PRILOGA
DIRKA PO SLOVENIJI
URGENTNI CENTRI
Se bliža razpad organizacije dela? str. 2-3
TV SPORED
str. 34-39
■o
■-slim IT"-
im
■in im
-r-
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 22/ Leto 76 / 3. junij 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
V Gornjem Gradu posvečen novi celjski škof
Potem ko je marca papež Frančišek za novega celjskega škofa imenoval dr. Maksimilijana Matjaža, je ta minulo nedeljo v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu prejel škofovsko posvečenje. Na tem mestu je nasledil Stanislava Lipovška, ki je pred tremi leti, ko je napolnil 75 let, odstopil. V teh, tudi za katoliško cerkev zahtevnih časih, je nuncij novemu celjskemu škofu Maksimilijanu med drugim položil na srce, naj spodbuja konstruktiven dialog in sodelovanje in se ne zapira v majhno skupino izbranih ter naj brez strahu laiškim vernikom zaupa številne odgovornosti. str. 29
INTERVJU
Zvezdan Martič, novinar in
urednik
str. 26-27
2
AKTUALNO
ZADETKI
»V Dnevniku recimo me vsi vidijo, a naslednji dan vedo samo to, kaj sem imel oblečeno. O dokumentarnem filmu pa se pogovarjajo, si zapomnijo sporočilo, mogoče celo vpliva na koga, da sprejme ali spremeni odnos do stvari, vrednot.«
Zvezdan Martič, avtor dokumentarcev na TV Slovenija
»Sam si želim le, da bi se čebele dobro najedle in v čim boljšem stanju prezi-mile, tudi če medu letos ne bom točil.« dr. Peter Kozmus, ČZS
»Z dodelanim konceptom sejma predstavljamo novo usmeritev, ki bo odprla nova področja podjetjem za zagotavljanje zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva.«
Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma
»Naša želja je nekoč sestaviti ekipo za dirko Po Sloveniji, kajti če že gostimo dirko v Celju, nastopajmo na njej z domačimi tekmovalci. Imamo še tri, štiri leta časa, da to uresničimo.«
Brane Mernik, predsednik Kolesarskega kluba knežjega mesta Celje
»Bilo je dobro, da so naši fantje nekaj dni prej premagali Koper in se izognili devetemu mestu ter dodatnim kvalifikacijam, toda ob tem so se čustveno izpraznili. To je bilo očitno na tekmi finala pokala NZS.«
Valerij Kolotilo, generalni direktor NK Celje
ČETRTEK
PETEK
25
27
SOBOTA
O
NEDELJA
12
28 14
o
a»
oc <
Tudi v Celju težave
Se bliža razpad organizacije dela v urgentnih centrih?
Zatem ko se je pred dnevi zaradi trenutne situacije in večjega števila bolnikov pokazala težava pri organizaciji dela v Urgentnem centru Novo mesto, je samo še vprašanje časa, kdaj bo »počilo« v Celju. Celjska bolnišnica ima delovanje urgentnega centra urejeno na »dveh tirih«, kar pomeni, da je prva urgenca namenjena covidnim bolnikom in druga bolnikom brez znakov okužbe z novim koronavirusom. Razlog za težave v Celju je tudi težja dostopnost do družinskih zdravnikov, kar pomeni, da več ljudi pomoč poišče v urgentnem centru, ki je ves čas odprt. Kje je torej srž problema in kje rešitev? Naj spomnimo, da tako v zdravstvenih domovih in bolnišnici trdijo, da je zdravstvenega kadra premalo in da je osebje po 16 mesecih epidemije že popolnoma izgorelo.
SIMONA SOLINIC
Minuli petek je bila ura natančno 13.00, ko smo s predstojnikom Urgentnega centra Celje (UCC) Andrejem Stra-hovnikom, dr. med., specialistom splošne kirurgije, vstopili v urgentni center, ki je namenjen osebam brez suma na okužbo z novim koronavirusom. Čakalnica je bila polna, polna je bila tudi opazovalnica, kjer je nekaj bolnikov čakalo na diagnostiko. »Večina čakajočih ob prihodu pove, da so pomoč poiskali pri nas, ker ne morejo priti v stik z osebnim zdravnikom,« pravi Strahovnik.
Morda je kriv
sistem
»Celotna zadrega je v metodologiji dela urgentnih centrov, ki je sicer zapisana v dokumentih, vendar se je od ustanovitve urgentnih centrov izkazalo, da jo vsak razume drugače. V državi ni dveh urgentnih centrov, ki bi delovala enako ali podobno, torej je precej neusklajenosti. Srž problema je, da so trenutno urgentni centri preobreme-
njeni zaradi težje dostopnosti do družinskih zdravnikov,« trdi Strahovnik. Izplen tega je, da gredo ljudje tja, kjer so vrata odprta ves čas. In to so v urgentnih centrih.
Da je v UCC zaradi težje dostopnosti družinskih zdravnikov težka situacija, potrdi tudi direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek: »V delu urgence beležimo visoko izčrpanost zaposlenih, še posebej ker je zaradi epidemije urgen-tni center ^^ še vedno
J И
organi z i r a n na dveh j lokacijah, kar pomeni, da osebje opravi tudi več nadur.«
Za bolnika je njegova težava največja. Ob tem je zanj nepomembno, kako je delo organizirano, pomembno
je le, da dobi ustrezno oskrbo. Tega se v bolnišnici zavedajo. A treba je vedeti, da je v ozadju trenutne situacije - kot je pojasnil Strahovnik - metodologija dela. Preden so bili ustanovljeni urgentni centri, je dežurna urgentna služba delovala pod okriljem Zdravstvenega doma Celje, od koder so bolnike z nujnimi stanji pošiljali v nekdanjo urgenco, večino pa so oskrbeli tam. Nato se je ta dežurna služba priključila bolnišnici, kar pomeni, da zdaj v urgentnem centru deluje tako imenovana enota splošne nujne medicinske pomoči, v kateri preglede izvajajo družinski zdravniki. Medtem ko so v času prejšnje organizacije dela družinski zdravniki glede na delovno pogodbo z zdravstvenim domom dežurstva morali opravljati, danes ni več tako. Ker ambulanta za hitre preglede zdaj spada pod UCC, je dežuranje na tem de-lovišču prostovoljna odločitev posameznega družinskega zdravnika oziroma od njegove dobre volje.
Če se družinski zdravnik odloči za delo v UCC, sklene podjemno ^^ pogodbo z I bolnišnico in opredeli, koliko ur lahko v centru mesečno opravi. A ob prehodu na nov način
os ЛМ1Г
J,p
delovanja urgentnih centrov, ki so bili takrat eden od projektov, na katerega je bilo slovensko zdravstvo najbolj ponosno,
je na ravni države popolna organizacija »nekje obstala«, dodaja Guček Zakoškova. »O organizaciji dela v urgentnih centrih ni bilo dokončnega dogovora predvsem o obravnavi na posameznih deloviščih znotraj centrov. Za bolnišnico to pomeni, še posebej v času epidemije, da nam zdravstvenega kadra primanjkuje tudi za delo v ambulantah za hitre preglede. Na ravni države bo tako potreben velik, predvsem hiter premislek, kako to urediti,« dodaja direktorica.
Rešitev bi tako bila, da bi bila enota za hitre preglede v urgentnem centru spet opredeljena kot del ZD Celje, kar bi pomenilo, da bi organizacijo dela v njej prevzel zdravstveni dom, ki bi po obstoječih pogodbah z družinskimi zdravniki na delo v urgentnem centru razporejal zaposlene. Zdaj ti k delu v urgentnem centru niso zakonsko zavezani.
Ta teden tako so po naših podatkih bili že pogovori na ravni bolnišnic, zdravniške zbornice in ministrstva za zdravje. Na slednjem je od letos kot državni sekretar zaposlen tudi nekdanji strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar, ki se težave glede na svoje delo v Celju še posebej dobro zaveda. A po neuradnih informacijah ministrstvo ni naklonjeno ponovni pridružitvi ambulante za hitre preglede k zdravstvenemu domu ...
»Krpajo«
Ker so pred vrati dopusti, obstaja resen strah, kako bo mogoče delo v UCC organizirati tako, da bo deloval kot mora. Zdaj se je torej pojavila težava, ker bolnišnica s svojim zdravstvenim kadrom ne zmo-
AKTUALNO
3
re »pokriti« vseh delovišč v ur-gentnem centru, za katere so pristojni družinski zdravniki. Podobno je tudi v pediatričnem urgentnem centru, kjer naj bi odpoved dali trije pedia-tri. »Kot bolnišnica enostavno ne moremo prisiliti družinskih zdravnikov, katerih delodajalec je po pogodbi zdravstveni dom, da morajo delati še v ur-gentnem centru, saj se za to lahko odločijo le sami. Tako je nastal tudi pravni problem,« razlaga Guček Zakoškova. Da nekako »krpajo« nastalo zagato, zdaj v ambulanti za hitre preglede - poleg družinskih zdravnikov, ki se odločijo za podjemne pogodbe - delajo tudi bolnišnični specializanti, pripravniki in urgentni zdravniki, ki bi sicer morali biti na ostalih deloviščih. Ni skrivnost, da so se nekateri urgen-tni zdravniki temu tudi delno uprli, saj so specializirani za nujna stanja.
Guček Zakoškova ob tem izpostavlja, da so nekateri zaposleni že dali odpoved in odšli delat na primarno zdravstveno raven, torej v zdravstvene domove. V teh primerih je šlo predvsem za medicinske sestre. Znano je, da delo na primarni ravno za nekoga iz bolnišnice pomeni delo brez nočnih izmen ali dežurstva ob koncih tedna. Edino, če se zdravstveni delavec potem ne odloči, da pa bi vseeno sodeloval z bolnišnico preko - podjemne pogodbe. Če se mu finančno bolj splača, potem je takšen prehod z enega delovnega mesta na drugega razumljiv.
»Težava je
večplastna«
Predstojnik Urgentnega centra Celje Andrej Strahovnik razume nastalo situacijo, a kljub temu opozarja, da mora biti kmalu rešena na ravni celotne države. Drugače se zna zgoditi, da bo sledil zlom sistema urgentnih centrov: »Težava je večplastna. V urgentnih centrih poleg vseh obravnavamo tudi bolnike zaradi postcovi-dnega sindroma, ogromno je starejših bolnikov, ki s svojimi zdravniki težko vzpostavijo komunikacijo po spletu ... Ob
tem se je treba zavedati, da zaposleni delajo že 16 mesecev v izrednih razmerah in da so izgoreli do skrajnosti. Eden od pokazateljev tega so bolniški staleži, drugi pa so odpovedi. Izgorelost je alarmantna.« Ob tem se sogovornik zaveda, da je podobno tudi pri družinskih zdravnikih, ki so vpeti še v organizacijo cepljenja proti covi-du-19, kar tudi zanje pomeni več dela.
Strahovnik dodaja, da je problem tudi pomanjkanje zdravnikov, ne le pomanjkanje zanimanja za delo v urgentnem centru. Tistim družinskim zdravnikom, ki se odločajo po podjemni pogodbi delati v ambulantah za hitre preglede, je to delo tudi izziv: »Vedo, da je v bolnišnici strokovni razvoj hitrejši, boljša je dostopnost do vseh diagnostičnih preiskav, težava pa je, da niso natančno dorečene kompetence. V bolnišnici je vsa diagnostika na voljo vsem zdravnikom, hkrati je na voljo tudi 24-urna konzultacija s specialisti. Ob tem so obremenitve dela tako zelo velike, da so te meje težko določljive. Mi smo pozvali tudi druge zdravstvene domove, da bi se njihovi zdravniki odločili za delo v urgentnem centru, a je bil odziv ničen,« pravi Strahovnik.
Ob tem se odpira tudi vprašanje o slovenskem sistemu tri-aže, torej prve ocene bolnika, ki poišče pomoč. V Sloveniji je tako imenovani manchesterski sistem triaže, ki določa nujnost zdravstvenega stanja bolnika, ne pa specialnosti področja njegove bolezni. Drugače zapisano - ko pride bolnik v UCC, ga v triaži obravnava usposobljena medicinska sestra in določi stopnjo nujnosti, ponekod v tujini pa je v triažo vključen zdravnik, ki odloča o področju, kamor spada bolnikovo zdravstveno stanje. Če bi bilo več družinskih zdravnikov, bi lahko morda bil uveden sistem, po katerem bi bolnike hitreje napotili tudi znotraj urgentne-ga centra k specialistom določenih strok. Tako se dogaja, da morajo bolniki več ur čakati na enostavno diagnostiko, saj imajo prednost tisti, ki potrebujejo nujno pomoč takoj.
»Podcenjujoč odnos
mora biti v kali
zatrt«
Lani, ko je bilo veliko govora o dostopnosti družinskih zdravnikov, je bilo pri teh mogoče opaziti tudi slabo voljo zaradi »podcenjujočega« odnosa specialistov do tega področja dela. Ta naj bi se pokazal že v času študija medicine, so nas opozarjali, kjer naj bi dobili študentje občutek, da je biti danes specialist več vredno kot biti družinski zdravnik. Nato tudi med delom, kjer naj bi bolniki od nekaterih specialistov slišali izjave, kot so »ne vem, zakaj vas je osebni zdravnik napotil k meni« in podobno. Po naših podatkih naj bi do nekaterih nesoglasij prihajalo tudi v urgentnem centru, kjer naj bi družinski zdravniki bolnike iz ambulante, kjer delo izvajajo družinski zdravniki, preveč usmerjali v sekundarni del ur-gentnega centra, torej k specialistom. Razlog za slabo voljo naj bi bilo mnenje specialistov, da bi lahko nekatere bolnike oskrbeli družinski zdravniki v začetnem delu centra.
Na takšne navedbe Strahov-nik odgovarja: »V medicini mora biti vsem skupna skrb za bolnike, kakršenkoli podcenjujoč odnos do kateregakoli kolega zdravnika mora biti v kali zatrt. Ob tem mora biti jasno razmejeno, kdo za koga kje skrbi. Res je, da je bil odnos družinske medicine vsa ta leta zanemarjen s političnega vidika in posledice se kažejo v situacijah, kot je ta, v kateri smo se znašli, in v krizah, kot je epidemija.« Strahovnik dodaja, da tudi med delom odnos specialistov do družinskih zdravnikov ni podcenjujoč. »Tudi kirurg bi delal v ambulanti za hitre preglede, ampak v to ambulanto pridejo vsi bolniki, ne samo kirurški. Trdim, da je v ambulanti za hitre preglede prijetno delati, saj tam celostno obravnavaš bolnika, kar je izziv za vsakega zdravnika, a verjamem, da so obremenitve tako zelo velike, da je to postalo za marsikoga nezanimivo,« dodaja sogovornik.
Foto: SHERPA
Splošna bolnišnica Celje je v prvem četrtletju letošnjega leta imela 1,088 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. K temu sta veliko pripomogla epidemija in predvsem veliko znižanje cen za covidne bolnike. Največ covidnih bolnikov je bilo v celjski bolnišnici hospi-taliziranih januarja letos, 406. Februarja je sledil upad tega števila, a se je nato začel tretji val epidemije. Bolnišnica je sicer izdelala tako imenovano izhodno strategijo, s katero bi v čim krajšem času nadoknadila zaostanke v rednih programih dela. To bodo poskušali urediti predvsem junija, da bodo ulovili čas pred dopusti tistih zaposlenih, ki v zadnjem letu zaradi epidemije dopusta sploh niso mogli izkoristiti. Največji upad rednega programa v bolnišnici je bil pri operativnih posegih. Program akutne obravnave so opravili skoraj v 80 odstotkih obsega. V bolnišnici dodajajo, da je epidemija povečala tudi stroške dela, kjer je poglavitni del povečanja stroškov vezan na izplačila dodatkov k plačam in na izplačila nadurnega dela.
Kaj pravijo v Zdravstvenem domu Celje?
Ni skrivnost, da je že od začetka delovanja UCC zaznati trenja v odnosu med Splošno bolnišnico Celje in ZD Celje. Navidezno trenja sproti rešujejo, a razmere, kot so nastale na področju urgence, kažejo, da odnos vendarle ni tako gladek, kot se zdi navzven.
»Zdravniki iz ZD Celje opravijo v enoti splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) UCC do 45 odstotkov >nočnih ambulant< in do 90 odstotkov ambulantnega dela v dneh vikenda,« pravijo v upravi ZD Celje.
»Do letošnje menjave strokovnega vodstva to vprašanje na strani bolnišnice ni bilo izpostavljeno, kljub temu da naj bi se >vleklo< že dlje časa. Z novim strokovnim vodstvom bolnišnice smo uspeli razjasniti vzroke, ki že več let odvračajo zdravnike družinske medicine od dela v tako imenovanem modro--zelenem sektorju urgentnega centra. Upamo, da se bo organizacija dela zelo hitro spremenila, da bodo družinski zdravniki obravnavali bolnike, ki spadajo v SNMP, kirurgi kirurške bolnike in internisti internistične bolnike,« so jasni v zdravstvenem domu in dodajajo, da je delo v tej enoti enako delu v ambulanti družinske medicine.
»Če v to ambulanto zaradi organizacijskih razlogov preusmerjajo internistične in kirurške bolnike, jih družinski zdravniki ne moremo in ne
Nekoč
NUJNA MEOICINSKA POMOČ
REŠEVALNA POSTAJA
znamo obravnavati. Posledično se za to delo ne odločamo več,« še pojasnjujejo. Poudarjajo, da je bil prenos tega dela urgence pod okrilje celjske bolnišnice izveden leta 2018 zaradi zahteve bolnišnice po prevzemu te službe. »Odločitvi smo nasprotovali, a smo dobili uradno navodilo Ministrstva RS za zdravje, da je to treba prepustiti bolnišnici. Tako se je tudi zgodilo,« dodajajo v ZD Celje.
Na vprašanje, ali bi se strinjali, da bi dežurstvo v am-
bulantah na primarni ravni v UCC ponovno popolnoma prešlo pod zdravstveni dom, odgovarjajo, da o tem trenutno ne razmišljajo: »ZD Celje bi teoretično lahko prevzel samo SNMP-del (modro-zeleni sektor, hitri pregledi brez nujnih intervencij na terenu), saj nimamo zaposlenih urgentnih zdravnikov (niti jih ni dovolj na trgu dela). Bi pa za to službo morali urediti svoje prostore v ZD Celje, saj so prostori SNMP v Splošni bolnišnici Celje neustrezni.«
Težave so tudi v pediatričnem urgentnem centru
Ortodontija nezanimiva?
V Zdravstvenem domu Celje do nadaljnjega ne zagotavljajo več programa ortodontije. Razlog je, da se na razpis za delovno mesto specialist ortodont ni prijavil nihče. Odpoved je dala tudi Nadežda Stanojević, specialistka čeljustne in zobne ortopedije, ki je konec maja odšla iz celjskega zdravstvenega doma.
Med tem časom sta tudi dva specializanta po opravljenem specialističnem izpitu in vseh obveznostih do zdravstvenega doma začela delati samoplačniško in brez koncesije na drugi lokaciji. Situacija pomeni, da so vsi datumi za obravnavo v Zd Celje odpovedani, saj
ni zdravnika, ki bi bolnike lahko obravnaval. »Napotnice bodo sproščene in dokumentacija predana novemu ortodontu. Če bo obstoječa zdravnica prejela začasno koncesijo, bo lahko obravnavala bolnike v predvidenih datumih, saj se spremenita samo naziv izvajalca in lokacija dela zdravnice. Zdravnica je pripravljena nemoteno nadaljevati delo,« so sporočili iz ZD Celje. S področjem ortodontije je kup težav, saj zanimanja za to delo skoraj ni. Kaj to pomeni za bolnike in obravnave na področju te specialnosti dela, bomo podrobno poročali v prihodnji številki Novega tednika. SŠol
Protest minil v mirnem duhu
Minuli petek je bil v Ljubljani protest z nazivom Vseslovenska vstaja za predčasne volitve. Množica ljudi je zahtevala odstop vlade in predčasne volitve, program je bil na drugem prizorišču, kot je bil predviden.
Neprijavljenega shoda se je po navedbah policije udeležilo več tisoč ljudi, med temi je bilo mogoče opaziti tudi sindikate in nekatere poslance. Shod se je okoli 21. ure končal v križišču Celovške in Tivolske ceste. S policije so sporočili, da zoper tri organizatorje shoda vodijo postopek o prekršku po Zakonu o javnih zbiranjih, ugotovili so 26 kršitev Zakona o nalezljivih boleznih.
NT, foto: SHERPA
4
GOSPODARSTVO
Na lanske krizne razmere so se najbolj uspešno odzvale mikro družbe. Medtem ko so ostale družbe zabeležile padec prodaje, so ga mikro družbe povečale, rast njihovih prihodkov na tujih trgih je bila 25-odstotna, omogočile so 604 nove zaposlitve, obseg dodane vrednosti so povečale za desetino.
Gospodarstvo celjske regije v letu 2020
V celjski občini deluje 41 odstotkov vseh družb v regiji. Lani so ustvarile 44 odstotkov vseh čistih prihodkov, tretjino izvoza, približno dve petini čistega dobička in več kot polovico čiste izgube.
sta bili dve tretjini družb, a je bilo med njimi le 1,6 odstotka takšnih, ki so vsaka imele več kot pol milijona evrov čistega dobička. Dobiček več kot četrtine družb je znašal manj kot 5 tisoč evrov. Najbolj dobičkonosna so bila podjetja, ki sodijo v kemično dejavnost, na primer Cinkarna Celje, ter podjetja, ki proizvajajo kovinske izdelke in izdelke iz gume in plastičnih mas. Primerjava med občinami
Pet velikih ustvarilo polovico regijske izgube
Slabo poslovanje Uniorja je vplivalo na izid celotnega gospodarstva občine Zreče, saj se je obseg izgube zreških družb v primerjavi z letom 2019 lani povečal za kar 25-krat. Izgubo je imelo tudi podjetje Štore Steel. Koliko je znašala, v podjetju še niso razkrili, a so bile Štore lani edina občina v regiji, ki je poslovno leto zaključila z neto čisto izgubo.
Eden od večjih izgubašev je tudi iz trgovinske dejavnosti. Iz podatkov Ajpesa je namreč razvidno, da so podjetja iz te dejavnosti imela skupaj malo več kot 38 milijonov evrov čiste izgube, kar je osemkrat več kot v letu 2019. Tako kot pri dobičku tudi pri izgubi izstopa občina Celje. Družbe v njej so namreč pridelale malo več kot polovico regijske izgube.
Zaostanek za
državo se povečuje
Povprečna bruto plača v regiji se je lani zvišala za 44 evrov oziroma 2,9 odstotka. Znašala je 1.560 evrov. Kljub zvišanju se je razlika med povprečnimi plačami v regiji in na ravni celotne države še poglobila. Povprečna bruto plača vseh družb v državi je znašala 1.774 evrov. Slovensko povprečje so presegli le v štirih dejavnostih: v oskrbi z ele-
Tretjino regijskega izvoza, ki je v celoti znašal 2,428 milijarde evrov, so ustvarile celjske družbe. Na drugem mestu je bilo gospodarstvo žalske občine z malo več kot 14-odstotnim deležem, sledita občini Zreče in Prebold, vsaka z 10-odstotnim deležem.
Pričakovali smo, da bo lansko poslovanje celjske regije slabše, pravita Darja Lipičnik, vodja celjske izpostave Ajpesa, in direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Tomaž Benčina. Po podatkih, ki jih je na osnovi oddanih in še nerevidiranih letnih poročil podjetij zbral Ajpes, je gospodarstvo sicer ustvarilo manj prihodkov od prodaje kot leta 2019, imelo je manj dobička in več izgube, zmanjšala se je vrednost izvoza, a je bil končni rezultat pozitiven, saj je regija leto 2020 zaključila z neto čistim dobičkom. Večini podjetij je uspelo ohraniti število zaposlenih, k čemur so zagotovo pripomogle tudi državne pomoči, povprečna bruto plača se je nekoliko zvišala, zrasla je tudi produktivnost. So pa družbe na Celjskem za razliko od gospodarstva celotne države povečale zadolženost.
JANJA INTIHAR
»Nekatere dejavnosti so bile lani celo bolj uspešne kot v letu 2019. Očitno jim je kljub težkim razmeram uspelo najti nove tržne niže oziroma nove priložnosti na trgu. Izreden upad prihodkov je bil v gostinstvu, vendar delež te dejavnosti v celotnem regijskem gospodarstvu ni velik, velik padec je bil tudi v turizmu in rekreaciji. Uspešno je
bilo gradbeništvo, ki je kljub krizi ohranilo ali celo izboljšalo svoje poslovanje. Ključno je, da je regija ustvarila neto čisti dobiček, čeprav je bil nižji od predlanskega. Primerjava s celotno državo razkriva, da je določene kazalnike, na primer donosnost kapitala in sredstev, celo izboljšala,« na kratko ocenjuje Darja Lipič-nik.
Najbolj
dobičkonosna
kemična dejavnost
Gospodarske družbe v 21 občinah celjske regije so lani ustvarile 6,755 milijarde evrov prihodkov, kar je 5 odstotkov manj kot v letu 2019. Na tuje trge so prodale za 2,428 milijarde evrov izdelkov in storitev, kar pomeni, da se je vrednost izvoza zmanjšala za 7 odstotkov. Pogled po dejavnostih kaže, da so steber regijskega gospodarstva še vedno družbe, ki sodijo v predelovalno dejavnost in so izrazito izvozno usmerjene, saj so ustvarile več kot dve tretjini vseh regijskih prihodkov na tujem trgu. Zaposlovale so malo več kot dve petini vseh delavcev in ustvarile 45 odstotkov čistega dobička. Poslovno leto so zaključile s 111,4 milijona evrov neto čistega dobička, ki je sicer v celotnem regijskem gospodarstvu znašal 205 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2019 je bil neto čisti dobiček nižji za 80 milijonov evrov oziroma za 28 odstotkov.
Čisti dobiček družb je lani znašal 290 milijonov evrov, kar pomeni 10-odstotni upad glede na leto prej. Pozitivni
razkriva, da so največ čistega dobička ustvarili v Celju, kjer je tudi največ družb. Sledijo gospodarstva v občinah Žalec, Šentjur in Prebold.
Izguba zreških
družb 25-krat višja
Lani se je v regiji povečalo število podjetij, ki so imela izgubo, in tudi celotna izguba se je poglobila. Znašala je 85 milijonov evrov in je bila dvakrat višja kot predlani in tudi v vseh zadnjih petih letih. Z izgubo je poslovala tretjina vseh družb, ki so zaposlovale malo več kot 10.600 ljudi. Sedemnajst družb je imelo vsaka po več kot pol milijona evrov izgube, med njimi je pet podjetij, ki sodijo v kategorijo velikih in so ustvarila kar polovico regijske izgube. Kdo vse je v peterici, ki je skupaj imela 42,5 milijona evrov čiste izgube, nam ni uspelo izvedeti, saj posamični podatki o lanskem poslovanju za večino podjetij še niso javno objavljeni. Zagotovo je med njimi zreški Unior, ki je že pred časom sporočil, da je lansko poslovno leto zaključil z malo manj kot osmimi milijoni evrov čiste izgube.
ktrično energijo so povprečne plače znašale 2.205 evrov, v podjetjih z informacijsko in s komunikacijsko dejavnostjo 2.067 evrov, v zdravstvenem in socialnem varstvu 2.099 in v oskrbi z vodo, ravnanjem z odplakami in odpadki (te dejavnosti lani med tistimi, ki so presegali republiško povprečje, ni bilo) 1.831 evrov.
Podatki o plačah v posameznih občinah razkrivajo, da so republiško povprečje presegli samo v Vitanju, Dobju in Štorah, ki so bili že lani na vrhu lestvice. Nad regijskim povprečjem so bile plače v občinah Žalec, Šmarje pri Jelšah, Braslovče, Polzela, Zreče in Celje, v vseh ostalih občinah so bile povprečne plače v gospodarstvu nižje od 1.560 evrov. Najnižje so bile spet v občini Tabor, kjer so znašale 1.163 evrov, kar je 928 evrov
manj, kot so znašale povprečne plače v občini Vitanje. V Aj-pesu opozarjajo, da lahko na povprečje znatno vpliva višina plače ene same družbe, zlasti v občinah, kjer je registriranih le nekaj družb. To zagotovo velja za občino Dobje s samo štirimi družbami, ki je po višini povprečne plače že vsa leta v vrhu lestvice. Drugače je na primer z občino Prebold, ki je imela lani tretjo najslabšo povprečno bruto plačo. V tej občini je registriranih 130 podjetij z malo manj kot 2 tisoč zaposlenimi, jih je pa največ, približno 1.400, v družbi Odelo.
Najvišjo rast čistega dobička, bila je 32-odstotna, je lani zabeležilo gospodarstvo občine Braslovče.
Čeprav se je produktivnost v regiji zvišala za odstotek, še vedno zaostaja za Slovenijo. Vsak zaposleni je v povprečju ustvarili 41.201 evrov neto dodane vrednosti, kar je za poldrugi odstotek več kot predlani, a 12,6 odstotka manj, kot je znašala ta vrednost pri vseh družbah v državi. Po višini neto dodane vrednosti so izstopala podjetja iz občine Braslovče.
»Izvoz le redko
razočara«
O lanskem poslovanju regijskega gospodarstva Tomaž Benčina pravi, da je bilo boljše, kot so glede na okoliščine pričakovali v celjski gospodarski zbornici. »S stanjem seveda ne moremo biti zadovoljni, še posebej so nezadovoljni tisti, ki so utrpeli bistveni upad poslovanja. Na splošno lahko rečemo, da smo v regiji sicer padli, a bi lahko bilo še slabše,« meni Benčina in poudarja, da je v povprečju gospodarstvo regije poslovalo z dobičkom, kar nekaterim drugim regijam ni uspelo. »Seveda je to slaba uteha za tiste, ki so imeli izgubo ali so celo bili prisiljeni prenehati poslovati. Tudi za tiste, ki so ostali brez dela - in teh je bilo lani več kot leto prej - je stanje seveda težko. Menim, da je treba optimizem graditi na izvozu, kajti ta le redko razočara,« še pravi direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg-GrupA)
V celotni savinjski regiji, kamor poleg celjske sodi še savinj-sko-šaleška regija, se je lani čista izguba potrojila in je znašala 401 milijon evrov. Večino izgube (316 milijonov evrov) so imele družbe iz Sa-Ša regije. Savinjska regija je prvič po letu 2015 pristala v rdečih številkah, njena neto čista izguba je znašala 59 milijonov evrov.
Mineral lahko prevzame ptujskega gradbinca
Agencija za varstvo konkurence ne nasprotuje koncentraciji podjetij Mineral in CPIN, ki je večinski lastnik Cestnega podjetja Ptuj. Lastnik Minerala je nemško-bosanski poslovnež Fehim Selek, CPIN je v lasti nekdanjega direktorja cestnega podjetja Ferdinand Veingerl. Ptujskega gradbinca je želelo kupiti tudi slatinsko podjetje Gic Gradnje, a je bila ponudba, ki jo je Veingerlu poslal Mineral, očitno bolj mamljiva.
Gic Gradnje so marca odku- slale nekaj več kot 25-odstotni večinskemu lastniku Ferdu pile deleže šestih družbenikov lastnik te družbe. Ponudbo za Veingerlu, ki s svojo družbo Cestnega podjetja Ptuj ter po- odkup delnic so poslale tudi CPIN obvladuje približno 60
odstotkov cestnega podjetja, ter bile prepričane, da jim bo namera o združitvi dveh velikih gradbincev na Štajerskem uspela. A so se zadeve obrnile drugače.
Direktor in ustanovitelj Gic Gradenj Ivan Cajzek je svoj
vpliv na dogajanje in odločanje v Cestnem podjetju Ptuj poskušal uveljaviti še na drug način, s sklicem izredne seje skupščine, ki naj bi ga imenovala za člana upravnega odbora, a mu tudi to ni uspelo. Glasovi, ki jih ima, so bili namreč premalo in na seji je obveljala volja večinskega lastnika. Poleg sprememb v upravnem odboru so Cajzek in
še dva druga delničarja predlagali tudi imenovanje posebnega revizorja, ki bi pregledal svetovalne in druge pogodbe, ki jih je Cestno podjetje Ptuj sklenilo z družbo CPIN ter z njo kapitalsko ali sorodstveno povezanimi fizičnimi ali pravnimi osebami. Tudi tega njihovega predloga ostali delničarji niso podprli.
JI
GOSPODARSTVO
5
Namesto devetih letos v Celju najverjetneje le en sejem
Priprave na Mos v polnem zamahu
Družba Celjski sejem je z velikim zadovoljstvom sporočila, da so priprave na 53. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (Mos) v polnem zamahu. To bo prvi sejem po več kot enem letu prepovedi organiziranja sejemskih dejavnosti. Zadnji dogodek, ki so ga pripravili Celjani, je bil sejem Agritech februarja lani, odločili so se tudi za izvedbo spletnega Mosa, ki pa je bil bolj izhod v sili. Če bi bile razmere normalne, bi celjski sejmarji letos pripravili devet sejmov, a je zdaj na njenem seznamu ostal le Mos, ki bo od 15. do 19. septembra.
JANJA INTIHAR
»Prihajamo iz izjemno težkega obdobja, ki nam je vsem zamajalo tla pod nogami. Sejemska dejavnost spada med najbolj prizadeta področja, saj smo se več kot leto in pol soočali s popolno prepovedjo izvajanja dejavnosti. Kljub težkim časom smo našli čas za tehten premislek in naš osrednji sejem Mos vsebinsko dopolnili ter ga tako še dodatno odprli za predstavitev tistih podjetij, ki morda prej na njem niso našla svojega mesta,« pravi Robert Otorepec, izvršni di-
rektor družbe Celjski sejem. Prepričan je, da bo tako kot ostali sejmi v času okrevanja po krizi tudi jesenski Mos pomembno mesto za mnoga podjetja, ki želijo ponovno izstopiti iz povprečnosti ter »v živo« sklepati posle z morebitnimi kupci.
V družbi Celjski sejem napovedujejo, da se Mos vrača v prenovljeni podobi. »Z dodelanim konceptom sejma predstavljamo novo usmeritev, ki bo odprla nova področja podjetjem za zagotavljanje zelenega, digi-
talnega in odpornega gospodarstva. Nov vidik sovpada s strateškim načrtom državnih in evropskih direktiv, ki jih bodo podjetja lahko s pomočjo Mosa lažje vgradila v svoje poslovanje,« je prepričan Otorepec.
Država partnerica
letos Madžarska
Letošnji Mos bo tako kot že nekaj zadnjih let tudi letos razdeljen na pet vsebinsko različnih področij, od gradnje in obnove doma do predstavitev poslovnih storitev in priložnosti doma in v tujini ter tradicionalne ponudbe izdelkov za široko potrošnjo. Na Mosu bo letos kot država partnerica sodelovala Madžarska, svojo prisotnost na odprtju tega največjega poslovno-sejem-skega dogodka v Sloveniji je že potrdil predsednik vlade Janez Janša.
V celjski sejemski hiši pričakujejo, da se bodo ukrepi, ki trenutno za obiskovalce v zaprtih sejemskih prostorih
določajo pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani), enosmerno gibanje ter 10 kvadratnih metrov prostora za posameznika, do jeseni še nekoliko sprostili. Sicer pa, pravijo, celjsko sejmišče s svojimi velikimi zunanjimi in notranjimi površinami že zdaj zagotavlja vse pogoje za varno izvedbo sejmov.
Lani velika
poslovna škoda
Prepoved poslovanja, ki se je začela z razglasitvijo epidemije, je lani Celjskemu sejmu povzročila veliko poslovno škodo. Podjetje je ustvarilo le malo več kot 1,1 milijona evrov prihodkov, kar v primerjavi z letom 2019 pomeni 75-odstotni upad, namesto običajnega čistega dobička je imelo 677 tisoč evrov čiste izgube. V podjetju dobrih poslovnih rezultatov ne pričakujejo niti letos, saj bodo namesto načrtovanih devetih sejmov očitno lahko pripravili le Mos.
Predsednik uprave Elektra Celje Boris Kupec (desno) je ministru Andreju Vizjaku predstavil razvojne načrte družbe.
Še za 280 milijonov evrov naložb
Elektro Celje je od leta 2016 do 2020 v infrastrukturo za povečanje robustnosti omrežij in v gradnjo pametnih omrežij vložilo 116 milijonov evrov, v naslednjih letih načrtuje še za 280 milijonov evrov naložb. O tem so predstavniki podjetja seznanili tudi ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka na nedavnem obisku v Celju.
Predsednik uprave Elektra Celje Boris Kupec je s sodelavci ministru Andreju Vizjaku predstavil dejavnosti družbe ter razvojne načrte za zagotavljanje stabilne oskrbe gospodarstva in gospodinjstev z električno energijo na območju celjskega elektrodistribucijskega podjetja. Elektro Celje je z dosedanjimi vlaganji dosegel nadpovprečno robustnost omrežij in tudi delež uporabnikov, ki so že vključili v napredne sisteme merjenja, je nadpovprečen. Kot je poudaril Kupec, se v družbi ob načrtovanju in umeščanju elektroenergetskih objektov v prostor ter ob gradnji in obratovanju omrežja trudijo vključevati in prisluhniti različnim interesom lokalnih skupnosti. Pri strateškem in operativnem načrtovanju upoštevajo načela trajnostnega razvoja.
Za obsežna vlaganja v naslednjih desetih letih so se v Ele-ktru Celje odločili predvsem zaradi potreb gospodarstva in prebivalstva, ki jima želijo na celotnem območju, ki ga pokrivajo, zagotavljati kakovostno oskrbo ter omogočiti priključevanje novih uporabnikov ter uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije.	NT, foto: arhiv Elektro Celje
ZAPOSLIMO VEČJE ŠTEVILO SODELAVCEV
WEILER
ŽELITE PISATI USPESNO ZGODBO Z GLOBALNIM PODJETJEM? PRIDRUŽITE SE PODJETJU
NA
Lokacija Maribor:
•	Upravljalci stroja II
Lokacija Zreče
•	Razlagalci
•	Upravljalci stroja II
•	Skladiščni manipulanti
•	Pakovalci kontrolorji
Lokacija Loče
•	Vzdrževalci
•	Upravljalci stroja II
Zaupanja vrednega delodajalca,
možnost napredovanja in rasti,
dodatno pokojninsko zavarovanje,
usklajevanje poklicnega
in zasebnega življenja,
proces izobraževanja za vse zaposlene,
obdarovanje otrok in zaposlenih,
družinski dan in novoletna druženja,
aktivnosti v smeri skrbi za fizično
in duševno zdravje,
sorazmerni del regresa: izplačilo
za leto 2021 v višini 1.400,00 EUR,
konkurenčno plačilo: za redno
3 izmensko delo
1.350,00 - 1.400,00 EUR bruto
...in še mnogo več!
Vabimo vas, da svoje prijave z življenjepisom pošljete na elektronski naslov szalar@weilerabrasives.com oziroma na naslov WEILER Abrasives d.o.o., Tovarniška cesta 5, 3214 Zreče, s pripisom »za razpis«. Za kakršnekoli dodatne informacije pokličite Silvestro Zalar na telefonsko številko 03 7575 334.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Termično obdelali že 300 tisoč ton odpadkov in blata
Nov mejnik Toplarne Celje
Zaradi edine naprave za termično obdelavo komunalnih odpadkov v Sloveniji Toplarne Celje kar 300 tisoč ton odpadkov in blata ni pristalo na odlagališču. Celjani, priključeni na daljinsko ogrevanje, imajo cene ogrevanja med najnižjimi v Sloveniji. V Toplarni Celje se namreč tokovi odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, energetsko izrabijo za proizvodnjo elektrike in toplote za ogrevanje.
ROBERT GORJANC
V dvanajstih letih, odkar obratuje Toplarna Celje, so termično obdelali, če se izrazimo slikovito, toliko odpadkov, da bi z njimi lahko prekrili celotno Šmartinsko jezero v višini pol metra. V številkah to znaša 300 tisoč ton.
Ob tem je bilo zaradi energetske izrabe odpadkov za oskrbo s toploto porabljenih manj fosilnih goriv, s tem je bilo prihranjenih več milijonov ton ogljikovega dioksida. V omrežje je bilo namreč oddane kar 72 tisoč MWh električne energije in 370 tisoč MWh toplotne energije. To je več električne energije, kot je porabijo celjska gospodinjstva v celem letu, ter približno toliko toplotne energije, kot je porabi v skoraj 5 letih v sistemu daljinskega ogrevanja za sedem tisoč od-
jemalcev, kolikor jih je nanj priključenih.
Nadzorovano in varno obratovanje
Poleg tega, da Toplarna Celje zagotavlja trajnostno, lokalno, zanesljivo, nizkoogljično in stroškovno učinkovito energijo, je njeno delovanje nadzorovano in varno. »Izvedba tehnologije s centralnonadzornim sistemom namreč preprečuje kakršnokoli nedovoljeno ali nenamerno izpuščanje kateregakoli onesnaževala v zrak, tla ali vodo. Naprava ne more obratovati, če sistem čiščenja dimnih plinov ni vključen, pri tem čistilnega ali merilnega sistema med obratovanjem naprave tudi ni mogoče ročno izključiti. Za objekte, kot je Toplarna Celje, so predpisane trajne meritve, kar pomeni, da
Toplarno Celje upravlja Energetika Celje, ki je letos praznovala 25 let uspešnega delovanja. Obletnico so v tem javnem podjetju trajnostno obeležili z zasaditvijo tulipanov po mestu, za še bolj zeleno Celje so posadili tudi 19 dreves - za vsakega zaposlenega v toplarni eno. Okrasne češnje in vrbe sta pomagala zasaditi direktor Energetike Celje mag. Aleksander Mirt (na sliki levo) in vodja Toplarne Celje Marija Zabukovnik. (Foto: Toplarna Celje)
izpuste merijo neprekinjeno ves čas, naprava bi se v primeru preseganja mejnih vrednosti emisij snovi v zrak samodejno zaustavila. Redno izvajajo tudi obratovalne monitoringe, ki so predpisani z okoljevar-stvenim dovoljenjem,« so ob
novem mejniku sporočili iz Toplarne Celje.
V dvanajstih letih obratovanja izpusti niso niti enkrat presegli dovoljenih mejnih vrednosti, posamezni kazalci trajnih meritev so celo nekajkrat nižji, prav tako so
dosežene vrednosti nekaterih kazalcev občasnih meritev celo pod mejo detekcije.
Od skupno prejetih količin odpadkov v Toplarni Celje ostane po termični obdelavi manj kot 15 odstotkov odpadkov. Del je odloženih na de-
poniji za nenevarne odpadke, nevarne odpadke prevzamejo pooblaščeni prevzemniki in jih izvozijo v tujino, izločene kovinske odpadke pa v toplarni oddajo kot sekundarne surovine v ponovno predelavo.
Ponovno predlaga zakon o okoljski sanaciji Celja
CELJE - Celjska poslanka in vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga je že pred tremi leti, takrat kot poslanka SMC v državnem zboru, skušala doseči sprejem zakona o sanaciji Celjske kotline. To ji ni uspelo, zato zdaj poskuša ponovno.
Po neuspehu s predlogom zakona je zahtevala, da se okoljska sanacija Celja umesti v koalicijsko pogodbo sedanje vlade, ki je temu namenila 44 milijonov evrov do leta 2024. Iz teh sredstev je bila na primer zamenjana onesnažena zemljina v nekaterih celjskih vrtcih, a projekt še ni končan.
Kot je Janja Sluga povedala na nedavni novinarski konferenci, želi, da se okoljska sanacija Celja nadaljuje. Kot nepovezana poslanka nima možnosti vpliva na ukrepe vlade, zato meni, da je edina možnost, da državni zbor sprejme ustrezen zakon in tako zaveže vlado k nadaljevanju sanacije. Po predlogu naj bi v naslednjih desetih letih država za to namenila še 23 milijonov evrov. Med ukrepi, ki jih predvideva zakon, bi bili sanacija Stare cinkarne in območja, kjer je zdaj tovarna, sanacija tal šolskih in ostalih igrišč v občini, sanacija Voglajne in Hudinje, zagotavljanje varne prehrane otrok v vrtcih in šolah, izvajanje biomonitoringa
glede vsebnosti nevarnih kovin pri otrocih od enega do devetih let ... »Celjani imajo pravico živeti v okolju, ki ne ogroža njihovega zdravja in predvsem zdravja otrok,« je poudarila.
Predlog zakona bo poslanka vložila v parlamentarno proceduro v četrtek, do takrat bo tudi jasno, koliko opozicijskih partneric bo sopodpisalo ta njen predlog.
Pri pripravi predloga zakona sta sodelovala direktorica Inštituta za okolje in prostor dr. Cvetka Ribarič Lasnik in koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar, ki je na
novinarski konferenci povedal, da po predlogu zakona ne bo več prepuščeno dobri volji kogarkoli, da bi presojal, ali je težka kovina strupena ali ni. Zelo pomembno se mu zdi, da predlog posebno pozornost namenja sanaciji celotnega območja Stare cinkarne in da vidi tudi nujnost okoljske sanacije na območju sedanje Cinkarne Celje. »Po vseh kazalcih, razen po onesnaženju s svincem, je Celjska kotlina zagotovo najbolj onesnaženo območje v Sloveniji, zato je celovita sanacija nujna,« je zaključil Šuštar.
TC
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Župan Bojan Šrot z letošnjimi prejemniki celjskih grbov po slovesnosti v veliki dvorani Narodnega doma
CELJE - Slavnostno podeljeni celjski grbi
Dobre stvari v mestu zaradi trdega dela
V veliki dvorani Narodnega doma je Mestna občina Celje 46 dni po občinskem prazniku slavnostno podelila naziv častni meščan in celjske grbe. Letošnjim prejemnikom najvišjih priznanj se je občina, potem ko epidemiološke razmere to spet omogočajo, spet lahko poklonila s tradicionalno slovesnostjo in kulturnim programom, ki so ga soustvarili odlični celjski ustvarjalci.
ROBERT GORJANC
Župan Bojan Šrot je mag. Francu Pangerlu podelil naziv častni meščan Celja, zlati celjski grb dr. Antonu Šepetavcu, Celjski Mohorjevi družbi in Slovenskemu ljudskemu gledališču Celje, srebrni celjski grb Milanu Čepinu in bronasti celjski grb Marjanu Teržanu. Kristalne celjske grbe je podelil
Anji Ulaga, Neži Emi Komel, Aniti Amon, Tini Robič, Vesni Vrečko Pizzulin in Žanu Žvižeju.
»Vsaka dobra stvar v mestu se zgodi zaradi trdega dela. Dela posameznikov, ustanov, javnih služb, projektnih ekip ... In ne pravimo zastonj, da je delo vrednota. To je tisto,
kar zagotavlja napredek v mestu. Veliko dela in ob tem tudi aktivnosti, vztrajnosti, časa in še česa ste vsak na svojem področju v svoje delo morali vložiti tudi vi, spoštovani nagrajenke in nagrajenci, zato, da ste lahko nocoj tukaj, kjer ste. Celje je po evropskih merilih in standardih relativno majhno mesto, a ima kljub temu veliko ponuditi na marsikaterem področju, gospodarskem, podjetniškem, izobraževalnem, kulturnem, športnem, založniškem. Namenoma sem naštel področja, na katerih ste svoje uspehe gradili letošnji nagrajenci,« je povedal župan Bojan Šrot.
Ob tem se je dotaknil razmer, v katerih smo živeli več
kot leto in ki so pred mnoge postavile velike izzive ter povzročile številne stiske. Poudaril je, da smo se kot skupnost zelo izkazali, da smo dokazali, da znamo biti solidarni in sočutni, ter se zahvalil vsem posameznikom in ustanovam, ki so v obdobju epidemije opravljali izjemno delo.
Župan je v svojem govoru tudi izpostavil nekaj večjih že uresničenih naložb v minulem obdobju, kot so izgradnja Teh-noparka, severne vezne ceste, prenova ZD Celje, prizidek k OŠ Hudinja, ki bo končan konec leta, gradnjo soseske novih javnih najemnih stanovanj v Dečkovem naselju ter dosežke na področju trajnostne mobilnosti.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Drevo je pred približno tednom navsezgodaj zjutraj, ko so se krajani Pečovnika vozili v službo, padlo na cesto in jo deloma zaprlo.
v
—m I ■ ■	V V1 i
Želijo zaščito pred padajočim kamenjem in drevjem
CELJE - Prebivalci Pečovnika pod Grmado so imeli pred leti težave zaradi krušenja kamenja, ki je padalo na njihove hiše in dvorišča ter ogrožalo pohodnike na poti na Celjsko kočo. Mestna občina Celje je to težavo rešila s postavitvijo zaščitne mreže, ki jo krajani zdaj želijo tudi v ozki soteski nad delom ceste, ki vodi do njihovih domov in nato do Celjske koče. Ob nenehnem deževju namreč tudi na tem območju pogosto pada kamenje, nazadnje je na cesto padlo drevo.
Kot pravi Iztok Trobiš, eden od krajanov, je bila cesta sicer pred leti na novo urejena, a nad njo ni zaščite, ki bi onemogočala padanje kamenja in podrtega drevja. Zato si krajani prizadevajo, da bi občina postopoma uredila tudi to. Pri tem nima v mislih le varnosti tamkajšnjih prebivalcev, ki se vsakodnevno vozijo v službo, ampak opozarja, da je ureditev te težave pomembna tudi za vse obiskovalce priljubljene celjske izletniške točke. Nenazadnje bodo v prihodnjih dneh po tej cesti vrhunski kolesarji prevozili del dirke Po Sloveniji.	TC

m
I ■	-Л
ZE 20 LET ^ ^
OHRANJAMO.^^ ',
ČISTO VOD^^BS
ZA PRIHODNJE W
RODOVE
У URADNE URE
Ш PONEDELJEK in SREDA:
V 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
Linfo@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300
Varneje proti gradu
KOZJE - Cesta, ki vodi proti gradu Podsreda, bo do začetka prihodnjega leta obnovljena. Obnovljen bo odsek, kjer so se začeli pojavljati posedki.
Občina Kozje se je z Direkcijo RS za ceste dogovorila za obnovo dvokilometrskega odseka ceste Podsreda-Železno. Obnovljeni bodo podporni zidovi, celovito bo obnovljeno vozišče. Vrednost naložbe, ki naj bi bila končana do januarja prihodnje leto, je 2,4 milijona evrov. Večino denarja za obnovo bo prispevala direkcija za ceste.
TS
Sedem povoznih
I	v ■ v v
krozišč
ROGAŠKA SLATINA - Na križišču Zdraviliškega trga in Cvetličnega hriba nastaja povozno krožišče. Dela bodo predvidoma končana v naslednjih dneh.
Občinska uprava si prizadeva za še boljšo pretočnost prometa v mestu. To bo skušala doseči z gradnjo še šestih manjših povoznih krožišč na najbolj obremenjenih točkah. Krožišče pri Medical centru bo po besedah župana Občine Rogaška Slatina mag. Branka Kidriča prispevalo k večji varnosti udeležencev cestnega prometa, tudi pešcev in kolesarjev. Občina bo za ureditev krožišča iz proračuna namenila 40 tisoč evrov, ob krožišču bo zgrajena še ena izposojevalnica koles, ki bo dopolnila že obstoječ sistem. Izboljšave bodo tudi na državnih cestah. Izvajalci že obnavljajo približno 300 metrov dolg odsek na zunanji obvoznici, in sicer v Irju. Julija bo obnovljen še odsek Celjske ceste. Obe obnovi bo plačala Direkcija RS za ceste.	TS
Po zavetniku in barvicah še grbi z lipo
MOZIRJE - Vožnja skozi krožišča je vse prej kot dolgočasna. Po krožiščih pred vstopom v trg Mozirje in do tamkajšnje osnovne šole se obeta še eno, v sredini katerega bo zanimiva skulptura. Lipa in grbi vseh zgornjesavinjskih občin bodo svoj prostor našli v novem križišču pod Gorenjskim klancem v Soteski. Gradnja se je že začela.
Iz direkcije za ceste, ki bdi soglasje za ureditev otoka,
nad projektom, so sporočili, da je osnovni projekt v sredini krožišča predvideval zgolj posaditev trave. Občina Mozirje je naknadno podala vlogo za
ki predvideva posajeno lipo, okrog katere bodo postavljeni brušeni betonski elementi, na katerih bodo upodobljeni grbi vseh sedmih zgornje-
savinjskih občin. Krožišče namreč ne bo zgolj vhod v občino Mozirje, temveč v celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Meja med njo in Spodnjo Savinjsko dolino je namreč nedaleč stran v Letušu.
Občina Mozirje je tudi sicer znana po krožiščih z zanimivimi elementi. V krožišču na obvoznici na začetku trga Mozirje je skulptura, ki simbolizi-
V novem križišču pod Gorenjskim klancem v Soteski, katerega gradnja se je že začela, bodo prostor našli lipa in grbi vseh zgornjesavinjskih občin.
ra tamkajšnjega zavetnika sv. Jurija. Zamislil si jo je celjski slikar in kipar Narcis Kantar-džić. Povsem sveže je še krožišče na mozirski obvoznici pri tamkajšnji osnovni šoli, kjer izobraževalne vsebine nakazuje velik lonček z barvicami.
Tudi popolna zapora
Občina Mozirje si je za gradnjo krožišča v Soteski na državni cesti Šentrupert- Mozirje prizadevala več let. Začetek gradnje je dočakala letos spomladi. Žalsko podjetje Tegar je novo prometno pridobitev, vredno malo manj kot pol milijona evrov, začelo graditi prejšnji mesec. Krožišče bo klasično trikrako z dodanima pločnikom in s stezo za kolesarje. V času gradbenih del, ki naj bi bila končana predvidoma oktobra, je promet urejen izmenično enosmerno. Drugače bo le julija, ko direkcija za ceste predvideva, da bo v času gradnje prepusta potrebna popolna zapora Gorenjskega klanca. Obvoz bo urejen. ŠO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
VELENJE - Prireditveni prostor dobil ime
V Šaleško dolino vabi Vista
Ne samo velenjska plaža. To poletje bo v Šaleško dolino vabila tudi Vista, kot je velenjska občina poimenovala prireditveni prostor in pokrit oder ob jezeru. S to več kot devet milijonov evrov vredno investicijo je občini uspelo trajnostno sanirati več kot 46 tisoč kvadratnih metrov veliko degradirano območje. In še enkrat so Velenjčani uspeli pozitivno izkoristiti negativne vplive rudarjenja. Park z razgledom je namreč privlačno območje, ki bo omogočalo kakovostno preživljanje prostega časa, organizacijo različnih prireditev, družabnih dogodkov, sejmov, izobraževanj, kulturnih in festivalskih srečanj.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Zavedamo se, da bo Velenje v prihodnje zagotovo drugačno, kot smo ga poznali in bili vajeni. Mora pa biti boljše in lepše. Razvojne priložnosti, ki se nam bodo v prihodnjih letih in desetletjih ponujale, moramo zgrabiti z obema rokama. In ta investicija je bila zagotovo ena takšnih priložnosti,« je na novinarski konferenci ob dokončanju investicije in predstavitvi novega imena dejal velenjski župan Peter Dermol. Spomnil je tudi na to, da ima veliko zaslug za to, da danes ta zanimivost v Velenju je, predvsem nekdanji, žal že pokojni župan Bojan Kontič, ki je pred leti podprl takrat morda nekoliko drzen projekt. »Uspešen zaključek
tega projekta naj bo dobra popotnica za uspešen družbeni in gospodarski razvoj Šaleške doline,« je zaključil Dermol.
Nad projektom je ves čas bdel Drago Martinšek, ki je ob koncu spomnil, da je bil to eden zahtevnejših projektov tako glede izvedbe kot tudi finančne teže. Skupna vrednost investicije je namreč znašala približno devet milijonov evrov, od tega je občina uspela zagotoviti več kot pet milijonov evropskih evrov, 1,2 milijona je prispevala država, ostalo je zagotovila občina. Martinšek je ob tem poudaril, da z izbranim izvajalcem, ljubljanskim podjetjem, ki je bilo na razpisu izbrano kot najcenejši ponudnik, v času izvedbe niso
sklenili nobenega dodatnega finančnega aneksa.
Novo pridobitev upravlja Zavod za turizem Šaleške doline, ki ima na tem mestu tudi enoto turističnoinforma-cijskega centra. Zaposleni v zavodu v sodelovanju z vsemi velenjskimi javnimi zavodi in društvi polni optimizma že snujejo vsebino, ki bo po besedah direktorice Alenke Ki-kec zelo raznolika in bogata.
Glej, ta svet je tudi
zate
Občina je z razpisom že leta 2008 določila točko, kjer naj bi stal oder. Osnovna ideja je bila združiti dva elementa, vodo in zemljo. Projektant Rok Poles je v projekt vnesel še tretji element, zrak. »Da bi obiskovalcem omogočili, da se dvignejo 15 metrov visoko in si z vrha ogledajo okolico,« je pojasnil svojo osnovno zamisel.
Kot je povedal Poles, je sprejeta ideja predvidela hibridno urejanje tega prostora in objekta. »Hibridno na več ravneh. Na vsebinski, oblikovni in funkcionalni ravni. Če pogledamo vsebinsko raven, to ni samo oder, ampak tudi razgledišče, bar, otroško igrišče, tu so servisni prostori in javne sanitarije. Če pogledamo oblikovno, gre za spoj dveh estetskih načel. Destruktivizem je prispeval stebre, ki navidez poševno visijo v prostoru, medtem ko je brutalizem prispeval viden beton, ki je bil ulit v opaže s poudarjeno strukturo lesa. Če pogledamo še funkcionalno raven, zasnova predvideva dva načina rabe tega prostora - ob običajnih dneh je ta prostor namenjen domačinom in turistom, ki se lahko sprehajajo, rolkajo, rolajo in vozijo s kolesi. Če gre za množične prireditve, prostor sprejme
množico ljudi, ki se osredotočijo na dogajanje na odru.«
Veliki otvoritveni koncert, na katerem bodo nastopili domači izvajalci in gostje Perpetum Jazzile, bo v soboto, 19. junija, ob 18. uri. Vstop bo prost.
Kot je še pojasnil projektant, ki je ves čas sodeloval tudi pri izvedbi, se je oblika od prvotne ideje nekoliko spremenila. »Pomol smo podaljšali in oder polkrožno zavili, dodali smo servisni objekt, ki je tudi polkrožne oblike in ima veliko zeleno streho. V prostor smo umestili še osrednjo zelenico in razvili poseben vzorec talne poslikave z rdečimi linijami.« Zadnja dodatka sta spominski skulpturi mastodonta, ki ohranjata spomin na najdbo ostankov prazgodovinskih trobčar-jev v bližnjih Škalah leta 1964. Najprej je bilo predvideno, da bo ta spomin ohranjala stara skulptura, ki je na tem mestu že stala in je bila bolj naturalistično oblikovana. »Vendar je bila že precej poškodovana in ni >preživela< posega. Tako smo razvili bolj sodoben pristop, likovno stilizirano obliko te skulpture, ki nosi s sabo morda tudi malo več vsebine,« je Poles pojasnil postavitev
dveh pisanih betonskih orjakov v neposredni bližini.
Projekt je za vse sodelujoče predstavljal velik izziv, s končnim rezultatom so vsi zelo zadovoljni. Kot je še poudaril arhitekt Rok Poles, so s to gradnjo uspešno oživili eno ključnih degradiranih urbanih območij. »Namesto prejšnje močvirnate in blatne zelenice ob jezeru smo dobili privlačen odprt prostor, ki omogoča najrazličnejšo rabo. Dobili smo prostor, ki je namenjen ljudem.«
Vista v svojo družbo vabi z besedami pesnika Kajuha: »Glej, ta svet je tudi zate.« Zapisane so tudi na odru.
Novo ime in
podoba
»Vista, ki pomeni razgled, je vznemirljiva, sveža in raznolika, v koraku s časom, a z močnimi koreninami in temelji, je aktivna in razgledana, pozna zgodovino, a gleda naprej, ljubi kulturo, naravo in šport ter spoštuje drugačnost,« je dejal Jure Tovrljan, grafični oblikovalec in kreativni direktor agencije AV studio, ki je sodeloval pri snovanju novega imena in grafične podobe.
Logotip je sestavljen iz črke v (ki označuje ime mesta Velenje in je s tem neposredno povezan s krovno destinacij-sko znamko), izpisa imena Vista in slogana Park z razgledom. Spodnji del znaka simbolizira odsev črke v Velenjskem jezeru in obenem spominja na mesto pod površjem - območje delovanja Premogovnika Velenje.
Z gradnjo sodobnega prireditvenega prostora in odra je velenjska občina trajnostno obnovila več kot 46 tisoč kvadratnih metrov veliko degradirano območje, ki je nastalo kot posledica rudarske dejavnosti. Prireditveni oder, velik 2.375 kvadratnih metrov, je del objezerskega prostora, kjer je bilo nekdaj turistično jezero antropogenega nastanka, ki je že leta zasuto. Kot večnamenski objekt omogoča raznoliko dogajanje na kopnem ali na prizorišču nad jezerom v vseh letnih časih in je namenjen širši lokalni skupnosti.
<ф>
Terme Olimia
IŠČEMO NOVE SODELAVCE
Naše poslanstvo je iskanje posameznikov, ki bodo našim gostom nudili izjemno storitev in osebno gostoljubje.
PROSTA DELOVNA MESTA
Vodja računovodstva in financ (M/Ž) Reševalec iz vode (M/Ž) Vzdrževalec (M/Ž) Kuhar (M/Ž)
PRILOŽNOST ZA MLADE
V času poletne sezone vabimo študente in dijake, da se nam pridružijo v Termalnem parku Aqualuna.
Postanite del uspešne ekipe Term Olimia!
E: kariera@terme-olimia.com Več info na: www.terme-olimia.com
Terme Olimia d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek
Vrtičkarji so se družili
VELENJE -Svet Mestne četrti Velenje - Levi breg vzhod, ki mu predseduje Zofija Šuligoj, je minulo soboto po daljšem premoru zaradi epidemije ponovno organiziral izmenjavo sadik in druženje. Ljudem je z nasveti, kako najbolje vrtnariti v »tem čudnem vremenu«, svetoval priljubljeni Jernej Mazej.
Ko je projektna skupina Ocvetličimo.si ob pomoči zagnanih posameznikov in ob podpori strokovnjakov pred leti organizirala prvo akcijo izmenjave semen z namenom ocvetličenja balkonov, si ni predstavljala, da bodo ljudje akcijo vzeli za svojo. Poleg izmenjave semen in sadik je to odlična priložnost za pretok
znanja in izmenjavo izkušenj, a tudi za druženje. Projektu se je pridružil tudi Jernej Mazej, ki je znan kot izjemen pridelovalec odličnega paradižnika polnega okusa. Kot pravi, ljudi spodbuja, naj ustvarijo svoj zelenjavni košček zemlje, in poudarja, da je vrtiček lahko tudi na balkonu.
Tudi tokrat organizatorji niso pozabili na najmlajše. Zanje so pripravili številne zanimive delavnice. Vsi, ki znajo prebuditi otroka v sebi, so se zabavali ob velikem uličnem šahu.
Manj nasvetov in
več opozoril
Letošnja hladna in mokra pomlad vrtičkarjem ni najbolj naklonjena. Tudi izkušeni Ma-
zej je tokrat priznal, da je težko dati kakšen res pameten nasvet. »Trenutno še sam ne vem niti tega, v katerem letnem času smo,« je dejal v svojem šaljivem slogu. A so bili njegovi nasveti in predvsem izkušnje za vse, ki so se to dopoldne družili, še kako dobrodošli.
Ob tem je Mazej vse vrtičkar-je opozoril še na eno nevarnost, ki letos preži nanje, ne na rastline. »Res je, kot pravijo, letos leto mišje mrzlice. Gre za nevarno bolezen, ki ima veliko višjo smrtnost kot covid-19. Simptomi so podobni, a v tem času nanjo ne pomislimo,« razlaga in vsem, ki te dni delajo z zemljo, svetuje, naj ob slabem počutju zdravnike opozorijo tudi na možnost te bolezni, ki se na človeka prenese z izločkov glodavcev.
LKK, foto: Andraž Purg - GrupA
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ROGAŠKA SLATINA - Različno o upravičenosti porabe denarja
Bo občina morala vrniti evropski denar?
Urad RS za nadzor proračuna (UNP) je ugotovil več nepravilnosti pri pregledu projekta Poslovni center Vrelec, ki ga je Občina Rogaška Slatina namenu predala leta 2018 in za katerega je pridobila evropsko sofinanciranje. Po mnenju omenjenega urada celotna naložba ni upravičena do sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, zaradi česar je omenjeni urad predlagal vračilo v vrednosti 1,1 milijona evrov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) se ne strinja z vrnitvijo denarja v celoti. Zaradi nenamenske rabe evropskih sredstev je v začetku aprila od občine zahtevalo vračilo približno 357 tisoč evrov. Občina se z ugotovitvami UNP ne strinja in je pripravila ugovor na zahtevo po vračilu denarja.
TINA STRMČNIK
Gradbena dela za Poslovni center Vrelec so se začela leta 2017, denar za naložbo je najprej v proračunu zagotovila občina. Ko je bil leta 2018 dopolnjen Dogovor za razvoj Savinjske regije, je občina uspela naložbo uvrstiti v nabor prednostnih regijskih projektov. Iz naslova evropske kohezijske politike je za projekt, ki je bil z nakupom zemljišča vreden dva milijona evrov brez DDV, prejela približno 1,1 milijona evrov sofinanciranja.
Dolg spisek
domnevnih kršitev
UNP je ugotovil, da občina ob oddaji vloge za pridobitev sofinanciranja ni izpolnjevala dveh pogojev za novogradnjo inkubatorja, ki ju določajo smernice MGRT. Po prepričanju UNP prav tako ni bil izpolnjen pogoj, da na dan izdaje odločitve o denarni podpori projektu, slednji še ne bi bil zaključen. »UNP je ugotovil, da je bil ponovni izračun finančne vrzeli, ki jo je upravičenec predložil 16. oktobra 2020, pripravljen na podlagi neustreznih predpostavk, zato tudi izračunana finančna vrzel ni pravilna,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi na MGRT. Dodali so, da je občina pri postopku s pogajanji brez predhodne objave pri javnem naročilu gradenj kršila več določil Zakona o
javnem naročanju. Določila naj bi kršila tudi s tem, ko naj bi po mnenju UNP umetno razdelila naročilo in izvedla dve ločeni evidenčni naročili za izdelavo projektne dokumentacije za PGD in PZI, s čimer se je izognila uporabi določil zakona glede mejnih vrednosti za objavo. Po prepričanju UPN gradnja kavarne ne ustreza opredelitvi namena inkubatorja in ciljem projekta, zato strošek njene gradnje prav tako ne bi smel biti upravičen do sofinanciranja iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
Občina ugovarja
Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič
je dejal, da se občina z ugotovitvami omenjenega urada ne strinja. Preden je prejela nakazilo denarja, sta vlogo občine za sofinanciranje pregledali dve ministrstvi in se z njo strinjali. »Nenazadnje Poslovni center Vrelec že dve leti uspešno deluje in ne razumem, zakaj bi šlo za nenamensko porabljen denar,« je povedal. Dodal je, da je občina pripravila ugovor. Ko bo postopek končan, bo občinska uprava z ugotovitvami seznanila občinski svet. Sredi maja je bila občina obveščena še, da bo UNP pregledal še projekt Vezi narave, v sklopu katerega je bil zgrajen Bobrov center, ki ga je občina namenu predala septembra lani.
Potrjen prostorski načrt za prizidek k zdravstvenemu domu
LAŠKO - Svet Občine Laško se je ponovno sestal na seji v Rimskih Toplicah in med drugim sprejel tudi rebalans proračuna za leto 2021 ter v prvem branju tudi proračun za leto 2022.
Do rebalansa proračuna, ki je bil sprejet leta 2019, je prišlo predvsem zaradi sprememb pri izvajanju nekaterih projektov in pri sredstvih, ki so namenjena zanje. Tako bo z rebalansom več denarja namenjenega za sanacijo plazu Stopce, pri katerem s sredstvi sodeluje tudi država, obnovo Kulturnega centra Laško in oskrbo s pitno vodo.
Zelo ambiciozno je zastavljen proračun za leto 2022, saj je za investicije načrtovanih več kot 13 milijonov evrov.
Zelo živahna je bila razprava pri spremembi odloka o ureditvenem načrtu starega mestnega jedra, s katerim bo omogočena gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Laško. Trenutno zasnova projekta prizidka omogoča le 12 parkirnih mest, potem ko zavod za varstvo kulturne dediščine ni izdal soglasja za gradnjo garažne hiše v mestnem jedru. Svetniška vprašanja so zadevala tudi dosedanje financiranje projektne dokumentacije. Po razpravi so svetniki sprejeli odlok, ki je podlaga, da bo Občina Laško ob projektu gradnje prizidka morebiti lahko tudi kandidirala za evropska sredstva za okrevanje po pandemiji. RG
Mikova karavana pot do otroškega smeha
Že 16. leto zapored bo celjsko podjetje stavbnega pohištva več kot sto otrokom iz socialno šibkejših družin omogočilo nepozabno morsko avanturo. Mikova karavana otroškega smeha bo letos proti Debelemu rtiču krenila 26. junija. Otroke čaka teden zabave, sproščenega druženja in nepozabnih doživetij.
Mikova karavana je že vsa leta tako med šolskimi pedagoškimi in svetovalnimi delavci kot starši in tudi strokovnim osebjem mladinskih letovišč znana po pestrem in vsebinsko bogatem programu. Namenjena je otrokom iz socialno šibkejših družin, ki so stari od šest do vključno dvanajst let. Letos bodo teden na Debelem rtiču preživeli otroci iz Koroške, Savinjske, Celjske in Gorenjske regije. Da bo vse tako, kot mora biti, bodo skrbeli pedagoški vodja in 14 vzgojiteljev.
»Seveda si vsako leto želimo, da bi bilo otrok, ki jim starši ne morejo omogočiti počitnic, manj. A dokler bodo v naši deželi obstajali otroci, ki nimajo priložnosti oditi na poletne počitnice, bo naše podjetje sodilo med tiste, ki se trudijo, da bi pomagali in spodbudili čim več slovenskih podjetij k pomoči in dobrodelni dejav-
nosti. Pogled na zadovoljne in sproščene obraze najmlajših članov naše družbe je velika motivacija tako za naše podjetje kot tudi za naše zaposlene,« pravi pobudnik akcije, ustanovitelj in direktor podjetja Mik Celje Franci Pliberšek.
»Zgodba o družbeni odgovornosti se je zagotovo začela s sponzorstvom Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, ki mu že več kot 20 let stojimo ob strani. Podpiramo tudi različne individualne športe in kulturno-umetniške dogodke v lokalnem okolju, seveda je naš najbolj srčen projekt Miko-
va karavana otroškega smeha. Zavedamo se, da lahko z dobrimi deli vplivamo na kakovost življenja v okolici in tudi širši družbi. Prav to je tudi razlog, da sem se pred 16 leti odločil, da bom vračal okolici, v kateri delujem, in da bom v okviru družbeno odgovornih dejavnosti največ pozornosti namenil prav otrokom iz socialno šibkejših družin,« je na okrogli mizi ob predstavitvi letošnje, že 16. karavane dejal Pliberšek, ki je izjemno vesel in ponosen, da je s karavano otroškega smeha v zadnjih 15 letih letovalo že več kot 1.750 otrok iz vse Slovenije.
Zabavno zdravilo
Ne samo da se otroci na Debelem rtiču zabavajo, bivanje v tem obmorskem mladinskem letovišču in zdravilišču blagodejno vpliva tudi na njihovo zdravje. Kot je povedala Veronika Grmek Vilhar, vodja področja trženja mladinskega letovišča in zdravilišča Debeli rtič, k njim vsako leto pridejo tudi otroci v zelo velikih stiskah. »V pedagoški ekipi so tudi družinski terapevti, ki pomagajo otrokom, da se v času bivanja v mladinskem zdravilišču imajo čim lepše in čim bolj sproščeno.
Otrok se pri nas mora počutiti varno na vseh področjih in šele ta občutek mu bo dal veselje in bo lahko pri nas doživljal kraj, kjer rastejo sanje.«
Za mladinsko letovišče s pomočjo donatorjev in prostovoljcev že 65 let skrbi Rdeči križ (RK) Slovenije. »Vsi si želimo živeti dobro, varno in >normalno<. Vsi si želimo na počitnice. Vendar vemo, da je revščina v Sloveniji iz meseca v mesec večja. Nekateri nikoli ne izplavajo iz nje, kaj šele, da bi sebi in svojim otrokom lahko privoščili počitnice,« je dejala predsednica RK Slovenije Vesna Mikuž, ki je izjemno hvaležna celjskemu podjetju za dolgoletno podporo in druž-
Na okrogli mizi so sodelovali Veronika Grmek Vilhar, Vesna Mikuž, Franci Pliberšek, Milan Ninić in Jerneja Mastnak.
beno odgovorno ravnanje. Ob tem je poudarila, da je izjemno pomembno, da otrokom kljub številnim omejitvenim ukrepom tudi letos omogočimo brezskrbno letovanje, saj so se stiske mnogih v zadnjem letu močno poglobile.
Ko pomagamo,
rastemo
Vzporedno z Mikovo karavano otroškega smeha se je razvijalo in raslo tudi Humanitarno društvo Enostavno pomagam, ki združuje stalne in dolgoletne vzgojitelje karavane otroškega smeha. Med njimi sta tudi predsednik društva Milan Ninić in dolgoletna spremljevalka otrok v poletnih kolonijah Jerneja Mastnak. »Karavana mnogim otrokom predstavlja najlepših sedem dni v letu. Veliko otrok žal živi v težkih razmerah in jim teh nekaj dni z nami pomeni največ. Tukaj so sprejeti točno takšni, kot so. Prisluhnemo jim in jim damo vedeti, da niso sami. Hvaležna sem, da obstajajo takšne kolonije in predvsem ljudje, ki ustvarjajo takšne zgodbe. Mnogim otrokom smo ravno mi uteha in svetla točka v težkih trenutkih, saj nam zaupajo marsikatero stisko, ki jim jo pomagamo rešiti,« je dejala Mastnakova in poudarila, da ne smemo dovoliti, da bi epidemija otroke prikrajšala za takšen počitnice.
LKK, foto: DUW
10
KULTURA
V dvorcu Novo Celje na ogled razstava V odboju svetlobe
Razstava elitne druščine uvod v pestro polteno dogajanje
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v petek zvečer v dvorcu Novo Celje odprl razstavo V odboju svetlobe, ki bo na ogled do 3. oktobra. Razstava združuje dela slikarja in Prešernovega nagrajenca Sandija Červeka, doktorice krajinske arhitekture Ane Kučan, vsestranskega umetnika in kiparja Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe Skaber-ne, fotografa Gorazda Vilharja in slikarke Mojce Zlokarnik.
SPELA OZIR
Koncept razstave je zasnovala umetnostna zgodovinarka in publicistka Vesna Teržan, ki je izbrala sodelujoče avtorje, v sodelovanju s katerimi je nato ob pomoči sokustosinje Alenke Domjan izbrala dela za prekrasne sobane dvorca Novo Celje. Slikarski del tvorijo črni diamanti Sandija Červeka ter z živimi barvami poslikana platna in ročno izdelan papir Mojce Zlokarnik, ki je počastila tudi spomin na prebivalko tega baročnega dvorca, pesnico Fany Hausmann. Gorazd Vilhar obiskovalce popelje na različne tradicionalne japonske festivale, krajinska arhitektka Ana Kučan v Versajske vrtove. Kučanova se je sicer že leta nazaj posvečala tudi okolici dvorca Novo Celje. Izbrana kiparja sta Saba Skaberne, ki z mehkimi polstenimi strukturami opozarja tudi na avstralski genocid nad staroselci, in Marko A. Ko-vačič, čigar prispevek so arheološki ostanki futuri-stične civilizacije Plastosov iz Katastropolisa.
Ustvarjajo
kontraste
»Izbrana dela s svojimi posebnostmi ustvarjajo
kontraste in hkrati skladno oblikujejo skupni učinek žlahtnosti dvorskih likovnih pripovedi. Obenem tudi spomnijo na zgodovino evropske umetnosti, ki se je v 18. stoletju, takrat, ko je nastal dvorec Novo Celje, plemenitila z umetnostjo Daljnega vzhoda in kasneje z modernisti sprejela tudi afriško umetnost. Vsi ti segmenti so vtisnjeni tudi v dela šesterice umetnikov, tako da vodijo do užitka širokih vizualnih asociacij,« sta ob razstavi zapisali Ter-žanova in Domjanova ter dodali, da naslov razstave V odboju svetlobe kaže na učinke svetlobe v umetnosti, od tehničnih in vizualnih pa vse do učinkov v polju simbolnega. Obiskovalci lahko sledijo svetlobi in njenim odbojem ter se sprehodijo skozi na novo opremljen dvorec.
Od blizu in daleč
V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec kljub strogim ukrepom za preprečevanje širjenja virusa v preteklih mesecih niso počivali. Pripravljali so razstave, a med njimi je zagotovo najbolj odmevna prav tokratna, tudi zato, ker so njenemu odprtju lahko pri-
Razstava združuje dela slikarja Sandija Červeka, krajinske arhitektke Ane Kučan, kiparja Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe Skaberne, fotografa Gorazda Vilharja in slikarke Mojce Zlokarnik.
sostvovali številni ljubitelji kulture. Po ocenah organizatorjev jih je bilo v petek na dvorišču dvorca sto do sto dvajset. »Imamo zvesto občinstvo, ki se vedno rado udeleži odprtja razstav na tem prizorišču, ki je zagotovo eno najlepših razstavišč v dolini. Pripeljejo se tako iz Celja kot iz Ljubljane in Maribora,« je povedal Uroš Govek, strokovni sodelavec za kulturo v žalskem zavodu, ki za letošnje poletje načrtuje pestro kulturno dogajanje na prostem. Koncerti in drugi dogodki bodo na prireditvenem prostoru na Šlandrovem trgu, na ploščadi pri fontani piva in na vrtu Gastro puba Kolodvor, nekdanjega domovanja družine Kukec.	Prizorišče razstave je dvorec Novo Celje, ki s svojimi baročnimi sobanami postaja vedno bolj priljubljeno prizorišče Foto: BINA PLAZNIK kulturnih dogodkov.
Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo
Dijaki med ustvarjanjem del za razstavo v Osrednji knjižnici Celje
V Osrednji knjižnici Celje je še do sredine junija na ogled tradicionalna, že 17. pregledna razstava likovnih del dijakov programa umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center. Ob razstavi je izšel tudi katalog v spletni in tiskani obliki. V duhu (brez)mejnosti, krovne teme letošnjega šolskega leta na GCC, ki jo posvečajo zlasti 30. obletnici slovenske samostojnosti, so dijaki in mentorji tokratni razstavi nadeli naslov Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo.
Eden temeljnih ustvarjalnih izzivov nenavadnega leta je bila prena-sičenost sveta s podobami. Ves čas smo namreč obkroženi s podobami, od oglaševalskih prizorov, medijskih slik do najbolj intimnih trenutkov, vidnih na socialnih omrežjih. Potisnjeni v izolacijo, v osamo domačega okolja, smo večino časa iskali stik z drugim na ekranu. Zaslon je postal mesto druženja, prostor dela, vzgoje in izobraževanja. Naši obrazi so postali zreducirane podobe, vidne v kvadratkih v sple-
tnih aplikacijah. Kolektivna izkušnja, ki je v času umanjkanja stikov močno izostrila, kako pomembno je, da smo skupaj.
Celjska umetnica Maja Hodošček, sicer tudi ena od mentoric dijakov GCC, je v spremni besedi v katalogu zapisala: »Več kot desetletje se sodobna umetnost intenzivno ukvarja z vprašanjem, kako biti skupaj v svetu, ki je razdvojen, antagonističen, preplavljen s podobami, odtujen od človeka in narave. Umetnost se odmika od materialnega in poudarja odnosnost, skupnostno delovanje in dialog kot pot k družbenim spremembam. Ob tem poudarja pomen izobraževanja, predvsem v okviru koncepta >odučenja< (ang. unlearning). Vzgojo in izobraževanje razume kot metodo, ki bo omogočila, da se >odučimo< navad in načinov bivanja, ki so nas pripeljali v krizo družbenih vrednot.«
Osrednji dogodek najmlajšega od treh izobraževalnih programov na GCC je nastal tudi v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Celje (CSU), ki je dol-
goletni partner šole pri izvajanju izobraževalnih programov za mlade umetnike. Tam so aprila mladi celjski umetniki že gostovali z razstavo Brezmejno, ki je bila plod delavnic s slovenskimi umetniki - s fotografom Jako Babnikom, z vizualnima umetnicama Majo Hodošček in Nežo Knez, s slikarjema Borisom Oblišarjem in Daliborjem Borijem Zupančičem ter kiparjem Francem Purgom.
Na razstavi, ki je svoje mesto tokrat našla na zunanjih steklenih površinah celjske knjižnice in v njeni okolici, si javnost lahko ogleda tudi dela, ki so nastala pri strokovnih predmetih risanje in slikanje (mentorja Andreja Džakušič in Željko Opačak), predstavitvene tehnike (mentorica Mojca Šmit), bivalna kultura, likovna teorija in osnove varovanja dediščine (mentorica Maja Rak), a tudi dela, ki so nastala kot plod številnih sodelovanj z zunanjimi ustanovami, in dela, pripravljena za različne likovne natečaje.
RG, foto: GCC
KULTURA
11
Na ogled zbirka vzhodnoazijskih predmetov
»Kaj počne tukaj samuraj?«
V Pokrajinskem muzeju Celje so odprli občasno razstavo z naslovom Kaj počne tukaj samuraj, na kateri si je mogoče ogledati izjemno zanimive vzhodnoazijske predmete iz dragocene zbirke, ki jo hranijo v muzeju. Avtorica razstave je Barbara Trnovec, kustosinja v omenjenem muzeju.
Avtorica razstave Barbara Trnovec pred razstavljenimi predmeti v Knežjem dvoru in s katalogom razstave
ROBERT GORJANC
Kot je avtorica povedala na dogodku v dvorani Barbare Celjske pred odprtjem razstave v Knežjem dvoru, je za to nenavadno zbirko značilen tudi nenavaden način, kako je nastala. Predmeti izvirajo iz Federalnega zbirnega centra (FZC) za kulturnozgodovinske predmete okrožnega centra Celje, ki je bil ustanovljen poleti 1945, torej so bili predmeti pridobljeni iz zaplemb. Od FZC je te predmete prevzel takratni mestni muzej v Celju in tako je nastala zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, ki šteje 153 predmetov.
»Za večino predmetov iz te zbirke najbrž nikoli ne bomo izvedeli, komu so pripadali
pred >prehodom< v državno last, za nekatere nam bo to morda vendarle uspelo izvedeti. Zavzeto raziskovalno delo in splet srečnih okoliščin sta leta 2017 privedla do odkritja, od kod izvira samurajska oprema. Nekateri so se takrat spraševali (in se sprašujejo še danes), ali so tudi ti >tuji<, eksotični predmeti naša dediščina. Odgovor je seveda pritrdilen, tudi ti predmeti so namreč sooblikovali duhovno krajino našega prostora, naše vrednote, identiteto, prepričanja, znanje in tradicijo. Tudi ti predmeti so torej kulturna dediščina našega prostora,« je povedala avtorica razstave Barbara Trnovec.
Na razstavi si je mogoče ogledati del dragocene zbirke vzhodnoazijskih predmetov, med drugim sa-murajsko vojaško opremo, kipec samuraja na konju, kitajski misijonarski zvitek,
pahljače, figuri Kitajke in Kitajca, lakirano kabinetno omarico, škatlo fumibako za shranjevanje uradnih dokumentov ...
Nastanek te razstave je plod odličnega večletnega sodelo-
vanja Pokrajinskega muzeja Celje in Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete UL, kar je v svojem govoru poudaril direktor pokrajinskega muzeja Stane Rozman, ter sodelovanja z Znanstvenoraz-
iskovalnim inštitutom (ZRS) Koper, s Centrom za konser-viranje in restavriranje Arhiva RS ter z Bojanom Šibenikom, poznavalcem japonske bojne opreme.
Na razstavi Kaj počne tukaj samuraj si je med drugim mogoče ogledati film o resta-vriranju izjemno dragocenega misijonarskega zvitka iz Šanghaja.
Poleg bogate vsebine ni mogoče spregledati estetske plati razstave, ki je požela veliko občudovanja, prav tako kot katalog razstave. Kot so še povedali v muzeju, so prvi odzivi na razstavo Kaj počne tukaj samuraj odlični, tako da so že dobili tudi vabila za gostovanja.
Odprtja razstave se je udeležil tudi japonski veleposlanik v Sloveniji Hiromichi Matsushima, ki si je ogledal tudi druge razstave v pokrajinskem muzeju in bil nad njimi navdušen.
Razstava bo na ogled do 3. oktobra letos.
Foto: SHERPA

Razstava dokumentov, fotografij in zapisov je namenjena osveščanju o pomembnosti Schumanove deklaracije v zgodovini evropskega povezovanja in spodbujanju k razmišljanju o njenem pomenu v današnji Evropi in njeni prihodnosti. (Foto: TT)
Evropa včeraj, danes in jutri
VRANSKO - Občina je sprejela ponudbo Arhiva Republike Slovenije in 27. maja v Schwentnerjevi hiši postavila na ogled razstavo ob 70. obletnici Schumanove deklaracije Evropa in Evropejci 1950-2020. Pripravil jo je Zgodovinski arhiv Evropske unije v Firencah.
Razstava dokumentov, fotografij in zapisov je namenjena osveščanju o pomembnosti Schumanove deklaracije v zgodovini evropskega povezovanja in spodbujanju k razmišljanju o njenem pomenu v današnji Evropi in njeni prihodnosti. Prvi del je razdeljen na pet tematskih sklopov, katerih vodilo so ključna gesla Schumanove deklaracije - mir, solidarnost, združevanje, odprtost in sodelovanje. Drugi del omogoča stik s posamezniki, ki so bili vključeni v proces evropskega povezovanja ali so kako drugače povezani z njim. Predstavlja njihov pogled na to, kaj pomeni biti Evropejec danes in kaj je to pomenilo v preteklosti. Slovenska postavitev razstave je nastala v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije in s podporo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Ob obeležitvi dneva Evrope je bila od 7. do 24. maja na ogled v državnem zboru. Do konca leta bo potovala v več slovenskih občin. Na Vranskem bo na ogled do 10. junija.
ŠO
Tomaž Milač z novimi deli na razstavi v Kvartirni hiši
V Galeriji Kvartirne hiše v Celju je od torka na ogled razstava del celjskega slikarja Tomaža Milača. Razstava z naslovom Normalnosti po besedah likovne kritičarke Tanje Kerič zaobjema serijo povsem novih slikarjevih del, ki že na prvi pogled odstopajo od prej postavljenih okvirjev.
»Če smo bili pri starejših delih priča čistim formam s konkretnimi konteksti v ozadju, je zdaj v ospredju več ekspresije, poteza čopiča je lahkotnejša, figuralika zaživi v motivni svobodi. Ostanki teženj poparta, ponekod bolj, drugje manj vidni, se stapljajo z barvnimi kontrasti, ki ustvarjajo učinek dvolične atmosfere,« je v spremni besedi k razstavi zapisala Tanja Kerič.
Kot je še dodala, umetnik ohranja močan simbolizem tudi v razstavljeni seriji, le da je tokrat precej kompleksnejši - celosten in razdvojen hkrati. Na eni strani vidimo jelena, spet drugo platno krasi konj z mavrično grivo.
Razstava bo na ogled le do srede, 9. junija, zato velja čimprej obiskati Galerijo Kvartirna hiša.
RG
Foto: SHERPA
Tomaž Milač v svojem slikarskem ateljeju v Umetniški četrti. Nedavno je sodeloval tudi v projektu likovnega ustvarjanja za Euro U-21 v Celju.
Ne sprehajaj se, no, vendar čisto gola!
Po (pre)dolgem času bo v soboto, 5. junija, v dvorani Doma kulture Velenje nova premiera domačega gledališča. Gledališče Velenje se bo tokrat predstavilo s komedijo Ne sprehajaj se, no, vendar čisto gola v režiji Romea Grebenška.
Leta 1911 je najslovitejši mojster vodvila Georges Feydeau napisal to komično enode-janko, ki ne omejuje svežine in aktualnosti sporočila. Povzpetniki, podkupljivi politiki, novinarji rumenega tiska, naveličana žena poslanca, pomen javnega mnenja in
tragikomični boj za neoporečno fasado so namreč teme, ki spontano ponujajo zanimivo predstavo tudi današnjemu občinstvu. Nesporazumi, nepredvidljive dogodivščine, smešne in absurdne situacije se stopnjujejo v genialni situacijski komediji francoskega
mojstra, ki jo je režiral Romeo Grebenšek. Na odru bomo videli Zojo Lešnik, Urbana Hrastnika, Nejca Škorjanca, Vida Hrovata in Jožeta Školca. Za kostume je poskrbela Lucija Boruta.
LKK
12
NAŠA TEMA
Zaskrbljenost ob svetovnem dnevu čebel
Letos lačne čebele,

v
Praznovanje nedavnega svetovnega dneva čebel, ki smo se jih 20. maja spomnili že četrto leto, je bilo tokrat zaznamovano s katastrofalnimi vremenskimi razmerami, zaradi katerih bi čebele brez pomoči človeka umirale. Kako bi brez njih poskrbeli za hrano? To vprašanje si moramo zastaviti pogosto, ne le ob svetovnem dnevu čebel, in se vprašati, kaj lahko vsak od nas stori za to, da bi te marljive in osupljive živalice preživele. Brez njih se tudi nam slabo piše, opozarjajo čebelarji, ki tako slabe sezone ne pomnijo in se bojijo, kako bodo oslabljene čebele preživele do naslednje pomladi.
TATJANA CVIRN	Foto: SHERPA
Dr. Peter Kozmus iz ČZS
»Čebele so naša skupna odgovornost«
»Čebelarji česa takšnega ne pomnimo. Če smo lani in predlani, ko smo dobili 8 do 9 kg medu na panj, rekli, da je sezona slaba, nas je letos strah, da medu sploh ne bo. Glavni meseci za pridelavo so april, maj in junij. Namesto tega moramo čebele krmiti, kar se nam je v preteklih dveh desetletjih v tem času zgodilo le dvakrat ali trikrat, in še to smo čebelam le dodali nekaj malega, da so preživele krajše obdobje. Letos smo jih morali hraniti ves maj. Brez naše pomoči bi pomrle,« pravi dr. Peter Kozmus, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo v Sloveniji pri Čebelarski zvezi Slovenije in podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia.
Za čebele je bilo v minulih dneh najbolj bro najedle in v čim boljšem stanju prezimile,
moteče nenehno deževje. Kot pravi Peter Kozmus, ki doma na Pilštanju čebelari že tri desetletja, potrebujejo čebele daljše suho in sončno obdobje cvetenja, potem ko je zgodnja cvetoča drevesa uničila zmrzal. Čebelarji jim hranijo z raztopino sladkorja in vode, da bodo preživele. Opozarja ne le na izgube čebelarjev, ampak tudi na dolgoročnejše posledice vsega tega za čebele in za opraševanje. Dodana hrana namreč ni optimalna za čebele, ki v medu dobijo številne pomembne snovi za to, da so odporne za stres in morebitne bolezni. Tovrstno hranjenje bo zagotovo vplivalo tudi na zmožnost njihovega preživetja čez zimo. »Posledice bomo občutili še prihodnjo pomlad, ker bodo čebele prezimile v slabšem stanju in bodo lahko odmrle,« opozarja Peter Kozmus.
Domačega medu torej ne bo?
Ne morem trditi, da ne bo nič domačega medu, ampak zaenkrat kaže na katastrofo. Akacija je pomrznila, cvetlic ni, smreka in hoja slabo kažeta, računamo le še na lipo in kostanj, če bodo razmere kaj boljše. A čebelje družine same potrebujejo najprej dovolj medu, da se najejo in obnovijo zaloge, mi lahko jemljemo le viške. Želim le, da bi se do-
Peter Kozmus v svojem čebelnjaku na Pilštanju. Če je bilo delo s čebelami prejšnja desetletja bolj enostavno, je zdaj to postala zelo zahtevna dejavnost. (Foto: arhiv NT -Andraž Purg - GrupA)
tudi če medu letos ne bom točil.
To verjetno pomeni še več tujega medu nedoločljivega izvora na trgovinskih policah ...
Verjetno si trgovci že manejo roke ... Vemo, kdo so glavne proizvajalke medu v svetu, le da izvor ni označen na kozarcih v trgovini. Ena od teh je Latinska Amerika, kjer imajo zemljo multinacionalke in pridelujejo poceni hrano z uporabo GSO ter z veliko škropljenja s pesticidom glifosatom, ki se nalaga v zemlji in skozi rastlino celo pride v med. Naši trgovci se temu medu izogibajo, saj lahko uprava za varno hrano hitro najde ostanke pesticidov v medu in zahteva njegov umik s polic. Podobno velja za med iz Ukrajine. Viški medu so tudi v Vietnamu, Indiji in na Kitajskem, kjer trgovci iščejo poceni med. A ni takšen, ki bi ga nabrale čebele, ampak gre za industrijski med, ki se pri nas še vedno lahko imenuje med. V Italiji so to težavo deloma rešili, saj imajo tri različne vrste medu, to so ekološki, naravni med in med. Pri slednjem se ve, da gre za industrijski izdelek. Potrošniku lahko že cena pove, za kakšen izdelke gre, čeprav ime zavaja. Težava je tudi, da Slovenci pojemo veliko več medu, kot ga pridelamo. V normal-
ni letini ga pridelamo 1.700 ton, potrebujemo ga 4 tisoč ton. Ko domačega zmanjka, je treba ponj v trgovine. Zato želimo, da bi potrošniki vedeli, od kod med izhaja in ali gre za naravnega ali ne. Računamo, da bodo prihodnje leto o tem odločali evropski poslanci in ob vedno večji osveščenosti uredili zakonodajo na tem področju.
Kako je z uporabo pesticidov v kmetijstvu, kar je tesno povezano z dobrimi pogoji za življenje čebel? Zadnje čase na srečo ne slišimo o množičnih zastrupitvah zaradi škropljenj .
V Sloveniji imamo visoko gostoto čebel. Če gre v kmetijstvu kaj narobe, čebelarji to hitro vidijo, saj jim čebele umrejo. Že v letu 2011 smo zato v Sloveniji prepovedali uporabo okolju in čebelam škodljive pesticide neoniko-tinoide. Evropa je čez nekaj let sledila temu. Težave s pesticidi smo uspeli v veliki meri rešiti, saj kmetje tudi vedno bolj vedo, kako je treba škropiti, da ne škodijo čebelam. A lahko se še vedno zgodi kakšna nesreča ali napaka. V državah z večjimi kmetijskimi površinami in monokulturami je mogoče škropiti z marsičem, saj čebele ne poginejo, ker jih ni. Pri nas se napaka hitro vidi in razkrije.
vreme nima nihče vpliva, lahko pa vplivamo na število cvetočih rastlin okoli svojih domov. Kmetom ne moremo reči, naj še kar čakajo s košnjo, ker z njo že sicer zamujajo. Če ima kdo možnost, naj pomisli tudi na čebele, preden pokosi, in naj to stori takrat, ko bodo rastline odcvetele. Čebele so naša skupna odgovornost. Čebelar jih seveda ima za pridelavo medu, a s tem, ko jih ima, skrbi za to, da so rastline oprašene. Če čebelje družine ne bodo preživele, jih tudi naslednjo pomlad ne bo dovolj, ko jih bomo vsi želeli za opraševanje sadnega drevja in vsega ostalega.
Vremenske spremembe obetajo še več težav, in to ne le za čebele. Ali to pomeni, da bomo ročno sami opraševali drevje?
Napovedi so sicer slabe, za čebele prihajajo vedno težji časi. Podatki kažejo strmo padanje pridelave medu v zadnjih 15 letih. Upam, da se bo začelo obračati na bolje. Pri nas je opraševanje še očem skrito in se nam ni treba s tem ukvarjati. V Avstriji večji sadjarji že najemajo čebele pri čebelarjih, da jih pripeljejo v njihove sadovnjake za obdobje cvetenja. Ročno nam ne bo treba opraševati, mogoče bodo morali večji sadjarji z najemom čebel skrbeti za opraševanje.
Za razvoj dejavnosti so pomembni mladi člani društev, ki se za čebelarjenje pogosto navdušijo v šolskih krožkih. Kako je s tem zadnja leta?
»Dodana hrana ni optimalna za čebele, ki v medu dobijo številne pomembne snovi za to, da so odporne za stres in morebitne bolezni. Tovrstno hranjenje bo zagotovo vplivalo tudi na zmožnost njihovega preživetja čez zimo. Posledice bomo občutili še prihodnjo pomlad, ker bodo čebele prezimile v slabšem stanju in bodo lahko odmrle,« opozarja Peter Kozmus.
Je torej večji težava bolezen varoza, ki jo pri čebelah povzroča zajedavska pršica varoja?
Ta nam vsako leto povzroča težave. Zlasti letos, ko je imunski sistem čebel prizadet, bo varoja naredila večjo škodo. Čebelarji se moramo proti njej stalno boriti, sicer lahko ostanemo v dveh letih brez čebel.
Pri tem boju je zagotovo pomembna tudi izmenjava informacij in nasvetov v okviru društev, česar je bilo zaradi epidemije manj.
Obdobje je bilo težko. Čebelarji se v društvih po predavanjih, kjer dobimo določeno znanje, še pogovorimo, se družimo in rešujemo težave. Epidemija nas je prikovala v domove in tudi izobraževanja smo prestavili na splet. Določeni čebelarji so se temu prilagodili, a ne vsi, saj so člani v povprečju stari 59 let.
ČZS skrbi za promocijske dejavnosti, spodbuja različne ukrepe za pomoč čebelam in za zavedanje njihove vloge. Kaj je v tem trenutku najbolj pomembno?
Število članov društev se povečuje, trenutno jih je malo več kot 11 tisoč in gospodarijo z 208 tisoč čebeljimi družinami. Tudi teh je vedno več, le da moramo čebelarji vedno več naporov vlagati v to, da ohranjamo ali povečujemo fond. Veliko zanimanje za čebelarjenje je med mladimi, zato se je povprečna starost članov s 65 znižala na 59 let. Tudi nekaj žensk se je uveljavilo na tem področju. Mlade ta dejavnost zanima, ker podpiramo delovanje čebelarskih krožkov, kjer dobijo prve izkušnje. Tudi sam sem začel na ta način, in sicer v Rimskih Toplicah, kjer bodo 7. junija odprli šolski čebelnjak. Te imamo kar v 200 šolah po Sloveniji, torej v tretjini vseh.
Ali letos čebelarji pričakujete pomoč države zaradi izpada prihodka?
Pričakujemo določeno pomoč in solidarnost, a to ne more nadoknaditi letošnje izgube. Deset kilogramov medu predstavlja približno sto evrov, od države bomo dobili povrnjeno za sladkor, torej približno pet evrov.
NAŠA TEMA
13
Za delo s čebelami in vzrejo matic je Matejo navdušil oče Viktor Gaber.
Skrb za avtohtono kranjico
V Sloveniji želimo ohraniti kranjsko čebelo, ki je najbolj prilagojena na tukajšnje vremenske razmere in pašo, zato lahko za razliko od drugih držav pri nas leta le naša avtohtona kranjica. Ministrstvo za kmetijstvo ima rejski program in dr. Peter Kozmus kot njegov strokovni vodja sodeluje z vzrejeval-ci matic ter skrbi, da v Sloveniji ostaja čista kranjska čebela. Pri ohranjanju čebel je torej pomembno tudi delo vzrejevalcev matic. V Sloveniji jih je približno 35 in letno vzredijo 45 tisoč matic. Prodajajo jih tako doma kot v tujino, saj so tudi tam zaželene zaradi obilice dobrih lastnosti. Čebelarjem ni treba kupiti cele družine, ampak zadošča le matica, ki jo je mogoče poslati po pošti celo na drug konec sveta.
Obiskali smo Gabrove na Lju- Za čebelarstvo je Viktor-bečni, kjer se je s čebelarstvom ja Gabra navdušil stric. Kot in z vzrejo matic vrsto let ukvar- otrok mu je pomagal in delo jal Viktor Gaber, zadnja leta pa s čebelami mu je bilo všeč, a v je to dejavnost prevzela hči Ma- času, ko je hodil v službo, časa teja Gaber Žveplan. S 500 do za to ni bilo. Po upokojitvi je 600 vzrejenimi maticami letno uresničil svojo željo in počasi sodi med manjše vzrejevalce. širil dejavnost. Ugotovil je, da
je lahko vzreja tudi poslovna priložnost. Veselje do dela s čebelami je prenesel na hčerko. Mateja pravi, da je ta dejavnost kar obetavna, saj je povpraševanje po maticah večje od ponudbe. »Veliko mlajših se odloča za čebelarstvo in kljub razmeram imajo veselje,« ugotavlja. Za to, da kupijo matico iz Gabrove vzreje, se morajo postaviti v vrsto. Veliko se je naučila že pri delu z očetom, nekaj znanja je dobila na tečaju, praksa po njenem mnenju da največ izkušenj. »Vidiš, da je v praksi malo drugače kot v teoriji in tudi v čebelnjaku se vedno ne da narediti tistega, kar želiš, saj čebele včasih delajo malo po svoje,« pripove-
Viktor Gaber: »Več posluha bi moralo biti za sajenje medovitega drevja in rastlin. Vsaj lipe, ki so naše tradicionalno drevo, bi lahko pogosteje sadili.«
venije. Gabrovi imajo dva matičarja, torej dve primerni družini za vzrejo matic. Obe imata najboljše lastnosti kranjske čebele, to so mirnost, medonosnost in čistilni nagon. Postopek vzreje matic traja do 25 dni. V ta namen imajo Gabrovi na vrtu za hišo cele vrste prašilčkov, to so manjše in večje škatle, v katerih vzrejajo matice. Veliko dela je poleti, ko je treba nenehno nadzorovati dogajanje med čebelami, zato o širitvi dejavnost ne razmišljajo.
Pri vzreji se lahko zgodijo tudi nepredvidene stvari. Sršeni in ptiči ogrožajo matico, lahko tudi kam zaide, močnejše čebele lahko izropajo prašilčke zaradi pomanjkanja hrane, ko matico v zraku oprašujejo troti, jo lahko ujame nevihta ... Letos je delo pri vzreji še dodatno zahtevno zaradi vremenskih razmer, zaradi katerih čebele nimajo dovolj hrane, zato jim jo morajo dajati v obliki sladkorne raztopine. »Brez te tudi matica ne izlega jajčec. Če tega ne počne, čebele mislijo, da se pripravlja na rojenje in lahko gredo iz čebelnjaka. Če ni dovolj toplo, se matica tudi ne praši s troti,« opisuje Mateja
Mateja Gaber Žveplan: »Vsako leto me navdušita marljivost čebel in njihova neutrudnost.«
Mateja Gaber Žveplan rada dela s čebelami, čeprav je treba v sezoni nenehno nadzirati dogajanje v prašilčkih.
duje sogovornica o svojih izkušnjah in doda, da pikov sploh ne šteje več. »Čebela žgečka, ko leze, in točno vem, kdaj me bo pičila, ker takrat drugače hodi.« Menda še vedno velja, da so piki koristni proti revmi.
Veliko dela in skrbi
Vzrejevalci delajo pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slo-
TATJANA CVIRN
OB ROBU
Več kot le med
Ljubitelji medu in čebeljih pridelkov so se v teh dneh zagotovo zaskrbljeno vprašali, kaj bodo prihodnje mesece jedli za zajtrk, če domačega medu ne bo. Mraz in dež sta letos tako globoko posegla v čebelje življenje, da posledic ne bomo opazili le na svojih mizah, ampak se bodo lahko vsi pridelovalci hrane z njimi srečali tudi naslednjo pomlad. Nedavni svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila leta 2017 na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, je zato letos še bolj kot sicer opomnil, kako dragocene so čebele in drugi opraševalci za zagotavljanje naše hrane, za ohranjanje zdravega okolja in biotske raznovrstnosti.
Morda bomo odslej tudi bolj pozorni na to, kakšen med jemo, čeprav je označevanje porekla tistega v trgovinah še zelo okvirno in za potrošnika marsikdaj zavajajoče. Pri domačih čebelarjih ga je že v preteklih letih hitro zmanjkalo in kot kaže bo odslej le še slabše. Ne le da je v vedno bolj nepredvidljivih in spremenjenih podnebnih razmerah čebelarjenje postalo zahtevno opravilo, ki ga je brez veliko znanja težko izvajati. Marsikdo si bo tudi izračunal, da se mu to enostavno ne splača, četudi je veselje pri delu s čebelami še tako veliko. Letošnja pomlad je dokaz, da vse stvari v naravi niso več samoumevne in da se tudi čebelarstvo spreminja ter išče nove možnosti. Slovenski čebelarji so bili od nekdaj inovativni, korak pred drugimi, zato je ponudbe in dodatnih dejavnosti, povezanih s čebelami, veliko. Eni odprejo vrata svojih čebelnjakov in omogočijo obiske ter oglede, drugi se vključijo v sheme višje kakovosti medu z zaščiteno geografsko označbo ali za pridelavo drugih čebeljih pridelkov, morda za vzrejo čebeljih matic ali za čebelarski turizem. A osnova vsega sta še vedno kakovostno delo in skrb za čebele.
Epidemija je tudi na tem področju povzročila veliko težav in izpad prihodka. Mnogi čebelarji kljub temu z optimizmom zrejo naprej, saj se zavedajo poslanstva, ki ni le v pridelavi medu. A le na etični pogon v vedno težjih razmerah za čebelarjenje tega ne bodo mogli početi, četudi so jim za zgled njihove čebele, ki se nikoli ne utrudijo.
Gaber Žveplan letošnje težave. Upa, da bo cvetenje lipe in kostanja nekoliko omililo težave s pomanjkanjem hrane, če bo seveda vreme v času cvetenja lepo.
Težave s pošiljanjem v tujino
Vsaka matica, ki jo vzredijo, ima na hrbtu nalepljeno
številko v eni od petih barv, na osnovi katere vedo, koliko je stara. Življenjska doba matice je približno tri leta. Matice iz Gabrove vzreje naročajo večinoma čebelarji v Sloveniji, zanje se zanimajo tudi mnogi iz tujine. Za pot matico pripravijo tako, da jo s hrano in petimi čebelami dajo v posebno škatlico, transportno matičnico. Ta je pri naročniku iz Slovenije večinoma že naslednji dan, medtem ko se je pri dostavi v tujino doslej zapletalo. V Italijo na primer pošiljka sploh ni prispela,
ampak se je po več tednih vrnila na Ljubečno. Zato je najlažje, če kupci sami pridejo po matico ali jim jo kdo dostavi. »V Nemčijo smo jo poslali že pred dvema letoma, gospod je čakal 21 dni, da je prispela. Pripravljeno je imel čebeljo družino, matice pa ni bilo od nikoder. Letos bomo kljub temu še enkrat poskusili,« pravi sogovornica. Matica z Ljubečne je doslej najdlje potovala do Rusije, a z manj zapleti, saj je kupec sam prišel ponjo z vlakom.
Foto- SHF.RPA
Peter Babnik: »Ko se nekdo odloči za čebelar-
Peter Babnik: »ko se nekdo odloči za čebelar-
Čebele zanimajo tudi najmlajše s^dd^znÄÄ.«
Brez mladih čebelarjev ta dejavnost nima prave prihodnosti, se zavedajo tudi v Čebelarskem društvu Vojnik, ki je eno najbolj dejavnih in bo letos oktobra praznovalo stoletnico. Že 12 let ga vodi Peter Babnik, ki je skoraj štiri desetletja tudi sam čebelar, sicer pa terenski svetovalec pri ČZS za deset občin v regiji.
»Ko sem se poročil, sva z ženo kupila dva panja. Zdaj jih imam 40 na dveh mestih,« pravi Peter Babnik, ki ga čebele navdihujejo pri delu in v življenju nasploh. »Poleti, ko je največ dela, bi rad že nehal, a spomladi spet komaj čakam, da priletijo iz čebelnjaka,« pravi prizadeven čebelar, ki vodi največje društvo v regiji s 160 člani, od tega je 40 krožkarjev iz osnovnih šol v občini. Tako imajo krožke in svoje šolske čebelnjake učenci v Vojniku, Socki, Novi Cerkvi, v Šmar-tnem v Rožni dolini ter na Frankolovem. »Otroke to zelo zanima, tako spoznajo pomen opraševanja čebel za našo prehrano,« pravi Babnik. Šolske čebelnjake je društvo postavilo s pomočjo donatorjev in sredstev z razpisov pri ČZS, dobro sodeluje tudi s celjsko in z voiniško občino, ki se ie
letos uvrstila med pet čebelam najbolj prijaznih občin v Sloveniji. Približno tretjina otrok iz krožkov se kasneje v življenju ukvarja s čebelarstvom.
Izobraževanja ni nikoli dovolj
Društvo organizira delavnice in izobraževanja, saj se čebelarji zavedajo, da znanja ni nikoli dovolj, sploh v razmerah, kakršne so letos. Vsako zadnjo nedeljo v mesecu imajo srečanje pri društvenem čebelnjaku pri lovskem domu v Vojniku, kar je zaradi epidemije zadnje mesece odpadlo in tudi izobraževanje so preselili na splet. Pred dnevi so se na Frankolo-vem spet lahko zbrali na tečaju za čebelarje začetnike, ki se ga je udeležilo več kot 50 bodočih čebelarjev. Takšen tečaj je osnova za nadaljnje delo, pravi Babnik. »Dobro moraš poznati
biologijo čebele, sicer ne moreš delati.«
Kot terenski svetovalec ima te dni veliko dela. Pomaga čebelarjem začetnikom, svetuje jim po telefonu in jih tudi obišče. »Hodim po terenu in vidim, da je veliko čebel že pomrlo. Umirajo tistim čebelarjem, ki jih ne krmijo. Ti niso navajeni, da bi morali spomladi hraniti čebele.« Zaveda se, da bo dela veliko tudi v prihodnje, saj bodo sedanje razmere vplivale tudi na zdravje čebel. »Tiste, ki so zdaj lačne, ne bodo nikoli več tako močne in delavne.«
Precej čebelarjev zato razmišlja o tem, da bi odnehali, saj so težave vedno večje. »A ko se nekdo odloči za čebelarjenje, mora vedeti, da to ni pridobitna dejavnost, ampak da delamo za ohranjanje narave. Čebela je pokazatelj našega ravnanja z naravo. Ker je tako pomembna za opraševanje, ji bomo morali pomagati pri preživetju. Čebelarji vzamemo le viške medu, pri čemer nekateri pozabljajo, da so bila tudi leta, ko smo štirikrat točili med.«
Peter Babnik, predsednik ČD Vojnik, pri društvenem čebelnjaku. Oktobra bo društvo proslavilo stoletnico in med drugim pripravilo v kulturnem domu v Vojniku razstavo virtualnih panjev, prikaz čebelarjenja in opreme. (Foto: osebni arhiv)
14
KRONIKA
Tudi to je ena od kršitev tovornih voznikov, ki so jo policisti na Celjskem obravnavali pred časom.
Tehtanje tovornih vozil je ključno pri odkrivanju kršitev, ki so povezane s tovorom.
Brez slabe vesti
Namerno kršijo pravila?
Celjski prometni policisti so pred dnevi na avtocesti ustavili posebnega kršitelja, ki je svoje tovorno vozilo skoraj za 100 odstotkov preobremenil s tovorom. Vozil je za kar 94 odstotkov več tovora, kot bi ga glede na zmožnost vozila lahko. Zadeva ne bi bila tako zelo problematična, če bi moškega zaradi tega doletel samo hud udarec po denarnici, večji problem od tega je, da je takšno vozilo na cesti tempirana bomba, če bi s takšno težo trčilo v drugo vozilo. Pri večjih hitrostih na avtocesti bi v takšnem trku zmlelo drug avtomobil.
SIMONA SOLINIC
Da je groza še večja, naj bi se tega, kako nevarno je to, kršitelji zavedali in celo naklepno kršili pravila. Moški, ki je vozil prenaložen kombi, šlo je za vozilo Mercedes Benz Sprinter - je državljan Romunije. Največja dovoljena skupna masa tega vozila znaša 3.500 kilogramov. S tovorom je torej tehtalo kar 6.800 kilogramov. »Prav tako je prekoračil obremenitev na zadnji osi za 117 odstotkov,« so v prvem sporočilu za javnost o tem primeru zapisali na celjski policiji. Bolj po domače razloženo: proizvajalec tega vozila je opredelil, da je lahko zadnja os obremenjena z 2.250 kilogrami, voznik pa jo je obremenil s 4.900 kilogrami. »Vozniku smo za ugotovljene kršitve prekoračene skupne teže, prekoračene osne obremenitve in nepravilno naloženega tovora izrekli 1.520 evrov globe. Polovično globo je romunski voznik poravnal na kraju,« so dodali na policiji.
Kam odložijo
odvečni tovor?
Zelo zgovoren je podatek, ki so ga zapisali policisti - voznik je namreč kazen poravnal takoj. S stališča, da je pot nadaljeval, je to razumljivo, vendar se v tem skriva še ena past. Med tovrstnimi kršitelji je največ tujcev, ki prevažajo različen tovor iz smeri Hrvaške proti Italiji. »Gre predvsem za državljane Romunije, za katere je značilno, da le redko ne prekoračijo dovoljene teže tovora,« pravi Uroš Klanjšek, pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje. Ob tem jasno doda, da vozniki kršitev storijo naklepno. Torej že vnaprej vedo, da bodo morali, če jih bodo ustavili policisti, poravnati denarno kazen, in so na to že pripravljeni vnaprej. Zavestna kršitev na tak način, da voznik vnaprej ve, da bi v primeru prometne nesreče s takšno težo povzročil pravo tragedijo, je zavrženo dejanje. Tudi zato so policijski nadzori
usmerjeni tudi v redno tehtanje tovora in v njegov pregled.
Kot dodaja Klanjšek, imajo policisti vsa pooblastila za pregled naloženega tovora: »Največkrat gre za predmete in prtljago romunskih delovnih migrantov, ki bivajo v Italiji.« Torej jim vozniki te stvari pripeljejo iz Romunije. Skrb vzbujajoče je tudi, kaj voznik s tem odvečnim tovorom v primeru policijskega nadzora naredi. »Vozilo mora voznik v primeru previsoke teže raztovoriti in tako poskrbeti za primerno težo, ki je za
vozilo predvidena,« pojasnjuje policist. A ob tem omeni, da so policisti pozorni tudi na to, da voznik ne bi tovora odvrgel kar na avtocestnih počivališčih in ga pustil tam. Tudi to se je že dogajalo. »Pogosto pokliče drugega voznika, da se pripelje z drugim vozilom, nato tovor preložijo skupaj,« pojasnjuje Klanjšek.
Sicer so med tovorom tudi druge stvari, ne le prtljaga delovnih migrantov, lahko gre za izdelke, pogosto tudi za rabljene predmete. Policija pri nadzoru ne ugotavlja izvora tovora, a preverja vso dokumentacijo o njem. Seveda to ne pomeni, da ugotavljanja izvora tovora nikoli ni, policija vzame seveda vse pod drobnogled, še posebej če gre za sumljive okoliščine ali če ima podatke o kriminalnih združbah iz tujih držav.
Takšne kršitve tovornih voznikov niso edine. »Gre tudi za nepravilno naložen tovor, kar pomeni, da je naložen v delih vozila, kjer ne bi smel biti, pri čemer ogroža voznika in
Tako je pred časom voznik naložil svoj kombi. Prijeli so ga na meji.
sopotnike. Obstajajo primeri, ko je tovor nevarno naložen in neprimerno zavarovan. Tudi to so kršitve, ki so značilne za tuje tovorne voznike,« razlaga Klanjšek. Vse to so nepravilnosti, ki se ne nanašajo samo na značilnosti naloženega tovora ali na zmogljivosti vozil, ampak krepko posežejo tudi v prometno varnost. Tovorna vozila so izredno nevarna v primerih prometnih nesreč ravno zaradi svoje večje teže. Samo sekunda neprevidnosti, še posebej če je tovor morda nezavarovan, lahko na cesti vodi v katastrofo.
Vsaj ena dobra
stvar
Dobra stvar v primeru voznikov tovornih vozil je, da se na cesti vidi razlika med tujimi in slovenskimi državljani. »Lahko potrdim, da so slovenski vozniki tovornih vozil glede na prometno zakonodajo vzorni. Večjih kršitev pri njih ni mogoče zaznati,« dodaja sogovornik. Sicer se občasno pojavljajo tudi vozniki tovornih vozil, ki vozijo pod vplivom alkohola. »Poklicni vozniki se vedno bolj zavedajo, da je vožnja njihov poklic in da je pri tem alkohol strogo prepovedan,« še meni Klanjšek.
Velik pozitiven premik na področju tovornih vozil je povzročila januarska splošna prepoved prehitevanja za tovorna vozila, težja od 7,5 tone, na avtocesti med Šentiljem in Koprom med 6. in 18. uro. Ta prepoved je povzročila tudi večjo pretočnost prometa, pravi Klanjšek. To se kaže tudi v večji prometni varnosti. »Zmanjšano je število zastojev, promet je varnejši.«
Foto: GPU, Andraž Purg - GrupA
Umrl zaradi trka s tovornjakom
V nedeljo so ceste naše regije zahtevale že osmo smrtno žrtev letos. Ta številka kaže na hudo poslabšanje prometne varnosti na Celjskem. Lani je toliko ljudi v prometnih nesrečah umrlo v celem letu.
Tragična nesreča se je zgodila v nedeljo malo pred 21. uro izven naselja Ločica pri Vranskem. V trčenju s tovornim vozilom je umrl 40-letni voznik motornega kolesa. Njegov mladoletni sopotnik se je v prometni nesreči lažje poškodoval. Prometno nesrečo je povzročil 26-letni voznik tovornega vozila, ki je vozil iz smeri Ločice pri Vranskem proti Trojanam. »Do nesreče je prišlo, ko je začel v neposredni bližini naslova Ločica pri Vranskem 38 z vozilom polkrožno obračati. Ko je voznik tovornega vozila že zapeljal na levo stran smernega vozišča, je iz smeri Ločice pri Vranskem pripeljal voznik motornega kolesa, ki je izmenično prehiteval premikajočo se kolono vozil in je v izogib trku zapeljal na skrajni levi rob levega smernega vozišča. Tam je trčil v sprednji levi del tovornega vozila,« so sporočili s celjske policije. Motor je po trku obstal pod tovornim vozilom, voznik in mladoletni sopotnik sta padla v travnati jarek ob cesti. Zaradi hudih poškodb je voznik motorja med prevozom v bolnišnico umrl, mladoletni sopotnik se je lažje poškodoval. »26-letnega voznika tovornega vozila bomo zaradi povzročitve prometne nesreče kazensko ovadili,« pravijo na celjski policiji.
SŠol
Na policiji pravijo, da je največ kršitev zaradi prenaloženih vozil pri romunskih voznikih.
S tiralico nad Slovaka
Celjski kriminalisti so ovadili 42-letnega slovaškega državljana, ki je 12. oktobra lani ponoči povzročil požar v Gosposki ulici v Celju. Moški je zakuril v enem izmed pomožnih objektov, zaradi česar so se ognjeni zublji razširili na ostrešje sosednjega objekta. V požaru je nastalo za okoli 54 tisoč evrov škode. A kljub ovadbi ga še niso prijeli. Za moškim je namreč razpisana tiralica.
Policisti so identiteto moškega potrdili z zbiranjem obvestil, pa tudi z ogledom nadzornih kamer. 42-letnik sicer v Sloveniji nima prijavljenega bivališča. Na območju naše države pa je bil že večkrat obravnavan zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, predvsem tatvin, velikih tatvin in zatajitve ter kršitev javnega reda in miru.
V	požaru na Gosposki ulici v Celju na srečo ni bil nihče poškodovan, saj so policisti iz treh stanovanj več stanovanjske hiše uspeli pravočasno evakuirati 10 stanovalcev, gasilci pa so širjenje požara hitro omejili in požar pogasili.
SŠol
Saj ni res, ampak je
Minuli petek je več voznikov poklicalo celjski operativ-nokomunikacijski center in opozorilo na nevarno početje voznika na avtocesti. Ta je pred izvozom Šempeter v smeri proti Ljubljani ustavil kar na prehitevalnem pasu in menjal pnevmatiko na osebnem vozilu.
Šlo je za avstrijskega voznika. Ko sta policista prispela, sta kraj ustrezno zavarovala ter poskrbela za takojšnjo odstranitev vozila in voznika s prehitevalnega pasu. Takšno početje voznika je predstavljalo veliko nevarnost zanj in za ostale, saj bi lahko prišlo do naleta in nesreče. Da je stvar še hujša, se je to zgodilo popoldne, in sicer v času največje prometne konice.
Zagorelo gospodarsko poslopje
Konec preteklega tedna je zagorelo v Bukovju v Babni Gori. Požar je zajel starejše gospodarsko poslopje. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi kratkega stika na električnem vodniku. V požaru je v celoti zgorel leseni del objekta. V hlevu je bilo v času požara pet krav, štiri so uspeli pravočasno rešiti. Ogenj je uničil tudi več kmetijskih strojev. Požar je gasilo 47 gasilcev okoliških prostovoljnih gasilskih društev.
Ali gre za pogrešanega?
V	nedeljo pozno popoldne je ribiški čuvaj Ribiške družine Šempeter pri pregledu obrežja Savinje na območju Letuša opazil moško truplo. Našel ga je pri zgornjem jezu. Truplo so iz vode izvlekli gasilci Poklicne enote Celje in Prostovoljnega gasilskega društva Letuš. Ogled kraja in najdenega trupla je opravila ogledna skupina Sektorja kriminalistične policije PU Celje. Zdravnica Zdravstvenega doma Žalec je odredila sanitarno obdukcijo. Rezultati obdukcije še niso znani, prav tako še ni potrjena identiteta umrle osebe. Po podatkih policije obstaja velika verjetnost, da gre za moškega z območja Mozirja, ki ga pogrešajo od 19. maja letos.
INFORMACIJE
15
7 x ALL MCIlUSiVE+AVTOBUSNI PREVOZ+ANIMACIJSKI PROGRAM+IZLET NA KORNATE in RIBJI PIKNIK
samo
hotel D0NAT3*
LOKACIJA: naselje Borik, 4 km od Zadra.
PLAŽA: 50 - 150 m, peščena, prodnata, skalnata.
BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo (temperatura do 26 stopinj), v
velikosti 200 m2.
STORITEV: ALL INCLUSIVE: samopostrežni zajtrk, samopostrežno kosilo in samopostrežna večerja s solatnim bifejem z vključeno pijačo pri obrokih * domače alkoholne pijače (6 vrst žganih pijač, pivo, namizno vino) in brezalkoholne pijače (sokovi, čaj, kava, voda) od 10.00 do22.00ure v ALL INCLUSIVE baru * dnevni in večerni animacijski program * varstvo otrok od 3. leta dalje in animacija za otroke od 10.00 do 18.00 (razen ob sobotah). KLIMATIZIRANO: da. INTERNET: proti doplačilu na recepciji in v sobah. PARKIRIŠČE: brezplačno.
OSTALO: dve zgradbi, restavracija, aperitiv bar, konferenčna dvorana, odbojka, namizni tenis, badminton, tenis, šola potapljanja in vodni športi.
OPOMBE: hotel sestavljata dve zgradbi, ki sta med seboj oddaljeni 50 m, restavracija je skupna. V SOBAH 1/2+2 LAHKO BIVATA TUDI SAMO 2 oz. 3 OSEBE. Sobe 1/1 so manjše.
GRE ZA RAZŠIRJEN RELAXOV RIZIKO ODPOVEDI, PRI KATEREM SI Z DOPLAČILOM 5% POGODBENE VREDNOSTI ZAGOTOVITE BREZSKRBNO REZERVACIJO POČITNIC, KAR POMENI:
■ BREPLAČNA ODPOVED pogodbe, v kolikor bo za prehod meje obvezen plačljiv PCR test, vi pa ga ne bi želeli opravljati
•	BREZPLAČNO ODPOVED pogodbe v primeru višje sile
•	BREZPLAČNO ODPOVED v primeru pozitivnega COVID testa
•	BREZPLAČNO spremembo počitnic v primeru pozitivnega COVID testa
V primeru odpovedi na podlagi uveljavljanja rizika odpovedi, vam zagotavljamo vrnitev celotnega vplačanega zneska na TRR najkasneje v roku 15 dni od odpovedi potovanja/počitnic. Več podrobnosti o garanciji lahko preberete v naših splošnih pogojih.
Paketna cena 479 € vključuje:
•	prevoz z avtobusom turistične kategorije z vključenimi cestninami (hd, klima, WC, video)
•	pijačo dobrodošlice
•	7 x ALL INCLUSIVE v hotelu DONAT 3* (soba 1/2 TWC T SAT TV S KL)
•	izlet z ladjo na Kornate (predvidoma med 10.00 do 16.00 uro) in fish piknik
•	večerni izlet z ladjo do centra Zadra (predvidoma med 19.30 in 23.00 uro)
•	vsak večer živo glasbo
•	ekipa RADIO CELJE
•	majico
•	predstavnika
•	organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POCITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAX-om«
POPUSTI: Otrok do 6 leta brezplačno (plača pavšal za prevoz 40 eur). Odrasla oseba na dodatnem ležišču 20%. DOPLAČILA: za sobo TWC B T SAT TV S KL 20 eur na osebo. Za single use 70%. Turistična taksa 1,40 eur po odrasli osebi na dan, za otroke od 12. do 18. leta 0,70 eur po otroku na dan. Za posredovanje 18 eur na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno.
Pogoj za izvedbo počitnic min. 80 prijavljenih oseb.
<a ko VOS t www.relax.si
Relax
CEUE-CTTYCENTH* Mariborska cesta 100, Ш 034288340ali 031730975
16
AKTUALNA PONUDBA
Gremo na morje v Zadar z Relaxom in Radiem Celje
Čas je za spremembo okolja, druženje, sonce in morje. Vabimo vas, da se nam pridružite in se z ekipo Radia Celje in turistične agencije Relax podate z nami na morje. Od 13. do 20. junija bomo počitnice preživeli v hotelu Donat v Zadru.
Vsi, ki bi želeli z nami na počitnice, si jih rezervirajte v turistični agenciji Relax v Citycen-tru v Celju oz. rezervirajte svoj sedež na avtobusu. To lahko storite na telefonski številki
03-428-83-40. Naše skupne počitnice se bodo začele že na avtobusu, ko se bomo podali v Zadar, kjer nas bo pričakala all inclusive ponudba - samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja
s solatnim bifejem, prav tako bo na voljo brezplačna pijača. Z ladjico se bomo podali v Zadar in uživali v zvokih orgel. Prav tako bomo uživali na Kornatih in ribjem pikniku. Na izletu boste prejeli tudi majico Relaxa in Radia Celje, vsak dan bomo za vas pripravili zanimive animacijske igre in nagrade.
radio celie
Vedno? % илто?ј /
Idej za zanimive igre nikoli ne zmanjka.
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
pri UREDItVI grobov, DELO BREZPLRČRO
flKRON
Pohištvo po meri
Q Mariborska 103a, Celje V. 031 720 657
ffi ceje@akron.si đft www.akron.si
ZAPOSLOVANJE / NASVETI
17
Trgotur
Kuhar (m/ž) (Velenje)
Od kandidata pričakujemo 2 leti delovnih izkušenj pri pripravi jedi v gostinstvu, srednješolsko izobrazbo, smer kuhar, pripravljenost na delo med tednom (enoizmensko) kot tudi ob sobotah in nedeljah v času skupinskih najav ali naročil (po dogovoru z vodjo restavracije), samoiniciativnost, samostojnost in poznavanje dela v kuhinji. Kandidatu nudimo delovno razmerje in pogodbo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, majhen, prijeten in kolegialen kolektiv. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v izbirnem postopku. Želimo, da kandidate k prijavi motivira vsebina dela in ne blagovna znamka ali ime podjetja. Kandidat bo zaposlen neposredno pri naročniku brez posredništva. Prijave zbiramo do 30. 6. 2021. Tr-gotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje,
teren)
Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno
tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, dinamično delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 21. 6. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar / varilec
(delavec v proizvodnji)
(m/ž) (Celje)
Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko
delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju, ki se ves čas razvija. Ekipa je mlada in motivirana. Prijave zbiramo do 21. 6. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Pek - izmenovodja (m/ž)
(Celje)
Od kandidata pričakujemo pripravljenost na nočno delo, 3 leta delovnih izkušenj s področja pekarstva, srednjo poklicno izobrazbo, poznavanje pekarskih postopkov, motiviranost in samoiniciativnost pri delu, natančnost in smisel za estetiko. Prijave zbiramo do 19. 6. 2021. Pekarna Geršak, d. o. o., Cesta na Lju-bečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž)
(Šmartno pri Slovenj
Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo ustrezne tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, samostojno delo z računalnikom (MS Office), veselje do timskega dela in sodelovanja, samoiniciativnost, proaktivnost, pozitivnost in komunikativnost, vozniški izpit B-kategorije, znanje upravljanja z viličarjem. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si.
Monter/sestavljalec inox proizvodov (m/ž) (Žalec)
Naloge in odgovornosti: delo v proizvodnji kovinskih, inox izdelkov, brušenje, sestavljanje in čiščenje končnih izdelkov, servis strojev iz proizvodnje. Delovni čas: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, 1-izmensko delo. Zahtevana izobrazba in izkušnje: srednja poklicna izobrazba, zaželene so delovne izkušnje. Pričakujemo ročne spretnosti, iznajdljivost in izvajalske sposobnosti, zanesljivost in odgovornost, sposobnost timskega in samostojnega dela. Prijave zbiramo do 25. 6. 2021. VI-JA, d. o. o., Goto-vlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo VI./1 stopnjo izobrazbe ekonomske, grafične ali druge ustrezne in primerljive smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, obvezno znanje angleškega jezika (znanje drugega tujega jezika predstavlja prednost), samostojno delo z računalnikom (MS Office), odlične komunikacijske veščine za osebno, telefonsko, pisno komunikacijo, veselje do timskega dela in sodelovanja, samoiniciativnost, pro-aktivnost, pozitivnost in komunikativnost, vozniški izpit B-kategorije, dinamičnost in pripravljenost na občasne poslovne poti. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383
Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik tiskarja (m/ž)
(Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidata pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Tiskar (m/ž) (Šmartno pri
Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 2 leti na področju grafične dejavnosti - tiskanje na offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B-kate-gorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Socialna kapica
Predlog Zakona o debirokrati-zaciji, ki naj bi po predvidevanju vplival na spremembo kar 16 zakonskih predpisov, zadnje čase razburja javnost. Omogočal naj bi administrativne poenostavitve na področju prijave prebivališča, pri splošnem upravnem postopku, pravdnem postopku, pri preprečevanju korupcije, preprečevanju dela na črno, glede javnih uslužbencev, pri visokošolstvu, športu, ohranjanju narave, kulture, prinašal bi naj poenostavitve na področju davčnega potrjevanja računov in prispevkov za socialno varnost.
Prav predvidena rešitev na področju prispevkov za socialno varnost (t. i. socialne kapice) je najbolj odmevna. Uvedba socialne kapice bi pomenila, da zaposleni, ki prejemajo visoke plače, ne bi plačevali prispevkov od osnove, ki
i CONS ULI
TAX + LEGAL + FINANCE
Primer 1:	Pred uvedbo socialne kapice	Po uvedbi socialne kapice	Razlika
Bruto dohodek	8.000,00	8.000,00	0,00
Prispevki delojemalca: 22,1%	1.768,00	1.326,00	442,00
Osnova za dohodnino 1	6.232,00	6.674,00	-442,00
Osebna olajšava	291,67	291,67	0,00
Osnova za dohodnino 2	5.940,33	6.382,33	-442,00
Dohodnina po dohodninski lestvici	1.850,06	2.022,44	-172,38
Neto dohodek	4.381,94	4.651,56	-269,62
Prispevki delodajalca: 16,1%	1.288,00	966,00	322,00
Strošek delodajalca	9.288,00	8.966,00	322,00
bi na letni ravni presegla 72 tisoč evrov (torej mesečno 6 tisoč evrov plače).
Kakšen bi bil vpliv te spremembe na neto plačo posameznika in na strošek delodajalca, je najlažje predstaviti s konkretnimi številkami zaposlenega, ki ima 8 tisoč evrov bruto plače mesečno (glej tabelo).
Ce zaposleni prejme 8 tisoč evrov bruto mesečnega dohodka, bi ob uvedbi socialne kapice prejel za 269,62 evra višji neto dohodek, v socialno blagajno pa bi bilo vplačanih 764,00 evra socialnih prispevkov manj (za znesek prispevkov delojemalca v višini 442,00 evra ter za znesek prispevkov delodajalca v višini
322,00 evra). Treba je izpostaviti, da bi zaposleni na račun višje dohodninske osnove (zaradi nižjih prispevkov delojemalca) v Proračun RS vplačal 172,38 evra več dohodnine, kot je plača zdaj. Hkrati bi tudi družba - ker se bi strošek dela znižal - izkazala višji dobiček in plačala še davek od dohodkov pravnih oseb.
Seveda se najprej pojavi asociacija, da bosta posledici te reforme, da bodo dobro plačani posamezniki prejeli mesečno še 270 evrov višjo plačo in da se bo v pokojninsko in zdravstveno blagajno nateklo precej manj prispevkov (ocena na letni ravni do 50 milijonov evrov).
Po naši oceni je pri presoji, ali je reforma nujna, treba upoštevati:
takšen zaposleni bo še naprej plačeval mesečno približno 2.300 evrov prispevkov za socialno varnost,
pravice iz naslova socialnega zavarovanja so navzgor omejene (tako npr. najvišje bruto nadomestilo za brezposelnost v Sloveniji trenutno znaša 892,50 evra bruto, najvišje nadomestilo za starševski dopust (porodniška) 3.664,31 evra bruto, najvišja pokojninska osnova največ 3.790,68 evra in še bi lahko naštevali),
velike (mednarodne) družbe, ki zagotavljajo večino dobro plačanih delovnih mest, Slovenije že dlje časa zaradi davčnih obremenitev plač ne uvrščajo na seznam lokacij, kjer bi odpirale takšna nova delovna mesta oziroma jih že zadnjih 15 let selijo v tujino.
Uvedba socialne kapice je nujna, če želimo vzpostaviti davčni sistem, ki bo v prihodnje zagotavljal primerljivo raven davčne obremenitve zaposlenih in njihovih delodajalcev, kot ga imajo države v regiji. Ni cilj tega ukrepa, da bi postali bistveno ugodnejši, ampak da se obdavčitev dobro plačanega delovna mesta vsaj izenači z našimi neposrednimi sosedi oziroma državami v regiji.
Zanimiv je izračun, ki dokazuje, da bo samo en novo zaposlen strokovnjak s plačo 6 tisoč evrov bruto mesečno s plačanimi prispevki že pokril izpad prihodkov socialne blagajne za sedem posameznikov, ki imajo danes 8 tisoč evrov bruto plače mesečno. Seveda si želimo, da bi to novo delovno mesto zasedel strokovnjak, ki bi sicer odšel delat v tujino ali tujec, ki prispevkov v Sloveniji ne bi plačeval.
Klemen Šivic, davčni svetovalec, iConsult
novi tednik I radio celie
18
ŠPORT
Pogovor z generalnim direktorjem Nogometnega kluba Celje Valerijem Kolotilom
imeni
»Bil sem zaskrbljen zaradi rezultata, zaradi položaja na lestvici, zaradi celotnega stanja. Težko je bilo, priznam.«
»Presenečeni boste nad okrepitev našega kluba«
Ni veliko manjkalo, pa bi se sezona razpletla celo odlično, glede na klavrno stanje, v katerem je bilo celjsko člansko moštvo še pred dobrim mesecem dni. V zadnjem prvenstvenem krogu so si varovanci trenerja Agrona Šalje zagotovili obstanek v 1. ligi, le nekaj dni kasneje pa je bila celo odprta pot (v finalu pokala NZS) do evropskega tekmovanja. Niso je našli; sreča, ki se je v končnici prvenstva izkazala z nekaj odmerki, je v zadnjem dejanju obrnila hrbet. Generalni direktor celjskega kluba Valerij Kolotilo je priznal, da je bil po porazu z Aluminijem zelo zaskrbljen, napovedal je, da bodo navijači prijetno presenečeni, ko bodo izvedeli za imena okrepitev, znova - kot med našim prvim intervjujem - se je opravičil ljubiteljem celjskega kluba za letošnje rezultate, potrdil je, da je v klub želel zvabiti znanega Celjana, ki naj bi opravljal delo športnega direktorja (na tem položaju je trenutno Genadij Golubin, ki je sodeloval pri ustoličenju Šalje)), za finale pokala pa meni, da je enostavno zmanjkalo dinamita po odrešitvi v prvenstvu.
Valerij Kolotilo
DEAN ŠUSTER
V zadnjih dneh in tednih ima Valerij Kolotilo - spet se je potrudil in vse misli izrazil v slovenščini z nekaj dodanimi ruskimi besedami - polne roke dela. S sodelavci pripravlja vse potrebno za začetek priprav, loteva se »nogometne tržnice«, ko bodo prodajali in kupovali igralce, pred seboj je imel nova športna oblačila, ki jih bodo nosili člani Celja. Uradno je znan začetek priprav. Igralci se bodo zbrali v ponedeljek, 14. junija. Teden dni bodo vadili doma, nato se bodo za štirinajst dni preselili v enega izmed slovenskih vadbenih centrov.
Kateri so razlogi za poraz v finalu slovenskega pokala v Kopru proti Olimpiji?
Bilo je dobro, da so naši
fantje nekaj dni prej premagali Koper in se izognili devetemu mestu ter dodatnim kvalifikacijam, toda ob tem so se čustveno izpraznili. To je bilo očitno. Po napornih prvenstvenih tekmah, na katerih so bili zelo zbrani, jih je doletela še utrujenost.
Zmaga nad Koprom je bila dragocena, čeprav je Šalja pritrdil mnenju, da Krka ne bi smela predstavljati večjih težav na dveh tekmah v dodatnih kvalifikacijah.
Res je, a to ni naša raven, da se borimo za obstanek. Klub sodi višje na lestvici. Nismo bili preračunljivi in nismo hranili moči za pokalni finale.
Najbrž ste že analizirali sezono. Kako bi jo ocenili?
Razdelil bi jo na tri dele. V
prvem je ekipa prvič igrala vzporedno v kvalifikacijah za ligo prvakov in v prvenstvu. O tem sem sicer že govoril v prvem intervjuju. Jeseni je moštvo padlo v luknjo, iz katere se ni znalo izvleči. Zaradi slabših rezultatov je bilo tudi vzdušje vse slabše. Pozimi smo pripeljali novega trenerja. Jiri Jarošik je telesno zelo dobro pripravil ekipo, kar se je kasneje izkazalo v pospešenem ritmu tekem. A njegovo ogromno nogometno znanje ni bilo dovolj. Morda se je igralcem premalo posve-
til po čustveni plati. Mislil je, da bodo profesionalno izvedli vse naloge, ki jim jih je zadal na igrišču, obenem pa je malce pozabil, da so zelo mladi, z vsemi svojimi težavami v teh letih. Ko smo ugotovili, da med trenerjem in igralci ni zadostne povezave, smo povabili Agrona Šaljo.
Ste dolgo izbirali novega trenerja?
Smo, kajti nove napake si nismo več smeli privoščiti. Vse je naenkrat steklo. On je že vrsto let učitelj mladih nogometašev. Zato mu je
hitro uspelo. S Slovenci je govoril slovensko, z »Bosanci« po »bosansko«. Fante je takoj pridobil k sebi. Tekma z Olimpijo, ko smo zmagali s 4:0, je bila vrhunska. V tistem trenutku je bilo jasno, da imamo odlično ekipo, ki lahko premaga prav vsakogar. Porodila se mi je misel, da je kakovost slovenskih trenerjev višja od slovenskega nogometa. To bi veljalo izkoristiti za nogometni razvoj v Sloveniji.
Kaj boste sedaj storili?
Vemo, da smo izbrali prave fante in da bodo v naslednji sezoni še boljši, toda vselej se ekipi dodajajo igralci in se ji tudi odvzemajo. Bili smo državni prvaki z Mitjo Lotri-čem in Dariom Vizingerjem. Pogrešali smo ju. Če se bo vrnil Lotrič? To bi rad videl.
Dobro obveščeni so nam prišepnili, da se na vse pretege trudite pripeljati resnično kakovostne nogometaše, obenem pa krepite mladinski in kadetski pogon. Drži?
Res je, da stremimo k ustvarjanju kakovostnih ekip pri mlajših starostnih kategorijah, iz katerih bomo črpali igralce za člansko moštvo. Res pa je tudi, da imamo visoke načrte pri prvi ekipi. Ta je tako dobra, da ne potrebuje pet, šest novincev, ki bi bili enakovredni sedanjim igralcem. Zato bomo pripeljali takšne nogometaše, da boste prijetno presenečeni.
Je zaradi slabše točkovne bere padla vrednost večini vaših igralcev?
Je, res je padla. Pozna se, če si v spodnjem delu lestvice.
Predsednik Miloš Rovšnik pravi, da je po daljšem spoznavanju sodelovanje z ruskimi partnerji zelo dobro. Kakšen je vaš občutek?
Še enkrat se opravičujem našim navijačem za slabšo sezono. Morda se je komu zdelo, da je bilo sodelovanje zato slabše, a ni res. Trudimo se, da ustvarimo močno ekipo in če nam bo uspelo, potem se bo naenkrat vsem zdelo, da je sodelovanje celo odlično.
Ali priznate, da ste bili že zelo zaskrbljeni? Po domačem porazu z Aluminijem ste kar obsedeli na tribuni z glavo zakopano v dlaneh ...
Že pred tekmo smo se odločili, da bomo zamenjali trenerja, ne glede na izid srečanja. Bil sem zaskrbljen zaradi rezultata, zaradi položaja na lestvici, zaradi celotnega stanja. Težko je bilo, priznam.
Sobota, Porto, Chelsea, gledalci na tribunah .
Ko sem slišal slovenskega reporterja, me je spreletel nenavaden občutek. Kar pozabil sem, da je prenos na slovenski televiziji, za trenutek se mi je zdelo, kot da je dogajanje na slovenskem štadionu. Žal v Sloveniji ni tako velikega, da bi lahko gostil finale lige prvakov. V Sloveniji tudi ni takšnih fantov, kot je na primer N'Golo Kante. Sem navijač Celja in nenehno sem razmišljal, kako bi se naša ekipa tam znašla. Ali bi se Žan Be-nedičič znašel proti Kanteju? Tekma je bila živčna, a dobra. Zaradi takšnih obračunov je toliko ljudi zaljubljenih v nogomet.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Bilo je dobro, da so naši fantje nekaj dni prej premagali Koper in se izognili devetemu mestu ter dodatnim kvalifikacijam, toda ob tem so se čustveno izpraznili.«
»Porodila se mi je misel, da je kakovost slovenskih trenerjev višja od slovenskega nogometa. To bi veljalo izkoristiti za nogometni razvoj v Sloveniji.«
Dobovec lahko jutri konča sezono
V finalu državnega prvenstva v futsalu - igra se na tri zmage - je Dobovec dobil prvi obračun doma z Litijo s 6:1, nato pa v gosteh izgubil z 9:8 po izvajanju šestmetrovk.
Na tretji tekmi je v Rogaški Slatini s 5:2 premagal Litijo in povedel z 2:1 v zmagah. Četrta, morda že odločilna tekma finala bo jutri v Litiji. Na zadnjem obračunu je za aktualne državne prvake dva gola dal Kristjan Ču-jec, po enega pa Tihomir Novak, Teo Turk in Luka Perić. Gostom se je močno poznala odsotnost Gašperja Vrhovca in Mateja Fi-derška. Slednji je zaradi težje poškodbe že končal sezono, Vr-hovec pa bo jutri vrnil v ekipo, toda Jonhn Lennon ne bo imel pravice nastopa zaradi rumenih kartonov. Če Dobovec jutri ne bo zmagal, bo peta tekma v torek v Rogaški Slatini.
DŠ, foto: Nzs.si
Kristjan Čujec je tudi ob koncu sezone v izvrstni formi.
NA KRATKO
Dva prvenca Zidanškove
Pariz: Konjičanka Tamara Zidanšek se je uvrstila v drugi krog odprtega teniškega prvenstva Francije. Izločila je šesto nosilko, Kanadčanko Bianco Andreescu. Po treh urah in 20 minutah je proti sedmi igralki sveta slavila s 6:7, 7:6 in 9:7. Prvič se je v Roland Garrosu prebila v drugi krog in prvič je premagala igralko iz vodilne deseterice na svetu.
Čalušić odšel v Srbijo
Celje: V kratkem pričakujemo precej novic iz tabora Nogometnega kluba Celje. Prva sprememba se je zgodila v obrambni vrsti. Celje je zapustil hrvaški osrednji branilec Josip Ćalušić. Kariero bo nadaljeval v Srbiji pri Bački Topoli.
»Slovenska bakla« tudi v Celju
Celje: Dogodek, poimenovan »Slovenska bakla«, bo v ponedeljek, 14. junija, ob 15.00 na štadionu Atletskega društva Kladivar. Na njem naj bi sodelovalo vsaj šestnajst najvidnejših celjskih olimpijcev, udeležencev poletnih iger, od Mirka Kolnika, Romana Leška in Tineta Šrota do Tine Trstenjak. Organizatorji bodo vključili še 60 najobetavnej-ših celjskih učencev športnikov, ki so bili letos nagrajeni za svoje športne dosežke. Pretekli bodo 50 metrov z baklo v rokah od zunanje steze proti notranji in nato bodo baklo predali olimpijcem. (DŠ)
ŠPORT
19
Četa Zorana Jovičića najboljša v prvi slovenski rokometni ligi
Nenadejano, a zasluženo državni prvaki
Rokometaši velenjskega Gorenja so naslov državnega prvaka potrdili z zmago v zadnjem krogu proti mariborskemu Braniku z 29:17. Velenjska zasedba si je z odličnimi predstavami v zadnjem delu sezone že prejšnjo sredo na zaostali tekmi v Novem mestu zagotovila končno prvo mesto.
DEAN SUSTER
V dolenjski prestolnici je bilo nekaj padcev v velenjski igri, kar pa je razumljivo, saj so bili vsi igralci v velikem pričakovanju. Krka je zaostanek znižala na 21:24, Ve-lenjčani pa so se potrudili in stopili na plin ter zanesljivo zmagali (22:28).
»Prišlo bo za nami«
Začelo se je veliko slavje. Med njim je najstarejši igralec velenjske ekipe David Mi-klavčič razlagal: »Končno. V celotnem mesecu maju smo se borili, vsaka tekma je šla na nož. Hoteli smo dokazati,
da ne bomo pokleknili. Vedeli smo, da nas v Novem mestu čaka pekel. Rokometaši Krke so se borili za obstanek v ligi in po mojem mnenju so igrali bolje, kot vse ostale ekipe, s katerimi smo se pomerili, z izjemo Kopra. Mi smo morali dati vse od sebe. Vodili smo že za osem golov, a potem malo popustili, Novomeščani pa so bili takoj zraven. Končnica je bila napeta, a smo le prišli do cilja. Zdi se mi, da se še ne zavedamo, kaj nam je uspelo.«
Ponosni trener
Jovičić
V soboto je Rdeča dvorana odprla vrata za navijače. Ni jih bilo malo, veliko pa tudi ne. Če bi Gorenje moralo zmagati za osvojitev naslova prvaka, bi se
Zelo obetaven Tinin začetek
sezone
Na atletski diamantni ligi v Dohi je članica Atletskega društva Kladivar Celje Tina Šutej osvojila četrto mesto v skoku s palico. Na drugi postaji najmočnejše svetovne serije mitingov v tej sezoni je preskočila 4,74 metra in le za centimeter zaostala za svojim osebnim rekordom, ki je obenem tudi državni rekord.
Ko je bila letvica postavljena na višino 4,35 m, jo je Tina preletela šele v tretjem poskusu. Na 4,50 m je bila uspešna drugič, v prvih poskusih pa je zmogla preskočiti 4,64 m in 4,74 m. Cilj Tine in njenega trenerja Milana Kranjca je izpolnjen, organizatorji velikih
pojavile celo težave zaradi velikega zanimanja. Tako pa so mnogi obsedeli pred televizijskimi zasloni, saj negotovosti ni bilo več. »Vsekakor se nam je kamen odvalil od srca, ker smo naslov osvojili na predzadnji tekmi. Ne glede na to pa se moramo zbrati in tudi zadnjo tekmo odigrati, kot smo vse do sedaj in zaključiti prvenstvo brez poraza v domači dvorani,« je napovedoval trener Zoran Jovičić. Njegovi varovanci ga niso razočarali in so bili tudi na zadnjem obračunu osredotočeni na igro, preden so se začeli veseliti. »Izjemno sem ponosen na svoje fante.
Bil bi ponosen tudi, če bi bili tretji. Veliko jih je starih komaj dvajset let, pa že nosijo veliko breme in so tudi nosilci igre. Pokal za naslov državnega prvaka je velika nagrada vsem v klubu.« je zaključil Jovičić. O vseh dvigih, padcih in nezgodah v tej sezoni je spregovoril direktor kluba Janez Gams, pogovor bomo objavili v naši naslednji številki. Gorenje bo vsekakor vložilo kandidaturo za nastopanje v ligi prvakov.
Množični odhod iz
Celja
Pri rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško je prišlo in
še bo le do sprememb v igralskem kadru in strokovnem štabu, v višjih sferah pa očitno ne. Celjski rokometaši so v zadnjem krogu v svoji dvorani imeli težave tudi z Ljubljano. Premagali so jo s 25:22 in pristali na tretjem mestu. Nato se je vodstvo kluba poslovilo kar od osmih igralcev, od Josipa Šarca, ki ga ni bilo v dvorani ter od Filipa Ivića, Jana Gre-benca, Tadeja Kljuna, Tobiasa Cvetka, Matica Grošlja, Patri-ka Lebana in Domna Novaka. Pravi eksodus polovice ekipe, ki bi lahko bila z manj preglavicami državni prvak.
Foto: JURIJ VODUŠEK
V Laškem delijo olimpijske vozovnice
Po odmevnih organizacijah svetovnega in evropskega prvenstva je Zveza za šport invalidov Slovenije - Slovenski paralimpijski komite pred novim izzivom.
Do sobote bo v Laškem gostila kvalifikacije za paralimpijski namiznoteniški turnir. V dvorani Tri lilije bo na voljo 21 vozovnic za Tokio. Tekmovalo bo 226 parašportnic in parašportnikov iz petdesetih držav. Slovenske barve bodo branili Andreja Dolinar, Luka Trtnik, Primož Kancler in Alen Bečirević.
DŠ
Luka Trtnik
mitingov je ne bi smeli spregledati, ko bodo delili vabila. Zmago je v Dohi slavila Američanka Katie Nageotte (4,84 m), druga je bila z enakim izidom njena rojakinja Sandi Morris, tretja pa Britanka Holly Bradshaw (4,74 m).
Na drugi tekmi letošnje mednarodne atletske lige je v Slovenski Bistrici v metu diska znova zablestel Ptujčan Kristjan Čeh in se z rezultatom 68,17 metra v težkih vremenskih razmerah približal svojemu državnemu rekordu in tudi evropskemu rekordu za mlajše člane. V teku na 400 metrov z ovirami je zmagal član Kladivarja Matic Ian Guček s časom 51,08 sekunde.
DŠ

m
^RZS
ROKO ISTHA Ш	ZVEZASLOVINq
EP V ROKOMETU DO
EHFEURO 19 LET ZA ŽENSKE
HANDBALL
SLOVENIA-8-18 ш 2021 CELJE. 8.-18. JULIJ 2021 • ZLAT0R08 / BOLOVEC
II ИИ.
f /W19EHFEURO2021 (g) WWW.W19EHFEURO.COM
20
MALI OGLASI / INFORMEACIJE
ISCEM
TRISOBNO stanovanje v Celju z možnostjo odkupa iščem. Telefon 041 931-116.492
PRODAM
INVALIDSKO električno posteljo prodam. Telefon 041 803-548.	499
V
OTORNA
VOZILA
PRODAM
TRAČNI obračalnik, širina 2,5 m, izpraven, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 840282.	446 CISTERNE ibcJ.OOO I, prodam. Telefon041 663-137. 1678
MOTOR Jamaha, 250 cm3 ali 15 Kw, prevoženih 26.000 km, letnik 2000, rdeče barve, prodam.Telefon 041 710-193.
203
KUPIM
OSEBNO vozilo v kakršnem Toli stanju in motorno kolo Tomos kupim. Telefon 031 783-047.	498
STROJ I
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
POSEST
NAJAMEM
PRODAM
INDU STRIJSKI likalni stro j Bosch, malo rabljen, poceni vodami Telefon 01 687043.	481 TnAKT3R Zetor 4718 s čelnim »nakladačem«, balirko Clask za kjcke, zgraal|alnik Sip 280 in cisterne PVC za vodm, na prilolici, prodam. Telefon 068 161 -602. 483 MOTKRNO žago Stih l 056 in motorno koso Kawasaki tj 45 iirodkm. Telrfon 031319-K95. 48"7
TRAVNIK ali njivo vzamem v najem v okoliei VojniOa, Telefon 068 161-632.
483
ODDAM
V BLIŽINI Laškega oddam dvosobno komfortno stanoaanje s kompletno opremo. Možnost vselitve: takoj. Informacije po telefonu 031 625-T61.	475
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke prodam. Pri nakupu Ш kokoši podarimo petelioa. Kmetija z Lopate 55, Celje. Irformacije p3 telefonu 031 461798,041 703-800,051 378-031. p
KOKOŠI nesnico, rjavo, grahaste, črne in marogaste, prodamo in dostavimo. Kmetija Šrij, telefoe 031051-675.	n
PRAŠIČE, tež8e od 70 do 9Г kg, prodamo. Telefon 831 832-Г20.	486
KOKOOi resoice jarkice, rjave, Oele, črnej in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripejemo na dom. Telefon 0Г8 545-481.
p
BIKCA, starega 4 tedne, pasma limuzin, prodamo. Ce na po d ogovoru. Telnfon 07e 724e155.	p.
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, težko približno 700 kg, °redam. Telefon 041 596-475.	502
KUP5M
DEBELE, sehe knave in telice za zakol kupim. Plačile taknj + dave8. Tolefon 041 653286. p
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štejer-ski, kopim. Plačilo takoj + davek. Telefon 0 40 647-223.	p
■ЕШЕПШП!
■ J;l MEIN ■
Ft0|ftO k^AJM
BALE, zavinte, promer 130 cm, prva košnja, prodam. Cena 30 EUR/kos ali menjam zn živino.Telefon 031 251-363. 4a7
NOVE
ZGODBE KNEŽJEGA MESTA g
AtP'
Kreativen ogled
za otroke
SOBOTA, 5.6.2021
OB 10.30, KNEŽJI DVOR
PRIJAVE in INFO: muzej@pokmuz-ce.si,03/4280 962
OSTALO
PRODAM
LADIJSKI pod, opaž, brune, debelina 12, 16, 20, 30 mm, smrekov les, prodam. Možna dostava. Telefon 051 890-761. 463 SEKULAR, hrastovo posteljo z jogijem, »pre-šo« za stiskanje sadja, stroj za mletje sadja, šivalni stroj Singer ter nekaj strešne in zidane opeke prodam. Telefon 031 706-281.	485
LAŠKO. Dve uokvirjeni grafiki, B. Jakac, pro-^ dam za 150 EUR. Telefon 031 608-282.p ŠIVACNI stroj Pfaff, v dobrem stanju, parcele, hribovske, na vionnk, kinograd ali sadovnjak, 20 a, v Podgradu pri Šentjurju, prodam. Telefon 041 661-859. 488 VLEČNO kljuko za renault, samonameščeno, gorilnik zš kurilno olje, rabljen dve sezoni, stroj ka rezanje keramičnih ploščic in beč na potrole, - vse (crocJpm po simbo-ličniceei. Telefon 041 858-725. 493 DVE ženski kolesi in štiri hrastove sode, 100 l, ugodno prodam. Telefon 031 690-133.
495
KOKOŠI jarkice za začetek nesnosti prodajamo na farmi Roje vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Nudimo kakovostne krmne mešanice za kokoši in piščance. Telefon (03) 700-14461	p
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
NOSEČA NATAKARiCA
Razkrivamo ozadje afere župnik
iVAN BiZJAK
Pred DepalovasjosmoJanša, Drnovšekinjaz vesdan preživeliskupaj
KOALiCiJA ENEGA
PremierJanšaignorirainponižuje svojeministre
narodnazabawna 7rim
Vsak četrtek ob20.00
na programu VTV - Vaše televizije
VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 OO, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
novi tednik

Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste.
„Kaj počne tukaj samuraj?" Imenitna zbirka vzhodnoazijskih prettmeto^^
n
Kure?! Lile Prap v
V Gledališču Celje prva
velikem slogu stopajo slovenska uprizoritev
na oder
= Kultura 06 dni
komične drame Cipe
= Kultura ©6dn
»Kultura ne bo nikoli O Ipavcih čez prizmo izgubila svojega glasu« arhivskega gradiva
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
MILANA SPOLENAKA
iz Celja
se iz srca zahvaljujemo za vse izraze sočutja, cvetje in sveče ter darovane maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, osebju Splošne bolnišnice Celje, patro-nažnim sestram in društvu Hospic. Hvala pogrebni službi Gekott, govorcu Darku Bezenšku, pevcem, trobentaču in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Ivica, hči Simona ter ostalo sorodstvo
KUPIM
ODKUPUJEMO hlodovino smreke in jelke. Telefon 041 625-704, 041 929-476.501
Poroke
Žalec
Poročili so se: Tamara TIMPRAN in Boris CIJAN, oba iz Šešč pri Preboldu, Mateja ŠLOGAR in Rudolf KOZMUS, oba iz Hrastnika.
sport@nt-rcTsT
KOŠNJA zelenic, vinogradov. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 500
PREPROST 64-letni vdovec, upokojenec, osamljen, ki v življenju ni imel sreče, bi rad spoznal dobrosrčno, preprosto žensko iz okolice Celje, staro od 58 do 64 let. Z njo bi rad na svojem domu preživel preostanek let. Kličejo naj samo resne, ki nimajo svojega lastnega stanovanja. Telefon 070 440-346 ali 05 9 743-522. 480
I
Smrti
Celje
Umrli so: Anton Jakob ŠKULJ iz Gornjega Grada, 85 let, Ivan NOVAK iz Braslovč, 85 let, Majda FARKAŠ iz Dobrne, 73 let, Alojzija KANIČ iz Vojnika, 85 let, Dragomira VOVK iz Celja, 90 let, Alojzija REBERNIK iz Dobrne, 89 let, Janez HROVATIČ iz Celja, 92 let, Anton PUSTEK iz Celja, 72 let
Šentjur
Umrla je: Angela BOBEK iz Vrbnega, 81 let.
Žalec
Umrla sta: Viktor TOVORNIK iz Petrovč, 84 let, Milan HOLCER iz Arje vasi, 71 let.
Velenje
Umrli so: Dragica CHRO-MY iz Velenja, 94 let, Franc ŠKOFLEK iz Šoštanja, 64 let, Urška BANDALO iz Velenja, 49 let, Mirko HERTARIĆ iz Velenja, 66 let.
wiMw.novitednik.si
novi tednik
Še bo posijalo sonce skozi okna zaprašena v srca razdvojena, v zibel naših rodov, na vrtove brez sadov. Še bo posijalo sonce milo in življenje obudilo.
(Majda Rezec)
ZAHVALA
Ob prerani izgubi ljubljene žene, mame, hčerke, sestre, tašče, babice
MAJDE REZEC
(11. 7. 1962-12. 5. 2021)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki
je v zadnjih dneh zanjo zelo lepo skrbelo. Posebna zahvala tudi župniku Marku Šramlu za vsak obisk doma in v bolnišnici, za tople besede in ganljiv obred slovesa.
Hvala Zvezi kulturnih društev Šentjur, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti Šentjur in Literarnemu društvu Šentjur. Še posebej hvala Aniti Koleša ter Lučki Palir za ganljiva govora. Hvala Alojzu Oprešniku in Francu Plahuti za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi njenim dragim Ljudskim pevcem s Prevorja za ganljivo zapeto pesem ter hvala pevcem s Planine. Iskrena hvala Kulturnemu društvu Prevorje za vso pomoč.
Hvala pogrebnemu podjetju Žalujka za celotno organizacijo pogreba.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in hvala, ker ste bili del njenega življenja. Verjamemo, da je v vsakemu izmed vas pustila poseben pečat. Največja zahvala pa seveda tebi, draga Žena in Mama. Hvala za vse, kar si nam dala ... Bila si bogata. Ti veš in mi vemo, kaj pomeni čista brezpogojna ljubezen. Pogrešali te bomo!
Mož Emil in otroci Sabina, Urban in Eva
novi tedniklll radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celie
4QR
Z
I
živite cenejei
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
SKINAUT
SMUČARSKA ŠOLA
C E L I S K A

informacije
ЛЛ1 А1СЛА/1
ТПРИТ
center za zdravje in rekreacijo
CELISKA
4 SLADA
TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o.
VODOVOD - OGREVflBUE - SAIHMRMA OPREMA
^ГТЕУ
PROTEUS
nrtnnedski nrinnmnr.ki
INOX DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzeli Gniznikar. sr>

<Ptikk
TCD7AM нлП
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: Škofja vas 40 c, Škofja vas. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Čas je za najboljši piknik z Radiem Celje in Ribarnico pri Kei Šentjur
Ribje dobrote bodo zadišale s frekvenc Radia Celje in pripeljali jih bodo naši voditelji kar k vam domov. Sodelujte v nagradni igri od ponedeljka do petka. Enostavno pošljite SMS s ključno besedo RIBJI PIKNIK - presledek - IME IN PRIIMEK - KRAJ DOSTAVE nagrade. Ribarnica pri Kei Šentjur bo tokrat poskrbela, da boste jedli zdravo. Ribje dobrote za kar deset oseb bodo tokratna nagrada.
V Ribarnici pri Kei Šentjur skrbijo za to, da so ribe in druge ribje dobrote vedno sveže. Dostavo morskih rib imajo tri - do štirikrat tedensko, sladkovodne ribe dobivajo vsak dan. Prodajajo tudi zelo kakovostno zamrznjene ribe, škampe, hobotnice, osliče, saj so izdelki zamrznjeni že na ladji. Lastnik Ribarnice pri Kei Šentjur se z dostavo rib ukvarja že več kot 20 let in jih dostavlja številnim gostilnam, restavracijam po Sloveniji in tujini, tokrat bo poskrbel, da vam bo piknik ostal v zares dobrem spominu. Za več informacij o svežih in zamrznjenih ribah ter morskih sadežih lahko pokličete Damjana na 041-755-179 ali 03 620-98-78 ali pišete na ribarnica.damjan@gmail.com.
Podrobnosti o nagradni igri na www.radiocelje.si.
Radio Celje z Optiko Sentina podarja korekcijska očala
Naša voditelja Boštjan in Saša v tem tednu podarjata nagrade Optike Sentina. Vsak dan vas za sodelovanje v nagradni igri, ki poteka na spletni strani in Facebookovem profilu Radia Celje, čaka vrednostni bon 20 evrov, ob koncu tedna pa bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel korekcijska očala. Oglejte si tudi video, ki smo ga posneli, in tako povečajte možnost, da dobite lepo nagrado. Več na www.radiocelje.si
Uživamo z Živo v Citycentru Celje
Do 4. junija vsak dan z Živo Dobnik uživamo v Citycentru Celje - Živa moči za uspešen dan nabira v kavarni Teta Frida, ki jo najdemo na osrednjem prostoru Citycentra Celje, na kosilo se je odpravila v Restavracijo Spar, na sladoled v Wannabe, na večerjo v Oštarijo in na hiter obrok v McDonalds. Da Živa ne bi sedela sama na terasah lokalov, se ji lahko pridružite. Dobite lahko čudovite nagrade, vse, kar morate storiti, je, da na našem Facebookovem profilu označite pet prijateljev, s katerimi boste uživali v tem največjem nakupovalnem središču na Celjskem.
Več na FB-profilu Radia Celje in na spletni strani radiocelje.si.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celje
Kulturne ustanove in razstave
ZAVOD CELEIA CELJE
SOBOTA, 5. 6.
10.00 do 13.00 Mestno središče
Celja_
Podeželje v mestu
svojo ponudbo bo predstavilo 28 ponudnikov iz širšega celjskega območja
V okviru kampanje Pomlad v mestu grofov so na voljo skupne vstopnice za ogled Starega gradu Celje in enega od muzejev (Pokrajinski muzej Celje ali Muzej novejše zgodovine Celje) ter Tehnoparka.
Novosti na FB-stran Visit Celje ter spletni strani www. visitcelje.eu in www.celje.si.
Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 20.00 vse dni v tednu. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem.
TIC Celje je odprt od torka do petka od 10.00 do 16.00, sobota: od 10.00 do 13.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto.
Likovni salon Celje: razstava Dejan Kaludjerović: umm, otherwise I don't really know; do 21. 6.
Galerija sodobne umetnosti Celje: občasna razstava: Lupi se nežno avtorja Mitje Ficka; do 6. 6.
Odpiralni čas: od torka do petka od 11.00 do 18.00, sobota: od 10.00 do 13.00 in nedelja: od 14.00 do 18.00 Zaprto: ponedeljek in prazniki.
Drevesna hiša v Mestnem gozdu: sreda in petek od 17.00 do 19.00, sobota, nedelja in prazniki od 14.00 do 19.00 (v primeru slabega vremena in razmočenega terena je hiša zaprta).
Spominska hiša Alme M. Karlin: petek in sobota od 10.00 do 17.00 (v primeru slabega vremena in razmočenega terena je hiša zaprta).
Na Celjski koči so odprti pustolovski park, bobkart in zipline. Odpiralni čas: sobota in nedelja od 11.00 do 17.00 (v primeru slabega vremena ne obratujejo).
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Razstavišče Stara grofija,
Muzejski trg 1, Celje
Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Občasne razstave: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja,
Anton Perko, Slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do avgusta)
Razstavišče Knežji dvorec, Trg Celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia -mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd
(prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Občasne razstave: Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirkah Pokrajinskega muzeja Celje, (do 3. 10.), Od groba do groba.
Odpiralni čas: torek- nedelja od 10.00 do 18.00, ponedeljek in prazniki zaprto.
Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (obvezna maska, socialna razdalja).
MUZEJ NOVEJŠE
ZG°D°VINE CELJE
Stalne razstave: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan: Občasna razstava: Obrazi; do konca leta 2021
Fotohiša Pelikan: Občasna razstava Pristneži; do septembra 2021
Spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Fotoatelje in galerija Pelikan ter Stari pisker.
Odpiralni čas: torek- petek 9.00 -17.00, sobota 9.00-13.00, nedelja in prazniki 14.0018.00, ponedeljek zaprto.
ZGODOVINSKI ARHIV CELJE
Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento-mo-ri/)
GLEDALIŠČE CELJE
PETEK, 4. 6.
19.30 Ifeyinwa Frederick: Cipe komična drama
abonma Petek večerni in izven
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 3. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 4. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 5. junij
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 6. junij
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 7. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 8. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 9. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
SPLETNI DOGODKI OBVESTILA
Četrtek, Spletno predavanje preko FB 3. junij, Odzovi se na klic, zaživi svoj poklic! ob 18. uri Predavala bo Florence Maria Bratuž
Četrtek, Bralno pogovorna urica 10. junij, Vsak drugi četrtek v mesecu ob 17. 30 Vodita Silvo Pur in Polonca Baje Napret Zaželjene prijave na 03/426 17 61
NE Razstava Industrijsko Celje SPREGLEJTE Avtorica je dr. Alenka Hren Medved
Na ogled do konca junija na Savinjskem nabrežju
NE Študijska razstava Gimnazije Celje-Center SPREGLEJTE Praznina
Na ogled do 16. junija 2021


SOBOTA, 5. 6.
17.00 Ifeyinwa Frederick: Cipe
komična drama
abonma Sobota popoldanski in izven PONEDELJEK, 7. 6.
19.30 Florian Zeller: Laž_
komedija
abonma in izven; tudi v torek ob istem času
Mali oder:
ČETRTEK, 3. 6.
20.00 Johnna Adams: Gorazdov vozel drama
abonma po posebnem razporedu in izven SOBOTA, 5. 6. 17.00 Johnna Adams: Gorazdov vozel
drama
abonma po posebnem razporedu in izven
MUZEJ LAŠKO
Stalne razstave: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovar-stvo in zdraviliški turizem.
Odpiralni čas: od torka do petka od 9.00-12.00 in od 13.00-16.00. PETEK, 4. 6.
20.00 Muzej Laško_
Maske
otvoritev fotografske razstave 17. kLAK Stavba pristave v Jurkloštru TOREK, 8. 6. 18.00 Predstavitev devetnajste umetnine v žepu -Kartuzija v Jurkloštru urednica zbirke izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki se bo z gosti (avtorico knjižice dr. Mijo Oter Gorenčič, dr. Karlo Gržanom in Natašo Podkrižnik) pogovarjala o življenju v kartuziji Jurklošter.
RAZSTAVIŠČE KULTURNEGA CENTRA LAŠKO
Občasna razstava Z Vrha v svet učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podru-
žnična enota Vrh nad Laškim. Ogled razstave je mogoč ob torkih in četrtkih med 10.00 in 14.00 po predhodnem dogovoru na elektronski naslov info@ stik-lasko.si
PRED KULTURA
CENTROM LAŠKO
Občasna panojska razstava ob 75-letnici Novega tednika, avtorica razstave je Darja Jan iz Muzeja novejše zgodovine Celje; do 10. 6.
TIC ŠENTJUR
Stalne razstave:
Ipavčeva hiša (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Muzej zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb)
Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice (Zgornji trg Šentjur)
Muzej Južne železnice se nahaja pri železniški postaji Šentjur, obisk po dogovoru, info. TIC, odpiralni čas: pone-deljek-petek 9.00-16.00, sobota in nedelja po predhodnem dogovoru
Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad.
Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran: www.turizem--sentjur.com
DVOREC NOVO CELJE
Razstava V odboju svetlobe, ki združuje dela slikarja Sandija Červeka, krajinske arhitektke Ane Kučan, kiparja/ performerja Marka A. Kova-čiča, kiparke Sabe Skaberne, fotografa Gorazda Vilharja in slikarke/grafičarke Mojce Zlokarnik. Na ogeld do 3. oktobra, vsak petek, soboto in nedeljo med 17. in 20. uro.
novi tednik
Vedm £ mmj!
O hmeljarstvu in pivovar-stvu v muzeju v nekdanji sušilnici hmelja. Ogledate si ga lahko od torka do sobote, med 10. in 17. uro in ob nedeljah, med 13. in 17. uro.
KNJIŽNICA ŠENTJUR
Na ploščadi pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur
bo do 16. 6. na ogled razstava »To je krasna obitelj, ti Ipavci«. Avtor razstave je dr. Aleksander Žižek. Organizatorji: Knjižnica Šentjur, JSKD Šentjur in Zgodovinski arhiv Celje.
MESTNA KNJIŽNICA ŠOŠTANJ
PONEDELJEK, 7. 6.
10.00 Knjižni sejem
Za vse ljubitelje starih knjig
MESTNA KNJIŽNICA VELENJE
17.00 Pravljična soba Mestne knjižnice Velenje Pravljična joga
z vami bosta Nina Časl in Metka Pivk Srdič Ipavčev kulturni center Šentjur
ČETRTEK, 3. 6.
10.00 Velika dvorana Ipavčevega kulturnega centra Belo puščavsko sonce
prvi ruski film v tem ciklu; vstop prost
18.00 in 19.30 Mala dvorana Ipavčevega kulturnega centra
Zvočna meditacija z Matejo Bobek
obvezne prijave na info@ soundbymateja.si
MUZEJ VELENJE
ČETRTEK, 3. 6.
18.00 Velenjski grad
Trideset let brzostrelke MGV
odprtje razstave ob 30-letnici slovenske samostojnosti bo v Muzeju Velenje gostovala razstava Vojaškega muzeja Slovenske vojske, posvečena brzostrelki MGV
PETEK, 4. 6.
17.00 Velenjski grad 3-krat trio
koncert komornih skupin s pihali Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje
19.00 Galerija F-bunker_
(O)SAM-A
odprtje fotografske razstave Andreje Ravnak NEDELJA, 6. 6. 10.30 Velenjski grad
5. kamišibaj festival
letna produkcija velenjskih kamišibaj ustvarjalcev, v soorganizaciji KUD Dudovo drevo Velenje, vstop prost PONEDELJEK, 7. 6.
17.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku vodi: Nina Časl TOREK, 8. 6.
18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami
gostja junijskega pogovornega večera bo Neva Trampuš
FESTIVAL VELENJE
PETEK, 4. 6.
SOBOTA, 5. 6.
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Ne sprehajaj se no vendar čisto gola!
premiera Gledališča Velenje
NEDELJA, 6. 6.
19.00 Prireditveni oder ob Velenjskem jezeru Profesor Kuzman mlajši, monokomedija Uroša Kuzmana
vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
TOREK, 8. 6.
19.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Večeri v amfiteatru: Pihalni orkester Zarja Šoštanj
vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
KINO VELENJE
NEDELJA
16.00 Troli na svetovni turneji
- animirana glasbena pustolovščina, sinh.
20.00 Nažgani - komična drama PONEDELJEK
20.00 Zakaj skačem -
dokumentarni
GALERIJA VELENJE
Tradicionalna razstava likovnih del Inventura 21, ki so jo ustvarili dijaki Umetniške gimnazije Velenje - likovne smeri, in razstava Velenjski biseri grafičarke Katarine Aman, do 12. 6.
12.45 do 14.00 Galerija Velenje Pouk v galeriji
možnost spremljanja učne ure velenjskih gimnazijcev
SOBOTA, 5. 6.
10.30 Terasa Galerije Velenje Glasbene slike: Andrej Kmetič, kantavtor
vse od balad do rock'n'rolla; vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https:// bit.ly/KSPJ-youtube: ČETRTEK, 3. 6.
9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek
PETEK, 4. 6.
9.00 Pomladna joga za hrbtenico s fizioterapevtko Vesno Tajnšek
PONEDELJEK, 7. 6.
9.00 Kuharska delavnica s Slavico Javornik: Zelenjavna pita
18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom
TOREK, 8. 6.
9.00 10 let Rokovega poletja
18.00 Vrtičkarski nasveti Metke Gomboc Ternjak
SREDA, 9. 6.
9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar
Vsebine po premieri ostajajo dostopne, tako da vabijo k ogledu že objavljenih prispevkov. Dogodki v živo: TOREK, 8. 6.
9.00 Torkovo srečanje članov UTŽO: Pravljični sprehod po Šmarju z legendami
ČETRTEK, 3. 6.
9.00 Filmski abonma: osebna zgodovina Davida Copperfilda (komična drama)
SPLOŠNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE
Videopravljice iz pravljične sobe: FB-skupina Pravljična soba, kjer je tedensko na ogled nova pravljica. Prebirajo jih knjižničarji iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice.
7. literarni natečaj Spirala za
izvirno še neobjavljeno zgodbo, pesniško stvaritev in pravljico v slovenskem jeziku. Rok za oddajo besedil je 30. september.
SLIKARSKA GALERIJA MS
(v objektu PTC Tržnica Zreče)
Razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca.
Prva tema stalne razstave njegovih del so istrska polja.
Odpiralni čas: četrtek: 16.00 do 18.00 in sobota 9.00 do 11.00
Delovanje drugih ustanov in služb
CELJSKI MLADINSKI CENTER
ČETRTEK, 3. 6.
20.00 Kavarniški »Open mic« večer
več na www.mc-celje.si PETEK, 4. 6.
11.00 Evropske priložnosti: Govoriš digitalno? Karierni sejem in srečanje z gospodarstveniki več na www.mc-celje.si PONEDELJEK, 7. 6. MCC razstavni prostor Razstava digitalnih ilustracij - Portraits & Landscapes
udeleženki projekta MVP - mladi v praksi Tadeja Čander in Maruša Gorjup TOREK, 8. 6.
10.00 Stari grad Celje_
Čistila akcija pod Starim gradom
v sklopu projekta Plezaj kot grof
DMRLAAVD
NSKI C JSK
TOREK, 8. 6.
10.00 Uporaba računalnika in pametnega telefona za starejše
več informacij in prijave na: nina.kovacic@mcdd. si
SREDA, 9. 6.
14.00 Na štiri oči s psihologinjo Matejo Rubin Obvezna predhodna prijava najkasneje do ponedeljka na: nina. kovacic@mcdd.si
DOM SVETEGA JOŽEFA CELJE
Duhovni nagovor v letu sv. Jožefa (na https://spletni-mi-sijon.si/)
SOBOTA, 5. 6
9.00 do 12.00 11. Hipokratovo srečanje: Psihiater v književnosti - književnost v psihiatriji
ob 80-letnici rojstva in 10-letnici smrti prim. Jožeta Felca, organizator: Združenje slovenskih katoliških zdravnikov PONEDELJEK, 7. 6.
17.00 Pogovori o življenju in smrti
Voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar
dogodek na FB-strani Dom sv. Jožef
icijejezl
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 22/ Leto 76 / Celje, 3. junij 2021
Odprava Everest uspešno končana
str. 32-33
Foto: osebni arhiv
Življenje v mestu je Pred premiero	Intervju: Brane
odvisno od ljudi str. 28 muzikala Kure?! str. 30 Mernik str. 38
26
INTERVJU
Zvezdan Martič, novinar, urednik, avtor dokumentarcev na TV Slovenija
»Pri Dnevniku si zapomniš eobleko,
pri dokumentarcu vsebino«
Pred časom smo si na TV Slovenija lahko ogledali odmeven dokumentarni film Zvezdana Martiča Pozabljeni grob. Film govori o kleni in pogumni ženski Hermini Seničar, ki jo v razburljivi življenjski zgodbi ujame vihra predvojnega in vojnega časa, preživi tudi Auschwitz, a na koncu ostane celo brez groba na celjskem pokopališču. Avtor je še enkrat dokazal, da je mojster zahtevnega televizijskega žanra in prodornih novinarskih projektov.
ROBERT GORJANC
V svoji bogati novinarski in uredniški karieri, v kateri je ves čas zvest javni RTV-hiši, je prehodil razgibano pot: kot poročevalec je spremljal aktualno dnevnoinformativno dogajanje, vodil informativne oddaje, pogovore, pripravljal dokumentarce. Ob tem se je zelo posvečal tudi oddajam o tehnologiji, ta danes pomembno vpliva na razvoj medijev. Zvezdan Martič, danes na TV Slovenija pomočnik direktorice za načrtovanje in produkcijo, je res pravi sogovornik, da smo z njim načeli vrsto aktualnih vprašanj, ki zadevajo novinarstvo in medije.
Ob ogledu dokumentarnega filma Pozabljeni grob je očitno, da ste se zelo posvetili tematiki, da je šlo za pravi raziskovalni projekt. Kaj vas je pritegnilo in koliko časa ste porabili za pripravo tega dokumentarca?
Na računalniku imam di-rektorij, kamor si zapisujem ideje, ki jih, ko pride prava priložnost, uresničim. Tako sem pred leti zapisal nekaj stvari o tem grobu, ne vedoč, kaj in če sploh bo iz tega nastalo. Nekaj sider, zakaj sem si ga zapomnil, je navedenih že v dokumentarcu, med bolj osebne sodi, da je Hermina Seničar umrla tisto leto, ko
»Imel sem srečo, da sem se v življenju lotil vseh zvrsti medijskega ustvarjanja. Dokumentarni film od avtorja zahteva toliko različnih stvari, od dobre zgodbe, umestitve v čas, vizualizacije..., da ga posledično tudi najbolj izpolni.«
sem se rodil. Priprava dokumentarca je trajala približno leto, ampak večina tega časa je bilo čakanje na različne odgovore, podatke. Vmes sem nekajkrat že skoraj obupal, da odgovorov ne bo, a zanimivo je, da sem nekatere dobil, potem ko sem že začel snemati in se je zgodba drugače razpletla, kot je bilo najprej načrtovano.
Ustvarili ste že veliko odličnih dokumentarcev, je to tisti televizijski žanr, tisto novinarsko delo, ki vas najbolj navdihuje? Zakaj vam doku mentarci predstavljajo izziv?
Imel sem srečo, da sem se v življenju lotil vseh zvrsti medijskega ustvarjanja. Dokumentarni film od avtorja zahteva toliko različnih stvari, od dobre zgodbe, umestitve v čas, vizualizacije ..., da ga posledično tudi najbolj izpolni. Z leti človek postane tudi bolj potrpežljiv. Najprej hoče svojo zgodbo povedati takoj, še do večernega Dnevnika mu je predolgo, kasneje se nauči čakati, zbirati, predelovati, preverjati, dopolnjevati. Več mi pomeni, da neko sporočilo ostane, se usede v zavest ljudi. Če malo karikiram. V Dnevniku recimo me vsi vidijo, a naslednji dan vedo samo to, kaj sem imel oblečeno. O dokumentarnem filmu pa se pogovarjajo, si zapomnijo sporočilo, mogoče celo vpliva
na koga, da sprejme ali spremeni odnos do stvari, vrednot. Nekaj ste jih posvetili tudi rojstnemu mestu Celju. Zakaj vam je črpanje snovi iz mesta, kjer ste preživeli otroštvo, tako ljubo? No-stalgičen spomin na lepe čase, na primer Otroci iz socialističnega bloka, ohranjanje vezi s Celjem? Prepričan sem, da vse zgodbe, tudi izmišljene, fan-
šnje? Ali sta bila delo v dokumentarnem programu in vodenje tehnoloških oddaj, Polnočnega kluba ... nekakšen umik pred »drilom« vsakodnevnih rokov, česar najbrž celotno poklicno kariero ni mogoče početi?
V uredništvu DIO (dnevnoinformativne oddaje, op. p.) sem začel kariero in tam sem delal ponovno pred nekaj leti. To je po eni strani delo, ki te »naredi«, utrdi, te pod najtežjimi pogoji nauči praktično vsega, kar kasneje delaš, a te po drugi strani izpije in izčrpa. Selitve po programih v mojem primeru imajo različne razloge, subjektivne in objektivne,
zamenjan ....«
tazijske, izhajajo iz naših izkušenj, do-ij. In otroštvo, mladost sta čas, o smo najbolj odprti in nepopisani, z vsemi čutili vpijamo in pomnimo in to je kasneje najboljši izvir za različna ustvarjanja. Drugi razlog je verjetno, da že dolgo nisem več v Celju in se lahko neobremenjeno, z ustrezne osebne in časovne razdalje, lotim neke teme, zgodbe.
Eno obdobje ste delali tudi v dnev-noinformativnem programu TV Slovenija, vodili dnevnik, delali na terenu, pripravljali aktualne informat i v n e oddaje. Kaj so v a m pomenile te izku-
»Selitve po programih v mojem primeru imajo različne
■	I * I ■ *	•	I • I ■ •	v	• I • v v v •	•
razloge, subjektivne in objektivne, včasih isčes izziv, spremembo, včasih dobiS ponudbo, včasih si umaknjen,
včasih iščeš izziv, spremembo, včasih dobiš ponudbo, včasih si umaknjen, zamenjan ... Ključno se mi zdi, da se v vsakem okolju naučiš plavati, da ne čakaš kdaj bo prišla boljša priložnost, ali se bojiš, da ti bo dobra priložnost odvzeta. Da izkoristiš vsako priložnost, da narediš nekaj dobrega, da se naučiš kaj novega.
Kako gledate na trenutno stanje novinarstva pri nas, na vlogo, ki jo ima, v primerjavi z osamosvojitvenimi časi, ki jih letos obeležujemo? Se je družbeni status novinarja v tem času izrazito poslabšal ali še vedno ohranja nek ugled?
O družbenem statusu nekega poklica naj sodijo drugi, jaz se bom omejil na vlogo. Ta je enako pomembna v vseh časih. Spreminjajo se okoliščine, spreminjajo se sistemi, oblastniki, a potreba po neodvisnih informacijah je vedno v interesu ljudi, uporabnikov, javnosti.
Ali ocenjujete, da je danes novinarstvo precej bolj izpostavljeno političnim in kapitalskim pritiskom kot pred leti in da je novinarjem vedno težje manevrirati med njimi?
Zadnja leta je najbolj očiten vpliv kapitala. Če je večji, težko sodim, je pa bolj očiten. Kot je mnogim vidno, prostora za manevriranje ni. Političen pritisk, bolje rečeno poskusi pritiska, se mi zdi ves čas približno enak. Opazna razlika je predvsem zaradi negativne selekcije v več sferah družbe, saj so pritiski manj sofisticirani in obramba manj požrtvovalna.
Zvezdan Martić
je bil rojen v Celju, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. V Ljubljani je po študiju na fakulteti za elektrotehniko pridobil naziv univ. dipl. inž. elektrotehnike. Že med študijem je začel delati na TV Ljubljana, kasneje TV Slovenija, kjer je zaposlen še danes. Na začetku kariere je bil novinar in voditelj različnih dnevnoinformativnih in aktualnih oddaj v informativnem uredništvu (Obzornik, Dnevnik, Tednik, Studio city ...), nato se je specializiral za pokrivanje znanosti in tehnologije in IT ter več let delal v izobraževalnem programu kot novinar, voditelj, scenarist, producent in urednik (Resnična resničnost, R&R, Šola računalništva ...). Ob tem je ves čas ustvarjal tudi dokumentarno potopisne oddaje (Zgodbe iz Amerike, Za devetimi gorami, Zgodbe iz Avstralije ...). Leta 2001 je začel postavljati Multimedijski center RTV Slovenija, katerega vodja je bil osem let. Bil je član več strokovnih skupin pri EBU (European broadcasting Union) in podpredsednik OLS (ON line service group) in Teletext group. Osem let je bil tudi predavatelj Multimedijev na Inštitutu in akademiji za multimedije - Višji strokovni šoli za multimedije v Ljubljani. Zadnje desetletje je ponovno ustvarjal v informativnem programu, kjer je vodil in urejal različne pogovorne in dnevnoinformativne oddaje (Polnočni klub, Trikotnik, Akcent, Moje mnenje, Po Sloveniji, Poročila ob 17., Prvi dnevnik) in dokumentarnem programu (Otroci iz socialistične bloka, Mehek kot skala, Kam so vse tovarne šle ...).
INTERVJU
27
Kako vidite poskuse vplivanja politike na vodenje in programsko odločite TV Slovenije, pritiske na STA ...?
Želja vseh politik je imeti medije, ki so jim naklonjeni, naloga vseh medijev je, da skušajo biti čim bolj neodvisni. Uspešnost enih in drugih pri tem niha, v interesu javnosti je, da so uspešnejši mediji.
Na delo in položaj novinarjev je v veliki meri vplivala oziroma še vpliva tudi tehnologija - pojav spleta, družbenih omrežij ... Kako ocenjujete tovrstno moč tehnologije?
Nove tehnologije vsem, ne le novinarjem, olajšajo delo, dostop do informacij, njihovo razširjanje, hkrati pomenijo več dela, težje delo. Paradoks, ki se vleče skozi vso zgodovino. Zato smo danes kljub vsem napravam, virom, tehnologijam, pripomočkom ... bolj zaposleni, manj svobodni in slabše informirani.
Ali tehnologija vedno bolj nadomešča novinarja in slabi pomembnost novinarskega dela ali je novinarjem lahko v pomoč?
Tehnologija ne more nadomestiti človeka. Lahko namesto njega opravi določena opravila, a nadomestiti ga ne more. Ne učitelja v šoli, ne šoferja, ne novinarja ali kogar koli že, ki ga danes nadomeščajo stroji z umetno inteligenco.
Pred desetletjem ste bili očitno znanilec novih medijskih trendov, ko ste postavljali MMC RTV SLO. Danes si resne novinarske hiše brez spletnega oziroma multimedijske-ga portala ni mogoče več zamisliti. Bo sple-
»Še noben nov medij ni v celoti spodrinil starega, vsi se prilagajajo spremembam. Spletno novinarstvo konkurira novinarskim vsebinam v drugih medijih, a nikakor ne konkurira medijem.«
tno multimedijsko novinarstvo izpodrinilo klasične medije, televizijo, radio, časopis?
Še noben nov medij ni v celoti spodrinil starega, vsi se prilagajajo spremembam. Spletno novinarstvo konkurira novinarskim vsebinam v drugih medijih, a nikakor ne konkurira medijem. Da pojasnim. Spletna novica lahko konkurira časopisni, ker je objavljena prej, lahko konkurira televizijski, ker je dosegljiva kjerkoli in kadarkoli ..., a ne konkurira radiu kot mediju, ki ga poslušam na poti v avtu, ali televiziji, ki jo gledam pred spanjem ...
Tudi sami ste se v smislu lastnega novinarskega profila na svoji spletni strani označili kot multimedijalec. Zakaj?
Vidim se kot človeka, ki dela v medijih v različnih vlogah, na različnih platformah, na različnih vsebinah. Le manjši del tega, kar delam, sodi v opis novinar ali scenarist ali tehnik ... Zato se mi zdi opis multimedijalec najboljši.
Zanimivo je, da ste se kot inženir elektrotehnike znašli v novinarstvu.
Življenje je vijugasta pot z veliko odcepi in križišči. Današnja generacija mladih veliko bolj kot moja ve, da se v življenju ne odločiš za en poklic in se ga držiš do upokojitve. Jaz sem to čutil ves čas. Že med študijem sem začel delati v medijih in ta pot me je z veliko spremembami vodila od dela do dela, še enkrat, v medijih, ne v novinarstvu.
Koliko lahko novinarjem pomaga oziroma jim bo pomagala umetna inteligenca? Bo lahko tudi povsem nadomestila novinarja?
Pomaga, a ne nadomesti. Če ne znaš postaviti vprašanja, ti nobena umetna inteligenca ne najde uporabnega odgovora. Da postaviš vprašanje mora biti veliko znanja in podatkov v glavi, ne v računalniku.
Na kakšen način še ohranjate vezi z domačim Celjem, poleg tega da pripravljate dokumentarce o svojem mestu?
Moja mama živi v Celju in se redno obiskujemo, v Celju imam najljubšo teto, najljubšo sestrično in bratranca ter kar nekaj prijateljev in prijateljic, tako da nimam strahu, da bi izgubil vezi s Celjem (smeh).
Kaj bo vaš naslednji ustvarjali izziv, spet kaj povezano s Celjem?
Trenutno sem v čisto drugi vlogi, in sicer v vlogi pomočnika direktorice televizije, tako da bodo ustvarjalni izzivi morali počakati. Ampak zagotovo bo Celje prej ali slej ponudilo kakšen izziv (smeh).
Foto: lastni arhiv ZM
28
PEŠ V MESTO
Letošnji urbani sprehod so lahko opravili Celjani sami, organizirano so pot izpred desetletja prehodili dijaki Gimnazije Celje - Center pod vodstvom dr. Mojce Furman Oman iz zavoda Metro SR.
Deset let po prvem urbanem sprehodu v Celju
Od nas je odvisno življenje v mestu
Urbani sprehodi (Jane's Walk), ki popularizirajo ideje ameriške urbane aktivistke Jane Jacobs, so zadnja leta postali del tradicionalnega majskega dogajanja v številnih mestih po svetu. Lani in letos so bili sicer izpeljani drugače kot prejšnja leta, a ideja ostaja: prebivalci mesta s pomočjo vodenih sprehodov spoznavajo pomen pešačenja pri vsakdanjih opravkih in učinek, ki ga lahko imajo pešci na urejanje mestnega prostora. Sprehodi so namenjeni tudi povezovanju prebivalcev in spodbujanju pripadnosti območju bivanja. Obenem sprehodi odpirajo priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se stanovalci soočajo, ter omogočajo oblikovanje pobud, kako soseske narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje. Tudi v Celju imamo tovrstne sprehode že desetletje. Zavod Metro SR je jubilejnega desetega pred dnevi izvedel v sodelovanju z dijaki Gimnazije Celje - Center (GCC).
za promocijo, izobraževanje in razvoj prostorske kulture. Tako kot v letu 2012 so se sprehajalci sprehajali po starem mestnem jedru in obiskali šest točk in dejavnosti, ki so mesto poživljale pred desetletjem. »Predvsem smo ugotavljali, da ima mestno jedro Celja velik potencial za vsebinsko prenovo z vključitvijo inovativnih kulturnih, umetniških in podobnih vsebin,« je povedala. Žal so lahko ugotovili, da je mesto v zadnjih letih marsikaj izgubilo in da je za živahnost mesta
pomemben delež vsakega od njegovih prebivalcev.
Mesto po meri
pešcev?
Podobno kot na prvem sprehodu je tudi tokratne sprehajalce navdušila promenada ob Savinji z drevoredom platan in s knjižnico kot izjemno urbanistično rešitvijo, s katero so Celjani pridobili pomemben prostor srečevanja v mestu.
Iz vtisov Celjanov, ki so jih dobili organizatorji, je bilo mogoče razbrati, da želijo, da se namenja več pozornosti drobnim ureditvam, na primer zaraščenim koritom za okrasne rastline v sklopu sedišč ob Savinji, starim in neuglednim košem za odpadke, neprimernim košem za pasje iztrebke, slabo vzdrževanemu mostu za pešce čez Savinjo, ograjevanju v javnem prosto-
TATJANA CVIRN
Najprej je zavod Celjanke in Celjane povabil k samostojnemu odkrivanju delov mesta po poti prvega sprehoda iz leta 2012. Predlagal jim je, naj bodo pozorni na spremembe, ki so se v tem času zgodile. Sprehajalci so zavodu lahko posredovali svoje fotografije in vtise s sprehoda. Nato so se po tej poti spreho-
dili še organizatorji z dijaki GCC in tudi ob tem zabeležili nekaj mnenj občanov.
»Z dijaki smo si ogledali, ali se Celje razvija v duhu ideje Jane Jacobs o mestu po meri človeka,« je povedala dr. Mojca Furman Oman iz zavoda Metro SR, ki se ukvarja s prostorskim načrtovanjem, urbanizmom, arhitekturo ter skrbi
Mojca Furman Oman: »Celjani se premalo zavedamo, da mesto ne bo živelo, če ne bomo soustvarjali življenja v mestu. Naš prispevek je lahko ustvarjanje mestnih vsebin, lahko je to nakupovanje na tržnici, obisk lokalne šivilje in čevljarja, obisk frizerskega salona v mestu, ogled razstave in nakup umetnine v lokalnem ateljeju, kava v mestu in podobno. Zato naj se Celjani sprehajajo po mestnem jedru celo leto!«
Še ena točka v mestu, kjer je vse prazno.
ru in podobno. Pozdravljajo pa drobne intervencije v javnem prostoru, ki vabijo sprehajalce v mesto, kot so javne razstave, okrasitve, zapisane zgodbe na spodnji ploščadi ...
V	Gosposki ulici, kamor so letošnji sprehajalci nadaljevali pot po zgledu prvega sprehoda, so podobno kot leta 2012 ugotovili, da je ulica še vedno polna parkiranih avtomobilov in da bi veljalo razmisliti, kaj si želimo v mestnem jedru. Ob tem je spomnila na misel urbanista Freda Kenta, ki je opozoril na to, da če mesto načrtujemo za avtomobile in motorni promet, ga bodo preplavili avtomobili in promet, če pa ga načrtujemo za ljudi in javne prostore, bomo dobili ljudi in javne prostore.
V	pasaži pri nekdanji trgovini
»Z dijaki smo si ogledali, ali se Celje razvija v duhu ideje Jane Jacobs o mestu po meri človeka,« je povedala dr. in kavarni Leonardo, ki je bila Mojca Furman Oman, ki jih je popeljala po poti urbanega sprehoda Jane's Walk iz leta 2012.	leta 2012 prepoznana kot lep
primer oživljenega prehoda, so lahko ugotovili, da sta lokal in trgovina prazna in spoznali, da butična ponudba mestnega jedra težko konkurira velikim nakupovalnim središčem. »Ponudba sledi povpraševanju in kot kaže, smo Celjani postali predvsem >instant< nakupovalci, kjer so vodilo nakupa velika količina, nizke cene in brezplačno parkirno mesto,« ugotavlja sogovornica.
Tudi Celjani ugotavljajo, da se število butičnih delavnic v mestu zmanjšuje, da majhne trgovine izginjajo in da se s tem še dodatno manjša uporabnost mesta, katerega prednost je predvsem, da lahko vse opraviš peš. »Takšna razvoja paradigma mest po meri pešca je tudi vodilna misel Jane Jacobs, na katero smo ob sprehajanju večkrat pomislili,« pravi Furman Omanova.
Ponudba, ki je ni več
Sprehod so nadaljevali do nekdanjega ateljeja Mihaele Jezernik, unikatne oblikovalke izdelkov iz gline, ki je naključne mimoidoče vedno povabila, da so pokukali skozi odprta pritlična okna njene ustvarjalnice. Danes tega ateljeja žal ni več. Ob tem so dijaki umetniške gimnazije razmišljali, ali lahko umetnost v mestu preživi. Mojca Furman Oman tako strni njihove vtise: »Njihovi vtisi kažejo predvsem na skrb, ali bodo lahko od svoje umestnosti kot odrasli tudi živeli. Njihova kritična drža je hkrati tudi poziv odraslim, da razmislimo, kaj sta za nas kultura in umetnost in zakaj ju dojemamo kot samoumevno in brezplačno javno dobrino. Hkrati je to tudi
poziv mestu, da razmisli, kako lahko pomaga neprofitnim in nekomercialnim vsebinam, ki mesto oživljajo in zaradi katerih obiskovalci tako radi prihajajo v mesto.«
Tudi Vile Maline na Glavnem trgu, ki je v letu 2012 otroke vabila s ponudbo delavnic, ustvarjalnic, praznovanj in s prodajo kakovostnih igrač, danes ni več. Sogovornica ugotavlja, da so tudi to trgovino pokopala velika trgovska središča. »Neprimerna prostorska politika, ki je pred desetletjem spodbujala gradnjo velikih trgovinskih površin na obrobju mesta, je eden od razlogov za upad raznolike ponudbe v mestu.« Ob tem opozarja, da se moramo ljudje zavedati, da takšno politiko krojimo s svojim povpraševanjem. »Z nakupi v mestu podpiramo lokalno gospodarstvo, s peš opravki ohranjamo čisto okolje, brez avtomobila ne zavzemamo kakovostnih javnih površin mesta, ki so sicer namenjena parkiriščem in podobno.«
Pot so zato letošnji sprehajalci zaključili nekoliko bolj optimistično na celjski tržnici, ki je že od nekdaj predstavljala vsakodnevno družabno točko Celjanov ob drobnih dnevnih nakupih. Takšno podobo nudi tržnica predvsem ob sobotah tudi v današnjih časih. »Ob tem prav tako ne smemo prezreti, da je tržnica arhitekturno izredno kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, prejela je tudi več nagrad, kar pomeni, da dobra arhitektura lahko uspešno odgovarja na zahtevna vprašanja v mestu,« poudarja doktorica arhitekture.
Foto: SHERPA
REPORTAŽA
29
Predhodnik dr. Maksimilijana Matjaža na čelu celjske škofije, dr. Stanislav Lipovšek, je opravil polaganje rok, s Upravitelj Celjske škofije Rok Metličar je pokazal pismo papeža Frančiška, t. i. bulo o imenovanju, in iz nje prebral katerim je bil novi škof sprejet v apostolsko nasledstvo.	obrazložitev papeža za imenovanje dr. Maksimilijana Matjaža za novega celjskega škofa.
Dr. Maksimilijan Matjaž slavnostno posvečen v celjskega škofa
»Biti škof ni čast# ampak služenje ljudstvu«
»V cerkvi sem izkušal moč vere, ki premika gore, iz prepirov rojeva spravo, iz samote posameznika prijateljstvo, iz prevare greha odpuščanje, iz brezmiselnosti trpljenja moč verovanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki sem jih srečal v cerkvi in ki so vtisnili vame pečat svobodnega božjega otroštva, ki ga lahko danes polagam na oltar svojega škofovskega poslanstva,« je v nedeljo na dan praznika Svete trojice v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu po opravljenem obredu posvečenja povedal novi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Ob tem je prejel tri znamenja škofovske službe: prstan, mitro in palico.
ROBERT GORJANC
Glavni posvečevalec je bil apostolski nuncij v Sloveniji, Jean-Marie Speich, soposveče-valca Martin Kmetec, nadškof metropolit Izmira ter upokojeni celjski škofu dr. Stanislav Lipovšek, predhodnik Maksimilijana Matjaža na čelu celjske škofije. Novi škof se je po obredu zahvalil vsem posvečevalcem ter sodelujočim na dogodku. Še posebej se je zahvalil papežu Frančišku, ki ga je imel za vrednega, da mu je podaril svoje zaupanje.
Papež Frančišek je Maksimilijana Matjaža za novega celjskega škofa imenoval v začetku marca. Na tem mestu je nasledil Stanislava Lipovška, ki je leta 2018, ko je napolnil 75 let, odstopil.
Kot je v pismu o njegovem imenovanju novemu škofu zapisal papež Frančišek, so, po-
tem ko so nadvse pozorno preučili razmere v celjski Cerkvi, pomislili nanj, saj vedo, da je vešč v teologiji in poznavanju svetih knjig in predan naporom za izobrazbo duhovščine. »Zato smo presodili, da se boš lahko goreče lotil škofovskih nalog,« je papež zapisal v pismu, ki ga je prebral upravitelj celjske škofije Rok Metličar.
Nuncij Jean-Marie Speich se je Roku Metličarju in tudi upokojenemu celjskemu škofu Stanislavu Lipovšku zahvalil za opravljeno delo. V nagovoru, ki ga je v slovenščini prebral frančiškan Miran Špelič, je poudaril, da biti škof ni čast, ampak služenje in da je prva škofova naloga, da je koristen svojemu ljudstvu, svojim ljudem za svetost vseh. Med drugim ga je nagovoril, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od
Novi celjski škof je po posvečenju vodil svojo prvo mašo.
Boga«, naj spodbuja konstruktiven dialog in sodelovanje ter se ne zapira v majhno skupino izbranih in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti, ki jih lahko in morajo uresničevati.
Dobrodošlica celjskega župana
Po posvečenju sta novega škofa pozdravila predstavni-
Od papeža imenovani škof sprejme škofovsko službo s tradicionalnim obredom posvečenja.
ka duhovnikov in vernikov v celjski škofiji, dobrodošlico mu je izrekel celjski župan Bojan Šrot.
V svojem pozdravnem nagovoru dr. Maksimilijanu Matjažu je župan poudaril bogato zgodovino celjske škofije in dodal, da je ta od leta 2018 brez škofa, potem ko se je upokojil, kot je dejal župan, cenjeni in priljubljeni škof Stanislav Lipovšek.
»Drugi celjski škof se je s svojim delom, strpnostjo zapisal v srca mnogih Celjanov. Mesto mu je izkazalo hvaležnost in priznanje s podelitvijo najvišjega naziva - častni meščan Celja. Zato danes v svoje roke, cenjeni škof, sprejemate škofijo, ki je simbol povezanosti, solidarnosti. To so vrednote, ki kažejo, kako zdrava in trdna je neka skupnost. To se še posebej pokaže v kriznih časih, kakršni so časi pandemije. Vesel sem, da se življenje počasi vrača v ustaljene tirnice, zelo vesel sem, da boste s svojim prihodom prižgali luč in upanje v srcih mnogih ljudi v naši škofiji. Verjamem, da boste zelo hitro postali nepogrešljiv člen naše skupnosti, in prepričan sem, da boste s svojo izobraženo-
Apostolski nuncij v Slovenije msgr. Jean-Marie Speich je slavnostno nagovoril novega celjskega škofa.
stjo in osebnostjo, strpnostjo ter sprejemanjem modrih in pravih odločitev pomembno sooblikovali življenje v naši skupnosti. Želim vam, da bi vas pri delu spremljala trdno zdravje in božji blagoslov. Ob posvečevanju vam iskreno in od srca čestitam,« je povedal Bojan Šrot.
Slovesnosti se je udeležil tudi kardinal Franc Rode, ob slovenskih škofih so bili navzoči še cerkveni dostojanstveniki drugih veroizpovedi. Na posvečenju je bil prisoten tudi predsednik vlade Janez Janša.
Zaradi še vedno veljavnih nekaterih ukrepov in da bi
se dogodka lahko udeležilo več predstavnikov vernikov in duhovnikov celjske škofije ter povabljenih gostov, je bila slovesnost v župnijski cerkvi v Gornjem Gradu, ki je večja od celjske stolnice, sicer tradicionalnega prizorišča posvetitve. Katedrala sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu je tudi največja slovenska cerkev.
Teden pred škofovsko posvetitvijo, na binkoštno soboto, je v cerkvi sv. Duha v Celju Maksimilijan Matjaž med molitvenim bogoslužjem javno izpovedal veroizpoved.
Foto: Andraž Purg - GrupA
30
NOVI MUZIKAL
Na dvorišču Knežjega dvora je že postavljen velik oder, kjer številna ekipa pili zadnje podrobnosti pred premiero.
Ata petelin v muzikalu Kure je Srđan Milovanović.
Čez teden dni premiera v Knežjem dvoru
Kure Lile Prap v velikem slogu stopajo na oder
V četrtek, 10. junija, bo pred Knežjim dvorom Celje v organizaciji Hiše kulture Celje premiera novega slovenskega družinskega muzikala Kure, pod katerega se podpisujejo ilustratorka in pisateljica Lila Prap, skladatelj Leon Firšt in dramatičarka Nuša Komplet Peperko.
ROBERT GORJANC
Družinski muzikal Kure, eksplozija igre, plesa, petja in zabave, je pravzaprav edino možno nadaljevanje treh izjemnih slikanic Ptiči, Dinozavri, Zmaji svetovno znane pisateljice in ilustratorke Lile Prap. Kure se v treh Lilinih slikanicah učijo in ob tem šalijo ter mimogrede odkrivajo svoje
sorodnike, prednike. Tokrat jih Nuša Komplet Peperko v sodelovanju z avtorico in s skladateljem Leonom Firštom postavi v središče dogajanja.
V Rezikinem kurniku novo-izvaljeni piščanček razveseli Ata petelina, Mamo kokoš ter celotno kurjo družino. Zvedavo Malo pišče je na sledi detek-
Atu petelinu in Malemu piščetu se je na odru pridružila še Mama kokoš, ki jo igral Nuška Drašček.
tivski nalogi Kdo krade jajca, sproti odkriva svoje ptičje korenine, raziskuje dinozavrske prednike in spozna pravljičnega petelinjega zmaja.
V čevlje osamljene kmetice je stopil Goro Osojnik, kot Malo pišče meša štrene Maša Tiselj, s svojega kupa gnoja se »važi« Srđan Milovanović kot Ata petelin, tri vogale pri koko-šnjaku podpira Nuška Drašček kot Mama kokoš, medtem ko naokrog kokodajsa in skrbi za vzdušje širše sorodstvo, zbrano v Kurjem bandu - Leon Firšt kot kokoš pianistka, Ana Mezgec kot kokoš violinistka,
Muzikal Kure bo zagotovo pravo edinstveno zvočno vizualno doživetje.
Žiga Vešligaj kot kokoš sakso-fonistka, Janez Krevel kot kokoš kontrabasistka in Gregor Hrovat kot kokoš bobnarka.
Prispodoba vsakdanjega življenja
Zgodbo o kurji družini lahko beremo kot prispodobo o našem vsakdanjem življenju. Nenehno iskanje odgovorov na vprašanja o ustroju sveta, drobna osrečujoča prijateljstva, varno zavetje družine in dogovor med živalmi in ljudmi kot edino zadovoljujoče sobivanje, ki ne dopušča požrešnosti in izkoriščanja. S tem razmislekom so Kure na oder postavili režiser Andrej Jus, koreografinja Aja Zupanec, glasbeni vodja Simon Dvoršak, scenograf Matija Kovač, kostumograf Andrej Vrhov-nik ter David Andrej Francky in Matej Kovše kot oblikovalca svetlobe oziroma zvoka. Produ-cent predstave je Miha Firšt.
Predstava je z jasno zgodbo in Malim piščetom kot lucidnim raziskovalcem zanimiva za otroke, z ohranjanjem duhovitih Lilinih dovtipov zabavna za starše in je obenem krasen nastavek za nadaljnja razmišljanja o odnosu med ljudmi in živalmi.
Prepričani, da bodo spet ponudili nekaj izjemnega
»V Hiši kulture Celje se organizacije velikih glasbeno-gleda-liških produkcij lotimo, ko smo
Glasbo za muzikal Kure je tako kot za Veroniko Deseniško ustvaril skladatelj Leon Firšt, ki bo v Kurjem bandu tudi v vlogi pianista.
Muzikal Kure sta na novinarski konferenci predstavila Lilijana Zupančič - Lila Prap, trilogija njenih izjemnih slikanic je bila navdih za ustvarjanje muzikala, ter producent projekta Miha Firšt.
k temu poklicani - ko smo prepričani, da lahko slovenskemu kulturnemu prostoru ponudimo nekaj izjemnega. Tako smo pred desetimi leti uprizorili slovensko opero Benjamina Ipavca Teharski plemiči in pred petimi leti spektakularni muzikal Veronika Deseniška, ki je z osupljivo scenografijo - mogočnim grajskim obzidjem celjskega Starega gradu, odetim v 3D--videoprojekcije - s pretresljivo zgodbo, z vrhunsko glasbo in zvezdniško zasedbo navdušil več deset tisoč gledalcev po vsej
Sloveniji,« so povedali v prodorni celjski produkcijski hiši, ki že desetletje ustvarja odmevne kulturne projekte in dogodke.
Predstave muzikala bodo od 10. do 14. junija na dvorišču pred Knežjim dvorom v Celju. Vstopnice so naprodaj na vseh prodajnih mestih mojekarte.si, bencinskih postajah in v trafikah.
Pred premiero smo ekipo obiskali na vajah na prizorišču muzikala, na dvorišču Knežjega dvora v Celju.
Foto: SHERPA
jmt
»Tako, tako ...« Režiser predstave Andrej Jus daje napotke ekipi na vajah, ki jih pozorno spremlja tudi koreografinja Aja Zupanec.
V SVETU TELEVIZIJE
31
Kdo sta zgovorni Vranšanki?
Na glas povesta tisto, kar si gledalci le mislijo
V oddaji Vrtnice in vino, ki je na programu po Sanjskem moškem, sodelujejo trije pari. Poleg Ajle in Nuše z Vranskega dogajanje iz domačih dnevnih sob komentirajo še mlada starša Maruša in Luka ter upokojenki Bojana in Milica iz Ljubljane.
Da prihajata iz Spodnje Savinjske doline, ni nobena skrivnost. Njun simpatičen savinjski naglas ju namreč izdaja že na daleč. Ajla Džafić in Nuša Maloprav, ki ob koncih tedna po oddaji Sanjski moški komentirata dogajanje, prihajata z Vranskega. Kot pravita, v vlogi nadvse uživata. Le kako ne bi, saj jima je pisana na kožo. Kdor namreč pozna zgovorni 21-letnici, zagotovo ve, da sta tudi sicer v vsakdanjem življenju brez dlake na jeziku.
»V času >korone< sva veliko časa preživeli skupaj. Pri Nuši sva gledali različne serije in jih na veliko komentirali. Malo za šalo in malo za res sva rekli, da si bova ustvarili Youtubov kanal, na katerem bova >lapali< in komentirali različne dogodke.«
SPELA OZIR
Najboljši prijateljici sta že od drugega razreda osnovne šole, ko se je Nuša iz Žalca preselila na Vransko. Za oddajo Vrtnice in vino sta se prijavili, ker skupaj
zelo radi gledata televizijo. »V času >korone< sva veliko časa preživeli skupaj. Pri Nuši sva gledali različne serije in jih na veliko komentirali. Malo za šalo in malo
zares sva rekli, da si bova ustvarili Youtubov kanal, na katerem bova >lapali< in komentirali različne dogodke.« Minil ni teden, ko jima je kolega sporočil, da Pop TV išče komentatorje za oddajo po Sanjskem moškem. Niti za trenutek nista oklevali, zato sta se nemudoma prijavili
na razpis. Po vseh avdicijah in ožjih izborih sta zelo ponosi, da sta ustvarjalce oddaje prepričali do te mere, da lahko svoj pogled na vse ljubezenske zaplete delita z vso Slovenijo. Njuna naloga je namreč, da iz domačih na-slanjačev na glas povesta tisto, kar mislijo tudi gledalci.
Sanjskega moškega Gregorja v živo še nista uspeli spoznati, a se nedvomno strinjata, da je dobra »partija«, še posebej ko je zgoraj brez.
Pristni odzivi
»Oddaji, ki sta ob koncih tedna, snemamo vsak teden sproti. Na komentiranje se nič ne pripravljava, temveč gre povsem za spontan pogovor in telesno mimiko. Osnovo vodilo je, da pri tem nisva žaljivi do kandidatk in sanjskega moškega, temveč da ohranjava kulturni dialog,« povesta zgovorni Vran-šanki, ki poleg takšnih in drugačnih zabavnih komentarjev, ob katerih gledalcem ne preostane drugega, kot
so že malenkosti,« še dodajata.
Še vedno nerazdružljivi
Ajla dela v gostinskem lokalu, Nuša je študentka. Prva prisega predvsem na mehiške in turške limonade, druga na slovenske nadaljevanke in šove, ki se v zadnjih letih vrstijo kot po tekočem traku. Seveda to ni njun edini način preživljanja prostega časa. Radi se namreč podata tudi naokrog.
»Oddaji, ki sta ob koncih tedna, snemamo vsak teden sproti. Na komentiranje se nič ne pripravljava, temveč gre povsem za spontan pogovor in telesno mimiko.«
da se jim smejijo, ne skrivata niti svojih favoritinj. Pesti stiskata za »Francozinjo« Tjašo, »nogometašico« Kajo, prikupno Velenjčanko Anjo, študentko turizma Nino ... Sanjskega moškega Gregorja v živo še nista uspeli spoznati, nedvomno pa se strinjata, da je dobra »partija«, še posebej ko je zgoraj brez. »Na trenutke bi sicer lahko malo manj laskal, ampak to
Za letošnje poletje načrtujeta kampiranje po Sloveniji. Morda ju boste v katerem kampu opazili tudi vi. Glede na to, kako nasmejani in zgovorni sta, ju boste le težko spregledali. Ajle se mimogrede morda kdo spomni tudi z žalskega lepotnega izbora za smaragdno kraljico, kjer je bila pred leti okronana za drugo spremljevalko.
Foto: Pop TV, osebni arhiv
32
ČEZ DRN IN STRN
Otroci in zaposleni braslovške osnovne šole in vrtca kar desetkrat osvojili najvišjo goro sveta
Odprava Everest uspešno končana
Epidemija je terjala svoj davek tudi v športu. Prepovedani so bili treningi in vadbe, zaprti so bili telovadnice, dvorane in igrišča. Vse to je pustilo posledice. Ena najbolj perečih je, kot opažajo številni učitelji športne vzgoje, upad gibalnih sposobnostih pri otrocih. »Gibalna učinkovitost se je zmanjšala pri približno tretjini vseh otrok, delež predebelih se je dvignil kar za petino. To se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo,« je pojasnila profesorica športne vzgoje v OŠ Braslovče Saša Vitanc Brezovnik, ki se je odločila, da ne bo sedela križem rok. S kolektivom, z učenci in njihovimi družinami si je zadala izziv Mount Everest - ali kdo se večkrat povzpne na najvišjo goro sveta. Kaj mislite, so bili to učenci ali učitelji?
SPELA OZIR
»Otrokom lagodje pred zasloni ugaja, zato morajo biti starši gonilna sila, učitelji in vzgojitelji pa njihovi pomočniki. Skupaj je treba skrajšati čas gibalne nedejavnosti. Še posebej za otroke, ki so pred epidemijo uživali pri športnih dejavnostih,« je jasna Saša Vitanc Brezovnik, ki se ji je porodila ideja, da bi aktivno preživljanje prostega časa v naravi spodbudila z »odpravo« na Mount Everest (8.848
metrov). Cilj izziva je bil ugotoviti, kolikokrat se učenci z družinami in delavci zavoda uspejo povzpeti na najvišjo goro sveta. Zaposleni so obuli planinske čevlje in si nadeli nahrbtnike med 7. in 9. majem, učenci z družinami teden kasneje. Čas njihovih odprav ni bil naključen. Alpinista Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj sta se 13. maja pred dvainštiridesetimi leti kot prva Slovenca pov-
zpela na Mount Everest. Razumljivo je, da jima vključeni v tokratni izziv pri tem niso dobesedno sledili. Za cilje so si izbrali okoliško hribovje, od koder so Vitanc Brezovni-kovi pošiljali dokazila v obliki slik. Njihove višinske metre je seštevala in končni rezultat je bila vsota vseh doseženih vzponov.
Največkrat na Goro
Oljko
Med družinami je bila najbolj priljubljena Gora Oljka, na katero so se povzpele kar enaintridesetkrat. Spet druge so bile pri zbiranju višinskih metrov bolj preračunljive in so raje izbirale bolj strme okoliške vzpetine. Ena takšnih je bila družina Ažman--Polanšek, ki večino svojega prostega časa preživi aktivno v naravi. Oče je od leta 2002 alpinistični inštruktor, šest let je bil tudi operativni jamarski reševalec. Oba starša se rekreativno ukvarjata z

тКжбћ №i
različnimi športi, kot so gor-ništvo, turno smučanje, smučanje, gorsko kolesarjenje, tek in jadranje na deski, ter
obenem že ves čas v vse svoje dejavnosti vključujeta tudi hčerki. »Aktivno preživljanje prostega časa v družinskem krogu je ena najdragocenejših stvari, ki jih starši lahko podarimo svojim otrokom. Včasih je res potrebna kakšna dodatna motivacija, a večinoma nas otroci presenetijo, saj so sposobni veliko več, kot si starši predstavljamo. Ves čas se moramo zavedati, da smo jim s svojimi dejanji največji vzor,« pravita.
A tudi učiteljem so na pomoč priskočili »profesionalci«. Z njimi je višinske metre nabiral športni plezalec Jernej Kruder, evropski prvak v balvanskem plezanju, čigar
»Gibalna učinkovitost se je zmanjšala pri približno tretjini vseh otrok, delež predebelih se je dvignil kar za petino. To se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo.«
družinske korenine izhajajo iz Braslovč. V skupno vsoto višinskih metrov zaposlenih je prispeval 1.006 metrov, ki jih je osvojil s preplezano steno v Ameriki in z balvanom v Švici.
Družina Ažman je izbrala pohod na Krvavico skozi okno in pri tem zabeležila 564 višinskih metrov.
Med družinami je bila najbolj priljubljena Gora Oljka, na katero so se povzpele kar enaintridesetkrat. Na fotografiji so družine Podružnične osnovne šole Letuš
ČEZ DRN IN STRN
33
Družina Bizaj se je povzpela na »domači« Bezovec na Dobrovljah.
A
l i- .
M
m-

Ati družine Razboršek je Mrzlico osvojil na ročnem kolesu.

L . T «S r - g__
Šlo je za las
V tekmovanju so zelo na tesno - za 737 metrov - zmagale družine, ki bi se z malo manj kot 45 tisoč metri na Mount Everest lahko povzpele petkrat. Pobudnico akcije veseli, da je v izzivu sodelovalo približno sto družin, ki so skupaj opravile 169 pohodov, katerih povprečna višina je znašala 264 metrov. »Še posebej dober je bil odziv vrtčevskih otrok in učencev prvega triletja, nekaj tudi drugega, medtem ko so se izziva v tretjem triletju lotili le redki.« Dvainšestdeset zaposlenih je zbralo malo manj kot 43 tisoč metrov, s katerimi bi se na najvišjo goro sveta lahko povzpeli 4,9-krat. Povprečna višina njihovega po-
»Aktivno preživljanje prostega časa v družinskem krogu je ena najdragocenejših stvari, ki jih starši lahko podarimo svojim otrokom.«
hoda je znašala 517 metrov. Tako učenci kot zaposleni so skupaj zbrali 88.699 višinskih metrov oziroma deset vzponov na Mount Everest. Pri tem se ne bodo ustavili. V duhu kolesarske mrzlice, ki je v teh dneh zajela Slovenijo, za jesen napovedujejo nov izziv. Takrat bodo kolesarili z Goričkega v Piran.
Foto: osebni arhiv
Družina Cizej (POŠ Trnava) si je za svoj cilj izbrala Mrzlico.
Sodelovalo je 62 zaposlenih. Skupina štirih učiteljic - Monika Vasle, Simona Zbičajnik, Andreja Drolc in Suzana Vombek - si je zadala poseben izziv. V enem dnevu so osvojile šest vrhov (Bukovico, Gozdnik, € Kal, Mrzlico, Kamnik in Hom). Vsaka je zbrala 2.204 višinske metre.
.....'•rvt^-.-
ШШр!
; V-
Družina Planinšek na pohodu na Čreto
AS - -
Zovneški grad vedno vabi družine z majhnimi otroki. Na njem se je mudila tudi družina Tajnšek.
Pogled z Lepenatke je naravnost čudovit. Kaj pravite?
m **- ■ - ■■
*** I*"

SLOVENIA
27. dirka po Sloveniji 2021
9. junij - 13. junij
Pogled strokovnjaka pred dirko Po Sloveniji
Boj bo napet vse do cilja v Novem mestu
Kolesarjenje je po vseh kriterijih postalo šport številka 1 v Sloveniji, kolesarska dirka Po Sloveniji pa eden najbolj pomembnih športnih dogodkov, ki si ga ogleda veliko gledalcev tako ob cesti (upam, da bo tako tudi letos) in pred TV-zasloni po skoraj celem svetu. 27. izvedba bo nekaj prav posebnega, saj bo na njej prvič nastopil aktualni zmagovalec Dirke po Franciji, naš Tadej Pogačar. Trasa dirke je zelo zanimiva in razgibana, zato lahko pričakujemo veliko napadov v vsaki etapi in napet boj do cilja v Novem mestu.
PISE: TONE TISELJ
Poleg boja za skupno zmago bo borba za zmago tudi v vsaki etapi, prav tako tudi za rdečo,modro in belomajico. Obeta se nam pravi športni spektakel.
Po zasluoi Mestne ob čine Celje in nelikaga ljubitelja športa ter športnika po duši, župana Bojana Šrota, bo tudi letošnja trasa dirke Po Sloveniji zavila v našo občino. Zaključek druge etape bo namreč na Starem gradu. Po trenutni štartni listi (se lahko še spremeni) prihaja na dirko z daleč naj močnej šo zasedbo ekipe UAE - Team Emirates. Kapetan ekipe je Tadej Pogačat, ki mu bodo pomagali nekdanji evropski prvak Tre ntin, nekdanja zmagovalca dirke Po Sloveniji Ulissiin Majka, Polanc Laen-
gen in Rui Oliveira. Znotraj te ekipe se verjetno skriva skupni zmagovalec dirke. Edini, ki bi jim lahko bilše konku-renčen,je Vlasov iz Astane. Pričakujemo lahka boj vseh proti Tadeju in njegovi ekipi.
O etapa h v naših
krajih
Poglejmo sibolj podrobno dve etapi, ki bosta v naši ne-posrednibližini. Prvaetapa, od Ptuja do Rogaške Slatine, je na p apirjrs naj lažja i n naj bi ss končala s siljni m šprin-tom. To ni povse m ravninska etapa, tako imenevana palačinka, kakršne lahko vidimo predvsem na Dirki po Iteliji. Je razgibana,vendar brez težjih in daljših vzponov. Zaključek v mestu je zelo tehzično zahieven s kar nekaj krožišči,
otoki in ostrimi zavoji. Zato se utegne skupina raztegniti in verjetno nobena ekipa ne bo imela šprinterskega vlaka. Po zadnjem prehodu železniške proge se bo začel kar dolg zaključni šprint. Eden najboljših svetovnih šprin-terjev Ackermann je leta 2019 po zmagi dejal, da je bil to najdaljši šprint v njegovi karieri. Glavni favoriti za zmago v tej etapi naj bi bili Bauhaus, Trentin, Battaglin, Aniolkowski, Aberasturi. Žal po najnovejših informacijah na dirki ne bo našega Luke Mezgeca, ki t)i bil v tej kon-kureksi edenglavnihfavori-tov za zmago tako v tej kot tudi m tretji in peti etapi.
Druga etapa, Žalec-Celje, bo zelo ravgibana in nah-tevna. V njej pričakujemo številne jsoizkuse pobegov. Na letošnji dirki bedo jsrviz nastopili specialisti za pobege, Baski izs ekipe Caja Ru ral, Lastoa Osorio, Cepeda in Vikingi iz ekipe Uno - X vrocycling Team, Andessen, Hoelgaord. V begilr lahko pričakujemo tuzh naše kolesarje, Mohoriča, Tratni-ka,Pslanco in še laakšnega Slovenca iz treh domrčih ekip. Etapa bo razgibona že od začetka - op Žalca, Braslovč, Velonja, Šoštanja, Mozirja vse do prvega težje-
ga vzpona na Lipo, kjer je že mogoča precejšnja selekcija. Po spustu v Vransko bo sledil dolg ravninski del do obrata v Šentjurju, kjer bi lahko pomembno vlogo odigral veter, ki v zadnjih letih vedno bolj pogosto in močno piha v teh predelih. Po obratu v Šentjurju kolesarje čaka najdaljši vzpon na letošnji dirki, vzpon na Svetino, ki bo tudi najvišja točka letošnje dirke. Tam lahko pričakujemo samo najboljše, ki se bodo po vratolomnem spustu s Celjske koče pomerili v zcključnem vzponu na Otari grad. Vsi imamo še v spominu spektakulären zakljuosk na dirki 2ei8, So je bil 500 metroo to cilja ujet ubežnik Mohoris. Tedaj je napadel Rrglič, a o zaključ.u sta bila od njoga mzčrejša Uran in Impey. V letošnjem zaključku pričn-
kujemo v ospredju Pogačar-ja, Majko, Ullisija, Vlasova ...
V tretji etapi, ki bo prav tako v naši bližini in gre delno po trasi Šmarskega maratona preko Drenslrega rebra proti cilju v Krškem, pričakujemo odločilno akoijo na klanec v Scemmu - idealna etapa za pobeo in zmago našega Mohoriča.
Dogajanjs na četrti etvpi utegnv imeti podobon scenarij kot na dougi, pri tomec bozaključek šetežji,naSveto
goro. Zadnji dan pa je pričakovati približno takšen zaključek kot v Rogaški Slatini, z istimi favoriti.
Skupni zmagovalec bi po vseh napovedih m oral biti naš Pogačaro razen če ne bo eelel poskrbeti za dobro vzdušje v ekipi in bo prepustilzmago svojemu klubskemu kolegu, ki it o dovolj močzn. Vsi si želimo lepo vreme, čim več gresenečenj insevedamož en ogled dirke tudi ob cesti.
Foto: SHERPA
I FEES SLOVE
ooaB
27.mednarodnakolesarska dirka PoSloveniji,od9.do13.junija2021
Spomin na dirko Po Sloveniji leta 2018, ko je bil cilj ene od etap prav tako na celjskem Starem gradu, tja pa je prvi privozil Kolumbijec Rigoberto Uran (EF), drugi je bil Južnoafričan Daryl Impey (Green Edge) in tretji naš as Primož Roglič (takrat Jumbo Lotto).
„BAHRAIN
VICTORIOUS
Bapcoj)
ur
Generalni sponzor / General sponsor
'^јф Slovenije SiolNET.
Glavni partnerji / Main partners
STO I
ЕШЗН
St
% оО
DIRKA PO SLOVEN JJI
knežja
TRŽNIC/I
Servis kolesa opravite pred sezono
5.6.20211 MESTNATRŽNKACEUE
«7 f
t ШШ ^ p
i
Če kolo ni primerno vzdrževano, je kolesarjenje lahko nevarno. S tega vidika je zagotovo pomembno, da je naše kolo, s katerim bomo v sezoni nabirali kolesarske kilometre, brezhibno vzdrževano in servisno pregledano. Zato ga je treba pred sezono, vsaj enkrat letno, ustrezno pripraviti za kolesarjenje in ga peljati na redni servis, kjer pregledajo vse, kar je potrebno, da bomo na kolesu varni.
S tem kolesu podaljšamo življenjsko dobo in zagotovimo varno vožnjo sebi. Pri vsakem servisu se na kolesu preveri kar nekaj pomembnih parametrov. Poseben poudarek je namenjen brezhibnemu delovanju zavor, ki jih pravilno nastavijo, obrabljene pa zamenjajo. Zelo pomembni so tudi nastavitev menjalnikov, oljenje pogonskega sklopa in pregled pravilne napetosti verige. Pri vsakem servisnem pregledu se vedno preveri pravilno delovanje celotnega kolesa. Vse to je še po-
sebej pomembno pri otroških in električnih kolesih.
Kolo sprotno vzdržujmo sami. Z rednim čiščenjem bomo poskrbeli za daljšo življenjsko dobo kolesa. Okvir kolesa čistimo z mehko krpo in milnico, odsvetuje se pranje s curkom vode. Nikoli pa za čiščenje kolesa ne uporabljajte WD-40. Poseben poudarek naj bo namenjen rednemu preverjanju tlaka v pnevmatikah, priporočeno je, da to opravimo na 14 dni. Poudarek naj bo tudi na oljenju verige nekje na 100 do 200 km. Vzdržujemo jo s posebnimi »spreji« za verige koles, nikoli ne uporabljamo strojnega olja.
Na redno vzdrževanje in servisiranje morajo biti še posebej pozorni lastniki električnih koles.
Vse to vam nudijo v kolesarskem centru v Mozirju (zraven lekarne).
FELS BIKE SHOP HRIBERNIKOVA ULICA 2 3330 MOZIRJE
069944950 WWW. FELS. SI INFO@FELS. SI
"MINISTER r a ZDRAVJE OP0ZA UŽIVANJE' ALKOHOLA LAHKO ŠKODUJE ZDRAVJU"

342533 53 I www.energetika-ce.si 4


36
DIRKA PO SLOVENIJI
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, pred etapo v knežjem mestu
»Vsak vložen evro v dirko se
dvakrat povrne«
Po dveh letih, potem ko je lani dirka odpadla zaradi pandemije koronavirusa, se vrača kolesarska dirka Po Sloveniji. Celje bo ponovno gostitelj cilja, tokrat druge etape. Knežje mesto tako še naprej ostaja zvest partner in že kar nepogrešljiv člen dirke Po Sloveniji. Kot je povedal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, je za to veliko dobrih razlogov.
ROBERT GORJANC
»Kolesarske dirke so velik športni dogodek, sploh v zadnjem času je kolesarjenje zelo priljubljeno med Slovenci. Hkrati je to priložnost za promocijo nekega okolja. Zelo rad se spominjam prenosov dirke Po Sloveniji iz prejšnjih let, ko je bilo po televiziji fantastično gledati prelepe posnetke razgibane, lepe, urejene Slovenije. Naša občina je že nekajletni tradicionalni partner dirke in tako bo tudi v prihodnje. Seveda se veselimo zaključka etape, ki bo letos spet na celjskem Starem gradu.«
Za organizacijo cilja dirke Po Sloveniji je finančni vložek večji, ampak ali si je sploh mogoče zamisliti boljšo promocijo in reklamo za mesto, kot so čudoviti, nepozabni helikopterski posnetki
Celja in njegovih znamenitosti v času dirke, ki jih je mogoče spremljati v prenosih Eurosporta in Televizije Slovenije?
»Po naši oceni in tudi na podlagi izkušenj iz prejšnjih let se vsak vložen evro vsaj dvakrat povrne, finančni vložek pa tudi ni tako velik, da ga ne bi zmogli. To je res izjemna priložnost, saj je kolesarstvo na Eurosportu zelo gledano, hkrati lahko kot gostitelji dirke izrazimo tudi nekaj lastnih želja o znamenitostih našega mesta, ki so potem vidne v prenosu. Glede na to, da je zadnji del etape speljan na Celjsko kočo, skozi staro mestno jedro, in glede na to, da se bo spektakularno končala na Starem gradu, nam v tem šopku manjka samo še Šmar-tinsko jezero,« je bil slikovit celjski župan.
Iz avta na kolo?
Zanimalo nas je še, kako župan ocenjuje vpliv dirke Po Sloveniji za promocije kolesarstva kot pomembnega dejavnika rekreacije, kolesarskega turizma in trajnostne mobilnosti, ki jo celjska občina v zadnjem obdobju pospešeno uresničuje tudi z gradnjo in urejanjem varnih kolesarskih povezav v mestu ter s širjenjem sistema Kolesce. »Vpliv je zagotovo velik. Rekreativni kolesarji lahko na primer z vožnjo po progi, kjer je speljana dirka Po Sloveniji, ugotavljajo, kako so dobri v primerjavi s profesionalci. Posredni učinek promocije kolesarjenja kot oblike trajnostne mobilnosti zagotovo vsaj prebudi željo in premislek pri posamezniku, da iz avtomobila presede na kolo, sploh v lepih vremenskih pogojih.«
Župan je ob tem poudaril, da zaradi tega ni treba kupiti lastnega kolesa, ampak si ga je mogoče izposoditi na kateri od številnih postaj Kolesca v Celju ali sosednjih občinah. »Izjemno smo zadovoljni s širjenjem tega projekta, letos bomo namestili še dvanajst dodatnih postaj za izposojo, pri čemer pretežno kupujemo električna kolesa. Veseli smo,
da imamo že osem tisoč uporabnikov Kolesca, naša želja je, da bi v naslednjih letih dosegli 15 tisoč uporabnikov, kar se nam zdi tudi uresničljivo.«
Bojan Šrot tudi letos, čeprav gre za posebne razmere, pričakuje podobno odličen odziv prebivalcev Celja kot na prejšnjih dirkah. Verjame, da bo tudi letošnjo na vseh etapah, kolesarje ob progi spremljalo veliko ljudi. »Že obisk dirke Giro d'Italia na Goriškem je pokazal, kako so Slovenci navdušeni za kolesarstvo. Zmagovalec Toura Tadej Pogačar bo dodaten magnet za vse ljubitelje kolesarstva. Ogled zaključka dirke na Starem gradu bo zaradi prostorskih pogojev nekoliko omejen in si ga v živo v cilji areni žal ne bodo mogli ogledati vsi, ki bi to želeli,« je pojasnil Bojan Šrot.
Tudi sam je zelo navdušen, da bo prvič v zgodovini dirke Po Sloveniji na njej nastopil zmagovalec Dirke po Franciji, ki je za nameček Slovenec. »Tadej Pogačar je zagotovo prvi favorit, a vemo, da je kolesarstvo lahko zelo nepredvidljivo, da lahko pride do nesreč, padcev ... Želim si predvsem kakovostno dirko in da bi zmagal Slovenec,« je še sklenil celjski župan.
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Celjski župan je leta 2018 na Starem gradu tako predal nagrado, celjskega viteza, zmagovalcu etape Rigobertu Uranu.
DIRKA PO SLOVENIJI
37
ROGAŠKA SLATINA - Veselijo se mega kolesarskega dogodka
zmagati, a lahko
Kjer še ne moreš
V
izgubiš
»Uvodni etapi na Celjskem sta zelo pomembni. Čeprav tekmovalci tukaj na dirki še ne morejo zmagati, jo lahko prav na tukajšnjih vzpetinah in zavojih izgubijo.« Tako je nekaj tednov pred začetkom letošnje dirke Po Sloveniji pomen etap, ki bodo vodile po naši regiji, opisal organizacijski direktor Bogdan Fink. Občina Rogaška Slatina si tudi od letošnje kolesarske pentlje ponovno obeta izjemno promocijo. Samo neposredni prenos dirke, ki ga je leta 2019 prenašala televizija Eurosport, si je namreč ogledalo približno 14 milijonov ljudi.
TINA STRMČNIK
Od leve: župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič, prokurist Steklarne Rogaška Jim Walsh in organizacijski direktor dirke Po Sloveniji Bogdan Fink ob pokalu, ki so ga izdelali v slatinski steklarni, in ga bo prejel zmagovalec dirke.
Občina Rogaška Slatina bo letos 9. junija gostila cilj prve etape. Tamkajšnji župan mag. Branko Kidrič je povedal, da je razlogov za sodelovanje pri slovenski kolesarski pentlji več. Eden je promovirati infrastrukturo na področju kolesarstva. Sodelovanje se mu zdi odlična promocija za celotno turistično destinacijo, poleg tega je to zanimiv dogodek za občane in spodbuda, da se tudi sami odločijo za vožnjo s kolesom v rekreativne namene.
Slatinski župan je še posebej vesel, da je organizator dirke prisluhnil želji lokalne skupnosti, da se bo karavana vrhunskih kolesarjev med drugim peljala po Vonarski
cesti mimo nedavno zgra-j enega Bobrovega centra. »S pomočjo dirke želimo omenjeni center še dodatno promovirati. Zelo pomemben je tudi krog, ki ga bodo kolesarji odpeljali po središču občine. Že leta 2019 smo videli učinek tega, da je bila naša destinacija v prenosu nacionalne televizije in televizije Eurosport prikazana kar pol ure. Dirko si je takrat ogledalo 10 do 15 milijonov gledalcev iz 120 držav in s kar štirih celin.«
Številni prostovoljci in donatorji
Pri varovanju proge bo sodelovalo približno sto prostovoljcev, predvsem iz gasilskih vrst. V organizacijo
se bodo vključili sodelavci medobčinskega inšpektorata in redarstva, vzdrževalec cest bo dva dni pred dogodkom pometel vse odseke, kjer bo vodila proga. Pomemben prispevek k prireditvi bodo dali tudi učenci osnovnih šol in tamkajšnji športni pedagogi. Občina bo za sodelovanje v dirki prispevala 55 tisoč evrov. Od tega je 30 tisoč evrov zago-
tovila v proračunu, deset sponzorjev je prispevalo 12 tisoč evrov, preostanek bo občina zagotovila z različnimi dejavnostmi.
Slatinski župan je ponosen, da ima občina tudi nasploh dobre pogoje za kolesarjenje in trajnostno mobilnost. Kolesarsko omrežje po celotnem mestu in proti občini Podčetrtek je dolgo že 33 kilometrov. V prihodnje bo
dograjenih še sedem kilometrov kolesarskih povezav. Del bo vodil iz Tekačevega proti Podplatu in Šmarju pri Jelšah. Del pa proti Brezju in Gaberniku v Krajevni skupnosti Kostrivnica. Predvidena je še gradnja parkirišča parkiraj in presedi, kjer bo na voljo 30 koles za izposojo. V občini bo urejenih še pet novih mest za izposojo ter 20 dodatnih koles.
Pogačar dodaten magnet
»Pred nami je zagotovo lepa, zanimiva dirka, na štar-tu bo tudi aktualni prvak dirke po Franciji Tadej Pogačar. To bo prispevalo še k dodatni promociji dogodka na mednarodni ravni,« je povedal organizacijski direktor dirke Bogdan Fink. Uvodni etapi na Celjskem sta po njegovih besedah dober uvod v dirko, zanimivi sta tako tehnično kot tekmovalno. »V Rogaški Slatini so že zmagovali vrhunski kolesarji. Enako je bilo v preteklosti tudi v Celju, kjer bo tokrat cilj na Starem gradu.«
Kako je organizatorjem k sodelovanju uspelo privabiti Tadeja Pogačarja? Z njegovo ekipo so se pogovarjali dlje časa. Veliko je prispeval selektor slovenske kolesarske reprezentance in športni direktor epike UAE Andrej Hauptman. »Pogačar doslej še ni osvojil dirke Po Sloveniji. Po drugi strani bo to zanj dobra priprava za dirko po Franciji,« je pojasnil Fink. Dodal je, da so epidemiološke razmere poseben izziv pri organizaciji letošnje dirke. Zato gledalce ob progi poziva k odgovornemu obnašanju.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Do mednarodne športne in turistične pozornosti
ŽALEC - Začetek druge etape kolesarske dirke po Sloveniji bo v Žalcu. Spo-dnjesavinjčani nad tem ne skrivajo navdušenja. Kako velik pomen ima to za promocijo občine, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Jankom Kosom.
»Prenos dirke je v več kot sto državah in doseže enajst milijonov gledalcev, kar je velika priložnost za promocijo Občine Žalec in njenih znamenitosti. Z organizacijo starta dosežemo morebitne
goste, do katerih bi težko prišli s pomočjo drugih kanalov,« je pojasnil sogovornik.
Pomen dirke je zagotovo večplasten. Kaj je po vašem mnenju tisto, zaradi česar je pri tovrstnem dogodku vredno sodelovati?
Dirka po Sloveniji je mednarodno zelo prepoznana in doseže veliko število gledalcev po celem svetu. Poleg vrhunskega športnega dogodka, ki je eden največjih v Sloveniji, pridobimo veliko mednarodno športno
in turistično pozornost. Nenazadnje imamo v lokalnem okolju ogromno kolesarjev in kolesarskih navdušencev, ki dirko spremljajo.
Vam je morda vnaprej znano, posnetki katerih delov vaše občine bodo uvrščeni v prenos dirke? Ima na to lokalna skupnost kakšen vpliv?
Ima vpliv. Predstavljene dele občine določimo mi in zato izberemo naše najbolj zanimive turistične točke. Naš cilj je goste privabiti v
Žalec in njegovo okolico, kjer bomo zanje znali ustrezno poskrbeti.
Seveda tega ni brez finančnega prispevka. Koliko ste za sodelovanje namenili letos?
Prispevek občine je primeren dosegu. Poleg same kotizacije za dirko, bomo imeli tudi veliko spremljevalnih aktivnosti, s katerimi bomo popestrili dogodek in naredili
dodatno promocijo Žalcu. Celotna vrednost organizacije štarta nas bo stala nekaj več kot 30 tisoč evrov, pri čemer nam pomagajo nekatera podjetja.
Še malo in dirka se bo začela. Kako se pripravljate nanjo?
Letos smo sicer omejeni, saj ne moremo izvajati podobnih akcij, kot smo jih pred dvema letoma, ampak kliub
vsemu smo vpletli osnovne šole in jih povabili k sodelovanju. Poleg obveščanja ljudi, da bo takšen dogodek pri nas, vsako leto poizkušamo pripraviti kaj posebnega, da bi si udeležencem in gledalcem dirka vtisnila v spomin. Tudi za letos se že aktivno pripravljamo, več pa boste videli v četrtek, 10. junija, na samem štartu.
ŠO

E
O
U
ta O
a
lil
Kolesarski center BL Sport Lava 7, 3000 Celje / Slovenija Tel.: +386 (0)3 620 97 63 GSM: +386 (0)41 794 572
Delovni čas:
Pon. - Pet. od 10. do 19. Sob 9 do 12
Župana Janka Kosa smo na kolesarski dirki Po Sloveniji takole navdušenega ujeli pred dvema letoma. Kaj skupaj z ekipo pripravlja letos, bo kmalu znano. (Foto: arhiv NT - Andraž Purg - GrupA)
38
DIRKA PO SLOVENIJI
Brane Mernik, predsednik Kolesarskega kluba knežjega mesta Celje
»Zaradi Tadeja še več mladih
kolesarjev«
Kolesarska dirka Po Sloveniji, na kateri v zadnjih letih nastopajo tudi najboljši kolesarji sveta, je veliko prispevala k priljubljenosti kolesarstva v Sloveniji in promociji naše države. Seveda tudi izjemni uspehi Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja na največjih dirkah sveta ter dosežki ostalih naših odličnih kolesarjev. Kako ti izjemni uspehi vplivajo na zanimanje mladih, da se posvetijo kolesarjenju in resnemu ukvarjanju s tem športom? O tem smo se pred dirko Po Sloveniji pogovarjali z Branetom Mernikom, predsednikom Kolesarskega kluba knežjega mesta Celje in nekdanjim perspektivnim kolesarjem, ki je že zelo zgodaj končal svojo tekmovalno pot.
ROBERT GORJANC
Boste po dirki Po Sloveniji, še posebej zaradi tradicionalne etape s ciljem v Celju, morali ves čas imeti pri sebi telefon v pričakovanju klicev novih mladih navdušencev, ki se bodo želeli vključiti v KK knežjega mesta Celje?
Zares pohvala celjski občini, da sodeluje pri projektu dirke Po Sloveniji, za nas v klubu pa je lepa priložnost, da dobimo kakšnega novega člana. Kadar je ta dirka, dobimo veliko klicev staršev, ki želijo, da bi njihovi otroci
postali člani našega kluba, ali kličejo sami otroci in se zanimajo za članstvo. Za klub je to bolj dobrodošlo, imamo več uspeha, kot da hodimo po šolah in iščemo nove člane, mlade kolesarje.
Bo tudi zaradi nastopa Tadeja Pogačarja, lanskega zmagovalca Dirke po Franciji, klicev več kot običajno?
To si v klubu zagotovo zelo želimo in tudi kar pričakujem, da se bo uresničilo. Sicer pa ob tem zanimivost: pred dnevi smo od celjskega
pokrovitelja Tadeja Pogačar-ja dobili majice, ki mu jih je poslal Tadej in jih bomo razdelili med otroke, da bodo v njih spremljali dirko in navijali zanj.
Kako bi primerjali razmere pred dobrimi 30 leti, ko ste sami tekmovali za KK Merx, z današnjimi, ko je Slovenija kolesarska velesila?
Če primerjam te razmere, smo mi res bili amaterji v kolesarstvu. Res je, da smo veliko trenirali, ampak nismo imeli pravih trenerjev. Moram pohvaliti Edija Kranjca, ki je bil takrat nekakšen oče kolesarstva v Celju, pravi vodja ekipe. Če te nekdo ne usmerja, se učiš le na svojih napakah in je napredek precej počasnejši. Ko prideš na tekmovalno sceno in če nimaš kakovostnih napotkov ter informacij, ne moreš biti uspešen v tem športu, ki je lep, a tudi zelo zahteven. Tudi v taktičnem smislu in to ti mora nekdo razložiti. Nam takrat niso.
Zdaj ste predsednik kluba, delujete tudi kot trener. Kateri so danes največji iz-
i
ENERGIJA PRIHODNOSTI
Slovenija je naš dom ... neprecenljiv vir energije.
Ta napaja domove naših kupcev, ki so izbrali inovativno, kakovostno in ugodno ponudbo elektrike, zemeljskega plina in lesne biomase po svoji meri.
ОаЧ!
ELEKTRIKA	ZEMELJSKI
PLIN
HiSNfP
"(iiiffm "Will
• ■ll/srrmt:::-.
1 Ч1ЈШтГ
• • шшт ■ . '
.....'

№ Ж
ШГ-
Član skupine:
Elektro
----------_ eieKtro
Celje zJ ~J sorenJska
www.ece.si
Brane Mernik (1967) je tekmovalno pot začel leta 1983 v kategoriji mlajših mladincev. Kasneje je kot mladinski reprezentant zastopal barve nekdanje države na takratni veliki mladinski dirki po Švici. Kot član je tudi zmagal na večji enodnevni dirki za VN Radovljice, na kateri je bila prisotna takratna olimpijska reprezentanca Jugoslavije. Za izbrano vrsto Slovenije je ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja nastopil na dirki Alpe Adria. Tekmoval je vse do sezone 1990, ko je kot član takratne celjske ekipe Merx - Unior tudi končal kariero. Športno pot je v leta 2003 nadaljeval v vlogi ljubiteljskega trenerja. Zdaj že tri leta vodi Kolesarski klub knežjega mesta Celje. Na fotografiji pri vožnji na Stari grad s podmladkom kluba.
zivi pri vodenju kolesarskega kluba in delu z mladimi kolesarji?
Ker je tehnika v kolesarstvu napredovala, so večje tudi zahteve. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) predpisuje določene omejitve, ki jih mladi kolesarji morajo upoštevati, sicer ne morejo tekmovati. To povzroča dodatne stroške. Starši večinoma mislijo, da ko kupijo otroku kolo, da je vse opravljeno in da že lahko tekmuje. Ampak to je šele pol poti. Kolo, kupljeno v trgovini, še ni pripravljeno za tekmovanje, ampak mu je treba zamenjati zobnike, gonilko in ponavadi tudi krmilo zaradi prevelike širine. Otroke je treba naučiti tudi voziti, ni dovolj, da se le peljejo. Potem se po kategorijah začnejo različni pristopi. Najprej učenje in igra, ko fantje dopolnijo 14, 15 let, v klubu začnemo usmerjeno treniranje in postavimo cilje.
Katere selekcije imate v klubu in koliko članov je trenutno?
Začeli smo z dvema mladima kolesarjema, po uspehih Primoža Rogliča smo takoj prejeli vsaj deset klicev in prav toliko vpisov mladih kolesarjev. Med temi moramo potem trenerji pozorno pretehtati, kdo je primeren za tekmovanja. Največ članov je trenutno v kategoriji dečkov do 14 let, približno deset, imamo tudi štiri mlajše mladince, od tega so trije tekmovalci. Trenutno razpolagamo s približno dvajsetimi tekmovalci, ki jih še selekcioniramo, saj se morajo še malo izklesati.
Glede na to, da kolesarstvo ni poceni, je ukvarjanje s tem športom kar ve-
lik finančni izziv za starše, mar ne? Kako je s sponzorji?
Trenutno je v našem klubu zadeva takšna, da celotno breme nosimo starši, kar pomeni nakup kolesa, dresa in druge opreme ter tudi nakup tekmovalne licence. Klub zaenkrat nima »zunanjih« sponzorjev, se pa na tem mestu želim zahvaliti dvema nekdanjima športnikoma, ki s svojim podjetjem podpirata naše društvo: Boštjanu Po-laku s podjetjem Egal PB iz Laškega - varstvo in zdravje pri delu ter Miranu Šešku s podjetjema Sveče Šeško in Ekovita, Ker sta videla, da imamo uspehe, sta sama pristopila in namenila sredstva za osnovno delovanje kluba, za licence, bencin, računovodstvo ... Na tem področju se še moramo okrepiti, a smo pridobili nekaj izkušenih in uglednih ljudi, ki nam pomagajo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami, med drugim Toneta Tislja, ki je postal naš športni direktor z licenco UCI, Mirana Gaber-ška, ki je tehnični vodja ... Fantje namreč prehajajo v mladinske kategorije, pri tem so zahteve precej višje, kar pomeni tudi višje stroške.
Kje v glavnem trenirate in kakšne možnosti imate za vadbo?
Za trening imamo v okolici Celja kar dobre pogoje, je kar precej kolesarskih poti. Za mlajše kolesarje uporabljamo predvsem novo lepo urejeno kolesarsko povezavo Celje-Laško ob Savinji, kjer ni veliko prometa. Večinoma se držimo stranskih cest na Celjskem, sicer pa imamo na voljo razgiban teren. Samo fante rabimo in njihovo
voljo, da bodo zmagovali (smeh).
Kljub temu da klub deluje komaj tri leta, ste že dosegli tudi nekaj odmevnih uspehov. Katere bi izpostavili?
Našemu najstarejšemu članu in tudi mojemu sinu Svenu Merniku, ki je še vedno v kategoriji starejših dečkov, je že v prvem letu tekmovanj pri dečkih B in C uspelo postati državni prvak v cestni vožnji in v krono-metru. Največ nam v klubu pomeni, da smo na mladinski mednarodni dirki, ki jo je organiziral Adria Mobil iz Novega mesta (tudi organizator dirke Po Sloveniji, op. p.), osvojili prvo mesto in rumeno majico za skupno zmago v kategoriji dečki B do 15 let. S tem dosežkom smo že postali prepoznavni v slovenskem prostoru.
Kakšna je strategija vašega kluba, kakšni so cilji, ki ste si jih zadali? Načrtujete tudi člansko ekipo?
Naša strategija je predvsem delo z mladimi do kategorije članov, tudi licence pri kolesarski zvezi imamo samo za mlajše selekcije, ne za člansko, zanjo so že večje pristojbine in članarine. Če bodo fantje imeli voljo do dirkanja v tej konkurenci in če bomo uspeli zagotoviti denar, bomo imeli tudi člansko ekipo. Naša želja je nekoč sestaviti ekipo za dirko Po Sloveniji, kajti če že gostimo dirko v Celju, nastopajmo na njej z domačimi tekmovalci. Imamo še tri, štiri leta časa, da to uresničimo. Sicer želimo vzgojiti fante v odlične kolesarje, da bodo lahko v članski konkurenci poiskali kakšno močnejšo ekipo.
Foto: SHERPA
DIRKA PO SLOVENIJI
39
naravna osvežitev
DISTRIBUTER APARATOV ZA VODO IN PLASTENV
tel. 01 500 7550 • mfo@brolrne.si • www.broline.si
Široka ponudba oles Scott, annondale in Bergamont!
Bike ^
TRGOVINA CFRVIS RFMT-A-RIKF TF4TIMÄ КП1 FSA Rt^-FI"
Ö
CONCEPTSTORECELJE
MARIBORSKA CESTA 1 B, 3000 CELJE TELEFON: 08 201 42 48, 040 30 55 22
WWW.BIKEEK.SI
<55 natekmi
izposoja električnih koles
prodaja in servis koles
organizacija kolesarskih potovanj
www.natekmi.si Mariborska cesta 105, Celje 040 656 599
Cestne zapore v Celju	v času dirke Po Sloveniji
Športnega dogodka, kot je kolesarska dirka Po Sloveniji,	stavljena bo na Partizanski in Ljubljanski cesti od Čopove	višji svetovalec za promet v oddelku za okolje in prostor
seveda ni mogoče izvesti brez zapor prometa. Tudi v četr-	ulice do mestnega središča, v Prešernovi ulici vse do Hotela	ter komunalo v MOC.
tek, 10. junija, ko bo kolesarska karavana gostovala v Celju,	Evropa, potem v Razlagovi in Pleteršnikovi ulici. Za promet	Na dan dirke bosta zaprti tudi parkirišči v Prešernovi in
bo prometni režim nekoliko drugačen, kot smo ga vajeni.	bo popolnoma zaprta tudi Cesta na grad, in sicer uro dlje,	Razlagovi ulici. Kot je še povedal Miran Gaberšek, bo za na-
»Popolna zapora prometa bo na odsekih proge, kjer bo	torej do 16. ure, saj bosta na Starem gradu cilj dirke in razgla-	men parkiranja avtobusov kolesarskih ekip popolnoma zaprta
varovanje urejeno z ograjami in trakovi. Trajala bo med	sitev zmagovalcev. Na državni cesti Laško-Celje bo policija	tudi cesta od Skalne kleti do polulskega mostu.
13.30 in 15. uro oziroma do konca športnega dogodka. Vzpo-	postavila mobilno zaporo,« je povedal Miran Gaberšek,	RG
Na Svetini v pozdrav »Pogiju«
Kolesarska dirka Po Slovenija in etapa na Celjskem sta pomemben dogodek tudi za člane Kolesarskega kluba Laško. Vsako leto s skupno udeležbo s kolesi in klubsko športno opremo pozdravijo kolesarsko karavano, na Svetini pa imajo že kar svojo točko oziroma svoj ovinek. Letos bo to zagotovo nepozabno doživetje, saj bodo lahko pozdravili celo zmagovalca Dirke po Franciji Tadeja Pogačarja.
Na Svetino se bodo člani KK Laško odpravili izpred kipa kralja piva Gambrinusa v Laškem. Ne po naključju, saj je Pivovarna Laško Union pokroviteljica kluba. Tam so nedavno opravili tudi vsakoletno obvezno »gasilsko« fotografiranje v novih klubskih dresih, s katerimi bodo na Svetini pričakali tudi najboljše kolesarje sveta.
Kot je povedal Luka Picej, predsednik KK Laško, je letošnji junij pravi praznik za njihov klub, saj bodo 14. junija v Laškem sodelovali pri spremljanju olimpijske plamenice, 19. junija pa klub čaka organizacija 8. Laškega kroga, tradicionalnega rekreativnega dogodka.
RG
novi tednik
NIKOLI SAMI
V ilri	Jfl 'I
ENO ZAVAROVANJE ZA VSE VAŠE MIKRO POTI
VSI SMO ENKRAT NA KOLESU, DRUGIČ NA SKIROJU, TRETJIČ PA... KARKOLI ŽE VOZITE VI IN VAŠI DRUŽINSKI ČLANI -
ki A I DDUADkin I ki DDETCIf DBklO
Vedw? г Илто?j /
SAVA
7A\/ADA\/AI ki If A
40
BRALCI POROČEVALCI
V spomin
Marjan Lebič
Ko je pomladno sonce konec letošnjega aprila že naznanjalo toplejše dneve in maj, mesec cvetja in ljubezni, v katerem je Marjan Lebič zagledal luč sveta (2. maja 1928), je prišel usodni 23. april, ki je presekal ta pričakovanja ter nam vzel dragega Marjana Lebiča, ki so ga poznale in cenile številne generacije mladih, ki jih je vzgajal kot srednješolski profesor, ter generacije pevcev številnih pevskih zborov, ki so prepevali pod njegovo taktirko.
Marjan Lebič se je celo življenje nesebično razdajal za dom, družino, poklicno poslanstvo in širšo skupnost. Z ženo Majdo sta bila kot zakonski par in starša dveh sinov zgled ljubeče družine, ki si je dom ustvarila na Ostro-žnem v Celju. Kot profesor zgodovine je mlademu rodu oblikoval pogled in pozitiven odnos do preteklosti in sedanjosti. Vsi, ki so imeli srečo, da so sodelovali z njim, so ga ohranili v spominu kot blagega, strpnega in razumevajoče-
ga pedagoga. S hvaležnostjo se ga spominjajo generacije dijakov Srednje trgovske šole Celje, Abiture...
Marjan Lebič je bil vse življenje tudi tesno povezan z glasbo, zlasti zborovsko. Bil je zborovodja nekdanjega Moškega zbora KUD Ivana Cankarja iz Celja, krajši čas je bil »njegov« tudi Moški pevski zbor KUD Franceta Prešerna iz Vojnika. V srednji šoli, kjer je bil zaposlen, je vodil mladinski zbor in poučeval glasbeno vzgojo. Kot organist je bil dejaven v župniji sv. Duha v Celju. Še dolgo se ga bodo spominjali Frankolovčani, ki so mu še posebej hvaležni za njegov velik in nesebičen prispevek k razvoju kulture v kraju. Pred 48 leti je namreč stopil na čelo takrat ustano-
vljenega Moškega pevskega zbora Frankolovo. Z resnim in s strokovnim delom je s pevci začel graditi temelje današnjega zbora, katerega podobo je soustvarjal polnih 23 let. V vseh letih glasbenega ustvarjanja ni bil le strokovni učitelj in zborovodja. Bil je mnogo več. S pevci je ustvarjal spoštljiv odnos, postal in ostal je njihov zvest prijatelj. Tudi ko so njegovo delo nadaljevali mlajši strokovnjaki in so se generacije menjale, so člani zbora radi prisluhnili njegovemu mnenju in dobronamernim napotkom. Zato ga na Fran-kolovem upravičeno štejejo za očeta tamkajšnjega zbora. Z njegovim odhodom je Prosvetno društvo Antona Bezenška izgubilo tudi svojega častnega člana.
Kot izkušen glasbenik je Marjan Lebič s svojimi nasveti rad pomagal številnim, še posebej manjšim pevskim sestavom in tako pripomogel k višji kakovosti zborovskega petja. S svojimi izkušnjami predanega in priznanega glasbenika ter pedagoga je vrsto let sodeloval kot strokovni spremljevalec in oce-
njevalec pevskih revij in srečanj na Celjskem, bil je sodelavec v organih upravljanja in strokovnih odborih Zveze kulturnih društev Celje, vrsto let tudi sodelavec celjskega Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, s svojimi strokovnimi prispevki je sodeloval tudi z Novim tednikom.
Marjan Lebič je na širšem Celjskem zapustil neizbrisno sled na kulturnem področju, še posebej na področju vokalne glasbene ustvarjalnosti. Njegov duh in bogato glasbeno izročilo bosta še dolgo odzvanjala s koncertov v pesmih številnih pevcev, ki jih je vzgojil. In kot so zapisali njegovi pevci: »Hvaležni smo za vse ure, ki smo jih preživeli z njim na koncertih in druženjih. Hvaležni smo, ker je obogatil naše življenje s svojim strokovnim znanjem, modrostjo in izjemno pozitivno naravnanostjo.« Počivaj v miru, dragi naš dirigent!
DRAGICA GREGORC, ŽIVKO BEŠKOVNIK
Za boljše poznavanje čebel
Na svetovni dan čebel so v Tušu s poučnimi darilci obdarili malčke v celjskih vrtcih. Želijo si, da bi otroci na ta način spoznali čebele, njihovo delo in poslanstvo. Pri tem jim bo v pomoč pobarvanka Čebelica. Prejeli so tudi semena za medovite rastline, ki pomagajo čebelam pri preživetju.
»Spoštujemo doprinos čebel v naravi in njihovo nenadomestljivost, saj je vsaka tretja žlica hrane na našem planetu odvisna od čebel in njihovega marljivega dela,« poudarjajo v Tušu in dodajajo, da se mora osveščanje o pomenu čebel prav zato začeti že zgodaj, ko otroci spoznavajo svet in njegovo delovanje.
Foto: arhiv Tuša
Postanitel del
ELEVAT - največja mreža polnilnic v Sloveniji z lastno proizvodnjo pametnih polnilnic za osebna vozila, dostavnike, avtobuse ...
--REŠITEV
IUTRIŠNIIH ZAHTEV. POLNILNICE ELEVAT.
www.elevat.eu :: www.napolni.me
Papirniški trg 17,1260 Ljubljana Polje
sales@eleifat.eu :: 059 02 55 61
BRALCI POROCEVALCI
41
PN	v v ■	I ■	v	"I	■ ■
Pomoč živalim v času epidemije
Kako epidemija vpliva na donacije priboljškov in hrane za manj srečne živali, za katere zbiramo v več trgovskih središčih, se dobro zaveda ravnateljica OŠ Lava Celje Marijana Kolenko. Donacij je seveda občutno manj ... Življenje se je v tem letu spremenilo tudi živalim.
V DPMŽ Celje se trudimo pomagati vsem manj srečnim in pomoči potrebnim živalim, vendar brez širše pomoči ne gre. Zato smo se z velikim veseljem odzvali
povabilu Osnovne šole Lava za prevzem zbrane hrane, ki so jo zbrali učenci. Člani društva smo učencem predstavili nekaj informacij o delovanja našega društva, poleg tega smo se jim seveda zahvalili. Donacijo bomo razdelili med skrbnike več živali in med ljudi, ki so se znašli v stiski in imajo živali. Ponosni in hvaležni izrekamo velik poklon tudi staršem otrok.
Podpredsednica DPMŽ Celje VERICA ŠTANTE ter člana HELENA HOBLAJ in JOŽE VALANT
Maturanta z Lave na fizikalno olimpijado
Maturanta Gimnazije Lava ŠCC Lev Podbregar in Nejc Funtek sta si priborila vstopnico za 51. mednarodno fizikalno olimpijado v La-tviji. V olimpijski ekipi bodo barve Slovenije zastopali še trije dijaki iz Kranja, Ljubljane in Velenja.
Lev, navdušen nad kvantno mehaniko, spodbuja k učenju in razumevanju fizike: »Čim več ljudi se ukvarja s fiziko, hitreje bodo odkrite nove stvari, nepojasnjeni pojavi bodo pojasnjeni, s tem bomo dobili nove tehnologije in bo življenje lažje.«
V ekipi so poleg obeh dijakov z Lave še: Simon Bukovšek, Gimnazija Kranj, Anže Krejan, Gimnazija ŠC Velenje in Domen Lisjak, Gimnazija Bežigrad Ljubljana.
Dijaka se v teh dneh intenzivno pripravljata na opravljanje mature, z mislimi sta osredotočena tudi na priprave na olimpijado. Če je bil uvrstitveni del namenjen izkazovanju teorije, ju namreč zdaj čaka praktični eksperiment. Pri tem jima pomagata mentorja mag. Vitomir Babič in Albin Pučnik.
»Čar fizike je, da si znaš pojasniti pojave, ki izgledajo na prvi pogled težki, na koncu pa se izkaže, da jih je mogoče razložiti in opisati z enačbami, eksperimenti pa se skladajo s teorijo,« je nad fiziko navdušen tudi na številnih drugih področjih uspešen Nejc.
Mednarodna fizikalna olimpijada bo od 17. do 25. julija 2021. Mesec prej se bo Lev udeležil tudi 5. evropske fizikalne olimpijade v Estoniji.
ŠK, foto: Andraž Pušnik
Lev in Nejc med pripravami
Ustvarjalni otroci
V četrtek, 20. maja, smo v Galeriji Nika Ignjatiča pripravili otvoritev tradicionalne razstave likovnih izdelkov učencev OŠ Glazija. Razstava nosi sledove dogajanja v preteklem letu, vzpone in padce, želje in veselje. Mogoče se da med klasičnim podobami iz sveta vedno spreminjajoče se narave in letnih časov, ki jih z veseljem opazujemo vsako leto, tokrat opaziti tudi nekoliko drugačne, netradicionalne, vsekakor pa zelo sodobne motive.
Letos smo kakor vsakič uspeli za praznik MO Celje izdelati plakat ob 100-letnic nogometa v Celju. To pa ni edini izdelke večjih mer, tokrat imamo na ogled tudi večje inštalacije in figuralno plastiko. Zaradi ukrepov, ki jim sledimo zadnje mesese, gostimo letos tudi razstavo projekta Dan Evrope - Evropska vas, v sklopu katere so učenci spoznavali Litvo. Dan Evrope navadno v Celju praznujemo bučno in živahno, ustvarjalnost ob tem
pa spodbuja raziskovalnost, razumevanje, toleranco, solidarnost in tudi povečuje zavedanje lastnega kulturnega izročila. Kot eno izmed tematik, ki prevladujejo na razstavi, velja izpostaviti športne panoge olimpijskih iger.
V letu, ko nam narava kaže tudi drugačen ritem, ne le enakomerne menjave letnih časov, kažejo umetniška dela na letošnji razstavi močno zavedanje o pomenu ustvarjalnega ritma kulture in druženja, ki smo ju možno pogrešali v obdobju epidemije, je povedala kustosinja razstave Dona Pratnekar.
Otvoritev so popestrili sami učenci OŠ Glazija skupaj z varovanci CVD Golovec Celje. Skupaj z podžupanjo Bredo Arnšek smo preživeli čudoviti dopoldne v našem atriju.
Razstava bo na ogled do 18. junija.
NEJC ŠTEFANIČ, predsednik društva Otroci otrokom

Gospodarska vozila Toyota - možnost odbitka DD\l za poslovne uporabnike NOVOST - odslej Toyota Land Cruiser 2r8 5D tudi kot gospodarsko vozilo
TOYOTA HILUX
LAND CRUISER N1
PROACE VAN in PROACE VERSO N1
PROACE CITY VAN in CITY VERSO N1
PREDNOSTI NAKUPA TOYOTA GOSPODARSKIH VOZIL ZA POSLOVNE UPORABNIKE:
Investicijska davčna olajšava pri nakupu tovornega vozila z EURO 6 motorjem , lasten Full service leasing preko Toyota financiranja , Investicijska davčna olajšava pri nakupu hibridnega vozila, MOŽNOST PREDELAVE DOLOČENIH OSEBNIH VOZIL V TOVORNA VOZILA
AC FRI-MOBIL D.O.O., DEČKOVA CESTA 43, CELJE , TEL: 03 425 60 80 GSM: 051 601 625, 051 332 559 e-mail: prodaja@fri-mobil.si
10
LET JAMSTVA
TOYOTA RELAX
42
BRALCI POROCEVALCI
Kemiki so na državnem tekmovanju iz kemije za Preglove plakete osvojili šest zlatih in tri srebrne plakete.
Nizajo uspeh za uspehom
Kajuhovci nadaljujejo letošnje nizanje uspehov na tekmovanjih iz znanja. Na državnih tekmovanjih so prejeli številna zlata in srebrna priznanja, nekaterim dijakom se je uspelo uvrstiti tudi v slovenske reprezentance, ki bodo našo državo zastopale na mednarodnih tekmovanjih oziroma olimpijadah.
Začnimo z uvrstitvami na mednarodna tekmovanja, za katera so kvalifikacije potekale v aprilu in maju.
Jaka Vrhovnik in Matic Petek, oba dijaka 4. letnika, sta se uvrstila na mednarodno lingvistično olimpijado, ki
naj bi bila v Latviji. Jaka je v kvalifikacijah dosegel prvo, Matic peto mesto.
Lovro Drofenik in Jaka Vr-hovnik, oba dijaka 4. letnika, ter Gal Zmazek so se uvrstili na Romanian master of mathematics, ki bo oktobra.
Lovro Drofenik, Jaka Vrhovnik in Nejc Amon, vsi dijaki 4. letnika, ter Gal Zmazek so se uvrstili na mednarodno matematično olimpijado, ki bo julija v Rusiji. Fantje so v kvalifikacijah dosegli 1., 2., 5. in 4. mesto. Prvič so se kar štirje
Vrhunski rezultati tudi na državnih tekmovanjih
Četrtošolec Jaka Vrhovnik je torej blestel tudi pri fiziki. Na državnem tekmovanju je med izjemno konkurenco dosegel vrhunski rezultat. Prejel je srebrno priznanje, od zlatega Stefanovega priznanja (v vsej državi je bilo v njegovi skupini le 10 zlatih) sta ga ločili zgolj dve točki.
Izvrstno so se odrezali tudi kemiki, saj so na državnem tekmovanju iz kemije za Preglove plakete osvojili šest zlatih in tri srebrne plakete. Tekmovanja se je sicer udeležilo 12 kajuhovcev. Med njimi so bili najuspešnejši Nino Kolander in Inja Rampre (oba 1. le-
tnik), Blaž Čerenak in Valentin Romih (oba 3. letnik) ter večkratna udeleženca mednarodnih tekmovanj, zgoraj omenjena Lovro Drofenik in Jaka Vrhovnik, ki so osvojili zlato plaketo. Dominika Rak, Ajna Dedić (obe 1. letnik) in Tia Ro-zoničnik (2. letnik) so prejele srebrno Preglovo plaketo.
Zala Kotnik, dijakinja 4. letnika, je uspešno reševala tekmovalne pole iz finančne matematike in osvojila srebrno priznanje. V angleščini sta bili uspešni Stella Alexandra Heath in Nika Škornik, obe dijakinji 3. letnika, ki sta na državnem tekmovanju osvojili srebrno priznanje, Žana Košenina in Ana Kozamernik sta bili bronasti.
NP
kajuhovci uvrstili v 6-član-sko olimpijsko ekipo.
Tilen Šket in Rok Hladin, dijaka 3. letnika, sta se uvrstila na srednjeevropsko matematično olimpijado, ki bo letos septembra na Hrvaškem.
Jaka Vrhovnik se je ob tem na izbirnem tekmovanju iz fizike z dovršenim reševanjem fizikalnih problemov uvrstil na 5. evropsko fizikalno olimpijado. Jaka je del mednarodne ekipe za fiziko, ki bo zastopala Slovenijo. Organizatorka oddaljene izvedbe je Estonija, enako kot leta 2020.
Jaka Vrhovnik je bil uspešen na številnih matematičnih in fizikalnih tekmovanjih.
TVOJA REGIJA,
TVOJA
PRIHODNOST.
Z leve: Anton Šepetavc, Miroslav Mikeln, Sonja Bratina in Milovan Zidar
Maturanti, kakršnih je malo
Če so lani na praznovanje visoke okrogle 70. obletnice mature prišli štirje nekdanji dijaki celjske gimnazije, so se letos zbrali le trije: inženirka kemije Sonja Bratina, Milovan Zidar, nekoč član slovenske vlade in diplomat, ter veterinar Miroslav Mikeln. Mnogi njihovi sošolci so žal že pokojni ali pa niso več zmogli priti.
Maturanti 8.b-razreda iz leta 1950 so tako na srečanju z ravnateljem I. gimnazije v Celju dr. Antonom Šepetavcem proslavili 71-letnico mature. Srečali so se prav na 25. maj, nekdanji dan mladosti, in obujali spomine na svojo mladost in dijaška leta ter tudi na razne lumpari-je, ki so jih ušpičili. Še vedno so vitalni in bistrega duha, kar pripisujejo tudi temu, da so bili že v mladosti športniki.
Foto: Andraž Purg - GrupA
novi tednik
Vedno? г илтс?ј /
BRALCI POROČEVALCI / AKCIJA
43
Matematiki z mentorjem Kristijanom Kocbekom
Udeleženke državnega tekmovanja iz angleščine z mentoricami. Od leve stojijo Žana Košenina, Uršula Zdovc, Nika Škornik, Marjetka Pintarič, Stella Alexandra Heath, Metka Rems Pilko, Alenka Jeromel in Ana Kozamernik. (Foto: Marco M. Wolf)
Mepi pustolovska odprava Po Celjskem
Devet devetošolcev OŠ Frana Kranjca Celje je uspešno končalo dvodnevno Mepi pustolovsko odpravo Po Celjskem (21. do 22. 5. 2021).
V dveh dnevih so prehodili 25 km in prenašali težke nahrbtnike s šotori, hrano, posodo, z gorilniki ... od železniške postaje v Šentjurju do Resevne, Svetine, Pečovniške koče, kjer so postavili tabor. Zakurili so ogenj, skuhali toplo večerjo, spekli hrenovke, kruh in se družili, igrali družabne igre, prepevali, se zabavali ... Drugi dan so pospravili tabor, kot da jih tam ni bilo. Pot so nadaljevali čez Tolsti vrh, 834m, po grebenu do domačije Ivankovič pod Vipoto in se spustili do čistil-
ne naprave v Tremerjah in ob levem bregu Savinje nadaljevali pot do cilja odprave - gasilskega doma v Zagradu. Vreme jim je bilo naklonjeno.
Udeleženci so v analizi povedali, da bi še hodili, da bi bili dlje v taboru in da so se odlično imeli. Na poti so sodelovali, pomagali šibkejšemu pri prenašanju šotorov in težjih bremen ter povedali, da jim v sedanjem času manjka preprosto druženje. Super, da imamo Mepi, ravnateljico in učiteljice, ki podpirajo projekt!
Ocenjevalka odprave Barbara Petan, spremljevalka Mateja Štor in vodja odprave Metka Irgolič
Začetek Mepi odprave - železniška postaja v Šentjurju
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Braslovče, Občino Šmartno ob Paki, Občino Vitanje in Občino Zagorje ob Savi ter tamkajšnjimi osnovnimi šolami prireja oddajo

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
V torek, 8. junija, ob 18. uri se nam bodo predstavili učenci OŠ Braslovče.
V sredo, 9. junija, ob 18. uri bodo prepevali učenci OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi in OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi,
ob 19. uri pa učenci OŠ Vitanje in OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki.
Spremljajte nas na Radiu Celje in na Facebook profilu Radia Celje in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpirajo Občina Braslovče, Občina Vitanje, Občina Šmartno ob Paki in Občina Zagorje ob Savi.
KradioPTUI Štajerski TEDNIK
T * 1 V Ш
Perutnina Ptuj 9 • TelekomSIovenije
jfATP
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
„ KLIMA §ГУJ to
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE
Lahkota prihodnosti
fišfr oculus
- Weltweite Industriemontagen -
гжоает
dravske elektrarne maribor
Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov
SAZAS
B/S/H/ tostepoint
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
MANA
* by IFF
CINKARNA
Elektro Celje
A Kovintrade
radio celie I novi tednik
44
AKCIJA
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Ponovno bodo zapeli
Lenart, Neža,
Nika, Ema, Sara
in David
Heidi Cimerman, 2. razred, OŠ Ljubečna, je zapela pesem To mi je všeč Nine Pušlar: »Pojem že od malih nog, najraje lepe pesmi. Zelo rada poslušam pesmi, ki jih poje Nina Pušlar. Želim si, da bi izbrano pesem odpela brez napak. V šoli imam najraje matematiko. Obiskujem tudi pevske vaje. Rada rišem, najraje predmete in hiše. Z risbami sem napolnila že veliko zvezkov. Obiskujem tudi gimnastiko in igram tenis.«
Lenart Cizej, 5. razred, OŠ Ljubečna, Kekčeva pesem: »Peti sem začel v tretjem razredu. Pesmi, ki jih pojem, morajo biti slovenske, zabavne in vesele, tudi rok in rep sta med njimi. S projektom >Otroci pojejo< me je seznanila učiteljica Bernarda Preložnik Kink. Od predmetov v šoli imam najraje matematiko. Obiskujem glasbeno šolo, igram kitaro. Prosti čas preživljam na igrišču, tudi rolkam. Rad bi postal pevec.«
Mestna občina Celje se je tudi v 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo odločila za sodelovanje v projektu, ki podpira petje slovenskih pesmi. Izvaja ga družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami. Iz MOC so se v novi sezoni predstavili pevski talenti treh osnovnih šol: Lave, Ljubečne in Hudi-nje. V trinajstih nastopih je slovensko pesem in glasbo odlično predstavilo 13 pevskih talentov in glasbenik.
Na oder so stopili tudi trije fantje, čeprav tudi letos prevladujejo pevke s pesmimi s področja zabavne glasbe. V polfinalu bosta OŠ Ljubečna predstavljala Lenart Cizej v mlajši kategoriji s Kekčevo pesmijo in Neža Janc v starejši kategoriji s pesmijo Za Slovenijo živim. V nadaljevanju projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo v mlajši
kategoriji nastopila tudi Nika Oman, ki obiskuje OŠ Lava, s pesmijo Ne bodi kot drugi. V starejši kategoriji je komisijo prepričala Ema Kramer, ki prav tako obiskuje OŠ Lava, s pesmijo Milijon in ena zvezda. Svojega drugega nastopa se je v mlajši kategoriji razveselila Sara Hokulić iz Oš Hudinja s pesmijo Alas. Starejšo kategorijo te šole bo predstavljal David Držek s pesmijo Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi.
»Prepričani smo, da gre za zanimiv, lep in dober projekt, pri katerem ne gre samo za promocijo javnega petja med otroki, ki zelo radi nastopajo, ampak nasploh za uveljavljanje petja slovenskih pesmi. Zato se nam zdi pomembno, da podpiramo takšen projekt in vabimo k sodelovanju celjske osnovne šole oz. osnovnošolce. Nenazadnje tudi zato, ker se osnovnošolci malo pomerijo in primerjajo z vrstniki na takšnih dogodkih,
kjer lahko javno nastopajo. Sicer pa Slovenci preveč poslušamo pesmi v tujih jezikih in se premalo zavedamo, koliko kakovostne slovenske glasbe imamo sami. V MOC smo temu projektu naklonjeni tudi zato, ker je naše mesto že dolga leta prizorišče mednarodnega mladinskega pevskega festivala. Festival je sicer zadnja leta postal bienalen, a je s svojo bogato tradicijo še vedno zelo cenjen in ugleden dogodek, ki pomembno prispeva k prepoznavnosti mesta v mednarodnem projektu,« je ob letošnji, 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo povedal celjski župan Bojan Šrot.
Vsi nastopajoči so v spomin na sodelovanje sprejeli majico, ki jih bo še dolgo spominjala na to, da so bili del projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi ter razvoj pevskih in glasbenih talentov.
MG, foto: Črtomir Goznik
Ajda Žveplan (vokal) in Blaž Krušič (kitara), 9. razred, OŠ Ljubečna, pesem Vsi ljudje hitijo (Neca Falk): »Sva sosošolca. Skupaj sva letos nastopila že na šolski proslavi s pomočjo spleta. Učiteljica naju je vprašala, ali bi skupaj nastopila tudi v tem projektu. Izziv sva sprejela. Upava, da se bova uspešno predstavila. Rada poslušava različne zvrsti glasbe. V šoli je odlično, četudi je v tem času veliko spraševanja.« Ajdina predmeta sta slovenščina in kemija, Blaževa sta fizika in kemija. Ajda igra klavir in se rada druži s prijateljicami, po osnovni šoli se bo vpisala na gimnazijo. Blaž večinoma igra kitaro, pri učenju katere je samouk, v glasbeni šoli igra violino. V prostem času se druži s prijatelji na igrišču. Svojo prihodnost vidi na tehniškem področju.
Sponzorji prireditve nOVO
Družinski tnuzikdl po motivih Lile Prap
Nova aplikacija ASK - EA
Ste pripravljeni operativnem
Intervencij s centralnim vodenjem je vsako leto več, zato so v podjetju Novatel razvili modul ASK - EA - HQ, ki pomaga pri vodenju manjših in večjih intervencij.
Modul omogoča evidenco krajev in triažo glede na pomembnost in zahtevnost, prav tako omogoča evidenco ekip in vozil.
Nudi napredno komunikacijo, mapo z geo orodji, ter digitalizacijo dela v operativno-ko-munakcijskem centru za lažje delo, pregled stanja in lažji prevzem vodenja oz. vsake funkcije v okviru OKC.
na napredek v delovanju?
novateI
Modul je združljiv s konceptom IPS, podpira organizacijo centra, sprejemno mesto, sektorje in orodja za lažje delo. Primeren je za manjše in večje intervencije v mestnih naseljih in naravi, iskalne akcije...
Omogoča sledenje vozilom na intervencijo ter spremljanje časa izvoza in prihoda. Digitalna evidenca vožnje omogoča vpogled v podatke o vožnjah v vsakem trenutku.
Več informacij:
Za več informacij pokličite: +386 82 800 820, pišite na info@novatel.si ali obiščite spletno stran: https://emergencyassist.net/
MESTNA OBČINA CELJE
cc
p
^^Lr E C
>
mTERCom
C H N 1 C A L SOLUTIONS
rodem
dravske elektrarne maribor
Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
SAZAS
CINKARNA AT P
Elektro Celje
tostepoint .
by IFF
m
Lahkota prihodnosti
TelekomSIovenije
AKCIJA
45
Neža Janc, 6. razred, OŠ Ljubečna, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda): »Tudi mene je za nastop v tem projektu navdušila učiteljica Bernarda. To pesem sem že pela na šolski prireditvi. Zelo mi je všeč. Najraje pojem angleške pesmi, od slovenskih so mi všeč pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan, Alya, BQL, Manca Špik. Igram flavto, treniram odbojko, iz papirja izdelujem voščilnice in druge izdelke. Verjetno bom študirala biologijo.«
Nika Oman, 3. razred, OŠ Lava, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): »Zelo rada pojem različne lepe pesmi. Za nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sem veliko vadila. Lepe pesmi ima Nika Zorjan, zelo rada imam tudi skupino BQL. Pojem tudi pri pevskem zboru. Šport in likovna umetnost sta moja najljubša predmeta. V prostem času tudi plezam, se družim s prijateljicami, v glasbeni šoli igram violino. Nekoč bi bila rada plezalka in violinistka.«
Ema Kramer, 7. razred, OŠ Lava, pesem Milijon in ena zvezda (Klara Jazbec): »Pela sem že, ko sem bila majhna. Zelo so mi všeč angleške pesmi in tudi nekatere slovenske (Nina Pušlar, Klara Jazbec) mirne in pozitivne pesmi, pri katerih imam dober občutek, ko jih pojem. V šoli je lepo, še posebej uživam pri glasbi in likovni umetnosti. Že šest let igram violino, rada tudi rišem, slikam ljudi, živali, naravo. Ukvarjam se tudi z gimnastiko. V prihodnje se vidim v glasbi.«
Sara Hokulić, 3. razred, OŠ Hudinja, pesem Alas (Soy Luna): »Najraje pojem lepe pesmi, pesmi z vsebino in dobro glasbo. Peti sem začela že v vrtcu. Pesem, s katero sem se predstavila, sem izbrala zaradi nadaljevanke. V šoli je odlično, najraje imam matematiko. V prostem času uživam v risanju. Rišem obleke. Zelo si želim postati modna oblikovalka. Zelo rada se pogovarjam s prijatelji, s katerimi skupaj igramo tudi igrice.«
ЈЈ^ " ^ f ' p
MWBBjöu
Iva Friedrich, 8. razred, OŠ Ljubečna, pesem Nabiralka zvezd (Tabu): »Pesem je lepa, zasanjana, sproščena, takoj me je osvojila. V skupini Tabu igra tudi moj učitelj. Ob pesmih skupine Tabu so mi všeč še pesmi, ki jih pojejo Nina Pušlar, Adi Smolar, Kingstoni in Čuki. V šoli je odlično, moji izbrani predmeti so glasba, likovna umetnost, matematika, multimedija. Igram klavir, treniram tekvondo in plezanje. Moja prihodnost bo povezana z veterino ali arhitekturo.«
Jan Navotnik, 4. razred, OŠ Lava, pesem Siva pot (Aleksander Mežek): »Pesem sem že prej pozna, zelo mi je všeč, zato sem jo tudi izbral za nastop v projektu >Otroci pojejo<. Rad imam slovenske pesmi in glasbo, še posebej Čuke in Modrijane, a tudi narodnozabavno glasbo. V šoli se imamo super. Najraje imam likovno umetnost in glasbo. V glasbeni šoli igram klavir. Občasno igram nogomet, več se igram z bratcem. Oba imava rada družabne igre. Treniram plavanje.«
Katja Romih, 7. razred OŠ Lava, pesem Daj se nasmej (Bepop): »Rada pojem. Od slovenskih pevcev in skupin imam najraje Nino Pušlar in Bepop. V šoli mi gre dobro, najraje imam matematiko. Obiskujem plesno šolo, ukvarjam se tudi s športnim ribolovom, ki je zelo zanimiv. Imam že nekaj medalj. Rada kuham, še posebej uživam pri pripravi različnih sladic in tort skupaj s sestro. Po končani osnovni šoli bom šolanje nadaljevala na gimnaziji.«
Larisa Kocbek, 6. razred, OŠ Hudinja, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): »Na televiziji sem si ogledala oddajo >Otroci pojejo<. Tudi sama sem si zaželela, da bi bila del tega projekta. Sodelovala sem že na Hudinja idolu. Rada pojem slovenske pesmi, še posebej pesmi, ki jih pojejo Nina Pušlar, Ditka, Bepop. Tudi v šoli uživam pri glasbi. V prostem času rišem, igram klarinet in se ukvarjam s svojimi živalmi. Z mamo iz različnih materialov ustvarjava zapestnice, ogrlice.«
Zala Grögl, 7. razred, OŠ Hudinja, pesem Moja (Toše Proeski), lastna spremljava (ukulele): »Pojem, odkar pomnim. Lahko rečem, da uživam v petju in glasbi, to je oder, ki me privlači, vedno si želim biti del tega. Uspešno sem se predstavila tudi že na šolskem tekmovanju Hu-dinja idol. Tudi v šoli je moj priljubljen predmet glasba. Od slovenskih izvajalcev imam najraje Nuško Drašček, Zlatka, Nipkeja in skupino Tabu. Igram več glasbil. V glasbi je moja prihodnost.«
Perutnina Ptuj
Peli so:
David Držek, 7. razred, OŠ Hudinja, pesem Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi (Boris Kopitar): »Rad imam na-rodnozabavno glasbo. Že sedmo leto igram harmoniko. Rad poslušam Modrijane, Avsenike, Polkaholike, Zvito feltno, a tudi zabavno glasbo. V šoli je odlično, matematika in šport sta moja najljubša predmeta. V prostem času igram nogomet, rad grem na igrišče. Rad bi bil pevec, vidim se v glasbi. Solo petje se učim pri Franju Osetu, članu skupine Modrijani.«
OŠ Ljubečna: Heidi Cimerman in Lenart Cizej v mlajši kategoriji ter v starejši Neža Janc, Iva Friedrich ter Ajda Žveplan (vokal) in Blaž Krušič (kitara);
OŠ Lava: Nika Oman in Jan Navotnik v mlajši kategoriji ter Ema Kramer in Katja Romih v starejši;
OŠ Hudinja: Sara Hokulić v mlajši kategoriji ter Larisa Kocbek, Zala Grögl in David Držek v starejši.
Intercom Celje
Industrijska hidravlika, industrijska pnevmatika, le-žaji in puše, verige, orodja, linearna tehnika, gonila in elektromotorji, pogonska in tesnilna tehnika.
Prizadevamo si za nenehno rast in za ugled podjetja tako doma kot v tujini. Visoka stopnja medsebojnega zaupanja je temelj za trdne partnerske odnose.
S stalnim strokovnim izobraževanjem in sledenjem tržnim trendom zagotavljamo izdelke najvišje kakovosti.
V poslovni enoti ASO na Trnoveljski cesti 4a v Celju imamo širok prodajni program ročnega, električnega in pnevmatskega orodja, naprav za čiščenje, varilnih aparatov, kompresorjev, dvigal in montirnih strojev, kot tudi lepil in tesnilne tehnike.
Projekt so omogočili Občina Celje, Telekom Slovenije, Hermi, Talum, Petutni-naPtuj,Oculus Weltweite Industriemontagen, ATP, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Anprotehnik, Klima Ptuj, Sazas BSH, Testepoint, Mana, Cinkarna Celje, Elektro Celje, Kovin-trade, Intercom, Novatel in Hiša kulture.
Nudimo tudi visoko kvaliteten servis avtoservisne opreme. URESNIČUJEMO VAŠE NAČRTE!
A Kovintrade
MANA
0Џ, oculus
>5.	" Weltweite Industriemontagen -
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtni ca
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Pomiritev
V	lekarno pride moški in reče: »Prosim tablete za pomirjanje.«
Lekarnar: »Imate recept?«
»Ne, ali zadošča poročni list?«
Za bencin
Mladenko, ki ji že mesece dvori, Gorenjec končno pregovori, da se usede v njegov avto in se zapeljeta na izlet. Po krajši vožnji ustavi vozilo, jo prime za roke in jo pogleda globoko v oči. Srce ji začne hitreje utripati in mladenič ji zašepeta v uho: »Ni mi lahko, toda nekaj te moram vprašati.«
Ona vsa raznežena in v pričakovanju: »Naj ti ne bo nerodno, kar vprašaj me.«
On: »Ali boš kaj primaknila za bencin?«
Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega.
Mnenje
Štefan in Janez gresta domov s pogreba, kjer je bil pokop s krsto.
Štefan. »Kakšen pokop si pa ti želiš?«
Janez: »Tudi krsto, kaj pa ti?«
Štefan: »Jaz bi se dal upepeliti.«
Janez: »Glede na to, koliko si ga spil, je najbolje, da se daš ustekleničiti.«
Jajce ali kokoš
V	šoli vpraša učiteljica Mihca: »Daj mi povej, kaj je bilo prej, jajce ali kokoš?«
Mihec: »Jajce.«
Učiteljica: »In po čemu to sklepaš?«
Mihec: »Po tem, da mama naredi jajca za zajtrk, kokoš pa za kosilo.«
Poletje 2021
Čistoča je pol zdravja. Zato bogati perejo denar.
Imam še 20 let do upokojitve. Kar se mene tiče, sem pripravljen.
Ko me šef vpraša, zakaj zamujam, mu
odgovorim: »Glej, zvezde vedno pridejo zadnje.«
Ko sem si pri frizerju lase pobarvala, ni opazil.
Ko sem malo blatnik na avtu popraskala, je v spodnjih hlačah iz hiše pritekel.
Letos res ne bom imela poletne postave, a na srečo so mi vsaj natikači še prav.
Ženska ima dve nalogi v življenju:
-da pomiri moškega, ko je nervozen... in
- da ga znervira, ko je miren.
V svojih mislih ste si jasno začrtali pot v naslednjem obdobju. Življenje vam bo v teh dneh ponudilo izjemno lepe priložnosti, da zaživite bolj umirjeno in osrečujoče. Bivanje vašega vladarja v znamenju raka vam močno izpostavlja intuitivno zaznavo, zato se lahko oprete na svoje občutke. Pričakujete lahko uspeh in zadovoljstvo na finančnem področju.
3\k

Lev

Neodločno boste stali pred dvema odločitvama. Svetujemo vam, da se tokrat posvetujete z nekom. Vpliv retrogradnega Merkurja bo močneje vplival tudi na vaše znamenje, zato dobro preučite vsako malenkost, ki šteje. Kar veliko obveznosti je še pred vami, zato se nikar ne ubadajte z nepomembnimi malenkostmi. Nekaj več pozornosti pa le namenite čustveni plati.
škorpijon
Sonce v dvojčku bo vaše razpoloženje spreminjalo, ravno tako tudi vaše počutje. Opravkov bo veliko, ravno tako veselja in velikega presenečenja, ki vam ga pripravlja nekdo. Vaša vladarica je prestopila v znamenje raka, zato vam bo življenje ponudilo obilo romantičnih in lepih trenutkov. Veliko boste tudi naredili za svoje dobro počutje. Čakajo vas večje spremembe.
Izkoristite čas, ki je pred vami, v svoje dobro. Odlično se boste počutili med ljudmi, ki vam veliko pomenijo. Poskrbite, da se spravite z vsemi, tudi tistim, s katerimi niste v najboljših odnosih. Retrogradni Merkur je kot naročen za to, vrača preteklost, obuja spomine in opozarja na napake. V čas Sončevega mrka bodite pozorni na svoje psihično stanje, sprostite se.
Dvojčka
Vsekakor so pred vami naporni dnevi, ki pa bo tudi izjemni po svoji veličini. Dogajale se vam bodo velike spremembe, presenečali vas bodo ljudje okoli vas. Nekatere informacije bodo zelo koristne za projekte, ki se odvijajo. Retrogradni Merkur vas svari, da se umirite in dobro premislite vse, svari vas, da popravljate zadeve, ki so vezane na preteklost.
Rak
Strelec
Več pozornosti morate v teh dneh nameniti svojemu partnerju, saj ga zaradi neprestanega hitenja in vznemirljivega vzdušja zanemarjate. Vpliv Venere v raku vas opozarja, da je vse minljivo, da pa kljub vsemu preteklost igra tudi pomembno vlogo, zato naredite nekaj odločilnih korakov, da dosežete spravo sami s seboj in potegnete črto, preden greste naprej.
Kozorog
Razmere so se malo umirile, vi pa že delate načrte, kako naprej. Retrogradni Merkur vam bo pomagal, da boste uskladili nasprotja, ki so vezana na preteklost. V ljubezni bo pa zelo toplo. Nekdo vas bo prijetno presenetil, zato se kar prepustite veselju. Veliko lahko v tem času naredite zase, ponovno se bliža mrk, ki vam bo tudi tokrat prinesel spremembe.
Nikar si teh dni ne otežujte še bolj, kot je to nujno potrebno. Skušajte ujeti ravnotežje med čustvi in razumom. Venera nasproti vašemu znamenju vam bo pomagala, da uskladite vsa nasprotja, retrogradni Merkur pa, da popravite kakšno napako, ki ste jo naredili v preteklosti. V kolikor boste odločni in močni, lahko v tem obdobju naredite veliko za svojo srečo.
Vodnar
Prepustite se energiji, kajti presenečenj tudi za vas ne bo manjkalo. Vpliv planetov bo spodbuden tudi za ljubezen. Mrk bo močno pretresel prav vsa področja vašega življenja, za vse ostalo pa bo poskrbel Saturn, ki biva nasproti vašega znamenja. Na poslovnem področju se vam obeta sprememba, zato bodite previdni, da kakšne priložnosti ne izpustite iz rok.
Navidezno se boste ravnali po nasvetih drugih, v resnici pa delali po svoje. Skušali boste uresničiti vse načrte in v mislih boste že drveli v naslednji teden. Tudi ta teden boste preživeli nenavadno, saj se bo preteklost vmešala v sedanjost, kar bo zasluga retrogradnega Merkurja. Čustva in ljubezen boste tokrat dali na stran, tako boste ohranili energijo, ki vam zadnje čase uhaja.
Devica
Malce občutljivejši boste v teh dneh, zato pazite, da se komu ne zamerite. Vaš vladar je v retrogradnem gibanju, zato se vam preteklost vrača z vso silo. Tudi na poslovnem področju lahko naredite velike preobrate. Svoje organizacijske sposobnosti tokrat uresničite tudi v praksi. Veliko bo v teh dneh odvisno od vas, zato naredite tako, da boste srečni.
Ribi
Zgodilo se vam bo nekaj zares izjemnega in nenavadnega. Naj tokrat ne odide mimo vas. Saj veste, za svojo dušo potrebujete ljubezen in romantiko in hitrejši utrip srca. Čas za nove začetke ni najbolj primeren, saj je Merkur retrograden. Boste pa imeli dovolj dela z raznimi popravki, da uravnate določene zadeve, ki ne stojijo na pravem mestu. Na poti do vas so novice.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 468
Nagradna križanka
PRAVILA, KI UREJAJO NAČIN TOČKOVANJA
BRAZILSKA
Irevna četrt
KrižamKe &
ugamKe
PREBIVALCI BOLGARIJE
PREBIVALCI EPIRA
NEKDANJA HRVAŠKA HUMORISTKA ERŽIŠNIK
NEZAPLETEN PREPROST
KONEC POLOTOKA
Povsod z vami
HALOGENI PLIN
SLOVENSKA SLIKARKA KOBILCA
STANKO ARNOLD
BIL MU JE ... V PETI
VELIKE ZAČETNE ČRKE IMENA, PRIIMKA
PROUČEN, POJASNJEN
KDOR NASPROTNIK BETONIRA (KNJIŽ.)
17
ODVAJALNO	MAJHEN ZID
SREDSTVO,	OBRAT ZA
KI SE DA V	ULIVANJE DANKO KOVINE
7
16
18
MEDNARODNO ZDRUŽENJE KNJIŽEVNIKOV
SRH
DROBNI PREDMETI, NABRANI NA VRVICI
PREBIVALEC GRČIJE
ALEKSANDAR (KRAJŠE)
ZDRAVILO
PROTI BOLEČINAM
13
SKLEDICA (OTROŠKO)
ČLOVEŠKA RIBICA (LAT.) CHRIS ISAAK
BALETKA MLAKAR
NEKDANJA NEMŠKA SMUČARKA (MARTINA)
ROZALIJA (KRAJŠE) EDWARD (KRAJŠE)
GORENJSKA TV
RDEČKAST POLDRAG KAMEN
15
DEL ZVEZDE
NADOMESTILO (STAR.) NEM. NACISTIČNI VODITELJ (ADOLF)
MEDMET SMEHA
ČUD (ZASTAR.)
RICHARD CRENNA
KATHLEEN TURNER
RIMSKI HIŠNI BOG
SRB. PEVKA NOVAKOVIĆ
19
12
ZAPOREDNI ČRKI
VKLJUČEN (V SPOR)
AMERIŠKA PEVKA BAKER
23
SLOVENSKA NOVINARKA (NUŠA)
CANKARJEV ROMAN
PREDŠOLSKI OTROK (EKSPR.) HRV. IGRAL. ŠERBEDŽIJA
JED IZ PARADIŽNIKA, PAPRIKE IN ČEBULE
SUNKOVITO SE DOTAKNITI KOGA
KAR SE USTNO, PISNO POSREDUJE DRUGIM
GLAS TROBENTE
ZGODOVINAR REPE
TROPSKA GOMOLJNICA
ANNE HATHAWAY
ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER
NEPREVOD-NIK
14
NASPROTNO OD DELAVEN
ANICA (LJUBK.)
ZNIŽANI TON A
20
MRŠČENJE (EKSPR.)
22
BREZBARVEN PLIN
Dolgo je že od tega, ampak mislim, da sem Francija prvič srečala ...
IRENA POLANEC
ŠPANSKI SREDNJEVEŠKI JUNAK
PRISTANEK
SIRSKI PREDSEDNIK (BAŠAR AL)
TOMAŽ AHAČIČ
NAPITEK ZA ŠPANSKO ŠPORTNIKE OTOČJE
10
IZVRŠIL GA JE GAVRILO PRINCIP
KOS SUKANCA
IMA JIH TOLIKO KOT BERAČ ...
	7		2					
	1						8	
	2		3		7		4	
7					6	5		8
3			9	4	8			
						9		
2				3	4			
		8		9		3		7
		1						5
SUDOKU159
8		7		2				
		3		4				
		1				6	9	2
	4		3			8		
			1		5	3		
5					2			
		2			7		5	
					3		7	9
	8	5					6	
REŠITEV SUDOKU 467
REŠITEV SUDOKU 158
4	5	2	3	6	8	7	9	1
7	9	1	4	5	2	3	6	8
6	3	8	7	1	9	4	2	5
8	6	9	1	7	3	2	5	4
3	7	5	2	9	4	8	1	6
1	2	4	5	8	6	9	7	3
9	8	7	6	3	5	1	4	2
5	4	3	9	2	1	6	8	7
2	1	6	8	4	7	5	3	9
9	8	5	3	6	7	2	4	1
4	1	3	2	9	8	7	6	5
2	6	7	5	4	1	3	8	9
5	3	4	1	7	6	8	9	2
8	7	2	9	3	4	5	1	6
6	9	1	8	2	5	4	7	3
1	5	6	7	8	3	9	2	4
7	4	9	6	5	2	1	3	8
3	2	8	4	1	9	6	5	7
5
4
3
6
21
2
PRISODITI
11
8
9
novi tednik
Vddm г iMmqj /
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. junija.
Geslo iz številke 21: Ali greste z nami na morje? Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Karmen Str-nišnik iz Šmartnega ob Paki, Ljudmila Prislan iz Braslovč in Judita Fotivec iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
INFORMACIJE