Poštnino plačana t gotovini CENA IZVODU 10 DIN fmm Leto XII. — Štev. 3. V Ljubljani, 15. januarja 1956. izdaja Časopisno založniško podjetje • polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo ln uprava v Ljubljani — Uredništvo: Llkozarjeva 12, uprava: Cankarjeva I (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 371 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. ■i Skupščina Košarkarske zveze Slovenije Na vrsti je vzgoja kadrov in članstva s?' Preišnjo nedeljo so bile v Wengenu prve letošnje velike mednarodne tekme alpskih smučarjev, kater ih so se udeležili tudi naši tekmovalci. O dogodkih iz Wengena in še o marsičem nam je te dni pisal trener naših alpskih vozačev, tov. Čop Franci (njegovo reportažo berite na 2. strani). Obenem pa nam je tov. čop poslal iz Wengena tudi dva posnetka naših tekmovalk, in sicer Slavice Zupančičeve (zgoraj), se je v Švici prav dobro odrezala, ter Antičeve (spodaj) Ljubljana, 15. jan. - 2e v prejšnji številki »Poleta« smo pisali, da mora naša košarka iti še bolj v širino. O vseh težavah naših košarkarjev po mestih in na podeželju smo na današnjem občnem zboru KZS slišali dovolj, tako da danes lahko govorimo, kaj moramo storiti, da bo ta športna panoga v bodočnosti šla za korak naprej. Iz poročil, predvsem sekretarja tov. Lavriča smo zvedeli, koliko smo do danes storili za utrditev košarke po Sloveniji sploh. Nedvomno je košarka med mladino prav tako priljubljena kakor na pr. nogomet, in čeprav je danes registriranih le okrog 800 članov, dejansko igra košarko morda 10 krat toliko. Ta ugotovitev drži predvsem zato, ker vemo, da jo gojijo po naših srednjih in strokovnih Šolah v okviru splošne vadbe, dalje v »Partizanu«, in če hočete celo po dvo-ščih, cestah, ali kjer koli je za to prostor. Ce bomo to mladino v tem letu vključili in brez birokracije registrirali v društva, potem bomo storili za razvoj košarke neprimerno več kot doslej. Seveda, to je še daleč od načrtne dejavnosti, ki pa mora vendarle biti smoter vsakemu društvu in klubu, namreč skrbeti za razširjanje košarke in dvig kvalitete širom naše republike. Na zboru so spregovorili predstavniki naših klubov, še posebej pa smo z zani- Skupščina Veslaške zveze Slovenije M f ISllO so plodno razpravljali Ljubljana, 15. jan. Odkar se je regate se je doslej redno ponav-kvaliteta pri obmorskih klubih po- Ijalo, da ni bilo dovolj čolnov za slabšala, lahko rečemo, da je ve- tekmovanja. slanje v Sloveniji začetniško. Fri VZS letos ni opravila osnovnih na-tem so precej grešili klubi, ker so log do svojih klubov, ker jo je pri posvečali premalo pozornosti tek- tem precej oviralo delo pri pripra- movalnemu veslanju, tako, da več- vah evropskega prvenstva na Ble- _________________ r krat prevladuje turistično. V bodo- du. To zvezo sicer ne opravičuje, predlagali kraju, katerega se bodo udeležili manjem poslušali predsednika ZŠS tov. Kreseta, in predstavnika partizana« tov. dr. Verstovška. Tov. Krese je predvsem nanizal svoje misli okrog tekmovanja, ki ga moramo v tej sezoni spremeniti. Seveda se je po njegovem govoru razvila živahna debata, vendar o končnih zaključkih, kakšno naj bo v bodoče tekmovanje, še ne moremo govoriti. Dejstvo je, da je tudi zbor KZS sprejel v načelu regionalna tekmovanja in nekakšno osrednje tekmovanje, ki služi za dvig kvalitete. K besedi se je oglasil tudi predsednik KZS tov. Benedičič, ki dejansko še najbolj pozna vse probleme slovenske košarke. Med drugim je poudaril, da moramo košarko vse bolj razširiti v posamezne okraje, in če je le mogoče, celo v sleherno vas. Potrebno bo graditi več igrišč in vključiti vso tisto mladino, ki dejansko košarko igra, zanjo pa KZS ne ve. Se posebej pa se je zaustavil pri vzgoji kadrov članstva in našega športnega občinstva. Povsem se strinjamo, da se navadno trudimo le za dvig kvalitete in se za to poslužujemo vseh sredstev, pri tem pa ne pomislimo na osnovni smoter vsake športne dejavnosti in tudi košarke, fizične in tudi morale vzgoje. Primanjkuje nam strokovnega kadra, vaditeljev in trenerjev, predvsem za tiste kraje, kjer košarka še ni organizirana. To velja za našo Primorsko, Dolenjsko in Pomurje. Naša društva pozabljajo na vzgojo članstva, namesto da bi vzgajala svoje člane, predvsem nerazsodno mladino, v -objektivne vredne športnike, dopuščajo, da se izživljajo v klubaškem ali celo amoralnem stremljenju. Pa pojdimo še naprej. Ali ne bi bil že čas, da naša društva mislijo tudi na vzgojo športnega občinstva? Na vse te pomembne dogodke v košarki bo treba odslej dalje bolj misliti, sicer je naš cilj zgrešen. ' Morda je bilo pri delegatih ob tem razpravljanju nekoliko premalo resnosti, ker so bile njihove misli bolj osredotočene na tekmovanje v bodočem letu. KZS sprejme v poseben tečaj tiste absolvente Instituta za telesno vzgojo, ki imajo še posebno veselje za košarko, in ki bodo po službeni dolžnosti delovali po raznih krajih naše republike. Primanjkuje nam tudi telovadnic za zimsko vadbo. Tov. Benedičič je apeliral na večje razumevanje organizacie »Partizan«, ki ima telovadnice. Zastopnik »Partizana« tov. dr. Verstovšek je obljubil, da bo »Partizan« tudi v tem oziru priskočil KZS na pomoč. Slišali smo še druge probleme, ki tarejo naše košarkarje, ki pa se bodo dali vsi premostiti, če bomo vztrajali in pošteni pri tem delu. Ob koncu je bil izvoljen nov izvršni odbor kateremu znova predseduje neumorni tov. Tine Benedičič. L. M. klubski strokovnjaki, ki bodo nato Končnih sklepov današnja skupščina ni prenesli svoje znanje tekmovalcem v posameznih klubih. Zveza bo skušala nabaviti tudi nekaj strokovne literature, ki jo odločno primanjkuje. Delegati so Ekipno prvenstvo FLRJ v namiznem tenisu Partiia® državni prvak Subotica, 15. januarja. Čeprav še ni končan drugi del državnega prvenstva v namiznem tenisu, že poznamo novega državnega ekipnega prvaka. To je Partizan iz Beograda, ki je vsa srečanja odločil v svojo korist. Rezultati današnjih srečanj: Odred : Sloga 5:0, Partizan : Triglav 5:0, Grafičar : železničar 5:2, Industrogradnja : Železničar 5:1, Triglav : Industrogradnja 5:4, Spartnk : Sloga 5:0, Partizan : Tesla 5:2, Vojvodina : Tesla 5:2, Triglav : Grafičar 5:2. Danes zvečer bo srečanje med Spartakom in Partizanom. S tretjega na šesto mesta Kraljevo, 15. januarja. V Kraljcvu je bil zaključen drugi del II. zvezne lige v namiznem tenisu, v katerem je sodelovalo 7 moštev, ki so si mesta razdelila takole: Gradjevinar (Bgd), Metalac (Kraljevo), Tekstilac (Zgb), Bosna ( Sarajevo), Ljubotcn (Tetovo), Ljub- če bo treba število regat zmanjšati in bolj poskrbeti za kvaliteten napredek. Kot napako klubov omenimo tudi to, da so posvečali skrb le stalnim ekipam. To so bili v večini primerov četverci. Ko je Zveza v Preteklem letu preskrbela vsakemu klubu po en skif, pa se je pokazalo, tla je tudi za to zvrst veslanja dovolj zanimanja. Lahko trdimo celo nasprotno, saj so nekateri tudi pameten predlog, sprejela, namreč o načinu tekmovanja, dejstvo je, da bodo tekmovanja v bodoče organizirana na regionalni način, imeli pa bomo tudi osrednje tekmovanje, čeprav o številu članov v tem tekmovanju danes še ne moremo govoriti. .. , ... ,, Naši klubi bodo morali v bodoče posve- Ulinft. Zeljezmčar (Zreajam). I resenefu no- veridar upajmo, da bomo v bodoče naj bi imel Institut za telesno vzgo- titi vso pozornost tudi vzgoji ženskega uspeh Ljubljane, ki je v prvem delu dosegla naraščaja. Za to nam primanjkuje stro- 3 mesto_ p0 tem tekmovanju "pa je zdrknila to napako Odpravili jo "stalnega učitelja za veslanje,''ki prT'Kltičnlk^^" ^prcdlag™™!'! na 6. mesto, b temi besedami jedopolnil_piod- bi ob vsakem pomembnem tekmo- no razpravo predsednik VZS tov. vanju zbral trenerje in jih sezna-Boris Kocjančič na današnji redni njal z raznimi novostmi, letni skupščini, katere sta se po- V razpravi je sodeloval tud' dr, leg delegatov sedmih slovenskih Dougan, ki je med drugim dejal: klubov udeležila še zastopnik Zve- »Čeprav je bilo veslanje v Siove-ze športov Slovenije tov. dr. Da- ni ji do nedavnega še eden takih nilo Dougan in zastopnik VZ Ju- športov, ki še nima tradicij, se je goslavije tov.Devernja. v zadnjem času precej razvilo, se- ____ ___,_____.___, __ _________ Razprava na današnji skupščini veda v okviru naravnih možnosti. klubi mnenja, da bi laže skrbeli za je bila zelo sproščena in zato tudi Pomembni so uspehi pri izgradnji manjše ekipe. Da bi dala Zveza plodna. Vsi delegati so resno pri- objektov, ki niso bili zgrajeni le klubom tudi v bodoče več možnoti stopili k razpravi, kako izboljšati ob podpori organizacij, ampak z de-za razvoj veslanja, bo tudi letos kvaliteto slov-enskeg.i veslanja, da lom članstva. Posebne sposobnosti pomagala pri nabavi čolnov. Ker bi bila enaka zveznemu merilu, pa so pokazali organizatorji, ki so je bilo sklenjeno že lani, da bodo Doslej so trenerji redno obiskovali se celo hitreje razvili kot kvaliteta, morali klubi letos nastopiti tudi v klube in v nekaj dneh skušali po- Vprašanje kvalitete je problem dvojicah, bo Zveza vsakemu klubu vedati najvažnejše o tehniki vesla- vseh športnih panog. Ugotovitev, da prispevala po sto tisoč dinarjev za nia. Za klube, ki imajo svoje tre- brez množičnosti ni kvalitete, bo nove dvojice. To bo prav gotovo nerje, to ni bil preveč uspešen na- držala tudi za veslanje. Tekmova-precej prispevalo k razvoju vesla- čin, saj so tekmovalci slišali mne- nja naj bodo v bodoče taka, da tek-nja, pa tudi plovni park v Sloveniji nje dveh strokovnjakov. Zato bodo movalcev ne bodo ovirala pri nji-se bo s tem občutno povečal. Na v bodoče prirejeni tečaji v enem hovem delu ali študiju.« Glede ev- y malem mk&metM Presenečenje v Kifabiihlu Fantastična vožnja Avstrijca Sailerja ropskegža prvenstva, ki bo letos na Bledu je tov. Kocjančič med drugim dejal: »Organizacijo prvenstva smo 'bili pripravljeni sprejeti le pod pogojem, da bo VZj prevzela vsa materialna sredstva. Evropsko prvenstvo je ena največjih prireditev pri nas in bi se morala VZJ KitzbiihI 15 jan - Včeraj in skromen uspeh. Na tekmovanju so ja ^ tem° ^/vze!™lUe pa" danes so bile tu velike mednared- nastopili tudi naši smučarji in smu- V co V7T n n no rov no 7nvedn dn ne smučarske tekme v smuku in čarke, vendar brez večjega uspeha, se nrisiHenT^ slalomu. Vsega skupaj je nastopilo če izvzamemo Slavico Zupančič, ki , orvenstvo In to prav gotovo preko 170 smučarjev in smučark iz je bila zopet zelo solidna. P , . - ..........- Mladost prvak Moštvo Odreda na 4. mestu Zagreb, 15. jan. - Številni gle- vodeljca iz Virovitice z 18:9. Mor-dalci so včeraj in danes zadovoljni da najlepša igra je bila v tekmi zapuščali dvorano velesejma, v ka- za 3. mesto med Crveno zvezdo in teri so bili priča zanimivim borbam Odredom. Na papirju je bila Cr-najboljših jugoslovanskih r okorne- vena zvezda siguren zmagovalec, tašev, ki so se srečali v finalnem sama tekma pa je nekaj časa ka-tekmovanju za jugoslovanski roko- , a Prav drugače. Odred je več-metni pokal. Presenečenj ni manj- ,?.l ?,e « v - največ po zaslugi kalo. Favorit tekmovanja Crvena odličnih Papeža in Šerbca. I ri sta-zvezda je izgubila že v kvalifika- 16j14, za Crv zvezdo so Odre-cijah proti Mladi Bosni v zelo za- £ov igrale, zastreljal, sedmerac v nirnivi tekmi v kateri se ie vodstvo Protinapadu takoj prejeli gol m to nirnivi tekmi, v kateri se je vodstvo j; ■ tolikšni meri vzelo mo-iz minute v minuto spremni ralo. 1 j _ i x . , n. CrveiSadzvezdan': St 7:4,’ )le= £ Cretnjk, ,.vin 1, Pa^ež 8, druga skupina: Mladost : Rabot- Novak, Perusic ,n Trnovec. Za Cr- nički 4:0 (Mladost je bik boljša v fETLlnv q±n?stfimJiS sedmerce v) Mladost 1 Od-red 6:2 (strelca za Odred Novak m 21 držav. Na startu so bili vsi najboljši, razen predstavnikov Francije in Švice. Lahko rečemo, da je to tekmovanje prineslo precej presenečenj, predvsem v ženskih disciplinah. Verjetno ni nihče pričakoval, da bo zmaga v smuku pripadla mladi nemški smučarki Sonji Speri ali pa to, da bo prvo mesto v današnjem slalomu osvojila malo poznana Norvcžanka Astrid Sandvik. V včerajšnjem smuku za moške je prišlo do ostre borbe med avstrijsko gardo in Amerikancema Wernerjem in Millerjem. Vsi boljši Avstrijci, razen Tonija Sailerja, ?o že tekmovali, najboljši čas pa Je imel še vedno Bud Werner. Šele Sailer je s fantastično vožnjo s..'oraj za tri sekunde prehitel Ame-jjkanca in tako zopet enkrat osvojil prvo mesto za Avstrijo. Pri ženskem slalomu so se presenetljivo «obro odrezale Norvežanke, ki so dale poleg zmagovalke še tri smučarke v prvo deseterico. Tudi tu so -j. .mccicr irv«uc ^nsegle domače tekmovalke dokaj Jorgensen (Nor) 115.8. Rezultati — smuk ženske: 1, Speri (Ne) 2:48.0, 2. Wheeler (Kanada) 2:48.2, 3. Glaser-Franke (Ne) 2:49.2, 4. Reickert (Ne) 2:49.4, 5. Sandvik (Nor) 2:49.6, 6. Sander (Saar) 2:49.7, 7. Hochleitner (Av) 2:51.0, 8. Sidorova (SZ) 2:51.9, 9. La-nig (Ne) 2:52.0, 10. Kowalska (P) 2:52.9, 37. Zupančič (Jug), smuk — moški: Sailer (Av) 2:57.8, 2. Wer-ner (ZDA) 3:00.5, 3. Molterer (Av) 3:01.2, 4. Schuster (Av) in Miller (ZDA) 3:03.6, 6. Hinterseer (Av) 3:03.9, 7. Schneider (Av) in Lanig (Ne) 3:04.8, 9. Rieder (Av) 3:06.2, 10 Oberaigner (Av) 3:06.6, 58. Dornik 3:45.8, 59. Ilija 3:46.2, 63. Cven-kelj 3:56.7, 70. Budinek 4:09.2, slalom — ženske: 1. Sandvik (Nor) 111.7, 2. Sidorova (SZ) 112.5, 3. Ni-skin (Nor) 112.7, 4. Hofherr (Av) 113.9, 5. Mead-Lawrence (ZDA) 114.0, 6. Bornbakken (Nor) 114.5. 7. Seltsam (Ne) 116.2. 8. Reichert (Ne) 115.3, 9. Wheeler (Kanada) 115.5, 10, ra j v februarju, kot da bi na Bledu doživeli moralen in političen neuspeh.« Zastopnik VZJ tov. Devernja je v kratkih besedah poudaril, da se V/.j zaveda važne naloge organizacije evropskega prvenstva in da bodo sredstva v kratkem zagotovljena. Razveseljivi za Slovenijo so tudi besede, da bodo v bodoče nudili republikam kjer je veslanje manj razvito, več podpore. C j zakl jučku so delegati izvolili nov upravni odbor, kateremu že četrto leto predseduje tov. Boris Kocjančič. Papež), Odred : Rabotnički 11:8. Z dobro igro so si Odredovci zaslužili zmago, gole pa so dosegli Papež 8, Jovin 2 in Novak. Današnji finalni del tekmovanja se je začel z borbo za 3. mesto v kateri je Rabotnički premagal Dr- je sodil z mnogimi napakami, zlasti v škodo Odreda, Borba za prvo mesto je zopet prinesla presenečenje, saj bi morala po prognozah zmagati Mlada Rosna. Zagrebška Mladost pa je Lila kljub temu, da v svojem moštvu nima zvenečih imen, boljša in je zasluženo zmagala s 14:7. Sijajen uspeh mariborskih boksarje? Partizan : Lokomotiva 5:2 (2:0) Beograd, 15. januarja. Na stadionu JLA je bila danes zanimiva prijateljska nogometna tekma med zagrebško Lokomotivo in beograjskim Partizanom. Tekma se je končala z zmago Partizana. Golc za domače moštvo so dosegli: MesaroŠ, Mihajlovič, Milutinovič, Valok in Hercog, za goste Gercš in Mczak. METALAC : REPREZENTANCA MARIBORA 7:13 Maribor, 15. jan. — V prav do zadnjega kotička napolnjeni dvorani »Prosvetnega 4oma« so boksarji Maribora včeraj doživeli pravi triumf. Mariborčani so namreč zasluženo premagali svoje renomi-rane nasprotnike iz Zagreba ter dokazali, da je boksarski šport v Mariboru izredno napredoval. Gostje so v začetku očitno podcenjevali svoje nasprotnike, morali pa so končno uvideti, da samo tehnična premoč ne zadostuje. Vsi člani mariborske reprezentance so se borili izredno požrtvovalno in v tem nadkriljevali Zagrebčane. Posebno moramo pohvaliti Meška, Hauptma- na, Hehtla, Kosa, Strukarja in Kranjca, ki jo v svojih akcijah doživljali spontano odobravanje številnega občinstva. V muha kategoriji je Drobne imel premočnega nasprotnika, dolgo rokega Novaka in je izgubil po točkah. Kajzer v bantam ni več tako hiter in ofenzivni borec ter je zato delil tdčki s trdim Pernadi-čem. Srečanje v peresni kategoriji med Meškom in Tkalčičem Marjanom nam je pokazalo, da se je Meško zelo trudil, toda rutinirani na- (Nadaljevanje na 8. strani) Seja upravnega odbora Zveze športov Slovenije Slovenija bo prva dala zgled V petek je bil v Ljubljani sestanek članov upravnega odbora ZSS. Ta sestanek je bil sklican zato, da bi se člani pogovorili o trenutno najpomembnejšem problemu vsega našega športnega udejstvovanja, namreč o sistemu tekmovanja, ki je navadno za vsakega športnika najpomembnejši del športnega življenja nasploh. O tem problemu se je žc dalj Časa razpravljalo na posameznih športnih zvezah, vendar neke dokončne odločitve do danes še nismo slišali. Upravni odbor ZSS, s predsednikom tovarišem Kresetom na čelu je odločno sklenil, da je končno treba preiti od besed k dejanjem. Zato je bila tudi ta seja upravnega odbora tem bolj zaželena, saj smo z zanimanjem pričakovali končnih sklepov. Kdo si lic želi tekmovati med vrhunskimi športniki? Samo pomislimo kako si na primer vsi ljubitelji nogometa po Sloveniji želijo kvalitetnih nogometnih iger, vendar so žal pri tem tolikokrat prikrajšani, saj je zvezna liga nedosegljiv cilj. Z vsem tem sc strinjamo, ker želimo imeti kvaliteto in zato bomo tudi vložili še v naprej vse sile, da bomo kvaliteto obdržali; še več, storili bomo vse, da jo bomo še povečali. Toda takšen način tekmovanja, kot ga imamo danes, ko je na primer Zvezna nogometna liga samo privilegij za nekatere izbrane enajsterice, s tem pa se ne moremo strinjati več. Koliko gre denarja samo za te izbrance, ki ga mora dati naša skupnost, pa vendar nima pri vsem tem vse to stremljenje nič skupnega z našo socialistično stvarnostjo. Mi želimo pravo množičnost, ki ne bo zapisana na papirju, ali izgovorjena samo iz nst naših funkcionarjev, mi dejansko želimo, da se šport razmahne po vsej naši republiki. Takšne in podobne ugotovitve smo slišali od zbranili članov, še prav posebej pa se je za to zavzemal predsednik ZSS tovariš Krese, ki je jasno izrazil svojo misel, da moramo jhi Odhodu. petem Odslej nobenih denarnih d ajatev — Težišče dela bo na vzgoji mladine j Kreni ti moramo po novi poti. Prenehati moramo s pridobivanjem igralcev od drugod, plačevanjem istih in začeti moramo še resneje delati z mladino,« — to je bila osnovna misel poročila, kakor tudi diskusije na letnem oičnem zboru NK Odred. Iz besed diskutantov in tudi iz poročila je bilo razvidno, da so športni delavci pri NK Odredu trdno odločeni, da enkrat za vselej prekinejo z dosedanjo prakso, da dokončno izločijo besedo neamate-rizem iz svojega besednjaka in da usmerijo vse svoje sile v to. da dvignejo kvaliteto vseh svojih moštev z lastnimi silami, z igralci, vzgojenimi v lastnem klubu, ki naj bi prehajali iz pionirskih preko mladinskih v ligaška moštva. Tudi v preteklem letu so posvetili mladini že precej skrbi, saj je bilo stalno aktivnih 3 pionirjev in 25 mladincev, ki so dosegli prav lepe uspehe in dokazali, da se da tudi z lastnim naraščajem marsikaj doseči — samo delati je treba. Za bodoče delo pa naj bi bilo značilno predvsem tudi to, da bodo skušali doseči pri mladincih in pionirjih uc samo večjo kvaliteto, ampak uvrstiti v aktivno članstvo še mnogo večje število mladine. Že lani je bila praksa, da mladince ali pionir, ki je bil slab v šoli ali poklicu, ni smel trenirati. Letos nameravajo temu vprašanju posvetiti še več pozornosti in mladince vzgajati ne je v dobre nogometaše, ampak tudi v vredne člane naše družbe. Svojega glavnega cilja v preteklem letu — vrnitve v I. zvezno ligo niso uspeli doseči, in to zaradi krat igralo neodločeno, 14 pa izgubilo (razmerje golov 143:74). Uspešnejši so bili mladinci, ki so v 28 tekmah dosegli kar 25 zmagi Skupna bilanca ligaškega, rezervnega, mladinskega in pionirskega moštva pa je: lil tekem, 80 zmag, 9 neodločenih rezultatov, 28 porazov in razmerje v golih 413:147. Športni tisk je bil na občnem zboru deležen priznanja, izražena jpa_ je bila želja, naj bi nekoliko več pisali o pionirjih in mlad ncih, ki igrajo že kar lep nogomet in bi zaslužili več pozornosti s strani občinstva. Lahko rečemo, da je bil občni zbor NK Odred dober in če bo novi odbor, v katerem so znani nogometni delavci, stopal po poti, ki si jo je začrtal 13. t. m., uspehi gotovo ne bodo izostali. Morda rezultati ne bodo toliko vidni že letos, zato pa se bodo tembolj gotovo pokazali v prihodnjih letih. mi začeti z oranjem ledine. S tem načinom tekmovanja, ki ga imamo danes ne bomo dosegli našega smotra, niti ne bomo prišli s kvaliteto na zeleno vejo. Klubi trošijo za tekmovanja v zvezni ligi neverjetne vsote denarja, pri tem pa dejansko ni nobenega pravega učinka. Namesto da bi denar uporabljali za splošen procvit in dobrobit društva, ga uporabljamo zato, da tekmuje peščica športnikov v naj višjem tekmovanju. Dejstvo je, da je neka oblika najvišjega tekmovanja pravilna in zdravi način popularizacije določene športne panoge, ne sme pa pri tem trpeti celotni proces utrditve in razvijanja športne dejavnosti v društvih I Seveda, kar naenkrat ne bomo rešili ta gordijski vozel, saj je za to potrebna daljša doba razmišljanja vseh naših aktivnih športnikov in društvenih funkcionarjev in na večkratnih skupnih posvetih bomo vendarle prišli do tiste oblike tekmovanja, ki bo najbolj ustrezala potrebam današnjih dni. V debati je bilo slišati vce predlogov, med katerimi nam je bil še posebno všeč predlog tovariša dr. Dougana. Predsednik ZSS je rekel, da je potrebno najprej urediti tekmovalni sistem v naši republiki, proučiti vse možnosti pravilnega tekmovanja in šele nato s konkretnimi predlogi in z dejanji priti na dan pred naš vrhovni forum Zveze športov Jugoslavije, ki bo moral ob takšnih ukrepih naše republiške Zveze Športov tudi nekaj ukreniti. Ce pa takrat ne bo naš najvišji forum spregledal nepravilni učinek današnjega sistema tekmovanja, potem ima naša Zveza športov vse moralne pravice za nadaljno posredovanje, pa četudi pri političnih forumih. Ob tem se tudi strinjamo z mnenjem predsednika tovariša Krescta, ki je dejal, naj bo Slovenija tista, ki bo prva dala vzgled pri novem načinu tekmovanja. Toliko, kolikor imamo še danes slabih in skorajda amoralnih ncpravilnošli v našem športnem življenju jc sploh še čudno, da še to obstoja, kar imamo. Čas bi bil, da začnemo s smotrnim delom med najširšimi množicami našega delovnega ljudstva s tekmovanji po okrajih, saj je konec Loncev cilj tudi športnega udejstovanja čim večja sposobnost in telesna odpornost našega človeka pri vsakdanjem delu. Hočemo čim več regionalnih tekmovanj z minimalnimi stroški in v času, da ne bo zato trpel naš delovni proces. Če bomo začeli s tem načinom pri nas, si bo naša republika pridobila sloves edinstvene revolucionarnosti vsega športnega udejstvovanja. -ar Naša ankefa Kako razširiti »Partizana" na vas? Pravzaprav bi naša anketa morala nositi naslov: Kako naj partizanska organizacija čim hitreje in čim uspešneje prodre v zadnjo vasico?« Telesno vzgojna organizacija »Partizan« je od svoje ustanovitve do danes dosegla že pomembne uspehe in se še iz dneva v dan bolj in bolj krepi. Toda vsi ti uspehi — čeprav jih ni mogoče zanikati — so še vedno premajhni, da bi lahko bili povsem zadovoljni. Še vedno imamo v Sloveniji razmeroma velike predele in na desetine in stotine majhnih vasi, kjer mladina in odrasli še nikoli niso slišali o kakšni telesni vzgoji, kje šele, da bi bili deležpi njene koristi. Po zadnjih statističnih podatkih partizanske organizacije je v partizanskih društvih le 5.1 odstotkov kmetov (ta odstotek se nanaša na celo državo, vendar tudi v naši republiki ni bistveno drugačen). Če pomislimo, da je v naši državi še vedno kmečko prebivalstvo v večini, potem nam postane jasno, kako velike so še haloge partizanske organizacije. Sicer je pa dovolj, če preberemo referate naših vodilnih partizanskih funkcionarjev nekaj let nazaj, pa bomo povsod zasledili isto tezo, namreč da mora organizacija »Partizan« čimprej prodreti v sleherno vas. Vprašanje, kako naj partizanska organizacija čim hitreje in čim uspešneje prodira na vas, prav gotovo ni tako preprosto in enostavno. Res je, da pri reševanju tega vprašanja naletimo v glavnem na iste probleme in težave, ki so skupne i za mesto i za industrijsko središče i za vas (n. pr. reševanje kadrovskih in materialnih težav itd.). Kljub temu pa ima po našem mnenju problematika okoli gornjega vprašanja mnogo specifičnega. Nekateri posamezniki iščejo glavni vzrok nezadoste razširjenosti »Partizana« na vasi predvsem v našem še nezadovoljivo razvitem življenjskem standardu. Po našem mnenju ta trditev ni docela točna. Jasno je, da se bo z rastočo gospodarsko krepitvijo naše države in z rastočo blaginjo ljudstva širila in dvigala tudi telesna kultura. Toda če bi valili vso krivdo za nerazvitost »Partizana« na razmeroma nizek standard, potem bi to veljalo predvsem za nameščenski in delavski sloj, dočim za kmeta ne bi mogli tega trditi v takšni meri, saj je povprečen kmet danes razmeroma bolje situiran od delavca ali nameščenca. In vendar se delavec in nameščenec v večjem številu izživljata v telesni kulturi kakor pa kmet. Precejšnjo vlogo pri nezadostni razširjenosti telesnovzgojnih organizacij na vasi pa je po našem mnenju pripisati še vedno ostankom konservativnosti, starokopitnim naziranjem in sličnim pojavom (vpliv klerai). Tudi o vprašanju vaških kadrov bi se dalo precej povedati in diskutirati (ali naj bodo to predvsem učitelji kakor nekoč, ali pa predvsem vaščani - domačini?). Tudi materialni pogoji na vasi so nezadovoljivi (pomanjkanje telovadnic, orodja, igrišč itd.). Tudi tu naletimo na različna mnenja. Nekateri pravijo, da so se ljudje naveličali improvizacije, da so bili ti prijemi dobri v povojnih, »aktivističnih« časih danes pa ne več. Danes — tako pravijo — ni mogoče gojiti atletike, če nimaš tudi atletske steze, fižolovka da ni več primerno nadomestilo za pravo kopje itd. Morda v nekaterih krajih res vlada takšno nazi-ranje in radi verjamemo, da ljudje lažje in raje tečejo po gladki atletski stezi. A vendar poznamo tudi društva — in to nekatera prav uspešna ki vseeno smelo premagujejo materialne težave in si pomagajo z improvizacijami. Samo majhen primer: »Partizan« — Fram, lanski zmagovalec v ocenjevanju društev za pokal »Ljudske pravice«, nima atletske steze, a so vendar njegovi člani marljivo gojili tek po travnikih in nekateri na partizanskih tekmovanjih dosegali celo izvrstne rezultate. Se cela vrsta problemov igra po našem mnenju vlogo pri reševanju tega vprašanja. Kako postopati pri prodiranju na vas, kakšne taktike naj se poslužimo? Katere panoge predvsem mikajo kmečko mladdino? Ali ima lahko prvi zarodek mladega vaškega društva zaenkrat le 3—1 oddelke ali mora imeti vse? Ali naj »Partizan« prodira sam ali naj se oslanja na ostale množične organizacije (SZDL, LMS)? Itd., Itd. Partizanska organizacija se zaveda važnosti gornjega vprašanja, zato ga že več let kolikor mogoče načrtno rešuje, prireja stalne vaditeljske tečaje za vaška društva itd. Ce bo naša anketa — v kateri bodo sodelovali številni partizanski delavci in dobri poznavalci terena — prispevala samo droben delček k tem skupnim naporom, ki jih vlaga partizanska organizacija, in pomagala še bolj jasno razčleniti to vprašanje, potem je bila prav gotovo umestna. P. REVIJA SMUČARSKIH VIRTUOZOV frakih lasfeksu POSEBNO POROČILO ZA »POLET« IZ ŠVICE OD F. ČOPA številnih, tako objektivnih, kakor tudi subjektivnih razlogov, morda še največ zaradi tega. ker ligaško moštvo ni predstavljalo čvrstega kolektiva, ki Li bil borben in požrtvovalen v vsaki tekmi od prve do zadnje minute. Iz statističnih podatkov naj omenimo ko-t najbolj zanimivo to, da je ligaško moštvo igralo v preteklem letu 44 tekem, od katerih jih je 28 dobilo. Naši alpski smučarji so bili prejšnji ieden na velikih mednarodnih tekmah o iVengenu v Švici, ženske pa o Grin-delrvaldu. S tem se je začela pravzaprav revija svetovnih alpskih smučarjev, ki se bo končala na olimpijskih igrah. Vse te prireditve si je ogledal tudi trener naših alpskih smučarjev tovariš Franci Čop, ki je svoje vtise tudi napisal v posebnem pismu iz Švice za >Polet<. Kaj nam piše? »Začela se je revija alpskih smučarjev, kakršne svet še ni videl. Prvo dejanje je knn-čano in kdor ga je doživel, ga ne bo zlepa dva- PozaI)il- Revija bo menda najbolj primeren Več zborovalcev kol članov Redkokdaj smo lahko z občnimi zbori zadovoljni. Navadno se človek dolgočasi, le sem in tja so kakšni drobci zanimivega za poslušalca. Občni zbor Partizana v Kobaridu pa je v tem pogledu častna izjema. To sklepamo že iz udeležbe, saj se je zbralo 165 udeležencev, članov je pa 156. In kaj smo slišali? Upravni odbor sc je utrdil, izgradnja telovadnega doma in parka m Izvolitev Sveta za telesno \„Tojo pri OLO Kobarid. To so bile osnovne točke, o katerih so govorili na tem zboru. In kaj si želimo še več? Sestanke s starši zaradi tesnega sodelovanja in še več denarja. Med počitnicami so mobilizirali študente, de so prebelili telovadnico in prcnlcskali okna in vrata. Končno so dozidali garderobe in hodnik. Dogradili bodo še kopalnico na splošno zadovoljstvo vseli prebivalcev. V preteklem letu so imeli 889 vadbenih ur. V debati smo slišali več dobrih predlogov. Obiskovali bodo partizanske kraje in -'ritegnili mladino bližnjih vasi. ker le tako bodo dosegli svoj cilj. Po vsem tem, kar smo videli in slišali lahko rečemo, da je bilo delo Partizana v preteklem letu plodno, v tem letu pa ne liodo popustili, temveč še več bodo storili LETO XII. Štev. 3 za moralno in telesno vzgojo mladine v bližnji in daljnji okolici Kobarida. Dobro obiskan občni zbor v Radencih Partizansko društvo v Radencih je imelo v torek svoj občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Poročila so bila obširna in vestno sestavljena, zlasti kritično poročilo nadzornega odbora. Društvo šteje danes 157 članov, vendar telovadi redno le okoli 40 pionirjev in 17 elanov in članic, dočim močno pogrešajo mladino. Število telovadecih je znatno premajhno in bo moralo društvo poskrbeti za nove in sposobne vodnike. Sicer je res, da je društvo v razne tečaje poslalo več svojih članov, vendar se slednji (razen tovariša Mat-jašeca) niso posebno izkazali. Zato bo glavna naloga društva predvsem vzgojiti dobre vodnike in pritegniti znatno več mladine. izraz, saj je poudarek prav na modi teh prireditev vedno večji, tako da se človeku včasih dozdeva, da prevladuje moda .nad športno idejo. Ko sc predstava začne, pa moraš iz-premeniti svoje mnenje. Ti športni manekeni niso neke figure, oblečene v vse mogoče modne novosti, temveč se pod njimi skrivajo pravi virtuozi hitrosti in tehnike alpskega smučanja. Naj bo pri fantih ali dekletih pestrost in >noblesa< še takšna, da si ju težko predstavljamo. Pastelne barve od roza, rdeče, vseh odtenkov modrc, do vijoličaste, »lasteks tkanine« in druge novosti, tako v obleki in opremi, tekmujejo skupno s športnimi sposobnostmi tudi v propagandnem in komercialnem smislu. Izdatki za takšno opremo tekmovalci in smučarske organizacije ne premorejo. Za temi stojijo tekstilne in športne tovarne ter različni finančni mogotci, sem in tja za tudi redki idealisti — meceni. Pa naj se vrnem k stvarem, ki bodo bolj zanimale bralce »Poleta«. Beseda naj bo najprej o našem Tinčku. Menda mi boste težko verjeli, da je simpatični Tine enako popularen, kot vseh deset najboljših alpskih smučarjev na svetu! Poznajo ga vsi organizatorji, trenerji in tekmovalci. Pri žrebanju pa je nastal problem: Mulej ni imel vidnih rezultatov v zadnjih dveh letih, razen onega na Velikem Kleku. Nisem popustil, seja jc trajala pozno v noč. Za Muleja, De Hucrtasa in Rusa šustova se je izkazalo, da je edini izhod razporeditev v posebno skupino I. B in to na osnovi mnenja posebnih izvedencev, ki so naslednji dan opazovali trening. Doslej se ni še nikoli zgodilo, da bi v prvi skupini specialistov smuka startalo kar 35 tekmovalcev. Tinček je bil zares v formi in izredno razpoložen. Do tri-četrtine proge je bil Tinček le 5 sekund za najboljšo trojko. Če bi v spodnjem delu zaostal šc za nadaljnje 3 sekunde, bi prav go- LJUBLJANSKA ILIRIJA SE JE UVELJAVILA Maribor, 15. jan. — Na štiristez-nem kegljišču* Konstruktorja se je pričelo danes tekmovanje prve skupine slovenske kegljaške lige. Najboljši uspeh so dosegli člani ljubljanske Ilirije s 4877 podrtimi keglji. V ljubljanski ekipi so bili najuspešnejši Ahlin z 839, Stanko 828 in Novak z 823 podrtimi keglji. Drugo mesto je osvojil Maribor s 4758 podrtimi keglji. Njegov najboljši tekmovalec je podrl 821 kegljev. Tretji je Kladivar iz Celja s 4705 podrtimi keglji. Znani reprezentant Karadjole tokrat ni bil v formi in je dosegel le 787 kegljev. Četrto mesto je osvojil ljubljanski Krim s 4669 keglji; najboljši je bil Štefe, ki je dosegel 815 kegljev. Izločilna tekmovanja za vstop v kegljaško ligo Maribor, 15. januarja. Na dvosteznem kegljišču Maribora se je danes 7 klubov borilo za vstop v II. slovensko kegljaško ligo. Tekmovanje še ni bilo končano, ker morajo Še nastopiti Rudar iz Trbovelj, Gradis iz Jesenic in Ruše. Doslej je na prvem mestu Primorje iz Ajdovščine, ki je doseglo 4713 kegljev. Odličen jc bil Geržcj, ki je sam podrl 850 kegljev. S tem si jc Primorje skoraj zasign-ralo pravico nastopanja v II. ligi. tovo zasedel 15. mesto! Imel jc v »Žaklju« vse Slovane pa tudi vse Nemce. Misleč, da je najtežji del za njim, se je verjetno hotel nekoliko oddahniti, pa ga je nenadoma doletela nesreča. Padel je naš zadnji mož velike »trojke« — Lukanc-štefc-Mulej . . . Ruski alpinci presenečenje? Za moj račun ne! Pri tem mislim seveda le na moško ekipo. Z načrtnim delom in materialnimi žrtvami, kot so si jih lahko privoščili Rusi, bi se lahko dalo doseči več. Opremljeni so najboljše, iščejo vedno zadnje novosti in so zel oiznajdljivi. Ccz kakšne štiri leta utegnejo tudi v moški konkurenci presenetiti. Sedaj, ko so prišli v popoln dotik z vso svetovno konkurenco, bo napredek hitrejši. Alpska smučarka Evgenija Sidorova je vsekakor največja senzacija, prav tako pa tudi Poljakinja Marija Kovalska. Rusi so z vsemi prijazni, le kaj več o treningu in pripravah nočejo govoriti. 'Profesor Rossner je iz njih precej izvlekel, to pa zato, ker so tudi oni od njega hoteli čimveč izvedeti. Iz Moskve in Leningrada je največ alpincev — dokaj čudno! Najbližja smučišča so pri Murmansku. Ker so tam strmine pregladke, so napravili na pobočjih lesene pregrade, tako da je napravil veter snežne zamete in so nastale valovite in težke, skrajne variante smuka. Lotili so se pravih ekspedicij, leteli po 20 ur z letalom in trenirali vsa poletja v pogorju Alma Ata v Kazakstanu ali pa na Kavkazu. Imajo manjše žičnice, večje vzpenjače pa bodo sledile v najkrajšem času. Skakalci so bili šc bolj iznajdljivi. Pripeti le za noge na nekakšne prikolice so z motornimi kolesi drveli nad 100 km na uro. Pri tem so takorckoč jadrali, slično kot pri skoku prosto v zraku in to zaradi velike hitrosti ter se privadili letu v položaju, kot jim je za skoke najbolj ustrezalo. Česa se vse poslužujejo? Kako je bilo z našimi Med moškimi so v kombinaciji dosegli naši tekmovalci naslednja mesta: Kunčič 52., llija 54. in Dornik 59. mesto. Med ženskami je Zupančičeva Slavica dosegla izredno lep uspeh. V ženski konkurenci jc namreč nastopilo nad 60 tekmovalk, Slavica pa je v kombinaciji dosegla častno 24. mesto! Upam, če bo šlo vse po sreči, ima Zupančičeva vse pogoje, da sc uvrsti pod 20. mesto in bo verjetno tako naša najboljša Jugoslovanka v Gortini. Kaj pa Avstriici. Francozi, Poljaki in Italijani? Veliko nas le bilo. ki smo videli žc mnoga zares težka tekmovanja in tudi mnogo fenomenov na smučeh. Toda tako kot sedaj smuča deset najboljših Avstrijcev, tega pa še ni nihče videl! Za Sei-lerja Tonija v smuku sploh ni proble- mov! Ko mu je trener prof. Rossner pred tekmovanjem naročil, naj ne for-sira, mu je odgovoril, da sploh nima občutka, da bi se mu kdaj koli zataknilo in da se mu zdi proga lahka. Neverjetno! Moltercr si n. pr. lahko privošči tudi padce v slalomu! Prednost njegovega »osebnega sloga v zaklonu« mu namreč še vedno zadostuje za prvo mesto. V posebnem položaju dobi neverjetno hitrost. Roke pa so pri tem v tako bliskoviti akciji, da ne utegneš niti slediti, kaj s palicami počenja. V naj večji hitrosti, ko vozi po strmini navzdol, se s palicami odriva. Na kratki razdalji 10 m sem naštel štiri vbodljaje v približno 1 sekundi!! Francozi so popolnoma odpovedali. James Couttet je izjavil novinarjem: »Za takšno konkurenco smo imeli premalo treninga!« Torej 500 km treninga v smuku jim ni zadostovalo! Po mojem mišljenju bodo pač morali Francozi tudi svojo tehniko smuka in slaloma nekoliko popraviti. Poljaki so daleč pred nami. Prav tako daleč so tudi pred nami v športnih napravah. Imajo odlične pogoje, dve veliki vzpenjači z gondolami ter smučarske vzpenjače. In kar je največ vredno — dovolj denarja. Tudi Italijani imajo vsega kar hočejo. Samo to naj vam zaupam, da so potrošili za priprave enega tekmovalca l milijon lir! . . .« Franci Cop je svoji reportaži priložil še eno pismo, v katerem nam med drugim piše tudi tole: »Mislim, da bi bil pravi škandal, če ne moremo utemeljiti in dokazati, da smo zreli po vožnji in olimpijski misli, da našo disciplino zastopajo najmanj dve dekleti in trije fantje. Ce pa bi bila razum in objektivnost na mestu, bi temu številu na vsak način morali dodati še po eno rezervo — ker se pač alpske discipline v drugi polovici 20. stoletja zelo razlikujejo od nhmiznega tenisa in šaha, predvsem kar se tiče možnosti poškodb in fizičnih naporov. Najbolj zrela pa je ta, da nameravajo poslati v Gortino rezerve šele ob otvoritvi. Ko je to izmislio — alal mu vera! Dobro, če že želimo štediti z devizami, potem naj mi zvezni kapetani ne zamerijo, če rečem, da bi se tudi pri njih dalo prištediti nekaj deviz tako da bi vsi trije prišli v Gortino dan, pred otvoritvijo, rezervni tekmovalci pa nekaj dni prej.« V celoti se tudi mi strinjamo s pripombami tov. Čopa, tem preje, ker nekateri funkcionarji na SZJ mimo zveznega kapetana in trenerja določajo imena tekmovalcev, ki bodo šli na oljm-piado. Smatramo, da Smučarska zveza Jugoslavije lahko določi samo število, tekmovalce pa bosta že določila zvezni kapetan in trener. Občutek imamo, da sta slednja v tej igri samo imeni na papirju, če se stvari postavljajo in določajo njima za hrbtom. Res ne moremo verjeti, da je v tej »hajki«, kdo vse bo šel v Gortino, prav tekmovalec tisti, ki naj ostane doma, če ni dovolj deviz. Morda pa smo res že tako daleč, da lahko en sam »istaknuti smučarski struč-njak« s pisarijo v »Vjesniku u srijedu* vpliva na olimpijski komite in Smučarsko zvezo Jugoslavije, da število udeležencev spremenita v škodo tekmovalcev — ljudi, ki bodo resnično zastopali našo zemljo v borbi z drugimi narodi, ne oziraje se samo na rezultat, ampak za olimpijsko misel, ki pri nas navadno zamre takrat, kadar naj jo zastopajo tekmovalci. Mulej Tinček !mlS! ^ Ponedeljek zjutraj je prispela a smučarsko zvezo Slovenija usod-a brzojavka: Mulej Tinček si je °*'l nogo, tako da ne bo mogel as topi ti uh olimpijskih igrah v '-ortini,,, p Y. Prostorih SZS in med vsemi iubitelji smučanja je zavladalo jnalodušje. Kaj naj sedaj še pričakujemo od alpskih smučarjev v j-ortini?. Naš glavni favorit in edini tekmovalec, ki bi se utegnil plasi-fati med 20 najboljših, leži sedaj z zlomljeno nogo v postelji... * Lep, sončen zimski dan je bil na t-TOrenjskem, ko sem v sredo obiskal Gučka Muleja v Begunjah. Pod strmo in skalnato Dobrčo, tam, kjer zavije ozka soteska v Drago in kjer so pred stoletji gospodovali grašča-, “a gradu Kamen, tam blizu je doma naš najboljši alpski smučar. v Begunjah sem zavil v gostilno, Mi s? pogrejem s skodelico čaja. Nekaj domačinov je bilo v izbi. Iz Pogovora, ki se je stikal skoraj izključno o smučarjih. sem kmalu spoznal, da je naš Tinček v svojem u'jo močno popularna osebnost. »Včeraj so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom iz Ljubljane. No-si je zlomil v Švici,« je postreg-4 ? novicami natakarica. .tar očanec, že ves siv in upog-nJen, je zagodrnjal: »Prav mu je, da S; Ti nogo zlomil.« »Zakaj pa,« je nekdo vprašaL »oe lx> vsaj naučil smučat,« *e °dvrnil godrnjavi starček. ....'Njegov oče je povedal, da bo ‘jle takoj, ko okreva, spet na di 1- Tinčkov lovski pes, prikupen jaz-dcar, me je najprej grdo oblajal, Pnteni pa, ko je videl, da nimam nobnih namenov, se je hotel igrati. Vstopil sem. ‘Kaj pa je to, da olimpijec leži v Postelji?« Mulej je ležal na otomani in se mi nasmehnil. V kuhinji je bilo vroče, zato je imel na sebi samo Sfajco in sjlodnje trenerke. ‘Kaj hočeš, smola.« Globoko je Potegnil cigareto in pokazal na desno nogo. »Tu je zlomljena, nad gležnjem. Čez 10 dni bom moral v Ljubljano na rentgenski pregled, v mavcu bom pa 6 tednov.« »Slišal sem, da je bila proga v VVengenu težka?« »Seveda, težka je bila, sam led in kuclji. Padel sem v zadnji tretjiui proge. Že 301 . pred padcem sem vedel, da bom »pogrnil«. Lovil sem ravnotežje po eni nogi, nato pa je šlo v zrak, na glavo — in noga je bila zlomljena.« Naš Tinček je v Wengenu vozil s kombinacijskimi smučmi, kajti nje-gove specialne »dilce« za smuk so ležale na carini. Pred kratkim so tnu jilj na meji zaklenili, menda so tnislili, da bo svoje lastne smuči r\T?rca!’r. Vprašal sem ga, če bi se jih v Mariboru ne manjka. Sedaj pa lestvice To je bilo nekaj splošnih pripomb k delu slovenskih teniških igralcev v pretekli sezoni. Predno preidem na same jakostne lestvice, bi znova poudaril, da je tekmovanj med slovenskimi tekmovalci vse premalo. Treba bo nujno ustvariti nek stalen tekmovalni sistem, bodisi v obliki republiških turnirjev ali turnirjev »vsak z vsakim«, kjer se bodo najboljši slovenski igralci lahko večkrat v sezoni pomerili med seboj. Za slabše igralce, mladince in pionirje pa bo tudi treba najti primeren sistem tekmovanj, ki pa naj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in -razširitve te igre v vse kraje bazira na ožjem teritorialnem načelu. Škulj brez konkurence Najprej vrstni red članov: 1. Škulj Aleksander — Ljubljana (3), 2. Čebular — Branik (1), 3.Žerovec Božo — Ljubljana (2), 4. Slana — Branik (5), 5. Ratej — Branik (6), 6. Vlasak — Branik (F), F. Zerovec Franci — Ljubljana (—), 8. Pucihar — Ljubljana (—), 9. Suhar — Ljubljana (8), 10. Ogrin — Ljubljana (9). Zaradi pomanjkanja rezultatov nista uvrščena člana Branika Lovrec (4) in Bergant ml. (10). Škulj je bil letos v Sloveniji brez konkurence. Na republiškem prvenstvu je osvojil vsa možna prva mesta, pa tudi sicer je napredoval. To je posledica njegovega vztrajnega in neumornega treninga, ki je obenem dokaz, da človek z voljo tudi v slabših razmerah lahko marsikaj doseže. Do igralca večjega formata bo Škulj seveda moral prehoditi še dolgo pot. Če pa bo še naprej tako vestno vadil, pa bo nedvomno še napredoval. Vsi ostali igralci so z izjemo Francija Žerovca in Puciharja bili na jakostni lestvici že predlani, njihov prejšnji plasma pa je razviden rz številk v oklepaju. Franci Žerovec je lani dosegel več lepih zmag, cd igralcev izven lestvice pa velja omeniti dokajšnje uspehe Mariborčana Vlada Toša. Tudi Satler in Škulj II bosta letos bržkone že med najboljšimi. Ostale kategorije Pri članicah lanska sezona ni prinesla nobenih sprememb. Truda Lovračeva je bila spet najboljša, dobila pa je v svoji 14-letni sestri Heleni enakovrednejšo nasprotnico. Trapova je bila lani na praksi v Angliji in ni nastopala. Vrstni red: 1. Lovrec Truda — Branik (1), 2. Lovrec Helena — Branik (5), 3. IVelle — Branik (4), 4. Javornik — Ljubljana (6), 5. Erceg — Ljubljana (F). Zaradi pomanjkanja rezultatov neklasificirani: Trop — Branik (2) in Voglar — Branik (3). Mladinci so nas — vsaj pri vrhu —- v sezoni 1955 precej razočarali. Satlerju smo na osnovi uspehov v letu 1954 prerokovali prvo mesto v državi, uveljavil pa se ni niti med deset najboljših Jugoslovanov. Teniškega znanja Satlerju sicer ne manjka. Značilno pa je zanj to, kar velja tudi za večino ostalih mladih igralcev, posebno boljših: nereden in neresen trening, miselnost, da sami vse najbolje vedo itd. Tako pa v športu seveda ni mogoče napre- dovati. Zelo je presenetil mladi Mariborčan Horvat, ki se prav lepo razvija, našteli pa bi lahko še vrsto pionirjev, ki so v minuli sezoni tudi mnogo napredovali. Vrstni red prvih petih je naslednji: 1. Satler — Branik (3), 2. Fideršek — Branik (5), 3. Horvat — Branik (—), 4. Polanec — Branik (—), 5. Petan — Branik (8). Helena Lovrenčeva — edina svetla točka Edini uspieh slovenskih teniških igralk v državnem merilu je dosegla mladinka Helena Lovrec, ki se je na državnem prvenstvu v Subotici uvrstila na drugo mesto. To je res ižredno perspektivna igralka, ki kaže, da se bo lahko razvila celo v tekmovalko mednarodne vrednosti. Sicer pa tudi med mladinkami ni posebnih presenečenj. Vrstni red: 1. H. Lovrec — Branik (1), 2. Javornik — Ljubljana (2), 3. Kačičnik — Branik (6), 4. Knop — Branik (3), Senkovič — Branik (10). Morda je zanimiva še razvrstitev slovenskih igralcev in igralk na državnih jakostnih lestvicah. Mladinka Lovrečeva je tretja, članica Truda Lovrečeva deveta, pionir Mulej peti in A. Škulj deveti v B kategoriji članov. Ob koncu naj zapišemo le še tole zapoznelo »novoletno poslanico« slovenskemu tenisu: Več dela, več razumevanja, več rekvizitov, več igralcev in več uspehov! Evgen Bergant st. Rezultati republiškega prvenstva Jesenice : Celje 22:2 (11:1, 4:0, 7:1) Jesenice : Papirničar 11:0 (5:0, 3:0, 3:0) Ljubljana : Celju 17:1 (6:0, 5:0, 6:1) Jesenice : Ljubljana 1:0 (0:0, 1:0, 0:0) Ljubljana : Papirničar 10:0 (1:0 3:0, 6:0) Nič ne pomaga, samo Jeseničani imajo to prednost — in ta je zares velika — da poznajo v polni meri zimsko, ali točneje, hokejsko sezono. Prišli smo tako daleč z našimi nesrečnimi zimami, da je sploh nemogoče več misliti o hokejski sezoni, tam kjer ni umetnega drsališča. Lep dokaz imamo za to prav na naših Jesenicah, kjer se na svojstven način ustvarja nova tradicija. Danes na Jesenicah vse drsa. Tam, kjer je košček ledu po cestah ali oh hišnih vogalih, tam se mladina poganja za kakršnokoli ploščico, ki je podobna gumijastemu pucku. Na umetnem drsališču pa so že organizirane hokejske čete, ki od svojih starejših tovarišev sprejemajo prve nauke hokejske igre. Jeseničanom se torej obeta velika bodočnost ... Nasprotno pa moramo postaviti v drug tabor vsa ostala naša moštva, ki životarijo po mestih, kolnejo usodo, ali muhasto zimo, ki jim ne dopušča istega užitka in veselja, kot ga imajo Jeseničani. Od vseh teh moramo še najbolj »pomilovati« Ljubljančane, ki se s trdno voljo in z vsemi mogočimi sredstvi držijo bogate tradicije, in ki jo vsaj za enkrat še nočejo kar tako izpustiti iz rok. K sreči niso Jesenice tako daleč od Ljubljane, zato so v lanskem letu s svojimi pripravami kar zadovoljni, čeprav so jih stale lepe denarce. Na ta način ne more več iti naprej. V razgovoru z društvenim blagajnikom smo zvedeli, da mora prihodnje leto pod takšnimi pogoji društvo z vsemi financami iti na boben. Že nekaj let Ljubljančani tarnajo, da so jih zime pustile na cedilu, toda po mnenju njih samih ni zlodej, da se jih bodo vendarle usmilili mestni očetje in jim zgradili umetno ledeno ploščo. Bomo videli. Prav gotovo je pred državnim prvenstvom za vsako moštvo najpomembnejše republiško tekmovanje. In to je bilo te dni zaključeno. Jeseničani so odigrali po programu, »Poglej jo, Polde, kako je čedna. Ali mi ne bi kupil k drsalkam tudi takšno oblekeo...« kot vse ostale ekipe, tri tekme, od katerih niso nobene predali nasprotniku. Še najbolj nestrpno so pričakovali srečanje z Ljubljano, saj bi jim zmaga nad »večnim« rivalom bila v ponos, kot če bi premagali samo reprezentanco Kanade. In v tem vzdušju so končno le sprejeli moštvo Ljubljane. Ce govorimo o kvaliteti slovenskega hokeja, sodeč samo po srečanjih Jeseničanov ali Ljubljančanov z vsemi ostalimi klubi, pri tem pa prezremo težko pričakovani derby, potem si ne moremo ustvariti prave podobe o kvaliteti slovenskega hokeja. Prav medsebojno srečanje dveh enakovrednih nasprotnikov nam služi za oceno. Če bi na kratko še enkrat povedali glavne dogodke tega srečanja, ne bi smeli spustiti nekaj bistvenih lastnosti, ki odlikujejo eno in drugo moštvo. Jeseničani so hitri drsalci, neverjetno požrtvovalni in borbeni, njihova telesna vzdržljivost je podotb-na železni pesti delavca iz Železarne. Navadno so v prvi tretjini precej zmedeni, čimbolj pa gre tekma proti koncu, tem nevarnejši so za vsakega nasprotnika. Zanimivo je, da so pri svojih akcijah neverjetno iznajdljivi in če bi znali vse prednosti, ki si jih ustvarijo prav zaradi borbenosti in hitrosti, realizirati, potem bi jim že. danes lahko rekli, da nimajo konkurence v državi. Seveda pa so še daleč od prave kombinatorne igre, primanjkuje jim tehnika, vodenje pucka, sem in tja so preveliki egoisti, ali točneje rečeno solisti, kar pa seveda pri hokeju, ki je kolektivna igra, ne rodi uspeha. S svojim znanjem so prišli tako daleč, da odločno potre-bujejo boljšega trenerja, ki jim bo vse te pomanjkljivosti priučil. Sicer pa imajo vse pogoje, da prevzamejo vodilno vlogo v jugoslovanskem hokeju. Njim nasproti stojijo Ljubljančani. Če govorimo o pogojih treninga, potem so Ljubljančani prav tu močno prizadeti. Logična posledica pa je, da Ljubljana po vsem tem ne bi mogla biti kos Jeseničanom. Toda zaenkrat temu še ni tako. Omenili smo že, da so Ljubljančani letošnjo zimo dobro izkoristili. Za seboj imajo več težjih tekem, predvsem pa koristno šolo s turneje po Poljskem. V srečanju z Jeseničani smo bili sicer nad njihovo igro nekoliko razočarani, saj so se šele v zadnji tretjini kolikor toliko razživeli in pokazali kvalitetni hokej. Ljubljančani niso prav nič slabši drsalci od Jeseničanov, le večkrat pogrešamo pravo borbenost in požrtvovalnost. Na trenutke se jih loteva celo malodušje, kar pa seveda zasluži precejšnjo kritiko. Dejstvo pa je, če njihov stroj začne delovati, potem so skorajda nepremagljivi. Njihovo glavno orožje je lepa kombinatorna in duhovita igra in v tem pogledu so za danes poleg Partizana zaenkrat še nedosegljivi. Ostali dve moštvi, ki sta nastopili na republiškem prvenstvu, Papirničar iz Vevč in Celje močno zaostajata za Ljubljano in Jesenicami. — Kaj hočemo o tem še več govoriti? Veliko volje je tako pri Vevčanih, kakor Celjanih, pa verjetno še drugod po Sloveniji, toda kaj pomaga dobra volja, če ni objektivnih pogojev ... Lipar Marjan HOBOTNICA — ČUVAR ZAKLADA V baraki nadzornika Buenavanture se je zdolgočasno presedal Har Rieseberg, sloveči ameriški potapljač in lovec potopljenih zakladov. Čakal je na parnik obalne, plovbe. Na šestmesečnem križarjenju po morju je doživel polno prigod. Sedaj se je odločil, da se vrne domov v Združene države, preden se znova poda novim prigodam nasproti. V zasilni pisarni je sedel tudi nadzornik in nekaj drugih oseb. Po govorjenju enega izmed čakajočih mož, po imenu Charlie Boyer, je sklepal, da je le-ta pomemben potapljač, znan v večjih pristaniščih na zapadni obali.' Kazal je veliko zanimanje, ko mu je Rieseberg pripovedoval nekaj svojih prigod. Postal je zgovoren in razvil se je živahen razgovor. Nekdo je omenil, da je malo dogodkov v zvezi z dviganjem potopljenih zakladov na zapadni obali, o katerih ne bi časopisi natanko poročali. »To pa!« je dejal Boyer in si tlačil staro črno pipo z južnoameriškim tobakom. »Vzdolž te obale so se pripetile še vse bolj nenavadne reči kot to, kar so kedaj napisali v knjigah.« To Boyerjevo zatrjevanje je takoj razgibalo Rieseber-govo domišljijo. Vprašal ga je. če mu hoče povedati najbolj nenavaden dogodek, nanašajoč se na potapljanja v globoke morske vede. Nekaj časa je Boyer molčal in naprej tlačil svojo oipo. Slednjič je dejati »Mislim, da vem za enera najbolj zagonetnih poskusov reševanja potopljenih zakladov, kar jih je bilo kdaj zapadno od tod na visokem morju pri otoku Malpelo. Sami se lahko prepričate, poročnik, a to je dolga zgodba.« Te besede so obljubljale zanimivo povest. Rieseberg se je ugodno naslonil ob steno barake in poslušal Boyerjevo pripovedovanje. Pred leti se je neka španska jadrnica — ujemo ime je ostalo neznano — ob hudi nevihti zagnala proti klečem ob koncu otoka Malpelo in se takoj potopila. En sam mož, prileten Španec, je uspel priplavati do razklane obale zapuščenega otoka. Brodolomec je že skoraj umiral od lakote, ko so ga 4 mesece pozneje rešili. Bila je že trdna noč, ko se je poveljnik garnizona Buenaventuri, mesta nasproti celini, vračal s severa z nekaj vojaki v svoje malo poslopje. Iznenada je nad skalami na levi strani opazil čudno svetlobo in velel je obrniti k njej. Ko je stopil iz čolna, je našel na kopnem starega Španca, ki so mu nezgode močno zrahljale zdravje. Mož je govoril precej zmedeno. Priznal je, da je laznjemec. Ušel da je iz taborišča v Quajaquvilu na jugu. Pripovedoval je tudi o brodolomu in znatnem številu srebrnih palic, ki da jih je ladja vozila. Starec je umrl na celini nekaj dni pozneje in poveljniku ni uspelo zvedeti za ime nesrečne ladje, niti njenega matičnega pristanišča in kam je bila namenjena. Po tem dogodku so reševalne družbe in posamezniki po-skušali dvigniti ta čudni in še vedno dvomljivi zaklad, o katerem so menili, da leži v razbitem trupu stare jadrnice. A čudno, pri nobenem izmed teh reševanj se potapljači niso mogli vrniti na površino. Cevi za zrak in dvigalne vrvi so se gladko pretrgale in niso našli nobenega znaka, ki bi razložil vzrok te drame. Potem so prenehali z iskanjem, kakor da bi bilo prekletstvo nad tem zakladom. Ta zgodba je vznemirila Ricscberga tem bolj, ker se je v njem znova prebudila stara želja po lovu na zaklade. In tako je kljub svojemu sklepu, da se vrne domov, podlegel skušnjavi. Menil je; »To ne bi moglo biti preveč težko delo. V teh krajih ni mogoče govoriti o nevarnih morskih tokovih.« Boyer ga je trenutek opazoval. »Niste praznoverni, poročnik?« Rieseberg se je zasmejal: »Kje pa! Tega si v svojem poklicu ne morem dovoliti. Ne gre za to. da bi naletel na okostje ali kaj podobnega v starih potopljenih ladjah. Kdor ima take privide, je kot potapljač izgubljen v globokih vodah.« Rieseberg je nedavno izgubil svojo ladjo in praktično vse svoje imetje, ki mu ga je prineslo dviganje zakladov iz potopljenih ladij. Zato se je bliskovito naglo odločil in vprašal Boyerja, če bi hotel poskusiti srečo z njim pri osmem poskusu. Potopil bi se seveda on sam. Boyer je planil na noge in pokazal vse svoje zobe. »Resno. Hočete zares iti tja?« »Da, in kar udarite!« je odvrni!R:eseberg in mu pomolil roko. Potapljača sta si krepko stisnila roke in podpisala po-god bo. Tisti večer je Rieseberg premišljeval o potopljeni ladji in o dejstvu, da se toliko potapljačev ni vrnilo na površino. Moral je biti že resen vzrok za toliko ponesrečenih poskusov, dvigniti zaklad, če je v resnici sploh bil. Eden izmed vzrokov je bil gotovo ta, da je večina potapljačev praznovernih. kot so večji del vsi pomorščaki. Zavrgel je domnevo o »prekletstvu« kot nesmisel. Moralo bi biti že kaj več kot praznoverje, da bi spremenil svoje mnenje. Pravi vzrok je bil verjetneje izreden položaj, v katerem so se potapljači nepričakovano znašli. Lahko pa so jih tudi napadli morski psi, ki jih je polno na zapadni obali. Rieseberg sam je že imel opravka ne samo z morskimi psi, pač pa nedavno celo z velikansko hobotnico. Dva tedna pozneje je bila odprava nared. Mali enojam-bornik, ki so ga najeli, je urno remi volove proti skraini jugcizaipadni točki otoka Malpelo. kakih 300 milj zapadno od Buenavanture v Columbiji, kjer je po zbranih podatkih Plavalni šport po svetu v lanskem letu APONCI in NIZOZEMKE prevzemajo ©Masi Absolutna premoč Japoncev v moških in Nizozemk v ženskih disciplinah — V leiu 1855 je bilo doseženih 39 novih svetovnih Rekordov v Zgodovina se ponavlja in vse ka-ze> da bomo tudi v športni zgodo-',iui doživeli značilno ponovitev, keta 1928 so se na olimpiacii v Amsterdamu prvič pojavili med pla-valci tudi Japonci. Brez večjih uspehov so odhajali s te olimpiade domov, toda že štiri leta nato so v kos Angelesu priredili pravo senzacijo. Osvojili so vrsto zlatih, srebrnih in bronastih medalj ter stopili krepko na prvo mesto med plavalnimi velesilami na svetu. V Helsinkih, leta 1952, so se Japonci ponovno prvikrat pojavili na olim-Piadi po zadnji vojni. Tudi tokrat tako je bilo vsaj mnenje večine r~. so doživljali polom, saj so odhajali iz Finske brez zlate medalje. jadnja sezona pred novo olimpia-U'0 pa daje slutiti, da se bo s-pet Ponovil Los Angeles: Japonski plavalci krepko drže položaje v svojih jokali na vseli progah erawla, metuljčka in prsnega sloga. REZULTATI JAPONCEV ZELO REALNI V lestvicah, ki jih danes objavlja-m°. so rezultati večji del doseženi v malih 25 m bazenih, kar v veliki zmanjšujejo njihovo vrednost, Ja.I vemo, da cenimo najbolj rezul-ta\® postavljene v olimpijskih po-to je v 50 m bazenih s sladko vodo. Že na 100 m prosto mo-ramo zato v prvi vrsti upoštevati rezultate Japoncev in pa Ameriea-?a .Patterssna, ki so bili vsi dose-zeni v 50 m bazenih. Konno je eden redkih ameriških plavalcev, ki že več kot 5 let drži Pr'uiat na dolgih progah v svojih rokah. Praksa namreč kaže, da je Zivljenjsika doba ameriških »zvezd« razmeroma zelo kratka in da se zelo redko kdaj zgodi, da srečamo enega tekmovalca na dveh zaporednih olimpijskih igrali. Kon no 1m> verjetno ena iz,med tistih redkih izjem. Avstralci polagajo velike upe v svoja dva odlična era wl ista-spri n-terja, Ilennchsa in komaj 17-lctnega Rose ja, ki je nedavno dosegel avstralski rekord na 400 m s časom 4:36.4 in to v 55 y bazenu. Strokovnjaki menijo, da bo Rose znatno Presegel v uspehih rekorderja Mar-shala. Razen tega pa ne smemo pozabiti, da bo olimipiada prav v Av-strailiji in bo domače okolje gotovo ugodneje delovalo na domačine. NOVI NAČINI PLAVANJA TUDI V KLASIČNEM SLOGU Delfin, ki je že v znatni meri izpodrinil »stari« metuljček, ni več itohena novost. Vsaj v svetu ne, medtem ko je pri nas še v precejanji meri redkost. Toda ne samo butterfly, tudi klasični prsni slog, za katerega smo bili mnenja, da Prav zaradi svoje »klasičnosti« ne bo doživljal več nobenih sprememb, dobiva nove oblike in hodi po novih poteh. Komaj dva meseca je minilo, ko so časopisi zabeležili neverjetno senzacijo o Japoncu Furukawi, ki je v enem samem popoldnevu izboljšal kar štiri svetovne rekorde. Danes, ko so prispele do nas že podrobnejše novice o tem novem svetovnem rekorderju, vemo, da plava Furukawa nek svojski način prsnega sloga, katerega bistvo je v tem, da preplava večji del proge pod vodo. Na splošno lahko prav v prsnem slogu in metuljčku beležimo največji napredek. Tako n. pr. še do predzadnje sezone razen Tumpc-ka nismo imeli plavalca, ki bi plaval 100 m pod 1:03.0. Lani pa jih je to mejo prekoračilo kar devet. Rezultati pod 2:30.0 na 200 m metuljček so v zadnjih petih letih dosegli le štirje tekmovalci (Nagasavva. Klein, Verdeur in Davies), lani pa je prav tako devet plavalcev plavalo bolje od te meje. Vse to je seveda posledica novega sloga delfina, ki je napravil pravo revolucijo med nie-tuljčkarji. REPRIZA HELSINKOV? V Helsinkih sta si zlato in srebrno medaljo v hrbtnem slogu razdelila Bo zon in Oyakawa tako, da je Američan dobil zlato, Francoz pa srebrno. Lani sta se — vsak na svojem kontinentu — zagrizeno borila za svetovne rekorde. Tu je zmagal Bozon. Prvi je iztrgal Bo-zonu stari rekord (1:02.8) Ovakavva s časom 1:02.5. toda mladi Francoz ni odnehal in posrečilo se mu je, da si je rekord zopet priboril. Ali bosta v Melbournu zopet poravnavala svoje medsebojne stare račune, ali pa se jima bo po starem pregovoru: »Kjer se prepirata d-va...« nek tretji vmešal v njun »spor«. Med te v prvi vrsti sodi Magyar, ki je Bozon a nedavno premagal v Budimpešti. Zanimivo pa je to, da je Oyaka-wa tudi eden tistih redikih ameriških plavalcev, ki jih bomo verjetno srečali na dveh olimpiadah. In niti Kon no niti Oya,kawa nista po rodu Američana, temveč Japonca s Havajskih otokov. NIZOZEMSKE DEKLICE PREDNJAČIJO To kar predstavlja Japonska v moškem plavanju, to je Nizozemska med ženskami. Nizozemke preživljajo danes »renesanso« svojega pla- vanja. Med šestimi olimpijskimi disciplinami zavzemajo v štirih prva mesta. Na 100 m prosto, kjer drže Mad-žarke še vedno primat v svojih rokah, se je nedavno vmešala mednje Avstralka Crapova. V velikem bazenu je preplavala svojo progo v času 1:03.0, kaj je najboljši rezultat na svetu vseh časov, postavljen v olimpijskih pogojih. Ta uspeh ji daje vse izglede, da z upravičenostjo pričakuje eno prvih mest na bodoči olimpiadi. Mlada 16-letna nizozemska trojka je zavzela prve položaje na 400 m prosto. Iz prvih vrst so potisnile celo zadnjo olimpijsko zmagovalko Piše Prešern M ija Madžarko Gydnge. Zanimivo je, da na tej progi srečamo dve bivši svetovni rekorderki na 100 m metuljček, ki so se obe bolj posvetili v zadnjem času crawlu. To sta Nizozemka Kok in Američanka Mann, nekoč glavni tekmeci v metuljčku. V JUGOSLAVIJI 5. MED MOŠKIMI V primerjavi z rezultati, ki jih dosezajo moški, so dosegle ženske naijvečje uspehe v klasičnem prsnem slogu. Ce najboljše ženske rezultate primerjamo z rezultati, ki jih dosezajo jugoslovanski plavalci, potem vidimo, da bi se n. pr. Nizozemka de Haanova uvrstila z rezultatom 2:50.0 na tretje mesto med jugoslovanskimi plavalci prsnega sloga. Uspeh (e komaj 16-letne deklice je torej toliko bolj pomemben. ker predstavlja istočasno tretji najboljši rezultat vseli časov na 200 metrov prs.no za ženske. Močno so zastopane v prsnem slogu tudi plavalke Vzhodne Nemčije, ki imajo med deseterico kar tri tekmovalke, mod katerimi zlasti izstopa rezultat Geisslerjeve tako na 100, kot na 200 m prsno. Gotovo največ ji napredek beleži žensko plavanje na progi 100 m metuljček, kar je zopet zasluga delfina. Svetovni rekord 1:16.6, ki ga jt postavila Nemka Langcnau v Torinu, je lani izboljšalo kar 12 plavalk! Tudi svetovni rekord je bil v zadnjem letu na tej progi kar štirikrat izboljšan. Nizozemkam so v tej disciplini najnevarnejše Američanke, med katerimi Mullenova drži svetovni rekord na 100 y s časom 1:05.4 in Madžarke, ki imajo v deseterici kar tri zastopnice. Ne Nizozemska se ri_ lahko postavlja s celo vrsto mladih in zelo nadarjenih plavalk, ki so kljub mladosti že danes tekmovalke svetovne vrednosti. Od leve proti desni: Ria B alkenende (16 let), Rita van Alphcn (15 in pol let!) ter Atie Voorbij (14 let) potonila španska jadrnica. Bilo je jasno jutro, nebo brez oblačka in nad z zlatom posejanim morjem se je le tu pa lam poznala rahla brazda. Vreme je bilo naravnost idealno za potapljanje in Riescberg je nestrpno čakal, da so prišli na cilj. . . Vrgli so sidro kakih 18 m pred najbližjimi velikanskimi, jnuni, nazobčanimi skalami, ki so se v grebenih vzpenjale ec 100 metrov visoko in se stopnjičasto spuščale še naprej P°u morsko površino kot hrbet na pol potopljenega velikan-„ e"a zmaja. Ladja je bila zasidrana z d verni sidri, eno Prodaj, drugo zadaj nad krajem, kjer bi morala ležati Potopljena ladja. V kratkem času so bili pripravljeni za potapljanje. Razpolagali so z najboljšo opremo, ki so jo lahko dobili v Buenaventuri. Mala posadka je bila v stalni razburjenosti, ko se je ukvarjala z opremo in prvim pripravljanjem za potapljanje. Boycr je upravljal vrvi za dviganje, signalno vrv in mehke zračne cevi s spretnostjo, ki je pričala o dolgi izkušnji Dve skupini krepkih mož sta bili pripravljeni za izmenično službo pri črpalki in brž bi dvignili Rieseberga, čim bi bilo potrebno. Rieseberg je stal na kratkih lestvicah ob boku ladje in čakal, da so mu pritegnili vijake na okenca spredaj na čeladi. Tedaj se je spomnil, da je pozabil zatakniti za pas nož za morske pse. To orožje je edina zaščita v vodah, kj so polne teh roparskih rib. Obrnil se je in poprosil Boycrja, naj mu da nož, spominjajoč se na one potapljače, ki se niso nikdar več vrnili na površje. Ko je imel nož z dvojnim rezilom za pasom, se je Rieseberg začel spuščati po lestvi navzdol, mahajoč z roko v pozdrav možem na krovu. Potem se je polagoma potapljal v mirno morje, medtem ko se je nad njim zagrnila zelena voda med brbotanjem zračnih mehurčkov in pen. Ko je bil že blizu površine, je s signalno vrvjo dal znamenje, naj ustavijo spuščanje, ker je bilo treba uravnati zračni pritisk. Razen tega se je še hotel prepričati, če posadka pravilno in pravočasno odgovarja na znamenje, kajti večina mož je bila novih in še neizkušenih v rokovanju s potapljaškimi napravami. Potem se je spuščal dalje in kmalu se je pod njim pojavil trup potopljene ladje. (Dalje) smemo pa prezreti velikega uspeha bivše rekorderke Langcnau, ki je dosegla na 200 m v doslej najboljši rezultat na svetu s časom 2:48.8. Že dolgoletna premoč nizozemskih plavalk v hrbtnem slogu je lani še posebna očitna. Med deseterico imajo kar pet svojih tekmovalk. Visoka kvalitetna raven Nizozemk v hrbtnem slogu pa se kaže tudi o tem, da imajo kar 18 plavalk, ki so lani plavale na 100 m hrbtno boljše od 1:20.0! Kljub veliki premoči pa ostale plavalke ne zaostajajo mnogo za Nizozemkami, saj je prav tu izenačenost na z večja in nista med prvo in deseto niti dve sekundi razlike. V preteklem letu so izboljšali plavalci 20 svetovnih rekordov, plavalke pa 19. Najboljši so bili zopet Japonci (10 rekordov) in Nizozemke (14 rekordov). Če bi na olimpijskih disciplinah ocenili vse tekmovalce po kl juču 10, 9, 8, itd., dobimo med moškimi takle vrstni red držav: 1. Japonska 102.5, 2. ZDA 66.5, 3. Madžarska 49.5, 4. Sovjetska zveza 33.5, 5. Avstralija 22, 6. Z. Nemčija 21.5, 7. Francija 19.5, 8. Anglija 16 itd. Pri ženskah pa je vrstni red takšen: 1. Nizozemska 119.5, 2. Madžarska 58.5, 3. ZDA 41.5, 4. Francija 21, 5. Avstralija 18.5, 6. Vzh. Nemčija 18, 7. Anglija 14, 8. Z. Nemčija 13 Med vsemi državami na svetu pa je edinole Madžarska zastopana na vseh olimpijskih progah med moškimi in ženskami. Ljubiji eniška liga pred durmi Komaj so ljubljanski strelci odložili vojaško orožje, že so se spoprijeli z zračno puško. Najbolje so se odrezale v tem tekmovanju strelske družine 01ympia, Črnuče, Vida Pregare, Tabor in Pugled, d očim so strelci Diopterja precej razočarali. V kratkem pa se bo v Ljubljani pričelo ligaško tekmovanje strelcev, ki bo pokazalo, katera družina in kateri posameznik jc v Ljubljani najboljši strelce z zračno puško. Strelci Univerze brez »doma« Študentje-strclci so pravkar zaključili svoje prvenstvo. Bilanca je sicer lepa: prvo mesto v Ljubljani. Doseženi rezultati pa bi bili lahko še mnogo boljši, če ne bi morala ASD 01ympia gostovati po vseh mogočih tujih dvoranah. Kajti »doma«, na Univerzi, se ni našla niti ena soba, kjer bi si študentje strelci lahko uredili svoj kotiček. Upamo, da so bile to le prehodne težave, kar si najbolj ždijo študentje sami. Med posamezniki je osvojil prvenstvo Rems Fcdor (136 krogov), med članicami Kastelic Jožica (140) in med mladinci Rems Roman (140 krogov). R. F. Deseterice najboljših plavalcev in plavalk v 1.1955 Deseterice sestavil Prešern Mitja MOŠKI 100 m prosto: 55.8 Henrichs (Avstral) 56.4 Tani (Jap) 56.7 Nyeki (Madž) 56.8 Patterson (ZDA) 56.9 Balandin (SZ) 57.0 Koga (Jap) 57.2 Romani (It) 57.2 Suzuki (Jap) 57.3 G. Larsson (Šved) 57.4 Eminente (Fran) 57.4 Sorokin (SZ) 200 m prosto: 2:03.4 Wardropp (Angl) 2:04.3 Konno (ZDA) 2:06.3 Nyeki (Madž) 2:06.5 Henrichs (Avstral) 2:06.5 Romani (Ital) 2:07.5 Woolsey (ZDA) 2:08.2 Suzuki (Jap) 2:08.2 Jany (Fran) 2:08.4 Koga (Jap) 2:08.6 Tani (Jap) 400 m prosto: 4:28.2 Konno (ZDA) 4:32.2 Wardropp (Angl) 4:36.2 Romani (Ital) 4:36.4 Shoji (Jap) 4:36.4 Rose (Avstral) 4:36.5 Johnston (J. Afr) 4:37.2 Nyeki (Madž) 4:37.4 Ohno (Jap) 4:37.4 Kohler (Z. Nem) 4:37.6 Woolsey (ZDA) 1500 m prosto: 18:29.4 Ohno (Jap) 18:38.6 Breen (ZDA) 18:43.6 Zaborsky (Madž) 18:43.6 Jamanaka (Jap) 18:47.8 Shoji (Jap) 18:48.2 Aoki (Jap) 18:49.7 Lavrinenko (SZ) 18:51.7 Gremlovsky (Polj) 18:52.3 Onekea (ZDA) 18:53.3 Winram (Avstral) 100 m prsno: 1:08.3 Furukawa (Jap) 1:09.0 Fritsche (V. Nem) 1:10.3 Pajek (Avstrija) 1:10.4 Kimura (Jap) 1:10.5 Gomazuru (Jap) 1:10.8 Kruschinski (Z. Nem) 1:10.9 Gleie (Dan) 1:11.5 Junefeldt (Šved) 1:11.8 Mu Sian Su (Kit) 1:12.0 Rademacher ljši je Stanko Lorger, ki se kovati, na čelu štafeti ZDA, vendar . . n,kem merilu uvrstil j? rx?iJSLi. KeT,. m??0 .,v neK»t=nu “ "Hf “ - 1=>» ■—J* 1" fe " viSot"T« pa i "• »S. ****&. .Stovk,pmbta,- tekače rezervirana le mesta od 30 navzdol. Rožman Marko. so razlike iz leta v leto manjše na olimpijskih igrah v Melbournu lahko pričakujemo prav zanimive borbe v eni in drugi štafeti. ni kov. Zelo visoko najdemo tudi Angleže, ki so vse svoje točke zbrali v tekih. „Kako daleč se” w loMto vprašan Da Silvo, Krivonosovo, Heldo, Consolinija in druge setorici pa so: Točke 1. Krivonosov (kladivo) 1662 2. ConnolIy (kladivo) 1598 3. Da Silva (troskok) 1574 4. Held (kopje) 1528 5. Rozsavdlgyi (2000 m) 1503 6. Tabori (2000 m) 1475 7. Sidlo (kopje) 1399 8. Ščerbakov (troskok) 1392 9. Iharos (5000 m) 1389 10. Nielsen (1500 m) 1377 V preteklem letu so bili doseženi Skakalci in metalci po svetu seveda niso hoteli zaostajati za tekači in zato lahko tudi v vseli disciplinah skokov in metov zabeležimo ob zaključku leta 1955 velik korak naprej. Še najmanj so napredovali skakalci v višino in daljino ter metalci krogle. Amerikancc Ernie Shelton je podobno kot v letu 1954 tudi lani v lestvicah »premagal« Šveda Nilssona, ki pa je po vsej verjetnosti vendar boljši skakalec v višino, saj je svoj odlični rezultat tudi večkrat potrdil. Precej časa je bil tudi naš skakalec Vlado Marjanovič s skokom 2.03 m med deseterico najboljših na svetu. Sedaj ga sicer med desetimi ne najdemo več, toda v Evropi je še vedno zelo visoko. V skoku v daljino nas ne smejo zapeljati odlični rezultati panameriških ijger, da bi morda mislili, da je bil v tej disciplini dosežen bistven napredek. Večina rezultatov na svetovni lestvici je bilo doseženih v ne povsem regularnih okolnostih, tako na primer z vetrom v hrbet ali pa v izredno ugodnih klimatskih pogojih v Mehiki. V tej disciplini še vedno trdno stoji najstarejši svetovni rekord, rekord nepozabnega Jessia Chvensa (8.13 metra). Troskok je bil nekdaj domena skakalcev iz dežele vzhajajočega sonca. Danes pa je povsem drugače. Ce ne bi bilo Adhemara Da Silve, bi lahko troskok imenovali »paradno disciplino« Rusov, katerim pa so se tudi Cehi močno približali. Šest prvih mest v skoku ob palici pripada še vedno atletom z druge strani Atlantika. Evropa pa je v zadnjih letih že našla priključek in na mi h od prihodnjih olimpijskih iger bo morda prišlo do tega, da po zaključku skoka ob palici ne bo več donela ameriška himna. V metu krogle je opaziti nekakšen zastoj. ZDA so sicer predstavile dva nova odlična metalca Niederja in Vicka, zato pa pogrešamo nekatere odlične metalce iz prejšnjih let. Svetovnemu rekorderju 0'Brie-nu je bil lani tesno za petami črnec Jones. V Evropi nič novega — to bi bil lahko komentar za met krogle. Največje perspektive za nadaljnji razvoj pa ima najbrž mladi ruski metalec Pirts. Pri metalcih okrogle plošče je bil prvi del sezone v znaku češkega orjaka Karla Merte. Proti koncu sezone, ‘udi še v novembru in decembru, pa je doživel svojo »drugo pomlad« 38-letni Italijan Adolfo Consolini, ki ni samo novi svetovni rekordi v naslednjih disciplinah: 400 m: Jones 45.4; 800 metrov: Moens 1:45.7; 1000 m: Boy-sen in Rozsavdlgyi 2:19.0; 1500 m: Iharos, Tabori in Nielsen 3:40.8; 2000 m: Rozsavolgyi 5:02.2; 3000 m: ponovno dosegel evropskega rekor- Iharos'7:55.6; 5000 m: Ihan« 13:40.6; da, ampak se je uvrstil tudi na čelo svetovne lestvice in s tem jasno povedal svojim nasprotnikom v Evropi in Ameriki, da bodo morali z njim tudi na olimpijskih igrah v Melbournu resno računati. Aroeri-kanci so v tej disciplini nekoliko popustili, presenečata pa dva tek- steeple-chase: Chromik 8:40.2; troskok: Da Silva 16,56; kopje: Hcld 81,75; kladivo: Krivonosov 64,52; deseteroboj: Johnson 7983 ; 4 X 800 metrov: Sovjetska zveza 7:26.4; 4 X 1500 m: Honved Budimpešta 15:14.8; 100 y: Golil id a y 9.3 (izenačen); 880 y: Spurrier 1:47.5;2 milji: movalca z daljnega Islanda, ki sta Iharos 8:33.4; 3 milje: Iharos’ 13:14.2; Opomba: 1.—9. italijanska nogometna liga, 10. nemška nogometna liga. 11.—12. angleška nogometna liga. LETO XII. Štev. 3 Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 3 1. Jurentus : Lanerossi 2. Lazio : Fiorentina 3. Milan : Bologna 4. Napol! : Inter 5. Padova : Atalanta G. Sampdoria : Torino 7. Triestina : Roma 8. Pro Patria : Novara 9. Spal : Genova 10. Munchen 1860 : 1. PC. Ntirnberg 11. Sunderland : Bolton 12. Wolverhampton : Blackpool ločen laslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj: presegla 52 m; Lovve pa se je uvrstil celo na 7. mesto na svetu. Ameriški metalec kopja Bud Held je zopet presegel 80-metrsko znamko z novim svetovnim rekordom in tudi Poljak Sidlo je bil še vedno boljši od najuspešnejšega Finca Nikkine-na. Finski metalci kopja nekdaj niso imeli nobene konkurence v tej disciplini, ki so jo res imeli povsem za svojo. Danes pa je stanje že nekoliko drugačno. Zanimivo je primerjati število metalcev preko 70 metrov v letu 1955. Poleg 15 Fincev imamo prav tako 13 atletov iz ZDA, po 5 Rusov in Nemcev, 4 Švede, 3 Poljake, vse ostale države pa imajo vsega skupaj 6 predstavnikov s 70 metri. Preseči 60 m s kladivom — to so bile že od nekdaj sanje vsakega tekmovalca v tej disciplini. Do pred nekaj leti so vsi o tem res lahko samo sanjali. Danes pa ne predstavlja rezultat preko 60 m nobene prave senzacije več, saj je svetovni rekord že na poti proti 65 m. Največ zaslug za hiter dvig kvalitete v tej disciplini imajo vsekakor Rusi, ki so v nekaj letih vzgojili naravnost neverjetno število odličnih metalcev; Nič manj kot 5 ruskih atletov je že preseglo 60 m, še več pa pove dejstvo, da je n. pr. rezultat 57 m, ki je do nedavna predstavljal zelo solidno mednarodno znamko, doseglo v lanskem letu 14 ruskih metalcev kladiva. Ta disciplina je tudi za nas precej zanimiva, saj imamo tu s K reši mirom Račičem edinega predstavnika v svetovnih desetericah. Tukaj pa ni samo Račič, kajti tudi stari Gubijan in nova nada Bezjak plasirana. Naziv »kralja atletov« si je v preteklem letu zaslužil ameriški črnec Rafer Johnson z novim svetovnim rekordom v deseteroboju, s katerim je izpodrinil dvakratnega 15 milj: Zatopek 1:24:01.0; 4X100 y: Univerza Texas 40.2. Amerikunec Parr/ 0’Bricn (18.45 m), trenutno gostuje z ekipo ameriških atletov v Avstraliji, sicer pa sedaj služi vojaški rok med letalci. Slika je bila posneta ob lanskem najboljšem rezultatu na svetu (18.09 m) olimpijskega zmagovalca Boba Mat-hiasa. Tudi Evropa je dobila v Rusu Kuz.necovu res odličnega predstavnika, ki bo v Avstraliji tudi _ Amerikancem lahko dokaj trd oreh. sta kar solidne Lestvica najboljših deseterobojcev morda ni povsem točna. kajti za nekatere tekmovalce ni znano, ali so dosegli svoj rezultat ob uporabi starih ali novih tabel za mnogoboje. To velja z,lasti za Ruse z izjemo Kuznccova in Nemca Meierja. Deseterice najboljših atletov na svetu in v Evropi v sezoni 1955 mednarop Deseterice sestavil Rožman Marko 160 m Ei«sssi,“*a' iš Site” o io 4 ??“rchlson (zda) lo 1 ?1Jofuyi (Jap) lo 4 lmlth 10 4 5artenjev (SZ) in : germar (Nem) »* Tokarev (SZ) Babijak (SZ) Stanfield (zda) ”•< Blair (zda, 10 4 ngnatjev i«? Lonceicao (Braz) ’ Boga n (Avstral) Evropa in'Ž Buhorukov (SZ) 10 s S8nadze (sz> u.5 Sieinbach (V. Nem) 10 s Janeček (CSR) in ? Wiesenmayer (Rom) $ gssrer” 10.5 David (Fr) 10 s klssenko (Fr) in"Ž JJazancev (SZ) in« „auImann (Nem) 10.5 Kolev (Bolg) 10.5 Fedjajev (SZ) 10.3 Ševčenko (SZ) 1.3 Vercruysse (Bclg) z ,n6«r’ Pece,j iu Unger s« 10-6 na 32.-66. mestu 200 m 20.6 Kyasky (ZDA) — y 2o'7 oUttei'er (Nem) 20 7 foutkern — y 20 7 Mmith (ZDA) - y zu.7 Morrow (ZDA) — y 207 S,ol'sey - y Zn a ^ChBride ~ V 11 Richard (ZDA) — y m! Blair (ZDA) - j' Bollard (ZDA) — y IH Nelson (ZDA) - y 10.8 Goode (ZDA) — y 20 fl £,onceieao (Braz) Y ^u-8 otanfield (ZDA) EVROPA on ? ^aneček (CSR) 20.9 lokarev (SZ) 21 n permar (Nem) 21 ? IJnatjev (SZ) 21 i iCon°valov (SZ) 2i i bombardo (It) 21 n ®evcenkO (SZ) 2i n Boldovanyi (Madž) 21 9 JFUCk 1 Bartenjev (SZ) 400 m Ul Jones (ZDA) IŽ-6 Lea (ZDA) 2?*® Ignatjev (SZ) 4H Mashburn (ZDA) IH Ellis (ZDA, - y 46 7 ?ellsten (Fin) 4čo ii.cnkins (ZDA) — y In ž GosPer (Avstral) — y »6.9 Lerrabee (ZDA) — y 4b-9 Haas (Nem) EVROPA 47.3 Degats (Fr) 47.3 Moens (Belg) 47.4 Boysen (Norv) 47.4 Wheeler (VB) 47.5 Hearhoff (Fr) 47.5 Hearhoff (Fr) 47.5 Mann (V. Nem) 47.5 Adamik (Madž) 8v0 m 1:45.7 Moens (Belg) 1:45.9 Boysen (Norv) 1:47.5 Spurrier (ZDA) — y 1:47.5 Nielsen (Dan) 1:47.6 Sowell (ZDA) — y 147.6 Courtney (ZDA) Ull Stanley (ZDA) lili Hewson (VB) V«-? ?aate '•9 Johnson (VB) EVROPA Bzentgali (Madž) i;43.4 Ivakin (SZ) l-4a n “arlčev (SZ) l’4n* o B°szavolgyi (Madž) 1 »o 9 Krelt (Poli) 23aflmič,je z 1;49.9 na looo m n Boysen (Norv) 2 ,„-® Rozsavolgyi (Madž) Hewson (VB) Nielsen (Dan) 2.20.8 Lueg (Nem) < 20.8 Iharos (Madž) ‘;21.o Lawrenz (Nem) ~:21.3 Spurrier (ZDA) 2:21.5 Salsola (Fin) 2:21.6 Maričev (SZ) 2:22.2 Johansson (Fin) Mugoša je z 2:24.2 na 23. mestu 1500 m 3:40.3 Tabori (Madž) 3:40.8 Nielsen (Dan) 3:40.8 Iharos (Madž) 3:41.2 Rozsavolgyi (Madž) 3:42.6 Hermann (V. Nem) 3:43.2 Hewson (VB) 3:43.4 Lewandowski (Polj) 3:43.6 Chataway (VB) 3:43.8 Jungwirt (CSR) 3:44.4 Lucg (Nem) Mugoša je s 3:45.8 na 20.-21., Uadišič pa s 3:48.4 n H. mestu 1 milja 3:59.0 Tabori (Madž) 3:59.8 Chataway (VB) 3:59.8 Hewson (VB) 4:00.6 Stantee (ZDA) 4:01.4 Seaman (ZDA) 4:01.6 Dwyer (ZDA) 4:04.6 Wood (VB) 4:02.2 Halberg (N. Zel) ° Nielsen (Dan) 4:03.3 Rozsavolgyi (Madž) EVROPA \-nli Hermann (V. Nem) »;03.6 Iharos (Madž) 4:ol*4 S£iver 4.05.4 Chromik (Polj) 3000 m 2:2® iharos (Madž) Kuc (SZ) 8:04 p ^nomala (Fin) «:nŽ*ž Ghl*omik (Polj) 8:07 2 Xrood PoIetovega< nagradnega natečaja z Odrezkom št. 1 imajo po 10 pravilnih rešitev: Puhan Stefan, Ljubljana, Trubarjeva 19, Bizilj Vera, Ljubljana, Gosposvetska c., Zakrajšek, Ljubljana, Ključavničarska 2, Napast Anton, Kostrivnica p. Podplat, Glinšek Vlado, Celje, Dečkova 50, Cater Vili, Celje, Kovinska ul. 12. Vsak prejme po 5.555 din. 1. A falantn : I.aiieros