo je K ukuljevič im enoval Sv. Pavel puščavnik. Pozneje M aroltovega popravka niso jasn o upo­ 2 4 Urbarium Parochiae Ottocensis A b anno 1740 die 21 July, p. 14, — Arhiv župnijskega urada, Otočac. 2 5 Ibidem, p. 63. 2 6 Ibidem, p. 78. 2 7 E. Lszowski: H rvatske povjesne gradevine, Zagreb 1902, p. 85. 2 8 M arolt, Bergant, 1944, p. 82. števali.2 9 Ob razstavi le ta 1951 je bilo ugotovljeno, da glagolskega n a ­ pisa n i več. Res ga ni n a h rb tn i s tra n i slike, ne vem o pa, kaj se skriva n a tej sliki in tu d i n a dru g ih pod preslikavam i, kot je om enjal že M arolt. čep rav je slika preslikana, vendarle razberem o iz celotne kom pozicije značilno B ergantovo oblikovanje fig u r: M arijin a glava z lasm i za ušesi (kot p ri škapulirski Mariji iz Sinca, danes v N arodni galeriji, M agdaleni n a sliki Križani v Ložu, M ariji n a sliki Sv. Anton Padovan- ski v C erknem , Rožnovenska Marija iz čem šen ik a iz leta 1767 i tn .) ; tipičen za B erg an ta je otrok z rah lo razm ršenim i lasm i in m otiv, da se Jezus poigrava s škapulirjem (prim . soroden m otiv n a sliki Rožno- venska Marija n a čem šeniku) te r debeloglavi angeli (prim . angele n a čem šeniški sliki, n a sliki Sv. Florijan v Ložu, n a sliki Brezmadežna, nekoč v N azarjih itn .); p rim erjam o p a lahko tu d i držo roke in za­ m ak n jen obraz sv. Sim ona Stocka te r obliko noge in san d ala z istim i m otivi n a sliki škapulirska Marija iz Sinca. čep rav gre za isti ikonografski m otiv kot v Sincu, je B erg an t n a tej sliki sprem enil kom pozicijo in m noge nadrobnosti, že v m ladosti je bil poln dom islic in bržkone je tu d i m arsik aj posnem al. M ar so figura Jezusa, M arijin podolgovati obraz, oblika u st in m otiv las za ušesi, g ubanje Sim onovega šk ap u lirja n a M etzingerjevi sliki šk ap u lirsk e M arije iz trid esetih let 18. sto letja (danes v N arodni galeriji, inv. št. 117) (sl. 17) v prim erjav i z Istim i m otivi n a B ergantovi sliki res sam o sorodnosti, ki jih je poln baročni čas? Lit.: Kukuljevid: Slovnik, 1858, p. 29; Steska: Slovenska umetnost, 1927, p. 36; Marolt, Bergant v Liki, 1938/1939, pp. 130, 131; Marolt, Bergant, 1944, p. 82; A. Cevc; Bergant, 1951, pp. 12, 42. Sv. Ana uči M arijo b rati (sl. 22) o. pl. sred n ji stran sk i o ltar n a levi stran i, atik a Slika je m očno preslikana. Sivom odra A nina h a lja in svetlorožnata M arijin a obleka sta v soglasju s svetlim koloritom , ki ga poznam o s slik Sv. Elija in škapulirska Marija iz Sinca. A nina n aglavna ru ta, obraz, drža, M arijin okroglasti obraz in zviti lasje so skoraj popolna ponovitev obraznega tip a in m otiva las, kot ju je upodobil V alentin M etzinger n a sliki Sv. Ana, ki uči M arijo b ra ti v Ljubnem n a š ta je r ­ skem (sl. 23). M etzingerjeva slika je le večja po dim enzijah in obo­ g aten a še s figuro sv. Jožefa, s p u tto m a in cvetjem v ozadju. Lit.: K ukuljevič: Slovnik, 1858, 29; Steska, Slovenska umetnost, 1927, p. 86; Marolt, Bergant v Liki, 1938/39, p. 130. Poklon treh k raljev (sl. 29) o. pl., 200 x 100 cm zahodni stran sk i o ltar n a desni stran i, glavna niša Slika je precej preslikana, zlasti vse h a lje fig u r in obrazi. O stalo pa je dovolj detajlov, ki govore za B ergantovo delo: oblike in drže n a 2 9 A. Cevc: Bergant, 1951, pp. 12, 42. prsi položenih rok (Sv. Jožef in levi k ra lj), M arijin obraz, Jožefov obraz, ki je prednik obraza Sv. Jožefa iz Polhovega G radca iz leta 1763, k ro n a levega k ralja, ki jo s koničastim i roglji in vloženim i »dra­ gimi« kam ni najd em o še en k ra t v Otočcu n a sliki Sv. Alojzij, p ri des­ nem k ra lju n a sliki Trije kralji n a K rižni gori nad Ložem itn . R ožnato ozadje, ki p re h a ja v svetlo m odro nebo, pa po barvi in b arv n ih p re­ hodih m očno spom inja n a ognjeni sij okoli E lijevega voza in n a m o­ dro nebo slike v Sincu. Tudi okroglasto in široko glavo črnega k ra lja v ozadju je B erg an t pozneje ponovil, v endar z nekoliko sp rem en je­ nim pokrivalom (K rižna gora nad Ložem). Sv. A nton P adovanski (sl. 24) o. pl., 130 X 77 cm sred n ji stran sk i o ltar n a desni stran i, glavna niša Jezusovi k ra tk i in m esn ati p rsti te r k u štrav a otroška glava z rahlim i kodri in značilno obliko oči in ust, k ak ršn o je B erg an t ponavljal do svojih zad n jih let, so k ar slikarjev podpis.3 0 P rim erjajm o npr. Jezusa n a sliki Sv. Jože} z Jezusom iz Polhovega G radca, 1763, ali angele z vedrom n a sliki Sv. Florijan v Ložu itn. Na tleh ob klečečem sv etn ik u so o d p rta k n jig a in cvetovi lilije — m otiv, ki je zn an z n e­ šte tih kom pozicij A ntona P adovanskega v 18. stoletju, zlasti v Ita liji in A vstriji. V alentin M etzinger je m otiv odprte knjige n a tle h in lilij upodobil vsaj d v ak rat: n a sliki Sv. Anton Padovanski v Polhovem G radcu leta 1736 (sl. 25) in n a M alečniku pri M ariboru. Z lasti s polho­ grajsko sliko m orem o p rim erja ti B ergantovega Sv. Antona, čep rav gre za uveljavljen svetnikov tip obraza, ki so ga ponavljali n ešteti m o j­ stri, n as p rim erjav a M etzinger j eve in B ergantove slike vseeno sili k razm išljan ju . P rim erjajm o Jezusovo telo in glavo z Jezusom in a n ­ gelom n a M etzinger j evi sliki te r Antonov obraz, svetnikovo pokleku- jočo držo in obliko svetnikovih rok (to k ra t z dolgim i p rsti) z istim i d etajli n a M etzingerjevi sliki. Na desni s tra n i B ergantove slike zapol­ n ju je pro sto r visok pilaster, del p ilastra je tu d i n a isti s tra n i na M etzingerjevi sliki Sv. Anton v Polhovem G radcu, enak visok p ilaster pa končuje sliko Sv. Anton n a M etzingerjevi sliki iz leta 1757 v u ršu - linskem sam o stan u v L jubljani. Sv. Alojzij (sl. 27) o. pl., oval sred n ji stran sk i o ltar n a desni stran i, atik a P rim erjav a Sv. Alojzija iz O točca (sl. 27) in Sv. Alojzija iz Š m artnega ob Paki (sl. 26)3 1 navrže sorodno vsoto elem entov: n a obeh slikah je upodobljen san jav m ladenič s povešenim i vekam i, z obrvmi, zarisa­ nim i z ozko in poševno postavljeno črto, s pogledom tip ičn ih črn ih oči, sorodno oblikovanim i usti in nosom te r z značilno obliko ušesa,3 2 ki zaznam uje B erganta. Z načilne so poudarjene sence v ušesni duplini 3 0 Stele: Bergant, 1957, p. 16. 3 1 Sliko je registrirala in atribuirala A. Cevc. 3 2 Stele, Bergant, 1957, p. 17. in v k arak terističn o oblikovanem gornjem zavoju uhlja. Sorodni sta roki, položeni n a prsi z dolgim i prsti, stisn jen im sredincem in p rs ta n ­ cem, rah lo odpet o v ratn ik in oblika cvetov lilij. K rižani n a razpelu Sv. Alojzija v O točcu je s svojim m išičastim telesom te r z obrazom z ozko brado in šilastim nosom p rav a replika K ristu sa n a križu n a sliki Križanje n a sosednjem oltarju, n a sliki Sv. Angela v uršulinskem sam o stan u v L ju b ljan i (sl. 31) pa tudi n a I. in IV. p o staji Križevega pota v Stični iz leta 1766. Preslikave, ki jih n a tej sliki bržkone ni mnogo, niso ubile moči živordeči barvi p rta, ki poživi in preseka s fi­ neso podanih črn ih in belih ploskev svetnikovih halj, okrasto barvo krone in m odrega neba z rum enkastim i oblaki v ozadju. Te rezke poudarke z živordečo barvo najdem o v tej cerkvi tu d i n a sliki Sv. Ana uči Marijo brati, m nogo bolj pa pozneje n a Križevem p o tu v Stični. Križanje (sl. 28) o. pl., 130 x 76 cm, d. sp. (sek u n d arn a) sig n atu ra: M ath Schieder 1867 vzhodni stran sk i o ltar n a desni stran i, glavna niša B ergant je zapolnil prostor n a desni stra n i v ozadju z naslikano u trd ­ beno arh ite k tu ro . Podobno je oblikoval pro sto r leta 1766 n a II., III., V. in VI. p o staji Križevega p o ta v Stični, čep rav je slika preslikana, je vendarle m oč spoznati delež B ergantovega čopiča. P rim erjajm o rožn ato ožarjeno nebo v ozadju z rožnatim sijem okoli Elizejevega voza v Sincu, K ristusov obraz s povešenim i vekam i z obrazom sv. Si­ m ona S tocka n a sliki škapulirska Marija iz Sinca (sl. 19), n ap ih n jen e gube M agdalenine h alje z gubam i n a pelerini sv. Sim ona te r profil M agdaleninega in M arijinega obraza, dolgega obraza s šilastim n o ­ som s sorodnim obrazom M arije ali prero k a E lija n a sinških slikah ali z obrazom V eronike n a VI. p o staji stiškega Križevega po ta itn. Bog oče (sl. 21) o. pl. vzhodni stran sk i o ltar n a desni stran i, atik a N apihnjene gube, okrast, vihrajoč prt, ki sega z levega ko ta izza božje roke čez spodnji rob slike navzgor do srede ozadja, spom inja po obliki in barvi n a B ergantovo delo. T ake so gube n a sliki škapulirska Marija ali Sv. Elija iz Sinca. R esna in trp k a podoba starc a s povešenim i ve­ kam i pa k a r šteje v seznam B ergantovih obrazov: spom nim o se sv. Ane iz Lešča, levega k ra lja n a sliki Trije kralji v O točcu in tudi K ristusovega obraza n a sliki Križanje v Otočcu, širo k a obraza ange­ lov n a levi stra n i kom pozicije sta prav tak o znana z B ergantovih del (npr. pri angelih n a sliki Bernarda Korleonskega iz okoli leta 1768). M arolt je v Otočcu naštel devet B ergantovih slik. Glede n a to bi m an jk ali še dve. Na velikem o ltarju je zelo p reslik an a (ali pa novo n aslik an a?) podoba sv. Trojice. V vzhodnem o ltarju n a levi stra n i je v o ltarn i niši slika sv. Nikolaja, v atik i pa sv. Elizabete. B rkat, v pro ­ filu n aslik an berač n a tej sliki s p o udarjenim i n atu ralističn im i č rta ­ mi spom inja n a tem nooke, surove obraze n a B ergantovem stiškem Križevem potu. Z n adrobnejšo prim erjavo cvetličnega vzorca n a Eli­ zabetini h alji s sorodnim vzorcem n a h alji desnega k ra lja n a sliki Trije kralji n a K rižni gori, s p rim erjav o oblike krone, ki jo E lizabeta drži v rokah, s p rim erjavo g rab ljaste oblike prstov n jen e levice, n a ­ dalje ozadja, ki ga zapira u trd b en a a rh ite k tu ra , bi se po sn etih p re ­ slikavah bržkone dalo določneje odgovoriti, če ni tu d i ta slika B er­ gantovo delo. — P reo stan e nam še o lta rn a slika Sv. Fabian in Se­ bastian n a levem stran sk em o ltarju , v atik i pa Sv. Florijan. B ližnji B ergantovem u delu bi m ogel biti Sv. Florijan, a tu d i to v p rašan je o staja odprto. N atančno bo tre b a pregledati tu d i sliko Sv. Trojica v atik i velikega o lta rja v Sincu. K ako je B erg an t prišel do naročil v Liki, še danes ne vemo. K o je slike naslikal, je bil s ta r okoli trid eset let. To nam z gotovostjo po­ trju je o rig in aln a sig n atu ra z letnico 1751 n a sliki Sv.llija v Sincu. S podatki iz župnijske kronike cerkve v Otočcu, m orem o za slike v O točcu postaviti d atu m ante quem leto 1752. O pustiti m oram o misel, da so slike v O točcu kakega pol d esetletja m lajše od sinških,3 3 saj je bil B erg an t le ta 1756 že v R im u.3 4 Slika v Sincu, slika v N arodni g a­ leriji v L ju b ljan i (nekoč v Sincu), slika v Lešču te r sedem slik v Otočcu je preveliko število del, da bi v p rih o d n je m ogli m im o njih, p a n aj bi bil govor o F o rtu n a tu B erg an tu ali o slovenskem baročnem slik arstv u od štirid esetih let 18. sto letja n ap rej. Za B erg an ta raziskovalci soglašajo, da je prve vtise in u m etn o stn e n au k e p rejel p ri očetu, ki je bil izdelovalec skrinj in u m etn i m izar v K am niku. Za cerkev n a G rebenu v T u h in ju , k jer je B ergantov oče le ta 1724 po stav ljal oltar, poslikal pa ga je Jelovšek, je B erg an t leta 1746 n aslik al bandersko sliko (danes ni več o h ra n je n a). A. Cevc om e­ n ja Jelovškova in M etzinger jeva dela v okolici K am n ik a iz trid esetih le t 18. stoletja, ko je B erg an t doraščal in ko so n a s ta ja la k iparska dela fran čišk an sk e k iparske delavnice.3 5 B ergantova zgodnja in poz­ n ejša dela pa kažejo, vsaj tak o m islim , m nogo večjo navezanost n a k ip arsk a dela, ki so v trid esetih in štirid esetih letih 18. sto letja n a ­ s ta ja la v L jubljani. Bolj o čitn a je tu d i B ergantova navezanost n a dela V alentina M etzingerja kot p a n a Jelovška. Da je B erg an t poznal M etzinger jeva dela, p riča g rafik a s portretom župnika Raspa. B erg an t jo je izrisal po M etzingerjevi sliki, n a k ar je opom nil V. S teska.3 6 S tan k o V urnik p a je ob tem jasn o zapisal: »Ta dva slik arja sta bila oba krepki individualnosti.«3 7 V urnikova opredelitev nam p rih a ja na um, kadarkoli p rim erjam o B ergantova dela z M etzinger j evimi. Sorod­ n osti m ed n jim a so, ne m orem o pa govoriti, d a bi bil B erg an t M etzin­ g erja popolno, suženjsko posnem al. M etzingerju je zlasti tu j B erg an ­ tov svetel kolorit, zn an z njegovih zgodnjih del pred odhodom v Rim. 3 3 A. Cevc: Bergant, 1951, p. 12—13. 3 4 Registro di antichi prem iati dal 1754 al 1848. (Scuola del Nudo). Nome e cognome di tu tti i prem iati alla Scuola del Nudo dalFanno 1754 al 1848, A pril 1756, — Accademia di S. Luca, Archivio, Rim. 3 5 A. Cevc: Bergant, 1951, pp. 10—11. 3 6 Steska: Slovenska um etnost, 1927, p. 393, sl. 39. 3 7 Stanko V urnik (priredil M arijan M arolt): K razvoju in stilu M etzingerjeve um etnosti, ZUZ, XII, 1932—1933, p. 34. Na sliki Sv. Elija v Sincu so n a Elizejevi h a lji široke, skladaste, t r i ­ kotne gube. T udi kapuca je razp o teg n jen a kvišku v obliki tristra n e piram ide. N jeni robovi so ostri in zaznam ovani s svetlejšo barvo. Elijev plašč se v spodnjem delu končuje trikotno, zvonasto in z valo­ vitim i, ostrim i robovi. T u je začetek lom ljenih, »kam nitnih« gub, kot jih je poim enovala A. Cevc.3 8 K o se je B erg an t vrnil s šolanja v Rimu, so te gube prešle v pravilo, še bolj jih je poudarjal, jih dekorativno razvrščal in oblikoval s še večjo fan tazijo . E. Cevc jih je im enoval »s p ap irn atim šum om zlom ljene gube«,3 9 šp elca čopič p a k ar k ratk o »papirnate gube«.4 0 V Liki najdem o te gube že v Lešču n a sliki Sv. Ana in v Sincu n a sliki Sv. Elija. A. Cevc je sicer v oklepaju, v en d ar dovolj zgovorno, spom nila n a p rim erjavo te h gub z gubam i n a kipih Fran­ cesca Robb a.4 1 že od začetka štirid esetih let 18. sto letja je v L ju b ljan i n a sta la v rsta pom em bnih R obbovih del: o ltarji p ri S.v Jakobu, veliki o ltar v fra n ­ čiškanski cerkvi in veliki o ltar p ri u ršu lin k ah . T eh »papirnatih« gub je n a Robbovih delih dovolj, prav tak o pa tu d i o strih robov, n aglav­ n ih ru t v p iram id asti obliki, kot jih najd em o v Sincu in Lešču te r p atetičn o položenih rok n a p rsi s stisn jen im sredincem in prstancem . In bržkone le n i predolga p ot od Robbovega Boga očeta iz atik e fra n ­ čiškanske cerkve v L ju b ljan i iz leta 1738 (sl. 35) do B ergantovega Sv. Petra iz Loža n a N otranjskem (sl. 32). Za sorodnost pričajo oblike gub, slikovitost upodobljenih fig u r in celo obrazni tip. Bolj kot n a za­ četku dela je B erg an ta v zrelih letih prevzel »prek beneške province sporočeni n au k italijan sk eg a baroka«.4 2 Ob v rn itv i iz Rim a, n a začet­ ku šestd esetih let, je lah k o dom a znova doživljal, k ar je v originalu videl v R im u in čem ur se do sm rti n i odrekel: razgibane, široke, za­ lom ljene gube in zavihke z ostrim i robovi. N a B erg an ta je moglo vpli­ v ati tu d i delo dru g ih baro čn ih kiparjev, ki so prišli k nam z beneške­ ga ozem lja. G lavni raziskovalci in pisci o B ergantovem delu — M arolt, A. Cevc, F. Stele, E. Cevc in š. čopič — m islijo, da je ena kom ponent, ki je oblikovala B erganta, beneška. M arolt je za slike šestdesetih let ugo­ tovil barvno p estro st s tiepolesknim i učinki« in n ad aljev al: » ...T o d a tu d i B enetke je m oral poznati, zlasti Tiepola in P iazzetta, pa Piazzet- tovega n asled n ik a Angelija, dočim je šla vsa ostala sodobna benečan- sk a u m etn o st — Canalove vedute, L onghijevi genri in številni k ra ji­ n a rji — čisto brez vsake sledi m im o njega.«4 3 F. Steife ni dvomil, kot je bilo že n a začetku om enjeno, da je B erg an t osebno poznal sodobno italijan sk o slikarstvo, v en d ar je m enil, da se ni toliko naslonil nanj, da bi ga m ogli k ar k ra tk o p rištev ati k tej ali oni šoli. Za drugo polo­ vico p etd esetih let om enja A. Cevc,4 4 da se je šolal v Italiji, »kjer so ga nedvom no n ajp re j p riteg n ile B enetke te r m u obogatile zlasti kolorit.-s 3 1 1 A. Cevc: Bergant, 1951, p. 22. 3 9 Em ilijan Cevc: Slovenska umetnost, L jubljana 1966, p. 139. 4 0 Špelca čopič: Slovensko slikarstvo, Ljubljana 1966, p. 60. 4 1 A. Cevc: Bergant, 1951, p. 22. 4 2 Sergej Vrišer: Baročno kiparstvo, zb. Ars Solveniae, Ljubljana 1967, p. IX. 4 3 Marolt, Bergant, 1944, p. 92. 4 4 A. Cevc: Bergant, 1951, p. 25. »Iz B enetk je odšel v Rim, k je r je ostal dalj časa.« P ri isk an ju vzor­ nikov in sodobnikov pa ugotavlja, da »tuje pobude zadevajo le po­ vršinsko m ren o njegovega dela, nikoli pa ga n e prevzam ejo v celoti. T ako bi lahko ugotovili nekoliko beneškega vpliva (zlasti kasnega Tiepola in P iazzetta), k ar opažam o p ri podobnem , to d a pri P iazzettu bolj slikovitem n ačin u g ubanja. Obenem pa so nam ti beneški m o­ m en ti tu d i dokaz, da se je B erg an t m oral m u d iti v B enetkah.«4 5 — N epojasnjen o staja tu d i nam ig, da je stiski Križev pot B erg an t »po­ snel in svojem u n ačin u prilagodil po neznanem , v erjetn o beneškem vzoru.«4 6 špelca čopičeva je razm išljala, da im a »v B ergantovem sli­ k arstv u b arv a odločilno vlogo«, in je n aštela izhodišča, iz k a te rih je izšlo baročno koloristično slikarstvo: to so B enetke, Flam ska, H oland­ ska, Španija, v 18. sto letju še F ra n c ija in za časa Tiepola sp et B enetke in kot skrom nejši p rim er A vstrija. P o u d arila je, d a »B erganta ne m o­ rem o sp ra v ljati v odvisnost od enega sam ega vpliva.«4 7 V novejšem času spet berem o, da se je B erg an t n ajp re j učil v očetovi delavnici, »nato pri dom ačih um etnikih, potem še v R im u in B enetkah, k jer ga je p ritegnilo zlasti slikarstvo P iazzeta in G iam b attista Tiepola.«4 8 Med beneškim i slikarji, ki n aj bi bili B erg an tu vzorniki, n ajv ečk rat n aštev ajo im ena P iazzetta, Tiepola in Angeli j a. K olorit G iuseppa An- gelija je sorodno svetel kot n a B ergantovih zgodnjih delih. Zagovor­ niki A ngelijevega vpliva n a B erg an ta so se m orda spom injali tudi Angeli j evih h alj s širokim i gubam i te r obrazov s p atetičn im i pogledi in izbuljenim i, »bazedovskimi« očmi, ki jih je ob A ngeliju posebej om enil Rodolfo P allucchini.4 9 V endar tu d i delo Nicola G rassija (1682 do 1748), šolanega v B enetkah, ak tiv n eg a tu d i v F u rlan iji in D alm a­ ciji, vsebuje sorodne elem ente: svetel kolorit, široke, z belim i robovi osvetljene gube, zavihane robove plaščev in obraze z izbuljenim i očmi. široke, dekorativno, velikopotezno razvrščene gube h alj, p atetičn i obrazi in bržkone še kaj m orda spom injajo n a Piazzeta, a kaj n aj bi spom injalo n a Tiepola? Sorodnost s Tiepolovim delom oz. B ergantova odvisnost od n jeg a doslej ni bila n ad ro b n eje opredeljena in dokazana, tem več vedno le om enjena. K je so izviri B ergantovega šo lan ja? Ali se je B erg an t res šolal p rav v B en etk ah ali pa je n an j sam o posredno vplivala beneška u m etn o st 18. sto letja? T ri četrtin e 18. sto letja — pred B ergantovim rojstvom in v d neh njegovega življenja — je bil zahodni del slovenskega ozem lja s središčem v L ju b ljan i poln u m etn in beneško šolanih k ip arjev in sli­ karjev, tujcev in dom ačinov (M etzinger, Jelovšek, Cussa, Pozzo, Con- tieri, R obba idr.). Vpliv beneške um etn o sti je v istem času zajel tu d i širši sred n jeev ro p ­ ski prostor. M ichael R o ttm ay r (1653—1730), D aniel G ra n (1694—1757), P au l T roger (1698—1762) in drugi so se šolali v B enetkah, pozneje v Rimu. 4 5 eadem, o. c., p. 26. 4 6 Stele: Bergant, 1957, p. 10. 4 7 Špelca čopič: Slovensko slikarstvo, L jubljana 1966, p. 58. 4 8 Križev pot: Fortunat Bergant (uvod: Em ilijan Cevc), Stična 1974, p. (1). 4 9 Rodolfo Pallucchini, P itture Veneziane nel Settecento in Dalmazia, Le tre Venezie, XXII, N. 7—12, Venezia 1944, p. 51. N eposredna povezanost V alentina M etzingerja z B enetkam i je doka­ zan a5 0 in vanjo nihče ne dvom i: kom pozicije, oblikovanje figur, kolo- rit, ik o n o g rafija in d etajli pričujejo zanjo. N asprotno pa se p ri B er­ g an tu takoj ustavim o s pomislekom, ker n iti eno njegovih del ne priča za neposreden beneški vpliv. K atero B ergantovo delo bi npr. mogli s tak o gotovostjo postaviti v beneški slikarski krog kot npr. M etzin- gerjevo čudežno nasičenje v -puščavi iz leta 1747 v frančiškanskem sam o stan u v L jubljani, ki takoj razk rije beneške vire (k rajin a, kolorit, figure z beneškim i »rekviziti«, kot so tu rb an , »sposojena« bassanovsko oblikovana fig u ra sedečega b rad ateg a starc a v profilu, itn.). B ergantova dela ob nadrobnejšem pregledu lahko približam o M etzin- gerjevim slikam . Ni pa moč n a jti vsaj toliko stičn ih točk m ed slikam i beneških m ojstrov 18. sto letja in B ergantom , kot jih je bilo moč ugo­ toviti m ed M etzingerjevim i deli5 1 in B ergantom . P atetičn o st figur, še prav posebej pa oblikovanje širokih skladov gub z ostrim i robovi pri B erg an tu bolj spom inja n a posnem anje pozno­ baročnega, m an ierističn o uglašenega stila poberninijevske sm eri, ki jo je k nam zanesel Francesco Robba, kot p a n a k ateri koli drug sli­ karski ali kiparski vzor ali določenega vzornika v tu jin i, če se je B erg an t šolal v Ita liji — n ek a te ri m islijo, da se je v B enet­ k ah —, potem pride v poštev čas šolanja pred letom 1746, ko je za G reben v T u h in ju izdelal bandersko sliko, ali pa čas m ed leti 1746 do 1751, ko je že slikal za Liko. Da je slikal v Liki sam i, bi govorilo šte ­ vilo slik v Lešču, Otočcu in Sincu (skupaj n ajm an j 12) in m otiv sla­ pov n a sliki Sv. Elija v Sincu. T a m otiv slapov skoraj ne m ore biti drugega kot posnetek okolice te h krajev, ki so polni brzic in slapov. 5 0 Stanko Vurnik, III. K razvoju in stilu M etzinger jeve umetnosti, ZU Z, IX, 1929, pp. 65—109, zlasti p. 75. 5 1 Spomnimo se Bergantove kompozicije Sv. Elija s krajino na desni strani in M etzingerjeve Sv. Notburge. M etzingerjeva slika je sicer za tri leta m lajša od Bergantove, vendar je s pregledom M etzingerjevega dela prav tako težko, kot Bergantovega, ker smo še vedno vezani na stare sezname in maloštevilne reprodukcije, ki jih je objavil Stanko Vurnik, v razpravah K razvoju in stilu M etzingerjeve umetnosti, ZUZ, IX, 1929, pp. 65—109; Stanko V urnik (uredil M arijan M arolt), M etzingerjeva dela, ZUZ, XIII, 1934—1935, pp. 33—70. — M etzingerjev opus je bil pet let pred njegovo sm rtjo zaokrožen, tako da moremo slika Sv. Notburge šteti za slikarjev princip, ki im a korenine dlje nazaj kot le v času leta nastanka slike. Slika v prim erjavi z drugim i M etzingerjevimi deli ne pomeni nobene novosti v slikarjevem razvoju, tem več zrelo slikarjevo delo. — Med prim eri Met- zingerjevih del in Bergantovih se spomnimo M etzingerjevih (sl. 36) in Ber­ gantovih (sl. 37) patetičnih obrazov, M etzingerjevih (sl. 16) in Bergantovih (sl. 18) drž prstov in oblik rok, M etzingerjevega bradatega starca s slike Sv. Anton iz leta 1729 (sl. 14) in Bergantovega Sv. Jožefa (sl. 30), Metzin­ gerjeve sedeče žene z otrokom z obrazom v profilu (sl. 17) in Bergantove sedeče žene z otrokom na sliki Sv. Volbenk iz leta 1766 v Cerknem (sl. 13), figure M etzingerjevega Sv. Jožefa iz Zelš pri Cerknici (sl. 36) in Bergan­ tovega Sv. Janeza Kancija iz leta 1768 iz Dolge vasi pri Kočevju (sl. 37), ikonografskega prizora Sv. Ana uči Marijo brati na M etzingerjevi sliki v Ljubnem (sl. 23) in na Bergantovi iz Otočca (sl. 22). Spomnimo se še duš v vicah in M arijine figure na M etzingerjevi Škapulirski Mariji (sl. 17) iz tridesetih let 18. stol. (v Narodni galeriji) in istih motivov na Bergan­ tovi Škapulirski Mariji iz Sinca (zdaj v Narodni galeriji, sl. 19) ter Metzin­ gerjevega Sv. Antona iz Polhovega gradca (sl. 25) in Bergantovega iz Otoč­ ca (sl. 24) itn. B ergantova dela v Liki so dela izoblikovanega slik arja. D ela zajem ajo elem ente, ki jih bo do konca življenja o h ran il pa tu d i izpoponlil. Na slikah v Liki so kom pozicije s poudarki n a glavnih figurah, p ostavlje­ n ih v diagonalo, v endar so figure lah n o p rem ak n jen e iz središč slik p ro ti robovom (Sv. Elija, škapulirska Marija v O točcu itn .). G ube halj im ajo že značilnosti sk lad astih gub in zavihkov z ostrim i robovi (Eli- zej) in p iram id asto oblikovane naglavne ru te (Elizej, Sv. Ana v Lešču). Valoviti zavihek Sim onovega šk ap u lirja v O točcu je predhodnik so­ rodno oblikovanega šk ap u lirja p ri Sv. D om iniku n a sliki Rožnovenska Marija n a čem šeniku. B rk ate figure duš v vicah s tem n im i pogledi in belino oči izražajo grozljivost, ki jo je B erg an t z veliko prepričljivostjo ponovil n a d ivjih rab eljsk ih obrazih n a K riževem p o tu v Stični. O braz sv. Sim ona Stocka v O točcu je začetnik p ate tič n ih obrazov, ki jih je B erg an t po v rn itv i iz R im a psihološko še poglobil in s slikovitim in p lastičnim oblikovanjem poudaril (Sv. Juda Tadej s Save pri Litiji, Kristus na Oljski gori n a G ori O ljki itn .). N akazana je dvojnost »zna­ nja« in »neznanja«, ki n a sliki Sv. Elija da priložnost, d a prepoznam o začetke » grabljastih rok«,, ki n asto p ajo vzporedno ob anato m sk o p ra ­ vilno upodobljenih. — Izoblikovani so obrazi širokih angelskih glav, tipov sv. Jožefa, M arijin ih okroglastih obrazov in glav z lasm i za u še­ som; dane so oblike k ro n z vloženim i »dragim i« k am n i in nizkim i, šilastim i roglji (Sv. Alojzij, Poklon Treh kraljev), odprte knjige z m al­ ce zvitim i listi itn. D an je tu d i rezek »presek« k o lo rita z intenzivno, rdečo barvo sredi tem n ih in belih ploskev (Sv. Alojzij). S tem živo­ rdečim , včasih k ar kričavim koloritom je B erg an t zaslužil opombo, izrečeno ob stiškem Križevem potu, da je »nekaj km ečkega vdrlo n a ta p la tn a križevega pota.«5 2 Izdelki ljudske u m etn o sti so polni te rdeče barve, p a tu d i slikarstvo 18. sto letja — v en d ar ne v B enetkah, n iti Rim u, tem več n a fresk ah in n a p la tn ih av strijsk ih in južnonem ških m ojstrov (R ottm ayr, C. D. Assam, T roger itd.). S tem sred n jeev ro p ­ skim um etn o stn im prostorom veže B erg a n ta še ena n it: n a tu ra lističn i — p o u d arjen o in p re tira n o grdi obrazi rabljev. Tolikšne n a tu ra listič - n osti in včasih k a r do k a rik ira n ja sto p n jev an ih upodobitev surovosti in n izk o tn ih efektov ni n aslik al noben beneški slikar. R ablji n a be­ nešk ih slikah 18. sto letja so neizprosni velikani, p red stav n ik i moči in uveljavitve sodb. K ot figure so oblikovani po lepotnem k an o n u ; rablji, ki jih srečujem o n a tro g erjev ih slikah (recim o O bglavljenje sv. B ar­ bare, olje, Salzburg m uzej C arolino A ugusteum ), R o ttm ay erjev ih fre ­ sk ah in drugod, so čustveno bolj po ten ciran i. N jihova telesa so večkrat podobe grdote in so daleč od h ero jsk ih teles, ki jih srečujem o n a ita ­ lija n sk ih slik ah teg a časa. Ti p o u d arjen o n atu ra listič n e figure bi v Ita liji zam an iskali, p ri n as p a niso redkost, že n a Jelovškovih fresk ah v cerkvi Sv. P e tra v L ju b ljan i iz le ta 1734 n a oboku v p rezb iteriju n a j­ dem o ta k p rim er (m oška fig u ra ob obsedenem ). Po vsem tem lahko razum em o, zakaj je F. Stelč le ta 1951 omenil, da je B erg an t vendarle bolj srednjeevropski kot beneški, in zakaj je A. Cevc pozneje zapisala, da gre p ri B erg an tu tu d i za vpliv av strijsk eg a slik arstv a.5 3 Brez dvom a 5 2 Stane Mikuž, »Fortunat Bergant«, LdP, XII, št. 167, 13. 10. 1951, p. 8. 5 3 Anica Cevc, Bergant Fortunat, ELU, I, 1959, p. 343. je bil B erg an t m očna slikarska osebnost, v endar ne m orem o podcenje­ vati n ad arjen o sti, spretnosti, zn a n ja in moči V alentina M etzingerja in F ran ca Jelovška. Ponavljam o, da je p ri obeh, pa tu d i pri dru g ih sred­ njeevropskih slikarjih, šolanih v B enetkah, vpliv B enetk očiten, pri B erg an tu pa v m nogo m an jši m eri. V prašanje je, ali se je res šolal v B en etk ah ali v bližnjem beneškem zaledju? če n as p ri B erg an tu kaj spom inja n a beneško slikarstvo, je B erg an t mogel pridobiti te ele­ m en te v srednjeevropskem , m orda v avstrijskem krogu. Z nano je, da je v 18. sto letju n a A vstrijskem ak tiv n a v rsta ita lija n ­ skih in ita lia n iziran ih slikarjev, kot so bili M artino A ltom onte (1657 do 1745), B artholom äus A ltom onte (1693 ali 1700—1783), C arlo Carlo- ne (1686—1775) in drugi. A ltom onteju p rip isan a slika Trem kraljem se prikaže zvezda iz Jo an n eu m a v G radcu5 4 (sl. 42) je prim er, ki daje m isliti, da bi pri isk an ju zgledov, ki jih je B erg an t posnem al ali se ob n jih učil, m orali isk ati vzore severno od našega ozem lja. Z graško sliko prim erjam o B ergantovo sliko Trije kralji s K rižne gore n ad Lo­ žem (sl. 43). BERGANTOVO BIVANJE V RIMU Misel, da je B erg an t štu d iral in živel v Rim u, je najbolj u trjev al napis n a h rb tn i s tra n i slike M arije z Jezusom : peint par Wergant a Rome 1759. Slika je v zasebni lasti v Zagrebu. Risbi v Accademii di S. Luca v Rimu, za k ateri je B erg an t prejel nagradi, in zapis v seznam u n a ­ g rajencev leta 1758 so dom nevo potrdili.5 5 N ag rajen a risba Sedzč moški akt s podpisom Fortunatus Wergant Carniolus je bila okvirno po stav ljen a m ed leta 1755—1757. V Registro di antichi premlati dal 1754 al 1848 (Scuola del Nudo), sh ra n je n i v arh iv u Accademie di S. Luca, je zapisano, da je ap rila m eseca 1756 prejel prvo nagrado Fortunato Wergant Tedesco. T a k ra t je bil d irek to r šole slikar Placido Costanzi. Drugo n ag rad o je prejel Vicenzo Stern Rom(ano), tre tjo pa Nepomuceno Steiner di Boemia. N agradi d o k u m en tirata B ergantovo bivanje v R im u za leti 1756 in 1758. L eta 1758 je nam reč B ergant spet prejel prvo n ag rad o za Moški akt v tričetrtinskem profilu. P o d atk a iz knjige Status animarum rim ske fare S. A ndrea delle F ra tte pa do­ k u m e n tira ta b iv an je še za dve leti. L eta 1759 je B ergant stanoval v ulici T rin ita dei M onti št. 124 (danes Via S istin a). V pisan je kot For­ tunat M er g ant ted:° Pittore C ato1 1 33.5 6 S tanoval je sam . Leto dni poz­ neje, le ta 1760, je vpisan v isti ulici n a h išni številki 94 kot Fortunato 5 4 o. pl., 61,6x45,6 cm, inv. št. 184. — Na sliko in prim erjavo me je opomnil dr. Hans Aurenham m er, fotografijo pa mi je posredoval dr. K urt Woiset- schläger. 5 5 K senija Rozman: »Rimsko šolanje slikarja Fortunata Berganta«, Sinteza, št. 24, 25, Ljubljana 1972, pp. 81—82. 5 6 Status animarum, S. A ndrea delle Fratte, An. 1759 (N. 124), Da P. della Trinita dei Monti, No. 92, — Archivio del Vicariato, Rim. Margant Ted:0 pittore 34,5 1 To pot je stanoval skupaj s slikarjem Antonio pittore Tedesco 24. Risbi, za k ateri je p rejel nagrado, sta akadem ski štu d iji aktov v držah, kot so jih d esetletja risali po vseh akadem ijah. T ipična p a sta obraza teh risb. P ri prvem ak tu gre za koščen obraz s šilastim nosom, ki ga je B ergant že pred Rimom izoblikoval {Sv. Elija v Sincu, K rižani n a sliki Sv. Alojzija v O točcu). P ri drugem ak tu je glava ku štrav a, plastično n aslikana, pogled je razm išljajoč, obrvi so stisn jen e in čelo n a g rb a n ­ čeno. Tu je bržkone začetek p o u d arjen eg a patosa in psiholoških po­ globitev obrazov, ki odlikujejo B ergantova dela po v rn itv i iz Rim a. P rim erjajm o risbo Moškega akta v tričetrtinskem profilu z angelom na sliki Kristus na Oljski gori n a K rižni gori, n ad alje z glavo sv. A nto­ n a in Jezusa n a sliki Sv. Anton Padovanski v C erknem itn. O ljn a slika, ki kaže n a študij v Rimu, je Marija z Jezusom iz le ta 1759 (sl. 40). K om pozicija, ikonografski tip Jezusa, delno g ubanje halje, sproščena, ja sn a In v širokih ploskvah n aslik an a podoba je eden n a ­ sledkov M arattove Marije z Jezusom v P inakoteki v V atikanu. Za p ri­ m erjavo n aj bo tu d i risb a Marija z Jezusom, ki jo h ra n i A lbertina na D u n aju in ki je p rip isan a M arattu .5 8 — Z naslovom n a rim ske vzore je B ergantovo slikarstvo dobilo novo m erilo: klasično lepoten tip M a­ rijin eg a obraza, polnost teles, ki so zajela skoraj vso površino platna, poudarek volum na in teže figur. B ergantova zgodnja dela so bila d ru ­ gače oblikovana: figure so bile drobne, ne tak o volum inozne, zgub­ ljale so se v d etajlih . Ko se je B erg an t vrnil iz Rim a, se je kljub šola­ n ju n a tu jem spet vračal k svojim prvotnim kom pozicijam (stiški Križev pot, Sv. Anton iz Cerknega, Brezmadežna iz N azarij itn .). T u je spet zavladala govorica m an jših figur, o ddaljenih od italijan sk ih , zla­ sti rim skih, ki so n aslik an e s širokim i ploskvam i in v velikih dim en­ zijah. Portrete baronov Erbergov so ob pro d aji v F iren cah p ro d ajali kot delo B enečana P ie tra L onghija.5 9 Bržkone n aj bi bil to nam ig, da so celo Ita lija n i uvrstili B ergantova dela v beneški krog. B ergantove kom po­ zicije, ikonografski m otivi, n ač in slik an ja brez širokih potez čopiča(!), ki so značilne za B enečane 18. sto letja (P iazzetta, Tiepolo, delno tu d i A ngeli), pa tudi kolorit je vedarle drugačen. A rhivski viri, ki doku­ 5 7 Status animarum, S. A ndrea delle Fratte, An. 1760 (N. 125), Strada Felice ritorno R. C. M. detta T rinitä dei Monti, No. 94, p. 19, — Archivio del Vica- riato, Rim. — Podatek za leto 1759 je registriral v svoji kartoteki Friedrich Noack; kartoteka v Bibliotheci H ertziani v Rimu. Ime je vloženo pod »Mergant«. Tudi pozneje, ko je Noack podatek objavil v knjigi Das Deutschtum in Rom seit dem Ausgang des Mittelalters, II. Bd, Berlin— Leipzig 1927, p. 394, je vpisan priim ek »Mergant«. Noack je bržkone z od­ števanjem let prišel do rojstne letnice 1726, saj je v Status animarum leta 1759 zapisano, da je bil B ergant star 33 let, v resnici je imel 38. let. — Podatka o slikarjevem bivanju v Rimu je objavil tudi O livier Michel, Peintres A utrichienne ä Rome dans la seconde Moitie du XVIII6me siecle, Römische historische Mitteilungen, 14. Heft, Rom—Wien 1972, p. (200). P ri­ pomnil je, da je slikar M ergant, M organt imenovan le pri Noacku. 5 8 Rdeča kreda 23,9 x 18 cm, inv. št. 1053. 5 9 Stele, Bergant 1951, p. 6—7. m en tirajo B erg an ta v Rimu, dajejo oporo, da poiščem o vsaj del vpli­ vov v Rimu. S likar Pomp e o Bat oni (1708—1787) je eno od im en, ob katerem se ustavim o. S ebastiano Conca, predsednik Accadem ije di S. Luca, ga je skupaj s Placidcm C ostanzijem 6 0 predlagal za akadem ika. Bil je Mengsov p rijatelj, a tudi rival. Z nan je kot p o rtretist. N anj so v p li­ vala R affaelova dela, an tik a, Correggio, fran co sk i(!) in italijan sk i »klasicizem« 17. (C arracci, Poussin idr.) in 18. stoletja. O bvladal je principe baročnega slikarstva.6 1 Od 40. let 18. sto letja pa do sm rti je bil n ajslav n ejši in najbolj iskan rim ski slikar, zlasti v času, k ad ar M engša ni bilo v Rim u.6 2 Na Accademii di F racia je bil dom ač in di­ rek to r francoske akadem ije, Jean -F ran g o is de Troy (direktor m ed leti 1738—1751) je bil njegov p rotektor.6 3 Ob o cenjevanju B ergantovih portretov je pom em bna ugotovitev D. Ho- nischa, pisca M engsove m onografije,6 4 da je A nton R aphael Mengs (1728—1779) iz F ra n c ije (!) prevzel po posredništvu slik arja Silvestrea, Rigaudove in L argillierrove tip e rep rezen tativ n ih portretov. P o u d ar­ ja n je figur in ne p o u d arjan je okolij, v k aterih so figure upodobljene (n o tran jščin e sob, k ra jin e ), je M engs prevzel po M arattovih delih. Okoli le ta 1750 je uveljavil sedečo figuro. Izoliral je glavni motiv, figuro, in se približal principom rokokoja. B ergantov p o rtre t b aro n a Volfa Daniela Erberga (sl. 44) zaznam uje tip ičn a poza baročnega rep rezen tativ n eg a p o rtre ta z izproženo roko, bogastvom n aslik an ih tk a n in baročne noše in p reg rin jala n a zofi. K o­ lo rit obraza je hladen, risba je ja sn a in dovolj ostra. Z načilne so žive, tem ne in široko odprte oči s poudarjenim i robovi vek. U sta so rahlo stisn jen a, zaradi česar so poglobljeni kotički ust. Ti so plastično n a ­ slikani in obarvani s sivkasto barvo, če prim erjam o s tem portretom B atonijev p o rtre t Sira Deringa6 5 (sl. 45), najdem o polno sorodnosti: drža figur, drža izprožene roke, pogled obeh p ortretirancev, pričeska (čeprav je m odna in splošno veljavna v tem času), obvladanje n asli­ k an ih svetlobnih odbleskov n a suknjiču in telovniku. Tudi B ergantov kolorit je blizu B atonijevem u: je hladen, uglašen n a zelene in rum ene tone. Za uvrstitev B erg a n ta -p o rtre tista v rim ski slikarski krog in še ožje, v krog B atoni-M engs, n aj pričajo še B atonijev p o rtre t Sira Ri- 6 0 Za časa predsednika Placida Costanzija je prejel leta 1756 Bergant prvič prvo nagrado. 6 1 Isa Belli Barsali, Pompeo Batoni, v: Dizionario Biografico degli Italiani, VII, Roma 1971, pp. 6, 7, 8. 6 2 Antony M. Clark, »La carriera professionale e lo stile di Batoni«, v: Mostra di Pompeo Batoni, Lucca 1967, p. 23 rk. 6 3 Isa Belli Barsali, »II Battoni ritrattista«, v: Mostra di Pompeo Batoni, Lucca 1967, p. 82. 6 4 Dieter Honisch: Anton Raphael Mengs und die Bildform des Frühklassi­ zismus (od tod citirano Honisch, Mengs, 1965), Recklinghausen 1965, pp. 17, 18, 23, 29, 36. 6 5 Isa Belli Barsali datira portret (zasebna last, Rim) v petdeseta leta 18. stoletja, v Batonijevem razstavnem katalogu pa je bil datiran okoli leta 1760, cf. Isa Belli Barsali, »Aggiunte al Batoni«, Paragone, n. 211, 1967, p. 76, sl. 62 in barvna repr.; Mostra di Pompeo Batoni, Lucca 1967, p. 137, si. 33. charda Lytteltona6 6 (si. 47) in M engsov p o rtre t John 7th Earl of Gal­ loway6 7 iz leta 1758. O čitno je, d a je B erg an t prinesel iz R im a tu d i vzore za p o rtre te cerk ­ venih dostojanstvenikov. Za p rim er n aj bo B ergantov Kostanjeviški opat Buset (sl. 48), M engsov p o rtre t papeža Klementa XIII. (sl. 49) iz le ta 1758 v P inakoteki v Bologni6 8 , B atonijev p o rtre t Klementa XIII. (sl. 51) iz le ta 1760 v G alleriji C orsini v R im u6 9 in pozni B atonijev p o r­ tre t Pija VI. (sl. 50) iz leta 1775 v Museo di Rom a. Po drži je B ergantov Portret kostanjeviškega opata Buseta najb ližji M engsovem u K lem en­ tu X III. in B atonijevem u Piju VI (sedeča fig u ra v fotelju, trič e trtin sk i profil, d ržan je d okum enta v rokah, pogled v gledalca, n a levi stra n i v ozadju zavesa). Po oblikovanju figure, zlasti obraza, in po oblikova­ n ju obleke je soroden tu d i B atonijevem u Klementu XIII. (plastičen obraz, svetel, v en d ar h lad en kolorit obraza, žive oči s p o u d arjen im i vekam i, robovi vek in podočnjaki, stisn je n a u sta z jam ico ob konceh, k jer se slikovito u jam e svetloba; razv rstitev d rap erije in oblika gub n a Busetovi obleki in n a obleki Klementa XIII., delo R ap h aela M eng­ ša; obvladanje slik an ja čipkaste albe in svetlobnih odbleskov n a opa­ tovi črn i halji, m itri, zlati verižici itn . in razn ih sorodnih predm etov n a om enjenih p o rtretih . Ko pregledujemo vrsto Bergantovih ženskih portretov, najdemo naj­ bližje sorodnosti m ed B atonijevim i deli. T a so sicer uvrščena v čas, ko je B erg an t končeval svoja zad n ja dela. D atacije B ato n ijev ih p o r­ treto v so m nogokrat postavljene z v p rašan ji, z okvirnim d atira n je m ali z različnim i m n en ji posam ičnih strokovnjakov. K ljub poznim d a­ tira n je m n ek a te rih p o rtreto v pa m oram o pričakovati, da je v rsta d a­ nes n ezn an ih p o rtreto v n a s ta ja la v sorodnih oblikah tu d i pred tem i poznim i d atu m i in še v času, ko je bil B erg an t v Rim u. B ato n i svojega p o rtre tn e g a re p e rto a rja ni bistveno sprem enil. O tem pričajo m oški in ženski p o rtre ti iz časa po 50. letih 18. sto letja do B atonijeve sm rti. — B ato n ijev a Vojvodinja Sforza Cesarini (sl. 57) je z v prašanjem d a ti­ ra n a v leto 1768,7 0 drugič v leto 17657 1 . R azen teg a tu d i ne trdim , da je B ergant, ko je slikal Ano Marijo Erberg (sl. 56) in Elizabeto Codelli (sl. 52), im el pred očm i n a ta n č n o B ato n ijev a p o rtre ta Vojvodinje Sforza Cesarini in Cornelije Costanze Barberini (sl. 53). P rim erjave žele le opom niti n a rim ski slikarski krog sredi 18. stoletja, ki je v tis­ nil pečat B ergantovem u p o rtre tn e m u slikarstvu, in sicer n e le njem u, tem več tu d i m lajši g en eraciji rim sk ih slikarjev, m ed njim i npr. P ietru L abruzziju (Rim 1739—1805; Portret Giacinte Orsini v M useo di Rom a v R im u itn .). M oda ted an je g a časa so bile ponavljajoče se in ne le 6 6 Pompeo Batoni: Sir Richard Lyttelton. Isa Belli Barsali ga z vprašanjem postavlja v čas ok. 1762 (Mostra di Pompeo Batoni) p. 144, sl. 40. 6 7 Mengsov portret John 7th Earl of Galloway (1736—1806), o. pl., 40 x 34 inch., sign. in dat.: Anton Raphael Mengs pinx Roma 1758, Škotska, zasebna last. 6 8 Honisch: Mengs, 1965, p. 85 om enja po stari literaturi (Bianconi) še eri iz­ vod brez nahajališča. Morda je to portret, ki ga zdaj hrani Kress-Coll., New Orleans, Lousiana, 52 1/4 x34. 6 9 Honisch: Mengs, 1965. 7 0 Mostra di Pompeo Batoni, Lucca 1967, sl. in kat. 45 in pa sl. kat. 47. 7 1 A ndrea Busiri Vici: Le »donne« del Batoni, Lucca 1968, p. 18, sl. 23. v R im u veljavne drže sedečih ali stoječih p o rtretiran cev , ki združujejo po zunanjem videzu baročnega časa in še posebej srede 18. stoletja. Z načilnosti plastično n aslik an ih fig u r z in k arn ato m h lad n eg a kolo- rita, sem in tja z rdečico n a licih in s sencam i n ad usti, slikovito, k ar virtuozno u p o d ab ljan je blaga oblačil (svetlobni odbleski), sorodno ri­ san je in oblikovanje obrazov — ženskih in m oških z živahno odprtim i in svetlečim i očmi, z vekam i s p o udarjenim i robovi, g alan tn e drže rok s cvetovi, n ačrti, pism i itn., gubanje širokih plasti oblek — povezuje slikarje rim skega kroga. L eta 1963 je N arodna g alerija odkupila štiri B erg an tu p ripisane p o r­ tre te m enda baronov Erbergov. B erg an tu »tuje« so zlasti njihove gu­ be: kačasto zaviti zavoji z osvetljenim i v rh n jim i deli. B ergantov slog je res n ajm an j enoten, kot je pred leti ugotovila š. čopič.7 2 P ot k reše­ v an ju teh štirih p o rtreto v (sl. 54, 58) m ord a nak azu jejo Marattovi prim erki, originalni ali iz njegove bližine7 3 (sl. 55), pa tu d i grafične predloge istega m o jstra (sl. 59). Eno te h je vrezal francoski grafik M asson.7 4 B ergantove slike v Liki — deset po številu, od te h ena danes v L jub­ lja n i — so n aj starejša, do d an ašn jeg a dne o h ra n je n a dela. K ljub p re ­ slikavam so preveč tipična, da bi jih tu d i v p rih o d n je mogli prezreti. Zgovorno pričajo o tridesetletnem , šolanem slikarju. Stilno in ikono­ grafsko že vsebujejo značilnosti, ki jih je B erg an t upodabljal v poznih delih, ko se je vrnil iz Rim a. Med slikam i v Liki iz okoli 1751 in m ed slikam i iz 60. let 18. sto letja najd em o elem ente (kom pozicije, ikono­ grafske m otive, oblikovanje posam ičnih figur, obliko g u b an ja halj itn .), ki spom injajo n a delo V alentina M etzingerja in n a baročno k i­ parstvo prve polovice 18. sto letja v L jubljani, zlasti n a delo k ip arja F ran cesca Robba. Nobeno slik arjev ih del ne posnem a v tolikšni m eri sočasnega beneškega slik arstv a (Piazzetta, G. B. Tiepolo, G. Angeli ali koga drugega) — kot so m islili n ek ateri av to rji —, da bi z gotovostjo m ogli trd iti, da se je B erg an t šolal prav v B en etk ah ali pa se je n a ­ slan jal n a o riginalna dela om enjenih m ojstrov. Poleg p rv ih vtisov in naukov v očetovi u m etn i m izarski delavnici v K am niku je n an j vpli­ vala baročna u m etn o st L jubljane in n jen eg a u m etnostnega zaledja. B ergantove nabožne slike — starejše in m lajše — so bližje sred n je­ evropskem u slik arstv u kot p a beneškem u. Pozabiti pa ne smemo, da je bil ta slovenski geografski pro sto r kot del srednjeevropskega poln italijan sk ih , zlasti pa beneških vplivov in da so bili tu n a delu številni italija n sk i m ojstri. B erg an t je bližji srednjeevropskem u slikarskem u krogu tu d i po koloritu in n a tu ra listič n ih upodobitvah. Podpis n a Kri­ ževem. potu v Stični »Accademicus C apitolinus« spom inja n a šolanje v Ita liji le po napisu, n ik ak o r pa ne po upodobitvah. 7 2 Špelca čopič: Slovensko slikarstvo, L jubljana 1966, p. 60. 7 3 Carlo M aratta: Marchese Filippo Corsini, Firence. V starem inventarju te galerije je slika vodena kot M arattovo delo. 7 4 Carlo M aratta: Andre Le Nostre, grafika, sp. napis: Andre Le Nostre. Con. er du Roy Controlleur general Ancien des Bastimens de sa Ma. te gardins, Arts et / Manufactures de France, — 1. sp.: Pint, par Carle Marat, d. sp.: Masson del et sculp ad viuum. Slikarjevo bivanje in šolanje v R im u je izpričano za leta 1756, 1753, 1759 in 1760. Na Scuoli del Nudo, ki je bila v okvira Accademie di S. Luca, je 1756 in 1758 prejel dve prvi n ag rad i za risbi. Slika Marija z Jezusom iz Pavšlerjeve zbirke kaže n a M arattov vzor, p o rtre ti baro­ nov in baronic Erberg in baronice Codelli, Portret opata Buseta in dru g ih pa n a vpliv rim skega p o rtre tn e g a slik arstv a srede 18. stoletja, zlasti n a dela Pom pea B ato n ija in A ntona R aphaela M engša. SUMMARY The Slovene painter Fortunat B ergant/W ergant was born in M ekinje near Kam nik in 1721 and died in L jubljana in 1769. His father was a chests m aker (arcolarius), his grandfather a m aster builder. During his youth Bergant stayed in Kam nik near Ljubljana. His father built an altar in cooperation w ith a painter Anton in church of St. Nicolas located in G reben (Tuhinj Valley) close to Kamnik. The pictures of this altar were furnished by a Slovene painter Franc Jelovšek/Illouschegg (1708—1764). A num ber of authors (Steska, Marolt, Stele, A. Cevc and others) assumed that Bergant received his first training in his father’s workshop. They also pointed out the influence of the baroque painters on young Bergant. These painters, namely Jelovšek, M etzinger as well as the sculptors of the Francis­ can Order w ere active in and around K am nik in the thirties of 18th century — during B ergant’s youth. Only Anica Cevc mentioned the name of the sculptor Francesco Robba (born in Trieste (?) 1698 — died in Zagreb 1757), commenting on a special style of folds and pleats characteristic of B ergant’s work. The oldest painting by Bergant (1746), originally in the church of Greben is lost, but is docum ented in the archives. The same holds for a painting Christ on Mount of Olives sometimes owned by Baron Erberg in Dol near Ljubljana. We have, however in the possession of the National Gallery in L jubljana one painting of Virgin Mary with a Scapulary (originally in Sinac, Lika and another of St. Elias (still in Sinac). Many researchers in this field agree that 13 paintings, presently in Lika (a province of Croatia), w hich are heavily and badly painted over, are origi­ nally Bergant’s work — but are hard to identify. From all these paintings only the picture Virgin Mary with a Scapulary in Otočac and St. Elias in Sinac and Virgin Mary with a Scapulary (once in Sinac) w ere mentioned by the name. — The paintings in Sinac are of lighter colour-hue, resembling to some extent frescoes; when comparing B ergant’s later works they are much darker. Researchers also refer to elongated faces w ith sharp, pointed noses. As far the figures and shapes are concerned some researchers indicate that they rem ind them of a style pointing to B ergant’s studies and training in Venice. In this connection the works of G. B. Tiepolo, Angeli and Piazzetta are m entioned as having some influence. France Stele and Anica Cevc clerified that Bergant was more influenced by Central European artists than by their Venetian counterpart. This was be­ cause of the fact that the V enetian art dom inated this part of Europe at time. One picture is in private hands in Zagreb w ith the inscription »Peint par F. W ergant ä Rome 1759« and another one bears a signature »F. W ergant Accademicus Capitolinus pinx 1766.« — Some authors (Steska, M arolt) deduct from that, that Bergant received his training in France. Others claim the influence of Venice and to some extent of Rome. The article is quoting B ergant’s w ork in Lika and taking in consideration the relevent published literature. Nine paintings in Lika are enum erated allegedly done by Bergant: one painting in Sinac, one painting in Lešče, seven in Otočac, but all of them heavily painted-over. In spite of this the pictures show some characteristics which can be traced back to B ergant’s later work: broad faces of angels and saints (Fig. 18), specially of St. Joseph, St. Elias (Fig. 30, 15), further the figure of St. Aloisius (Fig. 27) and his colour treatem ent, Adoration of the Kings (Fig. 29) etc. The characteristic style is evident in the folds of skirt of St. Anna (Fig. 20) and the way the hands are formed: the one is anatom ically correct, the other is not correctly pro­ portioned. The article m entions the correlations to Slovene baroque art, the sim ilarity of style and iconography. There is a definite artistic affinity between Ber­ gant and the painter Valentin M etzinger as well as some relationship to Francesco Robba’s sculptures. Both artists lived and worked in Ljubljana about 1730—1740. The assumption that B ergant’s artistic developement was influenced by Ve­ netian art is rejected. There is neither im itation nor a narrow resemblence to the m asters like Tiepolo, Angeli and Piazzetta to be found in B ergant’s work as it was quoted by some authors. In this respect we agree w ith F ran­ ce Stele and Anica Cevc that the influence of the C entral European painters is evident and has to be considered. — B ergant’s naturalistic representation is very often coarse and crude, as well as his colour-range, sometimes dark, otherwise rough and harsh, his scarlet colour — to bright red are closer in conception to Central Erupean art and actually alien to Italian art. This paper emphasizes that our knowledge of B ergant’s work in Lika depends on restoration of his paintings (up to 13). Only then we shall be able to see them in their original state. So Bergant’s art will be judged on its own me­ rits. Perhaps, some of the paintings will be recognized as works of another painter. According to the Archives of the Accademia di S. Luca and to the data from the Status animarum of the S. Andrea delle Fratte parish there is enough evidence of B ergant’s residence in Rome. He lived there in 1756 and also from 1758 to 1760. He was a recipient of a first price conferred on him by the Scuola del Nudo for a draw ing of a nude male model Man in a Sitting Position and he received again a first price in 1758 for a study of a Man po­ sing in profile. — His name was quoted wrongly and recorded by th e Status animarum as Fortunat M ergant in 1759 and Fortunato M argant in 1760. The influence of the Roman artistic circle is evident in Madonna with Jesus Child now in K ranj (Collection Pavšler, Fig. 40). The classical beauty of Madonna’s face and the plastic, three-dim ensional figures, outlined in wide surfaces are characteristic of Roman school and fam iliar to us from the paintings of M aratta, Batoni and Mengs. The image of Jesus seems to be almost a replica of the some motives by M aratta. The portraits of Barons Erberg (Fig. 44, 52, 56) and those of Church digni­ taries (mentioned is only the Abt of Kostanjevica, Fig. 48) are dated in the sixties of 18th century. — There are some distinctive traits, showing the in­ fluence of the Roman portrait painting, specially of Pompeo Batoni and An­ ton Raphael Mengs. We find some sim ilarity in the composition of the icono- graphic motives, e. g. the way the outlines of the body are formed, facial expressions w ith predom inately cool colour arrangem ent and shading w ith gray-green hues, furtherm ore the artistic skill of painting in various woven fabrics and reflections of light and shadow. B ergant’s paintings are scattered all over Slovenia, in Lika in Croatia and in some parts of present Austria. Taking a survey of B ergant’s work — as far as we know it today — we have to establish two facts. It is impossible to see in B ergant’s work only one source of influence. Further we have to acknowledge that his rem arkable artistic work is a creation of his own strong personality. 15 Fortunat Bergant: sv. Volbenk, 1766. Cerkno 12 Valentin Metzinger: sv. Notburga, 1754. Slap pri Vipavi 14 Valentin Metzinger: 13 Fortunat Bergant: sv. Anton Padovanski, 1729. sv. Elija, 1751. Sinac Brežice, Posavski muzej 16 Valentin Metzinger: sv. Florijan, 1738. Ljubljana, c. sv. Petra 19 Valentin Metzinger: škapulirska M arija, trideseta leta 18. stol. Ljubljana, Narodna galerija 18 Fortunat Bergant: Škapulirska M arija (preslikano), ok. 1751. Otočac 17 Fortunat Bergant: Škapulirska Marija, ok. 1751, iz Sinca. Ljubljana, Narodna galerija 20 Fortunat Bergant: sv. Ana uči Marijo brati (preslikano), ok. 1751. Lešče 21 Fortunat Bergant: Bog oče (preslikano), ok. 1751. Otočac 22 Fortunat Bergant: sv. Ana uči Marijo brati (preslikano), ok. 1751. Otočac 23 Valentin Metzinger: sv. Ana uči Marijo brati, štirideseta leta 18. stoletja. Ljubno 24 Fortunat Bergant: sv. Anton Padovanski (preslikano), ok. 1751. Otočac 25 Valentin Metzinger: sv. Anton Padovanski, 1736. Polhov Gradec v 26 Fortunat Bergant: sv. Alojzij. Šm artno ob Paki 27 Fortunat Bergant: sv. Alojzij, ok. 1751. Otočac 28 Fortunat Bergant: K rižanje (preslikano), ok. 1751. Otočac 29 Fortunat Bergant: Poklon treh kraljev (preslikano), ok. 1751. Otočac 30 Fortunat Bergant: sv. Jožef, 1763. Ljubljana, Narodna galerija (nekoč Polhov Gradec) 31 Fortunat Bergant: sv. Angela. Ljubljana, uršulinski samostan 32 Fortunat Bergant: sv. Peter. Lož 33 Henrik Mihael Löhr: Svetnik, ok. 1734. Ljubljana, Narodna galerija 34 Fortunat Bergant: sv. Valentin. Kamnik, Žale 35 Francesco Robba: Atika velikega oltarja, 1738. Ljubljana, frančiškanska cerkev 37 Fortunat Bergant: sv. Janez Kancij, 1768. Dolga vas pri Kočevju 36 Valentin Metzinger: sv. Jožef, iz Zelš. Cerknica, župnišče 38 Fortunat Bergant: Frančišek Asiški. Nazarje, frančiškanski samostan 39 Fortunat Bergant: Rožnovenska M arija, 1767. Čemšenik 40 Fortunat Bergant: M arija z Jezusom. Kranj, Pavšler 41 Carlo Maratta: M arija z Jezusom. Dunaj, Albertina 42 Martino Altomonte (pripisano) Trije kralji. Gradec, Joanneum 43 Fortunat Bergant: Trije kralji. Križna gora 45 Pompeo Batoni: Sir Edward Dering, okoli 1760. Rim, zasebna last 46 Anton Raphael Mengs: John 7"1 Earl of Galloway, 1758, Škotska, Earl of Galloway 47 Pompeo Batoni: Sir Richard Lyttelton, morda 1762. Rim, zasebna zbirka 48 Fortunat Bergant: Kostanjeviški opat Leopold Buset, šestdeseta leta 18. stol. Ljubljana, Narodna galerija 49 Anton Raphael Mengs: Klement XIII, ok. 1758. Bologna, Pinacoteca 50 Pompeo Batoni: Pij VI, 1775. Rim, Museo di Roma 51 Pompeo Batoni: Klement XIII. Rim, Galleria Corsini 53 Pompeo Batoni: Donna Cornelia Costanza Barberini. Rim, zbirka principe Urbano Barberini 55 Carlo Maratta: Marchese Filippo Corsini. Firence, Galleria Corsini 56 Fortunat Bergant: Ana M arija Erberg, šestdeseta leta 18. stol. Ljubljana, Narodna galerija 57 Pompeo Batoni: Vojvodinja Sforza Cesarini, 1765(?). Birmingham, City Museum and Art Gallery 59 Carlo Maratta (Masson): Andre le Nostre. Dunaj, Albertina