List 28. Tečaj XLV. I I Izhajajo vsako edo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta i gold T! 0 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2-gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 13. julija 1887. Obseg: škropilnica za pokončevanje mrčesov. Poletno gnojenje sadnemu drevju v Ce obsekovanje gozdu škoduje. Občni zbor c. narodopisni obrazi. kr. kmetijske družbe kranjske za leto 1886. (Konec.) Vprašanja in odgovori. Zemlje- in Govor poslanca Šukljeja 27. aprila v državnem zboru. (Dalje) — Naši dopisi. No • V vicar. Gospodarska stvari Škropilnice izdelujeta C. Falbisaner & Stebel v Offenburgu na Badenskem. Vsa priprava stane preko Škropilnica za pokončevanje mrčesov Falbisaner & Stebel v Offenburgu na Ba denskem sta sestavila po navodu Gothej Ker gold. vred niti po pošti v vsak kraj le 30 kr. stroškom pride še nekaj colnine 5% škropilnica z zavojem ne telita, stane vožnja tem vodjo kralj, šole za sadjarstvo in vinarstvo v Geisenheimu, novo škropilnico za pokončevanje drevesnih mrčesov trt m gliv Škropilnico Poletno gnojenje sadnemu drevju spoznali so prvi strokovnjaki na Nemškem za najboljšo napravo, s katero se dade hitro, gotovo in na najpriprostejši način uničiti razni Naši gospodarji vedno bolj spoznavajo potrebno gnojiti skodli na drevj drugi darjem astlini na sadnemu polji. drevju ? Tudi kakor znano 5 kako in kje se mora gnojiti drevj da je vsaki gospo- i. ven- S to pr očno škropilnico (glej podobo drevj g* 37.) je moči pokončevati mrčes na movji in na trtah na najlažji način. S škropilnico škropi se lahko strup mrčesni na ktero koli mesto, bodisi na najvišje veje ali najtanjše nizke mladike. ! A ii l dar jim ni prav jasno, kedaj naj gno)e, ter menijo da se to delo da vršiti le po zimi. Skušnja pa uči ? > da se more sadnemu drevju gnojiti, kedarkoli je, le tedaj ne, kedar je zemlja zmrzla. Kedaj in kako na bo gnojili eravamo odv doseči ? je od namena, katerega z gnojenjem Drevju gnojimo Pri pokončevanji krvne uši ima ta škropilnica še to važno prednost, da se dade gnezda ob enem z močnim curkom poškropiti in s co- nami zato da pospešujemo ast lesu j razvijanje pičeni namazati Na ta način pride strup »T I » mr pod ljubad, da vse uši pomori Kot mrčesni strup služi prav dobro M sa- a pokarbol" od lekarnarja Lutza v Stutgartu. Tega strupa vzame se po eno navadno žlico na liter vode. Škropilni se more pritrditi na drog vsled česar je mogoče do 25 ^visoko škropiti Tako je mogoče gosenice drevju pokončati. tudi na najvišjem cvetnega popja ali pa da zboljšujemo sad in njegov okus. Za vsak teh treh slučajev gnojiti je ob drugem času. Za pospeševanje lesne rasti gnojimo z navadnim gnojem ali kompostom po zimi ali pomladi. Cvetnemu popju na korist gnoji naj se v drugi polovici poletja. Razvijanju sadja pomaga gnojenje z gnojnico ob koncu poletja. Gnojnica mora priti kmalu do korenin. V ta namen narede se preko 60 globoke luknje, v katere se gnojnica vlije. Luknje ede se okoli drevesa po en meter od debla od Čopič se more sneti s škropilnice ter se da nadomestiti z drugimi brizgalnimi pripravami pr. pritrdi se priprava, s katero je mogoče trte ški piti Pod. 37 daljene in sicer z lopato ali železnim drogom, lopato se dobro opravi delo, ki je pa zamudljivo železnim drogom se pa zemlj ob luknji Na niso preveč Kedar kamenita tla, tedaj je za to delo najboljši zemljo- skupaj stisne, tako da ne more gnojnice srkati z apnom ali bakrenim vitrijolom proti strupeni vitni sveder takim svedrom naredi se rosi ima ahlo steno, da se gnojnica hitro vanjo Ob suhem vremenu se mora gnojnica z vodo razredčiti. Poletno gnojenje sadnega drevja priporočeno naj bode vsem sadjarjem, katerim je kaj do lepega sadja. Zlasti se pa s tem gnojenjem najboljše zabrani, da ob suši ne opada sadje. (L. M. F. St.) za leto 1886 dne 26. maja 1887. (Konec.) Učitelj g. Ribnik ar pravi, da sena Ljubljanski pripravnici praktično o sadjarstvu ničesar ni naučil, kajti učitelj dotičnega predmeta poučuje le teoretično. Še le 1. 1876, pri praktičnih predavanjih na deželni šoli na Slapu pridobil si je potrebno znanje. Učitelji bi gotovo radi izpolnjevali svojo dolžnost tudi v sadjarstvu, a če se v Ljubljanskem učiteljišči ničesar naučiti ne morejo, jim je to nemogoče. Ovirajo pa napravo šolskih vrtov tudi krajni šolski sveti in tudi nekateri okrajni šolski nadzorniki. Tako je njega (govornika) zaradi šolskega vrta, za katerega se mnogo trudi, počastil nadzornik z naslovom: „Schwindler!" Govornik nasvetuje, naj se kmetijsko ministerstvo naprosi, da na vadnici nastavi tacega učitelja, da se bodo pripravniki učili sadjarstva tudi praktično. (Dobro! Dobro!) Škofov kaplan g. Šiška misli, da bode kmetijsko ministerstvo kmalu odpomoglo, da pride nov učitelj kmetijstva na vadnico, a tajnik g. Pire poroča o odloku kmetijskega ministerstva na prošnjo raznih korporacij, v katerem se glasi, da ministerstvo pač na vadnici odločno zahteva praktičnega pouka v sadjarstvu, a novega učitelja ne bode. Učitelj g. Ribnik ar pripomni, da ako ostanejo sedanje razmere na c. kr. vadnici v Ljubljani, bode še dolgo čakati, predno se bodo učiteljski pripravniki praktično o kmetijstvu, posebno pa o sadjarstvu kaj naučili. Potem se vzprejme soglasno predlog podružnice z dostavkom g. Rib ni k ar-j a. Podružnica Vipavska nadalje nasvetuje, naj se včasi izredna živinska razstava dovoli za Vipavo; kajti Postojina je preveč oddaljena od Vipave da imajo vsled tega Vipavci prevelike stroške, in skoro da ni- kakoršnega zanimanja. Tajnik Pire opomni, da je Vipava od mesta živinske razstave res oddaljena, ali treba bode, kakor za Ribnico, isto tako za Vipavo izprositi zato od deželnega zbora podpore, kajti država za take krajne razstave podpore ne daje. G. Baje podpira predlog Vipavske podružnice, g. Zelen pa nasvetuje, naj bi se razstava napravila na Razdrtem. Deželni predsednik baron W i n k 1 e r pravi, da ne ugovarja nikakor nasvetom, a opomniti mu je, da se bode vsem tem željam ustreglo, ko bode po vladi izdelani, že prej omenjeni postavni načrt pravoveljaven. Potem prečita deželni predsednik dotične določbe postavnega načrta, na kar se predlog Vipavske podružnice vzprejme, predlog g. Zelena pa odkloni. Podružnica Vipavska predlaga nadalje, naj kmetijska družba deluje na to, da se kak učenec pošlje iz Vipavskega okraja v obrtno šolo, da se nauči pletar-stva ter da potem pletarstvo uvede v Vipavi. Gosp. Baje predlog gorko podpira.- Cesarski svetnik g. M urnik opomni, da se je centralni odbor s* to prošnjo pečal, a uvažal, da se ima po dopisih ministerstva do raznih oblastev v Ljubljani kmalu ustanoviti obrtna šola za pletarstvo in tudi za druge obrtne stroke v Ljubljani. Tedaj se bode po podpori deželni lahko ustreglo prošnji Vipavske podružnice. Predlog Vipavske podružnice se potem vzprejme. Vipavska podružnica konečno nasvetuje, da se postava o zadevi kroščev razširi tudi na ,.trtjonew (rhinhitis betuleti; Rebenstecher), kakor je to v Dalmaciji. Gosp. Baje naglaša, da bi bilo to jako važno, kajti ta mrčes dela vinogradnikom mnogo škode. Tajnik g. Pire pravi, da je vsa postava o zatiranji hroščev le na papirji, ker se ne zvršuje. Gosp. Baje opomni, da je to res žalostna istina, a še žalostneje je to, da se ne izpeljava postava za varstvo ptičev, kateri so skoro izginili, bili pa največji pokončevalci škodljivih mrčesov. Kar ptičev ne uničijo hude zime, polove jih po Goriškem, koder celo senici ne prizanašajo. Deželni predsednik baron Winkler pravi, da se je kot bivši okrajni glavar Tolminski jako trudil, da bi župane pripravil do tega, da bi gledali na zvrše- vanje postave, a zaman, in tudi sedanji župani ne bodo mnogo storili. Gosp. Lenaršič obžaluje, da tudi državni organi ne izpolnjujejo svoje dolžnosti, kajti po sadnem drevji ob državnih cestah je polno goseničnih gnezd. Predlog Vipavske podružnice se vzprejme. Vodja g. Povše stavi in utemeljuje samostalni predlog, naj se centralnemu odboru naroči, da ustanovi za prodajo sadja posredovališče, kakeršno za sadje in hmelj na Štajerskem že jako uspešno deluje. Gosp. Borštnik pravi, da pritrdi vsakemu predlogu, ki ima pospeševati sadjarstvo, a dokler bode zajec gospodar sadnega drevja, kakor doslej, pomagali ne bodo ni šolski vrti, niti občinske drevesnice itd, in sploh vse drugo nič. Pri glasovanji vzprejme se predlog gosp. vodje Povšeta soglasno. S tem bil je dnevni red končan in gosp. deželni predsednik baron Winkler izjavi, da ga jako veseli skupna podoba današnjega zbora slavno znane kmetijske družbe. Nikdar še, odkar on prisostvuje kmetijske družbe obravnavam, niso se člani v tolikem številu zbrali in nikdar še ni bilo toliko koristnih in važnih 21 se zarasti ne mor bil in ostane največji zaščitnik kmetijstva. Zato mu začne od tiste strani deblo sušiti, trohneti in gniti zakliče trikrat: Zivio Fran Josip L! Slava mu! (Zbor Veš pa, da, kolikor smole odteče, toliko živeža je dre-vzklikne naudušeno trikrat živio in slava.) vesu ugrabljenega, in drevo je v rasti zadrževano. __Znano je, kako radi se pastirji in celo odrasli buteži s tem igrajo, da zareze delajo v drevesa, še zlasti v Ce obsekovanje gozdu škoduje. ak gozdar, ki kolikaj malo razume goz- v smreke, ker jih veseli, da smoLt po njih teče, katero včasi tudi obirajo in prodajajo. Cele plati vidiš darsko vednost, obsoji in zameta obsekovanje drevja kot napačno in škodljivo. Ta edina sodba vseh iznaj-denih v tej reči je določna. Poslušajte pa njih razloge. Obsekovati drevo se pravi, silovito segati v njegovo naravo, v njegovo naturo. Nobeno silovito kvar-jenje narave pa ne ostane brez maščevanja, in človek, silovito lomasti po gozdu, mora tudi globo plačati. Vedite torej, da drevesa dobivajo svoj živež po koreninah iz zemlje in po listji ali igličevji iz zraka. Iz dostikrat na najlepših smrekah f hojah bukvah itd izsekane in veliko lepih hlodov gre tako v nič. Zares se ne more nikoli dosti zatrditi kako je to škodljivo obsekovanjem torej drevesa ne obsodiš samo temuč mu tudi post ali ne moreš puščaš in ga mučiš. Ako že nočeš drugače j da drevo obsekuješ, pusti mu zemlje sprejemajo to, kar pepel v sebi obsega, z eno besedo, pepel; — iz zraka mu pa prihaja vse, kar pri sežiganji zopet v zrak beži, imenito ves oglenec. Ker je pepela prav malo odstotkov, pri jelovji še tri od- stotke ne, lahko je prevideti, kako silno veliko živeža za svojo rast drevje iz zraka jemlje. Ako takemu drevesu velik del vej odsekaš, vza-meš mu tako rekoč ravno toliko ust, skoz katera svoj živež vse srka; drevo tedaj tako obsodiš na post. Zares je tako drevo močno zadrževano v rasti, v dolgost, ampak še prav posebno v debelost. saj za čevelj dolge konce ali štore z živimi vejicami, ter pokaži vendar mrvico prizanašljivosti in gospodarnosti. Ako drevje do dveh tretjin visočine ali celo še više obsekaš, zgubi se v logu senčnost, vsled tega pa na tleh dobi moč grmičevje in dračje ter razna šara, in to je zopet drevju v škodo. Obsekanih dreves se tudi poprej črv (kukec) loti in jih konča. Sklenem naj torej z naukom : S sekiro ne v gozd, razen če je treba gozd trebiti ali drevje posekovati, in nobeno klesčevje za steljo naj se ne jemlje iz njega, razen pri trebljenji in posekovanji. ne dotlej Vprašanja in odgovori. 0 ■ Drugi odgovor na vprašanje 50. Najboljše sredstvo da poženejo in se razrastejo nove veje. To prav proti mravljam je pravi dalmatinski mrčesni prašek To pa > natanko vidiš, ako opazuješ letnice obsekanih dreves, ki ga je spoznati po njegovi veliki lehkoti. Prodajajo Te letnice (tisti krožčeki na okrog, kolikor drevo v tudi še drug tak enem letu odebeli) prašek, ki je težji in cenejši, pa nima so več let po obsekanji veliko nikake moči. Koder se pravi tak prašek potrese, zgi-tanjše. Ako veje obsekuješ prav blizu ali tik nejo mravlje, muhe in drugi taki mrčesi. Paziti je, da debla in ne pustiš nekoliko žive veje z vzrastki, to se se na dotičnem mestu ne stresa cuker. Ob stenah ožje grče posuše. ločijo se od živega deblovega lesa j in razprši se ta prašek najbolje z razprševalno pripravo i kedar se taki hlodi v deske žagajo, takrat tiste grče ki stane 30 kr. Za 10 do 20 kr. praškov zadostuje izpadejo, odlete, in škoda je zopet očitna. Pa tudi če še ostanejo, vendar se vidi, da so ločene, in velikrat . Warto, lekar v Idriji. Tretji odgovor na vprašanje 50. Mravlje ob stenah se še le pozneje ločijo iz podov ali kjer take deske se odpravijo, če se stene namažejo s scalnico. rabijo. Ko bi veje ne bile odsekane, bilo bi vse skupaj živ les in torej zdaj cele, lepe deske. Ravno zarad P. Kolšnik v Mariboru. Vprašanje 51. Katera turščica je najzgodnjejša ? Na stelje pa, kolikor je nam znano, zlasti po Gorenjskem, vadna turščica pri nas mnogokrat ne zori. (P. Š. v G. L.) cele goščave smrečja vse zredoma obsekujejo, ter smreki Odgovor: Najzgodnjejša turščica je sorta z imenom en sam čop vej pri vrhu puste, vse drugo večidel „N a j z g odnj ej ša t ur š č ica iz Bo ronke". Doboste pri koži oklestijo. (Mogoče je tudi to vzrok, da se jo pri semenski tvrdki A. vitez pl. Obentraut v Hie smrekova goščava večkrat jame sušiti, ker pride neka tzingu pri Dunaji. 220 Zemljepisni in narodopisni obrazi. vlili na Dunaju po Fernkornovem modelu; prvo so po Nabral Fr. J aro slav. stavili 1860. drugo 1865. 60. Rezidencije naše cesarske hiše. Ker dosedanja dvorna palača ne zastopa primerno in dostojno naše mogočne vladarske hiše, zato so začeli zidati novo dvorno poslopje nasproti stari rezidenciji, Naš presvitli cesar in naša presvitla cesarica sta- med dvornim in ljudskim vrtom. Načrt je napravil nujeta navadno v dvorni palači na Dunaju. To je stara Semper. Sedaj zidajo oni del, ki bode imel cesarjevo zgradba, najstarejše poslopje so postavili uže v trinajstem stoletju. Pozneje, kedar je bilo treba, prizidali so kos za kosom, ki pa niso v soglasnem, enojnem slogu danih cesarskih poslopij v Evropi. stanovanje, in to bode trajalo vsega vkup blizu deset let. Ta zgradba bode eno največih in najkrasnejše zi- med seboj. Vsa dvorna palača tedaj je množina poslopij brez pravega načrta. Na glavnem dvoru palače, ali na Franovem trgu, stoji kolosalna bronasta statuva Frana Postavil jo je cesar Ferdinand 1846. in vlili so jo v Milanu. Stoji na brušenem granitu, in na vogalih ima alegorske figure. Napis, ki se čita na čelu spomenika, vzeli so s poslednje volje cesarjeve in se glasi: „Amorem meum populiš IT meis". Na južno-zahodni strani glavnega dvora stoji stara „rezidencija", v kateri je stanovala cesarica Marija Terezija, pa cesar Josip II. Vele jej tudi Leopoldov trakt , ker ga je dal cesar Leopold I. sezidati; v tem traktu je obče znana prekrasna viteška dvorana. Severno od tega poslopja stoji državna pisarna, ki sta jo zgradila Fischer in Erlacn 1728. .; tu shranjujejo državni arhiv, in v prvem nadstropju stanuje cesar Fran Josip I. Na desno od Franovega trga je mali Amalijin dvorec, sezidali so ga konec sedemnajstega stoletja; tu kedaj pa kedaj stanuje cesarica Elizabeta. Prezreti ne smemo švicarskega dvora, ker v kotu na levo je vhod v zakladnico, ki je bogata mnogih jako znamenitih dragocenosti. Tu vidiš cesarska odličja avstrijska: krono, žezlo in državno jabolko. Dalje vidiš neprecenljivo zbirko dragih kamenov, med katerimi gre prvo mesto 113 !/3 karatov teškemu florentincu. *) Nekedaj ga je nosil Burgundec Karol predrzni. Po bitvi pri Martenu našel ga je nek kmet. in prodal za goldi našega sedanj denarja tako trdi pravljica zakladnici so shranjeni tudi razni redovi, na primer: zlati run s 150 briljanti, veliki križ Marij Terezij 548 briljanti. Prekrasna je tudi ce- sarska krstna oprava. Spomina vredni so insigniji Napoleona I. kot kralja italijanskega, pred katerimi stoji srebrna, pet centov težka zibel njegovega sina. Tu vidiš tudi dragocenosti svetega rimsko-nemškega cesarstva, na primer: Krono > žezlo državno jabolko meč ? dalmatiko j albo, štolo pas 9 plašč, evangelske bukve, rokovice > no govice in šolna. Na desno roko od zakladnice se gre v dvorno kapelo, ki je bila zgrajena v gotskem slogu 1449. in dalj na Josipov trg in v avguštinsko cerkev Sredi Josipovega trga stoji kip Josipa je Zauner iz brona na povelje cesarja Frana Vlil ga 1806. Na obširnem zunanjem dvornem trgu stoji na desno spomenik nadvojvoda Karola na konju z visoko povzdig-njeno zastavo, in z napisom: »Zmagovitemu načelniku in na levo stoji avstrijskih vojev postavil Fran Josip spomenik princa Evgena Savojskega. Obe statuvi so * Drugi vele 139 karatov. (Konec prihodnjič.) Govor poslanca Šukljeja 27. aprila v državnem zboru. (Dalje.) Gospoda! To se pravi, kratko rečeno, od Avstrije tirjati, da popusti prostovoljno svojo veliko politiko in Gospoda, ali se poniža do srednje države druge vrste. je bilo treba čakati do letošnj proračuna, da izvemo m kako težko tare militarizem ravno našo državo? Smemo stati na stališči gosp. poslanca Neuwirtha in sklepati, kakor je on storil? Kolikor jaz poznam zgodovino, propadale so vedno države politiško, kedar je pešalo narodno gospodarstvo. Pri nas je pa še drugač živimo na otoku da bi se mogla naša država z malimi sredstvi braniti proti sovražnim napadom; ne varuje nas naraven nasip proti poželjivosti naših sosedov. Živimo v srci Evrope, obda-jajo nas na vseh straneh poželjivi narodi. Kjerkoli vre med evropskimi narodi, bijejo valovi tudi ob meje naše slavne države, in pene padajo na naša mirna polja. Ko se ravnali v politiki po načelu gosp. Neu\virtha, prepričan sem, da mora naša država propasti, ako neha ^^Bj^fiBS^HF'.-:'^Bfei^jf',vJTv*-i >^^^TKJSE PfS|až'''r ^fflB H^BiBflBBBBBfc"; *wf y MMSHF & biti velika država (velesila). In iz tega vzroka bodo, o tem sem prepričan, avstrijski narodi s težkim srcem, ugovorov vsprejeli bremena, vendar potrpežljivo in brez katera jim je naložila silna putreba tekočega finančnega leta. Če od skupnega primanjkljeja odštejem v okroglem številu 48 milijonov gold. izvanrednih potrebščin za ar-mado in 3,600.000 gold. dodatnih kreditov za državne dobim svoto 15,069.417 gold., in ta je pravi primanjkljej za sedanjo finančno dobo. Nastane pa drugo vprašanje, na katero moram odgovoriti, vprašanje namreč, koliko znese železnice, ki se ne tičejo službe tekočega leta, pravi upravni primanjkljej? Dobro vem, da so v tej zbornici upravni primanjkljej mnogo napadali; vendar se ga moram držati, in sicer iz dobrega vzroka. To ni zvijača, da bi se prebivalstvo slepilo o obsegu in visokosti primanjkljeja. Sklicevati se morem na merodajne veščake, ki so delali podoben razloček. Opomnim , da Adolf Wagner, ki se je večkrat omenjal v visoki zbornici, strogo loči blagajnični od pravega primanjkljeja. Od pravega primanjkljeja loči vse gospodarske naprave države kot: državna posestva, gozde, tovarne, železnice in stroške za opravo in oboroženje vojske. Navesti 221 mogel še druge avtoritete, toda zadostuje naj jeden To Gospod poročevalec mi bo pritrdil, da primerja z smem tem gotoveje storiti, ker opozicija mu ne bo ugo- gospodarskimi vspehi svote, ki so določene v finančni varjala. Sedi namreč v njenih vrstah in glasuj ž njo postavi. Mislim namreč izvrstnega poslanca gosp. Beera Oziral pa se ni, in sicer z namenom, na kredite 5 svoji jako podučlj knjigi » Der Staatshaushalt katere so dovolile poznejše postave. Jasno je, da se s tem premeni resultat. Leta 1883 razločita se po tabeli ki Oesterreich-Ungarns" je razložil upravni primanjkljej, je našemu gospodarskemu primanjkljeju popolnem po- proračun in resultat za nekaj več, kakor dva milijona, doben. Ko je namreč od tega upravnega primanjkljeja v resnici pa se razločita za okroglih 12 milijonov, če se odštel svoto za plačevanje rente, za odkup zakladnih oziramo tudi na dohodke. Če primerjamo proračun in listov, dunajsko razstavo itd., opomni najvažnejših izpla- gospodarski primanjdjej po konečnih računih, dobimo čilnin postavkov, namreč investicij za železnice ter reče resultat, katerega razvidimo iz konečnih računov, da je po besedi: „Konečno se morajo odšteti tudi oni zneski, v resnici 1. 1880 pravi vspeh bil ugodnejši v primeri s proračunom za okroglih 18,400.000 gold., leta 1881 za da ki se porabijo za grajenje železnic." Toraj vidite, moremo z dobrim vzrokom zagovarjati gospodarski pri- 16,122.000 gold., 1. 1882 za 30,752.000 gold., 1. 1883 za . 1885, manj kij ej. Kar se tiče mene, naravnost rečem, da ne 11,970.000 gold., 1. 1884 za 8,456.000 gold. in moremo primerjati različne proračune za posamezne . V — . _ kakor sem zvedel na merodajnem mestu, za 4,830.000 gld. Vidimo toraj, da skrb gosp. poslanca dr. Mengerja, enkrat izdajo ali se ponavljajo le v dolgih pre- češ, da bo primanjkljej še večji, v resnici ni osnovana. finančne dobe, če ne odštejemo od budgeta take izdatke ki se sledkih, in če tudi ne odštejemo enake dohodke. j Če se Dalje je grajal posameznosti, na kar mu bom le ob krat kako velik je gospodarski primanjkljej, kem odgovarjal. Ugovarjal je, da se je zguba pri de toraj vprašam pridem do resultata, ki se ne strinja z resultatom gosp. narji proračunila na 25° kar se pa v resnici ne glavnega poročevalca. Jaz odštejem namreč svoto za vjema z dnevnim kurzom. Opomniti hočem, da sta do grajenje državnih železnic 7,900.000 gold., dalje glavnico biček ? in zguba pri denarji v avstrijskem budgetu veči za privatne železnice 700.000 gold., za monumentalne noma prehodna točka, ker plačujemo in dobivamo v stavbe 273.000 gold., za pristanišče v Trstu 976 000 gld., zlatu, posebno to velja pri carini. Delegacija je uže do- vrh tega prvi obrok za drugi tir proge Dunaj -Tulln ločila dobiček pri denarji na 25°/0, in po mojih mislih 1,000.000, ker se mi ta svota taka zdi, kakor izdatek bilo bi napačno, ko bi na jedni strani pri dohodkih raza novo železnico. Toraj znese gospodarski primanjkljej čunili dobiček s 25%» Pr* stroških pa zgubo 4,220.470 gld. Če prištejem doplačilo Češke in iMorav- recimo s 27% pri denarji in še čez ske za transverzalno železnico 273.000 gold 4,493.470 gold. kot gospodarski primanjkljej za dobim 1887. Delali so včeraj še druge primere, in naj mi bo dovolj da se malo ozrem na govor gosp. poslanca Ce s tem primerjam gospodarski primanjkljej lanskega iz Galicije. Dotakniti se hočem le jedne točke, ki se 5 katerega tudi znižam za 700.000 gold., ker se je ne strinja z mojim računom. leta tačas položil drugi tir iz Grybova v Novi Sandec, znese primanjkljej lanskega leta 1,888.552 gold. Toraj je tošnji gospodarski primanjkljej za 2,604.865 gold od lanskega. Če pa še pomislim, da se je med tem iz- leta 217,500.000 gold večji Gospod poslanec Hausner je namreč rekel, da je skupni primanjkljej znašal za časa prejšnjega ministerstva 282,700.000 gold., sedaj pa znaša od 1880. do 1887. dalo za skupne zadeve 2,234.906 gold., ker so se omi kratkem času nisem mogel presoditi natančnost slite repetirke, znese gospodarski primanjkljej 369.861 njegovih podatkov. Toda naredil sem si enak račun in gold. več, kakor lansko leto. Priznam, da se mi v se- prišel do drugačnega resultata in sicer iz tega vzroka, danjih razmerah ta resultat ne zdi tako neugoden, kakor ker sem se oziral na celo vrsto postavkov, na katere so včeraj trdili na več straneh. Včeraj je zaklical dr. 8e moramo ozirati, kedar določujemo primanjkljej. Pre- Menger: Primanjkljej bo še večji; tudi s temi 66 mili- računil sem, da je znesel primanjkljej od 1873. do 1879. joni ne bomo shajali! Tudi jaz tirjam natančnost pri leta 336,275.154 gold., na leto toraj 46,610.736 gold. sestavi budgeta. Mislim, da je natančna sestava bud- Za geta vestna stvar za zbornico vlado vsled tega so gold . 1880 do 1887 dobim primanjkljeja 207,077.145 pripomnim pa, da sem vzel številke za leta 1880 me svarilni klici opozicije pri budgetni debati vedno na- do 1885 iz konečnih računov, za leti 1886 in 1887 pa polnjevali z nekim strahom in dvomom. Ta dvom pa je \z proračunov, in sicer za leto 1887 proračun s pri- zginil, dotičnimi proračuni ko sem primerjal računske sklepe zadnjih let z manjkljejem 66,000.000 gold. Toraj pride na leto v tej dobi 25,884.000 gold., povprek manj na leto 21,000.000 To je jako hvaležno delo, posebno če se podaljša gold.; finančni položaj je vendar nekoliko ugodnejši, na večjo dobo. Gospod generalni poročevalec se je tudi kakor so ga popisovali včeraj nekateri gospodje govorniki. potrudil nam predložil resultate primerjanja na osmi strani svojega poročila. Nekoliko boljše je tudi v blagajnicah. Trditi smem ne da bi mogel kdo oporekati, da je bilo ravno to zna 5 Izvanredna vestnost in natančnost, ki odlikujete go- menje prejšnje finančne uprave, ker je imela majhne spoda generalnega poročevalca, ne dopuščate dvom ? da bile številke napačne. Če pa pridem do nekoliko gotovine v blagajnicah. Konečni računi nam pričajo o tem. (Dalje prih.) drugačnega resultata, vzrok je temu v posebni okoliščini. Mnogovrstne novice. * Grozovita nesreča v Švici pri Cugskem jezeru torek iu sredo minulega tedna zadela je mesto Cug poleg jezera istega imena grozovita nesreča, po kateri je bila uničena dolga vrsta lepih hiš, pavilonov in vrtov imenovanega mesta in je poginilo mnogo ljudi. Popoludne prišli so podčastniki, prišedši z Luzerna, na pomoč. Kasneje sklicala se je požarna bramba, ki ceste zasedla in pomagala prazniti hiše, drugi so s čolni iskali ponesrečene. Kakor hitro pa se je pri še stoječih hišah pokazala nevarnost, pozval'jih je klic poveljnika V tej tje na pomoč. Ko je po f nesreči se piše — - w - — srednjem okrožji novega nabrežja, ki so, kolikor f jih je dosedaj zgradenih, stale 120.000 frankov, opazovale pozvalo se je na pomoč vojaštvo, katero je ob uri stopilo na mesto požarne brambe. uri nevarnost naraščala V« li- so se uže več / večj in manjše zooke. katere so Ob V* 3 izrekoma v torek popoludne postajale ve Hf uri popoludne prikazavali so se na tem mestu jezera na Naši dopisi. oklopnice „Don Juan d' Avstria" sred jadranskega vrhu večji mehurji z dna prihajajoči, zid dobil unanji del nabrežja se je razklal ter se je za bli poče, w % J o pol morja dne julija. Vojna mornarica naša imela ie včeraj in prejšnje dni lepe svečanosti. Več dni uže imela čevlja odločil. Naenkrat zgine en del nabrežja in ž njim Je mornarica oje po ličnih krajih jadranske novonasutega brega širj 30 čevljev in dolžiniBOčev- mor.)a i so se po izreku strokovnjakov dobro obnesl Potem pokazale so se tudi v bližiui mesta razpoke. Po Pr*hod jevem v ponedeljek jutro vršila se Daleč okrog spraznile so se hiše, ker se je bilo bati daljnih udorov. Kmalu potem zahrumi z novega in po veči i reko dotičnih vaj v bliži Pulj K bile iz ponočne vaje mornarice v zvezi s pešci ua suhem 11 ure. grezne se lopa za ladije, obljudena hiša in mala koča, v torek večer, ki so trajale s temi vred približno 40 čevljev zemlje. Vrvi od paro- Vojnim brodovom bil je dvojnati nalog, braniti se brodov pretrgale so se na mah in brodovi so zdrčali po z0Per torpedne čolne in ob enem tudi naskočiti trd jezeru 50—100 metrov a leč. Ob uri zvečer začelo nJa Te geto v o na suhem vala se se je zopet pogrezovati tako, da je več hiš spodnje vrste in pa unanjega predmestja zginilo pod zemljo. Nekdo, ki je bil tam, pripoveduje, da je zaslišal pokanje v le- niavo na suhem mogel priti blizo prve čolne varo-mornarica tako izvrstno, da ji ni jeden čoln e naskok ua trd- ako posrečil se obče hvalila se naša senih kočah in je potem urno odskočil, komaj je bil roma m pa dobro izurjena mornarica enak prime LT lede memo neke hiše, pa ko se ozre nazaj, videti bila je uže spretnosti brodov, kakor sama streha iz jezera ven, gugalo se je uže tudi zidovje jenosti mornarjev. glede poguma in izredne izur druzih hiš in ko se je tečeč odmaknil nekoliko dalje ter pogledal nazaj, bile so uže vse one hiše zginile. — Ko se je vršila največja nesreča, bila je večina ljudstva po Včeraj, v sredo dopoludne v • 1 vršil se slovesen krst in drčanje v morje novo izdelanega velikana, stolpo oidop >9 j e vi č j da Rudolf ka opravkih na polji, sicer bi jih bilo 100 do 150 gotovo teri j® bil na drobno popisan v zadnjem Vašem listu poginilo. r Na levi strani broda, pod streho ob Zginila je cela vrsta hiš brez vsacega sledu, na Po- ri a bližnjem otoku oljik, pripravlj so vršji vode videti je le kaj lesovine in hišne oprave. goste med trii prostora odri za in pa šotor za cesarja. Pred 10. uro Ob 11. uri tikoma pred prihodom Gothardskega odpeljal se je česar s svojega broda „Miramare kar je vlaka nastalo je tretje pogreznenje. Zopet pogreznile so se v jezero tri hiše in zopet je poginilo nekaj ljudi. Štirdeset hiš in približno 30 oseb potopljenih je v jezeru, 50 do 100 oseb pa se pogreša. naznanjal strel ob 10. uri prišel topov na bližnjih vojnih brodovih. Toč na vnostni prostor cesar in na svoji strani kumico-namestn nadvojvodico rijo Te režijo, z mnogobrojnim spremstvom vojaških ih Ko 80 zvečer ob 7. uri ljudje reševali svoje imetje ter nakladali na vozove, da bi je odpeljali, začel se je dostojanstvenikov Slovesnost sama pričela se z blagoslavljanjem novega broda, kateri posel j izvrševal na enkrat voz pogrezati. Trije možje bili so na njem. mornarski škof Račič z asistenco 5 duhovnikom tikoma Eden takoj zakliče: Bežite! bežite! Vsi trije skočijo raz Pred cesarjevim šotorom. voza in jim je bilo mogoče z večino navzočih rešiti se. Potem začeli so delavci arsenala spodbijati in od- Mizar v Luzernu rešil se je s skokom z druzega nad stranjevati opore novega broda, kar se ie zvršUo na obeh stropja svoje hiše, drugi, ki se je ob 4. uri z veliko silo straneh enakomerno v primeroma kratkem času. Ko so rešil na čolnu, bil je ob se je uri v svojem stanovanji ter bile te priprave dogna s skokom s prvega nadstropja mogel rešiti. Dva rice baron S ter nek v šotor cesarjev podal se je poveljnik morna te učenca gimnazijo in dva kapucina našla sta pri vanji druzih svojo smrt. ga v dalj- rese- nem nagovoru prosil dovoljenja, da se sme novi parnik po dovolj prvo pomočjo bila je popoludne na mestu nagloma spustiti v morje. cesarjevem krščen na ime cesarjevičevo i osnovana pomočna družba, katera je branila ljudem, ho diti tje Cesar dovolil je bila nevarnost To je pripustilo da to v primerno daljem gov Po se je iz nekaterih hiš, ki so bile v nevarnosti, rešila živina in hišna oprava. tem pa je nadvojvodica-kumica izrekla krščevanje v imenu cesarice, potem pa je pritisnila na tje napeljano električno zvezo tako, da je zadej vštric sidra obešena šam- panjska polna flaša omahnila proti steni broda, se tam na vojnih oklopnicah in odločen sem bil na oklopnico razbila in jo tekočina polila. Potem pričelo se je pomi- „Don Juan 'Avstria". Po nekaterih zmešnjavah kanje broda po krog 12° pobešeni drči. Prvi sunek po- zarad popotnih kofrov, katere so povzročili samo laščino sredoval je hidravlični pritisek parnega stroja za brodom umeči postrežčiki stopili smo vsak v čoln dotične oklop- postavljenega. Po tretjem pritisku začelo je hrusteti in niče. burja gugala je krepko morske valove, načelniku pokati pod brodom podloženo močno lesovje in takoj po mornarjev na čolnu odnesla je celo kapico v vodo, da še daljnih treh potiskih začelo se je to lesovje z brodom so mu je težko rešili iz valov, po preteklih 15 minutah vred pomikati proti morju. Mornarji na novem brodu prišli smo do našega broda, kmalu smo se skobocali po krog 200 muž in pa delavci oglase se z glasnimi „hurra" okoli pet metrov visokik stopnicah na površje ter se klici, godbe spodaj zagodejo cesarsko himno, topovi so- predstavili prijazno sprejemajočemu poveljniku in čast-sednih brodov pa so glasno odmevali med glasovi godeb. nikom na brodu. približno eni minuti bil je tek do morja končan, novokrščenec se veselo zaguga v valovih, ko se oprosti Dokler se je eskadra 6 brodov in pa manji parnik r Greif U s cesarsko zastavo odpravil za odhod, pretekla z železjem obtežene, z vrvimi povezane hrastove podlage, je še obilna ura. Meni predstavil se je med drugimi Preskočim dogodbe do večera, ko se je krog ure takoj tudi mornarski častnik, (L. - Sch. - Lieutenant) A. pričela krasna razsvitljava mesta pritišja in brodov. Mesto Vertovec, rojen Vipavec, ki mi je z veliko ljubeznji in mornarica storile ste vse, da se tu napravi vostjo takoj po prihodu razkazal vse prostore in dele veličastna, pa tudi nebes hotel je storiti svoje. Prišla velikega parnika. Jako zanimivo je videti, kako pri-je komaj ura razsvitljave, ko se je vse obnebje prevleklo pravno je razdeljena vsa potrebščina za velikanske stroje, streljivo za topove; puške, mitrajleze in pa potrebščina ? s črnimi oblaki. Prvi brodovi v zatišji začeli so se razsvitljavati de- za približno 400 ljudi na primeroma malem prostoru loma električno, deloma z lampijuni in plinom, pa tudi ker večji del prostora potrebujejo vojaki in veliki topovi, nebes prižigal je ob enem svitle, švigajoče bliske v nizko pobešenih. črnih oblakih, tako, da je bil pogled na za- tudi naš brod kot četrti v vrsti cele eskadre. tišje in na med tem tudi krasno razsvitljeuo mesto ve- Skoz ožine zatišja in memo otrjenih bregov kmalu ličasten. Ko je bilo ura 8 in 20 minut, začel se je premikati mestu odlikovala se je pri tem posebno so pribrodili na široko morje. v arena" in pa mestna hiša. v • temne višine začele so švigati šumeče rakete, s Veličastna je bila vožnja sred razburjenih, v solnč-nem svitu bleskečih se valov na mogočnem parniku, ki katerih vrhov so polagoma padale mnogobarvene zvezde, je po vsem mirno oral globoko, skoraj črno morje. so svoje lučice podvojevale v temnih valovih spodaj Poveljnik eskadre dajal je povelja drugim brodovom z valečega se morja. Po minuli pol uri razsvitljave začnejo zastavami, katere, kakor pisana povelja, po nalašč za to padati debele kaplje, prestraši se po bregovih morja na- pripravljeni knjigi čita vsak častnik. stavljena, praznično oblečena množica ljudstva; čez malo Vozili smo se vedno približno dve uri daleč od časa dež preneha pa le za kakih pet minut. Potem pa isters.sih bregov in krog 11. ure bili smo vštric mesta se vlije taka ploha, da je ljudstvo bežalo tekoma, pod Rovigno, kamor seje na parniku „Greif vozil nad dežnike stiskale so se po tri in štiri osebe, bližne veže vojvoda Karol Ludovik s svojo soprogo kumico M a so bile takoj napolnj ob enem pa se zaslišijo gro- r i j o Terezijo. Vojni brodovi dobili so povelje, voziti inoviti živio-klici namenjeni z broda po železnici došlemu počasi in polagoma pomikal se je Greif U med obe vrsti cesarju, ki hotel e ledati vitij je pa huda ploha storila prerani konec mesta, kateri 7 Čez ulice parnikov. Prej uže dano je bilo mornarjem povelje, napete vezi, na katerih so se malo prej naj- krasno-barvani lampijoni, bile so na enkrat prazne, lepša razsvitljava čolnov v zatišji postala je nemogoča čakali so mornarji zlesti v vrvovje parnikovih jamborov, tako, da so sloneli še lesketali v vrveh pri vrhu po eden, nižje po dva, dalje po trije in najbližje brodovega povšja po štirje v eni vrsti. Tako in vrh tega ni zoperstati nalivu. bilo ljudstva več, katero bi bilo moglo do ez uro nehal je naliv, pa se nika. # • krepki v treh kopah prihoda cesarskega par-Ko se je bližal vsakemu parniRu, zagromeli so hurra"-klici po širokem podnebji, da je bilo ve- 5? polnoči ponovil še dvakrat, potem začela je pihati rezna selje, nadvojvoda s soprogo pa se je prijazno zahvaljeval bilo je nebo zopet ua vrhu svojega broda za veličastne pozdrave. burja in na rano jutro m vega jutra jasno, zrak čist in pred malo urami blatnaste tla sušila je urno dobrodejna burja. po- Danes jutro kazal je P ulj vse drugi obraz. Uže krog 6. ure zjutraj zbiralo se je mnogo občinstva na Ko je bil ,,Greif" uže memo vojnih brodov in so bili oddani uže ustni pozdravi, pričeli so brodovi pozdravljati s topovi. Veličastno se je razlegalo po neomejenih ravninah Adrije, ko je zaporedoma vsak parnik sprožil po 21 bregovih zatišja, bližnje kavarne bile so polne izrednih močnih strelov iz velikih topov. gostov, postreščeki donašali so kofre, ker vozniki so Po tem lepem prizoru nadaljevala se eličastna tukaj zelo redki. > Mnogo gostov odpeljalo se je proti domu po želez vožnja. Krog 12. ure podali so se mornarji k obedu • kmalu potem pogostil je nas poveljnik broda, ki nam je niči, nekaj na zasobnih ali pa Lloydovih brodovih de- Spl0h na razpolaganje dal vse svoje prostore in zaloge, loma proti Reki, deloma proti Trstu. Jaz bil sem z ne- jako razumen častnik je kozmopolit, vojaške katerimi tovariši vred vabljen proti Trstu odpeljati se namestnik njegov rod iskren Ceh, drugi namestnik Slovenec j 224 dalje so Nemci, Madjari, Hrvatje, Poljaki i tako » da se Francoska. soboto večer imel se je bivši prav reče, da je na vsakem parniku zastopana država z vojni minister Boulanger odpeljati s Pariza v svojo nova vsemi svojimi narodi. Mornarji so skoraj izključno dal- garnizijo. Na tisoče ljudstva zbralo se je na tamošnjem matinski Hrvatje, krepki in jako razumni, lepi mladenči. južnem kolodvoru in so hoteli s silo zabraniti njegov odhod. Konečno umaknil se je skrivaj v civilni obleki Krog 5. ure popoludne dospeli smo v Trst ves zapuščen. skoraj na sami lokomativi. Bismark bo pa gotovo zopet raz Ljubljane. — Sklep šolskega leta. Minulo soboto, jarjen, da mu Parižani še nočejo biti pokorni. t. m. sklenile so se srednje šole; ljudske šole dne sklenile se bodo baje koncem tega tedna. Gospod A. Globočnik Bolgarska zopet zvonec nosi ta teden v veliki politiki. Malo znani in veliko obrekovani bolgarski poli-c. kr. deželne vlade v tiki romali so skoraj celo leto krog evropejskih dvorov Ljubljani svetovalec, imenovan je za konservatorja starin in državnikov, da bi si poiskali primerno dobrega no za Kranjsko. vega kneza. Pobiranje milodarov za dolenjske potočnike do- Poročalo se je, da jim je spodletelo vse iskanje in volilo je ministerstvo notranjih zadev tudi na Stajar- moledovanje in ves svet se ni nadejal druzega, kakor to, da vladarstvo to neuspešno prizadevanje naznani ravno skem, Koroškem in Primorskem. Slovensko uradovanje v sodnije južne Štajarske sklicanemu velikemu Sobranju. Pa kaj se zgodi? So- uvesti prizadeva si, kakor čujemo, pravosodno minister- branje izvoli soglasno za kneza Bolgarske iineza Ferdi stvo po vsej moči. — Da se okrožne sodnije predsednik nanda Coburškega, in izvoljenec naznani Sobranju, da Heinricher in pa višje sodnije predsednik Waser ne umak- volitev sprejme in vladarstvo nastopi, ako Turška volitvi neta z lepo z staronavajene nemške šablone, to je gotovo, pritrdi in jo velevlasti odobre. Kaj bo konec tej volitvi, Boj je toraj gotov, toda nadejamo se, da bode vspešen. se danes še ne ve, vsikakor pa je videti, da bolgarsko Za potočnike dolenjske dovolil je deželni odbor vladarstvo ravna v popolnem soglasji s prijaznimi kranjski podporo 2000 gold. Za osuševanje Račinske doline so preiskave de- vladami in da si je vladarstvo tudi s tem korakom po-vekšalo sočutje Evrope. želnega inženirja, kakor piše T) L. Z. U J tako ugodne » da se bode to v kratkem času in z malimi stroški dalo izvršiti. Kosti Kopitarjeve prineso se z St. Markserskega pokopališča dunajskega na tamošnjo osredno pokopališče Najnovejše vesti. Dunaja dne 12. julija. Deputacija bolgarskega v rakev za slavne može ? dosedanji nagrobni kamen Ko- pitarjev pa se pripelje v naš deželni muzej. Velik požar uničil je minuli petek večer tretjino trga Ribniškega. Pogorelo je 27 hiš in 41 gospodarskih poslopij z vsemi zalogami in opravo, tudi en konj Sobranja je zvečer sem dospela; na kolodvoru pričakoval jo je tajnik princa Coburškega, jutri poda se z za-stopom vladarstva v Ebenthal. Praga dne 12. julija. — Vpokojeni generalmajor in bivši državni poslanec Samec umrl je po dveletni bolezni v blaznici. in Pariz dne 12. julija. Zborniški predsednik Flo več prešičev poginilo je v ognji, bkoda se ceni na 80.000 gold. Zažgal je trgovca Pauser-ja komi Fr. Pucelj, katerega so vže dejali v zapor Nad 200 ljudi je brez strehe. Blagoslavljenje zastave „Slavčeve" vršilo se je to nedeljo v Ljubljani in Šiški sijajno. Stritarjevih zbranih spisov prišel je na »vitlo segajoč do strani 125. ter obsega pesmi, kakor quet dal je ostavko zarad nemira med včerajšnjo sejo Zbornica odklonila je ostavko soglasno. Petrograd 12. julija. Novoja Vremja" pripo ? snopič prejšnja dva snopiča. Ueber die Eisenbahnfrage von Triest", spisal Cesar Camboni, imenuje se večja brošura, v kateri se Divač do ročajo danes, Bolgarsko prepustiti svoji osodi, dokler iz-hodno vprašanje ne stopi v prvo vrsto. Ruski tedaj vsaj ne bode treba od nikogar vljudnosti sprejemati. Belgrad 12. julija. — Kraljica se je sem vrnila. Kralj jo je sprejel pri izstopu iz parobroda. Tirnova. Novo ministerstvo s predsednikom J5 Stoilov-om je ustanovljeno. priporoča nadaljevanje državne železnice z Škofje Loke in s Kranja preko Lobelja v Celovec. Laška zelo iznemir Zadnj poročila o koleri v Sicilij so Iz Catanije beži prebivalstvo zad Novičar iz domačih m tujih dežel. njih treh dneh umrlo je 200 oseb za kolero. Značaj epidemije je nevaren, ker izmed obolelih umira po 70°/0. Posebno hudo napada kolera garnizije, zato te zapuščajo ao mini- kosarne in bivajo pred mestom v šotorih Voj Dunaja. Cesar dokončal je svoje potovanje na jugu, cesarjevič Rudolf pa se vrača od dolgega, sijajnega potovanja na severu nazaj čez Ogersko. — Es-kadra oklopnic je razpuščena in v vajah ostane samo sterstvo preklicalo je naredbo zarad vojaških vaj in pre meščenj glede Sicilije. Ministerstvo notranjih zadev zau kazalo je železniški promet s Catanijo popolnoma ustaviti Messini pripetila sta se 2, v Palermi 8 slučajev kolere Bosna Zadra prinašajo „Nar Listi u vest ? da je 28 občin banjaluške okraj pri bosenski deželni nekaj manjih vojnih brodov. Diplomati imajo zopet čez vladi vložilo prošnjo, v kateri se prosi prevstrojbe dose glavo dosti posla z bolgarskim vprašanjem. dan j težiloega načina pobiranja desetine Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj