Q“
AND
'uAtcce-,*

k . '
Č1

NO. 67
A^on r?
Lerttl;tllCJa!l *7
AMw.dCAN IN SPIRIT F0R€1GN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,- Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING NSWSPAPGR
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 4, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
§eijsia
asi&ne „
VARŠAVA," Polj. — Kardinal p Stefan Wyszynski je v govoru Jordanijski kralj Husein bi V Volnioi sv. Janeza razkril, ka-imel rad arabski del Jem-1 ko je milica odnesla iz zasilne
ho
in
zaltma za glavno mesto svoje Palestine, med tem ko naj bi novi del mesta ostal sedež vlade Izraela.
Washington, d.c. — Jor-
danijski kralj Husein je v svo-jerri razgovoru na NBC TV-radio Postaji na sporedu “Meet the Press’” razlagal svoj načrt za Združeno arabsko kraljestvo, ki :naj mi obstojalo iz Jordanije na izhodni obali reke Jordana in iz
šestine na zahodni obali te reke.
Oha dela njegovega združene-ga kraljestva bi uživala velike Sahioupravo in imela tudi vsak av°je lastno ljudsko predstavni-stv° jn zakonodajo. Skupne naj bile le oborožene sile, vključ-hotranja varnostna služba, zunanja politika. Jeruzalem, s^ari arabski del, naj bi bil glav-110 mesto Palestine, lahko pa o-Stane istočasno tudi dalje glav-n° mesto Izraela.
Jordanijski kralj razlaga svoj ^ac'it in je dejal, da se je voljan hjem jn 0 vsem drugem razgo-
arjati s prec{seiC}njC0 viacie izra-
’ Wda ta je njegov načrt .že .. ^°mla. Ker ima Izrael v svo-^ °klasti ne le ves Jeruzalem, ^rhpak tudi vso jordanijsko Pa-eStinOy je Huseinov načrt le b^^šljevanj6 0 možnostih v °Cxiosti. Izrael je precej jas-oh ^>0Ve<^a^ in pokazal, da hoče haJ9*1^ VSa^ ne^ na^n uudzora zahodnim bregom reke Jor-Sein’ Zato ne ostane kralju Hu-
-6S niČ drušeŠa’. kot da
v . Usa ° svojem načrtu pogo-.* 1 z Goldo Meir.
raeir9lj ,Husein ie trdil- da je Iz-ce t
hod • “"oc,ut;l11 J orh£ de'Hili0bali Jordana’ da 50 se u'
Ce Preiekli teden prisilil Arab-v zasedeni Jordaniji na za-
oibčinskih volitev. Ude-
a Je bila pri njih večja kot
čas
sein.
ko
je tam vladal še Hu-
sseliii© felawcew Je Sujee¥
--,n, Nem. _
ioC® ie za
UJW ali 10
^h im,
Jih
V Zahodni •Je zaposlenih 2,17 mili-. odstotkov e delovne sile. Domačini snujejo “Gastarbeiter”, pa je očit 6 d 3 J' 0 Postrani, četudi del rij-,0’ da ti ustvarjajo dober tem o h0Vefa bogastva in pri
slabšePniaV^a;i0 naitežia in naj-^ ^ piacp- '■ ~ a.
-ana dela.
cerkve, ki jo je postavil duhovnik v neki vasi, od koder so morali hoditi v cerkev 6 milj daleč, tabernakelj.
Vaščani so prosili za dovoljenje, da bi postavili cerkev, pa je bila njihova prošnja odbita. Nato so postavili zasilno cerkev v obliki šotora. Prišla je milica in odnesla iz nje tabernakelj in seveda šotor odstranila.
To je v zadnjih 15 mesecih prvo poročilo o trenju med cer k vi’o in vlado na Poljskem. Vlada E. Giereka, ki je prevzela vodstvo dežele po znanih decembrskih nemirih v Gdansku. Gdiinji in Sšečinu 1970, se je trudila za pomiritev s katoliške Cerkvijo, zato je čudno, da je dopustila nastanek takega spora in uporabo sile pri njegovem reševanju.
-------o--------
m I
Ek
ki S° deležni vseh ugodnosti, da turp111^0 dornači delavci, to-hka JvZa vse to plačujejo. Ve-dobila lna od njib ne bo nikoli hj° pla?°, 0Jnine, pa vendar za Zhava-j CU‘*e' domače oblasti pri-
'a pokojninpbi mo;ale prisPevka he J ku 26 davno Povišati, pokojni,,.,1 ° toliko tujcev, ki v 12 hjeg'1 sklad Plačujejo, pa
Najt C ne dobe-
JUgo^ tujih delavcev je iz l9-6% -hkaVij e’ skupno 21.6%,
ItaIiio,J 12oe lZ Turčiie> 18.6% iz
raznih Grci|le’ ostanek! Folkman je dejal, da je skupina Vahi ip> „i. _ drzav. Med Jugoslo-'
Večje zadrževanje plačil do-hedninskega davka ho po sedanjih računih zmanjšalo primanjkljaj v zveznem proračunu za do 8 bilijonov.
WASHINGTON, D.C. - Zvezni proračun ze tekoče leto je bil / letošnjem januarju preračunan na 38.8 bilijonov. Od tedaj ie je položaj delno spremenil, največ žaradi večjega odtegovanja z v e z n ega dohodninskega davka, ki je bilo uvedeno 16. januarja. Računajo, da pride v zvezno blagajno vsak mesec zdaj skoli bilijon dolarjev več, kot so predvidevali. To bi zmanjšalo primanjkljaj za nekako 5 bilijonov do 30. junija 1972, ko sedanje proračunsko leto poteče.
Poleg tega so izdatki manjši, kot so bili predvideni im bo tudi na ta način prihranjenih nekaj bilijonov. Sodijo, da naj bi bil primanjkljaj v celoti zmanjšan za 6 do 8 bilijonov, če bo ostalo pri sedanjem stanju. Lahko se ta še vendar preokrene v drugo ■ smer. Še vedno računajo, da u-tegne porasti davčni dohodek tudi zaradi povečane gospodarske dejavnosti.
Nixonov letošnji proračun u-tegne biti prilično uravnovešen, v kolikor naj bi bil postavljen na temelj “polne zaposlitve”. To se pravi, da bi imela zvezna blagajna toliko dohodkov kot izdatkov, če bi bilo gospodarstvo dežele v polnem teku in bi bilo število zaposlenih izpod 4%,, kar se smatra za “normalno stanje”. Dejansko gospodarstvo dežele ni v polnem teku in imamo še vedno 5.8% brezposelnih.
----—o------
Novo odkritje v boju proti rakastim boleznim
CLEARWATER BEACH, Fla. Harvardski kirurg dr. Judah
okoli 60,000
Slovencev.
V remenski prerok pravi:
Večin ^
,(iež in 0rn.a oblačno in hladno, višja , naletavanje snega. Naj-emPeratura okoli 40.

raziskovalcev dognala na živalih in v tubnih preskusih, da je za rast rakastih tvorb potrebna posebna proteinska substanca. Če te ni, se rast ustavi in rakasta tvorba “zaspi”.
Dr. J. Folkman, pa tudi druge raziskovalne skupine se ^daj prizadevajo najti način ustavit-i, ve dotoka te proteinske substance rakastim tvorbam pri živalih. Če se to posreči, bo odprta pot tudi za uspešno omejitev rakastih bolezni pri ljudeh.
Predsednik Nixon se je odločil za priznanje nove neodvisne države po proučitvi celotnega položaja v južni Aziji.
WASHINGTON, D.C. - Vesti iz Bele hiše pravijo, da se je predsednik Nixon ob proučevanju položaja v južni Aziji odločil v kratkem priznati neodvisnost nove države Bangla desh nekdanjega Vzhodnega Pakistana. Država ima 75 milijonov prebivalcev, pa le nekaj nad 4 bilijone dolarjev skupnega narodnega dohodka, enega najmanjših na svetu.
ZDA so bile v vojni med Indijo in Pakistanom lani v decem bru, ko je Indija zasedla Vzhod ni Pakistan in mu priznala neodvisnost, nevtralne, četudi sc se nagibale na stran Pakistana s katerim so povezane z uradno prijateljsko in vojaško pogodbo To stališče je oviralo priznanje neodvisnosti nove države vse doslej, ko jo je že 50 drugih držav priznalo in vzpostavilo z njo redne diplomatske zveze. Med temi so poleg Indije, Sovjetske zveze tudi zaveznice ZDA Velika Britanija, Francija,- Italija. Zah. Nemčija in druge.
Neodvisna Bengalska republika je v hudih stiskah, ljudje so
Sv
je začela pretekli četrtek in je prvih pet dni kar uspešno napredovala, je vsaj začasno ustavljena. Južno-vietnamske sile, ki so se umaknile z večine postojank v takozvani McNamarini črti, se reorganizirajo in o-krepljene s svežimi rezervami pripravljajo na protinapad,	i krajine, da pa jim je uspelo z
SAIGON, J. Viet. — Ofenziva nenadnim sunkom zavzeti neko
pspdarlenje!
WASHINGTON, D.C. — Voj na mornarica je kupila 300 viši-j	-	—
nometrov lansko jesen brez lici- Rdeča ofenziva v severnem delu Južnega Vietnama, ki tacije po $1,700 kos v času, ko so Letalske sile kupile enako število skoraj čisto enakih aparatov po $565 kos.
To je razkril pred kongresnim odborom Herbert Frank, predsednik Aerosonic Corporation.
Odboru je dejal:
“Razmetavanje davkoplačevalčevih dolarj ev že v. tem malem odseku je tolikšno, da sem prepričan, da bi bilo mogoče pri-iraniti na stotine milijonov dear jev!”
H. Frank je dejalj da imajo /se veje narodne obrambe teža-/e pri nakupih, pat je posebno /stro kazal na vojno morna-ico, ki da daje naročila, ne da /i zahtevala preje različne po-ludbe.
orez dela, promet še vedno ni obnovljen, četudi je od konca vojne minilo že- nad 3 mesece, skrajne skupine povzročajo še vedno nemire in in se upirajo vladi v Daki.
Priznanje ZDA naj bi odprlo Bengaliji tudi vrata večji ameriški pomoči, ko jo je ta res potrebna, pa ve, da jo more v zadostni meri dobiti Je iz ZDA.
Samozavest po dosegi neodvisnosti, ko so bengalski vodniki napadali ZDA, ob stiskah in spo- in severozahodno od mesta znanju revščine naglo plahni, Quang Tri, glavnega mesta po-
severnovietnamskih sil iz Laosa in skozi Demilitarizirano cono je včeraj zastala. Južnovietnam-ske sile so z okrepitvami vzpostavile novo obrambno črto, ki je zadnjih 24 ur uspešno zadržala rdeče. Ti so izpostavljeni letalskim napadom, ko se je vreme včeraj nekoliko izboljšalo, sodijo pa tudi, da jim manjka streliva in hrane, ko so se oddaljile od svojih oporišč. Rdeči so zasedli nekako 10 milj širok pas vzdolž cele Demilitarizirane cone vse cd Laosa pa do morja. Južno vietnamske oborožene sile se pripravljajo na protiofenzivo, ki naj rdeče prežene iz zasedenega ozemlja. Južnovietnamski vojaški nastop podpirata ameriško letalstvo in vojna mornarica, ki je včeraj in danes obstreljevala rdeče postojanke v Demilitarizirani coni in severno od nje.
Zadnja poročila danes zjutraj trdijo, da so rdeči ustavljeni tik pri mestu Dong Ha ter zahodno
Rdeči preskušajo vrednost juinovietnamske vojske
H Soutb China Sea
SAIGON, J. Viet. - Vdor severnovietnamskih čet iz sosednjega Laosa in preko Demilitarizirane cone pomeni prvo resno preskušnjo vrednosti južnovietnamskih čet. Obramba tega dela Južnega Vietnama je izročena 3. in 1. pehotni diviziji in trem brigadam marinov. Te enote smatrajo za najboljše v vsej južnovietnamski vojski. Če se te ne bodo sposobne upreti rdečemu napadu, potem je le malo upanja, da bedo to mogle storiti druge.
Treba je vpoštevati, da je bil obsežen rdeči napad nekako presečen j e, čeprav so vsi z
njim računali, vendar ne ravno v tem času. Topniška priprava je bila tolikšna, kot še nikdar v vsem vojskovanju v Vietnamu. Branilci enostavno pod točo granat, min in raket niso vzdržali... Ameriški M-48 tanki se niso izkazali za enakovredne ruskim T-54, ki imajo močnejši top in oklep. Pri vsem je še slabo vreme o-nemcgočilo učinkovit nastop ameriškega letalstva, ki bi bil sicer lahko odločil bojevanje v južnovietnamsko korist.
Rdeči so za svoj napad zbrali močne enote pehote, pa tudi topništva in celo par ducatov tankov. Skupno je po a-
meriških podatkih prešlo v prvih treh mesecih leta 1972 iz Severnega Vietnama na jug okoli 85,000 mož v primeru s 65,000 v istem času lani. Pri rdeči ofenzivi v gornjem delu Južnega Vietnama sodeluje okoli 40,000 rdečih bojevnikov. Močnejše rdeče sile se pripravljajo na boj tudi v O-srednjem višavju, kjer pričakujejo rdeči sunek proti Kon-tumu in Pleiku-ju, pa tudi severozahodno od Saigona v obmejnem predelu Kambodže. Te rdeče enote so zasedle koncem tedna južnovietnamsko vojaško oporišče Pace, 80 milj od Saigona.
postojanko v zaledju mesta Hue, tretjega največjega mesta Južnega Vietnama. Ta predel brani 1. pehotna divizija, o kateri trdijo, da je dobro izvež-bana, dobro opremljena in tuai dobro vodena.
Južnovietnamske sile so se umaknile na južni breg reke Cua Viet. Včeraj so se vršili ves dan boji severno od mesta Dong Ha, ki naj bi bilo v plamenih. Mesto so rdeči obstreljevali s topovi, pa ga napadli tudi s tanki.
Združene države so poslale v Tonkinški zaliv letalonosilki Kitty Hawk s Filipinov in The Constellation z Japonske v podporo letalonosilkam Coral Sea in Hancock, ki sta že tam. ZDA bodo imele tako skoraj na področju Vietnama preko 600 vojnih letal od težkih stratežkih bombnikov B-52, pa do jet lovcev in vseh drugih sil. Nobenega dvoma ni, da bodo uporabile vso to silo, če bo potrebno. Obseg ameriškega odgovora na rdečo ofenzivo bo zavisel o njenega uspeha.
V Washingtonu kažejo mirno pazljivost in izjavljajo, da še bo umikanje ameriških vojaških sil iz Južnega Vietnama nadaljevalo po načrtu. Do 1. maja bo število ameriških čet v Južnem Vietnamu izpod 70,000 mož. Zastopnik državnega tajništva je včeraj izjavil, da je rdeči vdor v Južni Vietnam v očitnem nasprotji! z ženevsko pogodbo od julija 1954 in s sporazumom leta 1863, ko je predsednik L. B. Johnson ustavil letalske napade na Severni Vietnam. Izjava odpira ZDA možnost izbire odgovora na severnovietnamski napad, med drugim tudi obsežnih letalskih napadov na sam Severni Vietnam.
Humphrey in Mills?
WASHINGTON, D.C. — Vesti iz “Kennedyjevega kroga” trdijo, da bo ta letos podprl sen. H. Humphreyja kot predsedniškega kandidata ter kong. W. Millsa kot podpredsedniškega kandidata. Sen. E. Kennedy se bo med tem pripravljal na “bodočnost”.
Sen. E. Kennedy je še mlad in ima še čas čakati, čas bo prekril s pozabo tudi nesrečno smrt Mary Joe Kopechne, ki je sedaj še preživa, da bi mogla mirno v pozabo.
Z zavarovanjem proti boleznim letos ne bo nič
WASHINGTON, D.C. — Pred Kongresom sta dva načrta za splošno zavarovanje proti boleznim, vladni, ki je nekaka povezava javnega in privatnega zavarovanja, ter demokratski, ki sloni na splošnem javnem zavarovanju, kot ga pozna Velika Britanija.
Četudi smo v volivnem letu, skoraj ni izgleda, da bi bil katerikoli od načrtov obdelan in u-zakonjen. Pritisk javnosti je majhen in Kongres se bo posvetil vprašanjem, ki se mu zdijo bolj “pereča”.
BEOGRAD, SRFJ. — V Jugoslaviji je umrlo doslej 23 oseb
na črnih kozah, 149 pa je na
njih obolelih.
Iz Clevelanda in okolice
Tečaji angleščine—
Če želite izboljšati vašo angleščino v govoru, poslušanju, branju in pisavi, se danes in jutri (4. in 5. aprila), še lahko vpišete v pomladni semester na Cuyahoga Community Collegu. Za vsa pojasnila kiičite 241-5966, Ext. 366, in poglejte v oglas v današnji izdaji lista.
Važna seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo imelo važno sejo jutri, v sredo, ob dveh popoldne v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Po seji zabava in prigrizek!
Seja—
Klub slovenskih upokojencev v -Euclidu ima svojo sejo v četrtek, 6. aprila, ob dveh popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Po seji prigrizek.
Rokoborba—
V četrtek ob osmih zvečer bo v Areni zanimiv in napet nastop Ernia Ladda in Johnnyja Powersa proti Waldu von Eri-chu in Luku Grahamu.
Seja—
Društvo Carniola Hive št. 493 T.M. ima svojo sejo jutri, v sredo, ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju, soba št. 1.
Misijonsko predavanje—
Slovenski misijonar č.g. Jože Kokalj S.J., ki se mudi med nami v Clevelandu, bo imel nocoj ob ppl osmih zvečer v šolski dvorani pri Sv. Vidu svoje prvo predavanje o delovanju slovenskih misijonarjev v Zambiji, Afrika. Predavanje bo poživljal s filmi in skioptičnimi slikami.
Ropar ujet, plan zasežen—
Včeraj dopoldne ob 9.30 sta dva moška prišla v Heinen’s Supermarket na 30699 Pinetree Road, Pepper Pike in odnesla čez $11,000. Obveščena policija ju je začela slediti, ko sta supermarket zapuščala. Enega od roparjev so prijeli in rešili tudi ves plen, drrugemu pa se je posrečilo začasno uni. Roparja sta bila okoli 20 let stara črnca.
Zadnje vesti
MILWAUKEE, Wis. — Guv. P. J. Lucey je dejal, da bo pri demokratskih primarnih volitvah danes zmagal sen. G. McGovern iz J. Dakote, sledila pa mu bosta sen. Muskie in sen. Humphrey, med tem ko guv. Wallace ne ho dobil nobenega delegata.
NEW YORK, N.Y. — Včeraj je prispel sem 82 let stari Charlie Chaplin s svojo ženo Oono in bil nadvse prijazno sprejet. Prihodnji teden bo v Holly-woodu sprejel posebno nagrado in priznanje za svoje uspehe v filmu. ZDA je Chaplin zapustil pred 20 leti, ko je zašel v težave zaradi svojega znanega levičarstva in plačila dohodninskih davkov. Pri njegovem sedanjem povratku je vse ti pozabljtno.
WASHINGTON, D.C. — Bruce Herschensohn, vodja filmskega in TV oddelka U.S.I.F.A., je včeraj odstopil in si znova privoščil sen. Fulbrighta, o katerem je preje dejal, da ima “preproste, naivne in neumne” poglede na zunanjo politiko in mednarodni položaj. Posebno mu zameri, da hoče omejiti delo U.S.I. F. A. in Radio Free Europe in Radio Liberty.

/mmisuA Domoviiv/i
6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83	'	No. 67 Tuesday, April 4, 1972
Ljudje žejni krvi?
II.
Kaj pravijo k temu navadni ljudje? Med njimi je upra-* vičenost smrtne kazni tako zakoreninjena, da se bo dala težko odpraviti. Kalifornijski guverner Reagan je rekel, da se je sodišče z odpravo smrtne kazni postavilo nad narod in zakonodajo in da bo treba ta odlok razveljaviti z dodatkom k državni ustavi.
Za odpravo smrtne kazni so seveda tisti, ki se jo boje, nadalje tisti, ki sami zagovarjajo moritev še ne rojenih o-trok in tisti, ki hočejo z zločini doseči svoje cilje. Isti ljudje bi na vse grlo kričali: “Križaj ga;”, če bi stal pred sodiščem policist, ki je v samoobrambi prehitel roparja ali vlomilca, ali vojak, ki je delal prav to, kar so ga učili.
Bivši ravnatelj največje ameriške jetnišnice Sing-Sing je v svoji knjigi istega imena s statistikami dokazal, da so se izvrševale v Ameriki smrtne kazni največ nad pripadniki tiste narodnosti, ki je ravno prihajala v Novi svet. Mnogi so ostali dolgo brez dela in so se morali preživljati na vse mogoče načine, včasih tudi protizakonito, še več jih je pa bilo obsojenih po nedolžnem, ker niso razumeli jezika in niso imeli ničesar, da bi najeli pravnega zastopnika. To, še več pa dejstvo, da še nikoli nad nobenim bogatašem ni bila izvršena smrtna obsodba, ga je nagnilo, da je začel zagovarjati odpravo smrtne kazni.
Med tem, ko drugi ugovor še vedno drži, so se pa razmere glede prvega močno spremenile. Sedaj polnijo ječe ljudje, ki govore samo uradni jezik, vsak obtoženec ima pa na razpolago od oblasti določenega zagovornika.
Časi se spreminjajo: včasih so nas učili, da je Bog strog sodnik, sedaj da uče, da je dober plačnik. Vzporedno s tem je veljalo, da je vsak državljan odgovoren za svoja dejanja, sedaj pa uče, da je za zločinska dejanja posameznikov odgovorna družba.
Naj bo sedanja doba še tako človečanska (humana), pred izrodki v lastnih vrstah se bo morala braniti. Končno ostane smrtna kazen edina možnost, da se narod in oblast ubranita pred nasilniki. Kakšen smisel ima obsoditi človeka, ki mu je izven vsakega dvoma dokazan umor sočloveka, na ječo, pa ga čez nekaj let spustiti “na poskušnjo”? Tudi to je s statistikami dokazano, da se večina takih kmalu vrne v ječo radi podobnih ali še hujših zločinov.
Ker sta mir in red neobhodno potrebna za vsak napredek, bi morali biti ljudje, ki skrbe za nju, še posebno zaščiteni. Smrtna kazen bi morala ostati v veljavi za umor sodnika ali varnostnega organa, za ugrabitev osebe ali več o-seb radi odkupnine, za državno izdajo, za velike poneverbe javnega denarja, za uničenje tuje lastnine in za političen ali plačan umor.
Čeprav je dosmrtna ječa hujša kazen kot takojšnja smrt, bo ta verjetno ostala. Angleži so jo pred nekaj leti odpravili, pa jo bodo najbrž spet vpeljali.
Filadelfijski župan Frank Rizzo, bivši policijski komisar in glavni državni pravdnik, je rekel: “Ne vem, če bi to ustavilo nasilne zločine, če komu vzamemo življenje, toda eno je gotovo: on ne bo naredil nobenega zločina več!”
To ni klic: Križaj ga!, ampak: Reši nas! — Anže.
❖
Največ zmede v vprašanju sojenja in kaznovanja je prineslo stališče, da človek ni odgovoren za svoja dejanja, da njegova volja ni čisto svobodna. Človek z vsemi svojimi lastnostmi in s celotnim značajem je po naukih, ki jih je prevzel v svoj sistem tudi komunizem, proizvod okolja, predvsem človeške družbe. Če je to res, potem človek ni kriv in ne odgovoren za svoja dejanja. Kdor za svoja dejanja ni odgovoren, ne more biti zaradi njih klican na odgovor in še manj zaradi njih kaznovan!
Oznanjevalci tega nauka se javno izjavljajo proti sojenju in kaznovanju, prav posebno še proti zadnjemu. Tiste, ki so zagrešili “zločinska” dejanja, ne smemo obsojati in še manj kaznovati,'moramo jih le poučiti o napačnosti njihovih dejanj in jih “prevzgojiti”. Ječe naj bodo “pre-vzgojevalnice”, torej vzgojne ustanove, kot so šole. Če naj bodo res to in ne kazenske ustanove, potem jih je seveda treba preurediti in z njihovimi stanovalci tudi postopati kot z “gojenci”, kot s “šolarji” in ne kot z jetniki, ki so za svoja dejanja zaslužili kazen.
Krščanski svet je vedno priznaval svobodno voljo, krščanski nauk pravi, da ima vsak človek vest, ki mu pove, kaj je prav in kaj ni prav, zato tudi vsak človek mora za svoja dejanja odgovarjati pred Bogom in pred ljudmi. Po krščanskem nauku zasluži dobro delo plačilo, zlo delo, zločin, pa kazen. Taka je krščanska pravica. Tudi smrtna kazen je veljala in velja še vedno za posebno težke zločine kot pravična kazen. Ali je kruta ali ne, to je drugo vpra-1 sanje!	I
! movine. Sicer sem na pol oblju-
S BESEDA IZ NARODA
I

lias s farm
MADISON, O. — Nedavno sem videl v Ameriški Domovini članek o tem, kako se draži živež, v ponedeljek, 27. marca, pa članek o tem, kdo draži farmar-ske pridelke.
Razmišljal sem o tem. Kdo draži živila? Ljudje sami, ker jih hočejo imeti popolnoma pripravljene, samo električno žlico in vilice še potrebujejo!
Vzemimo krompir. Koliko posrednikov ima, da pride do potrošnika. Prvi ga kupi od farmarja in odpelje v tovarno, drugi ga olupi, tretji skuha, četrti daje v konzerve, peti je trgovec, ki kanglice prodaja, šesti pa je potrošnik, ki se za ušesom praska in jamra, kako je vse drago. Tako je tudi z vsako drugo hrano.
Včasih je bilo drugače. Družina se je jeseni preskrbela za zimo, kar je bilo veliko ceneje.
Novi rod pa samo na “holadri”!
Pa naj bo tu v Ameriki ali v Sloveniji, vse hiti v tovarne, dela na farmah pa se ta mladi boje kot hu .. . križa. Pa ne bo moglo dolgo tako biti. Nekdo bo moral delati na farmah, razen če bo začela padati mana z neba kot nekoč Izraelcem, kot smo brali v Zgodbah sv. pisma.	.	,	.
J- anes se je na primer podra- ______7 n ^ 4 J1 .
žilo mleko, pa niso farmarji nič štrajkali. Ko so pred nekaj leti j zaradi mleka štrajkali, je vse kričalo in se jezilo na nje, češ da farmarji rajši mleko proč zlivajo, kot da bi ga dali ljudem. Je pa takole: krava mora biti vsak dan dvakrat pomolžena! Takrat, mislim, so farmarji dobili 5 centov poviška pri galonu, na drob no se je pa cena dvignila za pet centov pri kvartu. Vidite!
Pa vzemimo pšenico. Cena pšenice gre vsako leto doli, tako da se je ne izplača več sejati, vsaj meni ne, čeprav vse sam naredim. V slabih časih, kot smo jih imenovali, je bila cena pšenice višja, kot je danes. Cene kruha pa gori! Moj oče so rekli “vsaka vreča je enkrat polna”, kar pomeni, da se mora nekaj spremeniti.
Jaz osebno mislim, da mora priti do kakega preobrata, do velike vojne ali do revolucije.
Zakaj hodijo “ta velike glave” tako ena k drugi na obiske. Kapitalisti in komunisti se shajajo, čeprav se gledajo kot pes in mačka. Če sem jaz na koga jezen, ne grem k njemu. Res, da nekateri hodijo zaradi denarja, da bi ga dobili. Mislim pa, da naš predsednik Nixon ni šel v Jugoslavijo po denar!
A. Debevc
mojo sliko v narodni noši v 'caj-tenge’. Prav lepa Vam hvala gospa Lipovec. Poleg slike je seve tudi napisala to in ono iz moje preteklosti. Tam je med drug;m zapisala, da sem sodeloval pri vseh večjih slovenskih dejavnostih. Res-je, da sem večkrat nastopal tudi v narodni noši našega širnega Clevelanda, kjerkoli je prilika nanesla.
Mimogrede naj omenim, da sem se s slovensko skupino v narodnih nošah udeležil tudi ta-kozvanega “Ruskega dne” v mestni dvorani — Public Auditorium. Rev. Kapanacij, župnik ruske pravoslavne cerkve sv. Teodozija, mi je rekel, da bodo imeli Rusi svoj veliki dan, na katerem bo navzočih več odličnih gostov, med njimi velika knjeginja Anastazija, sorodnica ruskega carja Nikolaja II. Izrazil je željo, da bi prišli tudi Slovenci. To njegovo željo sem rad izpolnil in organiziral naše Slovence — plesalce, kjer smo nastopili v narodnih nošah. Rusom je ta slovenski nastop tako ugajal, da, ko smo odkrili spomenik škofu Baragi in potem otvorili Jugoslovanski kulturni vrt, so prišli Rusi na obe te slavnosti v velikem številu in so s svojim nastopom, kakor v paradi, tako tudi v S. N. Domu zadivili vso so bili tudi Donski kozaki, ki so pokazali česa so zmožni.
| Tako so nam Rusi povrnili milo za drago za ta naš nastop v Mestni dvorani s svojim nastopom pri slavnostih Jugoslovanskega vrta. To, kakor rečeno, o-menjam le mimogrede, kako smo se Slovenci udejstvovali te-daj.
Tem potom se prav lepo zahvalim za mnoge čestitke, ki sem jih prej ek za 80-letni rojstni dan in za god sv. Jožefa, da sem bil v resnici . zelo presenečen. Nekdo mi je pisal: Vi ste meni preskrbeli prvo delo v tej deželi; drugi je dejal: Tujec sem bil, ko sem prišel v to deželo; nikogar nisem imel, vi pa ste me na kolodvoru v Clevelandu sprejeli. Mnogo je bilo teh raznih čestitk, pismeno, ustmeno in po telefonu in vsem se prav iz srca zahvalim in še prav posebej A-merikanskemu Slovencu in njegovemu uredniku g. Jožetu Me-1 ah er ju, Ameriški Domovini in ge. Mari Lipovec za yse, kar so v tem oziru storili zame ob 80-letnici mojega rojstva.
Jože Grdina
me je vabil, naj grem, V ZDA sem sklenil, da grem le do Trsta, a so mi v Vatikanu in. prijatelji! okrog Rima svetovali, naj grem, Domovini celo za neumnega so me imeli v Slovencu
“Slovenski cerkveni skladatelji55
Trstu, ko sem rekel, da ostanem v mestu in pokličem svoje sestre z Vrhnike. G. Stanko Zorko me je ročno nadel v svoj avto-
Denver, Colo. — V Ameriški in Amerikanskem smo čitali, da bo v
kratkem izšla v Sloveniji izredno dobra knjiga o slovenski cerkveni glasbi z naslovom “Slovenski cerkveni skladatelji”.
mobil, in ker so bile moje vize'Knjigo je napisal rev. Stanko
v redu, sem zdrsnil do Vrhnike. Po 26 letih odsotnosti sem spet objel svoje in prijatelji so me zasigurali, da sem nad vse dobrodošel. Nekateri iz žlahte, ki se drže na levici, so se pobahali, da sem lahko vesel, da sem prišel v novo stvarnost in naj se
Trobina, župnik na Gomilskem v Savinjski dolini. Rev. Stanko Trobina je sošolec našega župnika rev. Miheliča. Rev. Stanko Trobina je dober glasbenik in dovršen pianist.
Slovenci radi beremo in se zanimamo za kulturo. Cd davnih
mirno počutim, ker garantirajo' dni je znano naše večglasno Iju-
1 dsko petje, katerega občudujejo drugi narodi kot neko izred-
zame. To je bil povod, da sem začel pridigati, čeprav ni dovoljeno govoriti tujcem-nedržav-Ijanom brez obrtnega dovolje-
nost. Stoletja časti naš narod dobrega Boga z obilico nabož-
Jsže irdina se zafivaSjgsje za čestitk®
ic 80-lešnici
CLEVELAND, O. — Hargole, odkod je pa ta priletela! sem dejal, ko sem prebral Amerikan-skega Slovenca z dne 1. marca, kjer je urednik Amerikanskega Slovenca, slovenska stran, povedal, da sem na tem svetu že 80 let. Kje je g. Melaher vse te podatke dobil, mi je bilo neznano; bili pa so povsem točni. Potem mi je v svoji prirojeni nagajivosti pripovedoval, da je premetal in prelistal nekaj knjig in časopisov, iz katerih je povzel vse te podatke. Mislil sem, da je s tem končano in se dobremu g. Mela-herpu iskreno zahvalil za to pozornost, ko me v petek, 3. marca, preseneti Ameriška Domovina, ki je istotako naznanila, da sem star 80 let, zraven pa sliko v narodni noši. Ja, kje so pa tc dobili?
Potem sem pa zvedel: Gospa Mara Lipovec se je tako zanimala, da je prebrskala in premetala menda ves arhiv pri Ameriški Domovini in tako dala to
Iz denarne izgnani misijonar
QUINCY, 111. — Po ustavi države je vera v Jugoslaviji svobodna, obisk cerkve svoboden,
pridiganje
cerkvi svobodno.
.nja. Bil sem v Horjulu in napra- nih pesmi: s preprostimi napevi vil “pogodbo” s kako deseterico gospodov, po večini prijateljev župnikov, da predavam v njih župnijah. Takrat sem dobil opozorilo, naj bom previden, ker ne marajo, da hodim okrog.
Zvedel sem, da sem bil “shadowed”, ko sem govoril na Vrhniki. Zato sem odšel v Maribor, da se rdeči prebliski umirijo.
Drugi dan zapoje telefon. Z Vrhnike, kjer mi sestra sporoča, naj takoj pridem, da me popelje čez mejo, ker sp se vrhniški Občinarji po ogorčeni debati pro et contra .zedinili, naj grem, oziroma izginem čim prej! Ko pridem domov, se je eden moje žlahte še zmerom trudil, da bi ostal, a so ga prevpili. Posebno eden je bil goreč, ki je odgovoren za pokolj mojih dveh bratov in ni mogel zaspati tistih 14 dni ter je le popival in grozil.
— 30. dec. 1971 je prišel miličnik in kmalu za njim avtomobil z milico, da me transportirajo.
A so mi dali na razpolago, naj odidem sam prostovoljno. Na poti smo zmolili desetko rožnega venca, in ker nisem bil siguren, da me med potjo ne izderejo, sem že mislil prečkati pri Gorici namesto pri Trstu. A vse se je srečno izteklo, najbrž je bil izgon le lokalnega značaja. Vendar pa mi je jugoslovanski konzul v Trstu rekel, da so gotove akcije potrebne zaradi nemirov na Hrvaškem in pa da imajo občine veliko mero oblasti. — Dragi Jože, tako vidiš, sem izgnanec ze v drugo! Znamenje kulture in svobode! G. nadškof je bil prav nervozen, ko sem mu pravil v Ljubljani, da moram ven iz domovine. “Ne bi smeli pridi-gati,” je dostavil. A sem vesel, da sem pridigal in da sem pomagal polniti cerkve, “ko so njih mitingi prazni,” kot se odkrito izjavljajo komunisti. 2al bi mi moralo biti, če bi bil okrajšan za to avanturo-pustolovščino. — Iz Trsta, kjer sem bival pri g.
Stankotu Zorku v Rojanu, sem še trikrat prečkal mejo brez te-
Berimo zanimivo pismo očeta jezuita Jožeta Cukale z dne 13. marca 1972. Lani v novembru je priletel iz Kalkute, Indija, v Združene države in predaval svojim prijateljem in znancem o svojem misijonu najprej v New Yorku, nato v Clevelandu, Chicagu in Jolietu. Potem je šel za božič v Rim, Trst. Od tu ga je prijatelj vozil s svojim avtom naravnost na Vrhniko, njegovo rojstno župnijo in občino. Od tu dalje nam pripoveduje misijonar sam:
Bengalski raj mi je spet na široko odprt. Vrnil sem se 16. februarja, natanko štiri mesece, odkar sem stopil na avijon za New York. Prva misijonska etapa je vzela 22 let, druga pa le štiri mesece, in ta čas je vsaj toliko zanimiv kakor prejšnjih 22 let. Bogu sem hvaležen za vse, za prijatelje, posebno za tiste dni, ko sem bil pri tebi in tvojih prijateljih od Quincyja do Hannibala in počez. Lepo mi vse pozdravi...
zav, enkrat na Sv. Gore, drugič v Koper k dr. Jenku (škofu) in tretjič v Kobarid in Tolmin. Verjetno bi bil mogel ostati in predavati, če bi se bil vpisal v drugo občino in ostal daleč proč od kraja, ki ima naslov “prečudni”. Morda pa tudi ne. To je prav, da ves in tudi drugim poveš. Jaz bom malo opisal to odi-sejo, a bom vseeno nekaj opazovanj zamolčal, da doma ne bodo trpeli. Kajti če se nenadoma kurz v Jugoslaviji spremeni, bo joj. Volk menja le dlako, ne pa svoje, narave ... — Pri volitvah smo zmagali! Komunisti so na tleh povsod. Zdaj upam, da bodo tovarne odpirale vrata delavcem in bomo izven težav stradanja. Bog s teboj in sveti Jožef, tvoj stari prijatelj Jože.
J. F.
■------o------__
Za temeljne potrebe polovico dohodkov
WASHINGTON, D.C. — Polovico vseh dohodkov porabimo v naši deželi za temeljne potre-
in z zahtevnimi zborovskimi skladbami in mašami. Ta knjiga je izredno dober doprinos k naši glasbeni kulturi; je dose-daj najobsežnejša in najboljša knjiga, ki je izšla v Sloveniji o cerkveni glasbi. Knjiga je sad praktičnih izkušenj avtorja, ki je predaval o cerkveni glasbi ob raznih prilikah.
Knjiga ima tri dele: 1. splošne misli o cerkveni vokalni in instrumentalni glasbi in njenih značilnostih, 2. razvoj slovenske cerkvene glasbe, slovenski cerkveni skladatelji (tudi v U.S.A živeči) z življenjepisi in deli, 3. splošen pregled cerkvene glasbe od krščanskih začetkov do danes.
Knjigo je odlično ocenil skladatelj Matija Tomc ter jo priporočil ljubljanski nadškof dr. Pogačnik.
Knjiga je vredna vsega priporočila. Dobro bi bilo, da bi knjigo naročili duhovniki, organisti, pevovodje in pevci, pa tudi drugi Slovenci, ki se zanimajo za prospeh slovenske glasbene kiilture. Knjigo bo mogoče dobiti meseca maja in stane v predprodaji s poštnino vred $4; pošiljka potrebuje iz Slovenije do nas kakih 6 tednov. Knjigo lahko naročite pri avtorju:
Rev. Stanko Trobina — 63303 Gomilsko —: Slovenija — Yugoslavia — Europe; ali pri: Rev. dr. Jerko Grzinčič — 6019 Glass Ave — Cleveland, Ohio 44103 (do 15. aprila); ali pri: Mrs. Joann Birsa — 6305 West 5th Place — Lakewood, Colorado 80226. Upam, da bo se kmalu kdo oglasil z naročilom; do takrat pa prav lepe ( pozdrave vsem.	Joann Birsa
Menda že veš, da sem prelo-l^e, kot so hrana, stanovanje in mil obljubo, da ne obiščem do-: obleka.
lil našrli ¥ Im letu
CHICAGO, 111. —Slovenski radijski klub je v tem letu zopet zelo aktivno na delu. Na letni seji je bil napravljen načrt dela in izvoljen je bil odbor za tekoče leto, v katerem so delavne o-sebe, ki ne odrečejo pomoči dobri slovenski stvari. V izvršnem odboru so: dr. Ludvik Leskovar, predsednik; Franc Mikec, pod-preds.; Mary Foys Lauretig, ta j.; Alma Helder, blag.; Štefka Osterman, zapisnikarica in Roman Possedi, vratar. Za kulturnega predavatelja je bil ponovno izvoljen Frank Schonta, za posebne aktivnosti in potovanja Corinne Leskovar in za pomožnega oznanjevalca na radiju Tone Gaber. V odbor direktorjev so bili izvoljeni naslednji: John Blatnik, Joe Osterman, Fred O-rehek, Anica Tašner, Frank Karner, Frances Maxwell, Anton Škamperle, Ludvik Jelenc, Je-rom Šoukal, Urška Keržišnik, John Oblak, Frank Dolenc, Mike Kores in Peter Gorenc. Nadzorni odbor sestavljajo: Otmar Tašner, Minka Grašič in Mihael Fleisehhaeker.
Naš Klub se je v velikem številu udeležil naselbinske prireditve, na kateri je bil preds. dr. Leskovar odlikovan kot “zaslužna osebnost” leta. Čeprav je bila
dar smo Slovenci bili zelo močno zastopani. Navzočnost odličnih predstavnikov mesta in države je dala prireditvi bolj u-radni značaj in vsi vemo, da si je dr. Leskovar to odlikovanje zaslužil ter smo se vsi veselili z njegovo družino, ker se mu je zdravje po večji operaciji tako dobro vrnilo.
Sedaj so priprave v polnem teku za več potovalnih izletov v Slovenijo to poletje. Pod pokroviteljstvom Slovenskega Radio Kluba bodo odleteli trije posebni avijoni iz Chicaga v Ljubljano. Dne 30. junija potuje za 3-tedenski obisk z orkestrom Romana Possedija in 29. julija za 4 tedne pod vodstvom ge. Gizele Hozian in Elsie Culkar. Omenjena skupina se bo udeležila tudi blagoslovitve nove cerkve sv. Antona v Bistrici. S to skupino bom potovala podpisana tajnica Radio kluba. Ker so cene teh izletov tako nizke (288) in ugodnost potovanja izredna, zato vabimo vse, da se hitro odločite in se nam pridružite. Dne 5. julija bo še en direktni avijon iz Chicaga in sicer za 7 tednov, za tiste, ki imajo več časa in želijo ostati dalje časa v Sloveniji. Poleg omenjenih bo seveda več skupnih izletov iz Clevelanda. Za vse podrobnosti izveste v Leskovarjevi pisarni, 2032. W. Cermak Rd., Chicago, tel. (312) Č47-6679. Na istem naslovu si tudi lahko rezervirate mesto za osa potovanja. Domovina vas vabi, zato se hitro odločite!
Radijski klub tudi priporoča skupne izlete v sončno 'Florido, kjer si je že mnogo rojakov kupilo stavbne parcele od poznane firme Mackle Bros., ki so tudi 'radijski sponzorji v Chicagu. Iz-eti se vršijo vsak mesec ter boste datume slišali na slovenskem programu.
Kakor vsako leto, tudi letos Upravljamo slovesno praznova-nje obletnice radijskih oddaj, letos že 22-letnico, kar bo združeno s proslavo narodnega praznika 29. oktobra. Proslava se bo vršila v soboto, 28. oktobra, v obeh svetoštefanskih dvoranah. Na proslavi bodo nastopili s koncertom priljubljeni ljudski zabavni orkester Henček in njegovi fantje iz Novega mesta. Henčkovo koncertno turnejo v Ameriki in Kanadi sponzorira naš Slovenski Radijski Klub ob sodelovanju organizatorja Toneta Mikuliča, ki se je lani dogovoril s Henčkovimi fanti v Sloveniji. Njihovo gostovanje obe-ba biti kulturni dogodek prve vrste, zato že sedaj opozarjamo vse rojake na to gostovanje.
Mary Foys Lauretig, tajnica
j udeležba zelo mednarodna, ven-, učitelj!”
ZA DOBRO VOLJO
Tone si je dal napraviti nove zobe.
“Kaj pa pravi tvoja žena K tvojim novim zobem?” ga vpraša sosed.
“Nič. Saj niti ne ve, da ji*1 imam. V naši hiši jaz ne smem odpreti ust.”
•
Sosed vpraša soseda:	“Ali te
žena posluša, če ji kaj pripoveduješ?”
Sosed: “Ne, noče me poslušati. Pa jaz kar sosedi povem, kal' mislim, da bi morala zvedeti žena.”
*
Zdravnik:	“Zaradi česa, prm
vite, da ste postali pijanec?” Bolnik: “Zaradi vina, gospod doktor.”
*
Jožek je prvič obiskal svoj eg3 starega ata na deželi in se vrnil poln vtisov domov v mesto.
“No, Jožek, kaj pa ti je bil° na kmetih najbolj všeč?”
“Najlepša je bila garaža, v k3' teri so stale krave.”
*
“Učitelj:	“Mohamedovi na;
sledniki so se torej imenovali kalifi. Tonček, povej, kako p3 se je imenovala dežela, kateri so vladali?”
Tonček: “Kalifornija, gospod
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Slovenski umetnik je razstavljal
V velikem Torontu živi že od leta 1948 umetnik-slikar, ki ima °benem tudi pesniško in pisa-loljsko žilico. To je znani Božo Kramolc. Na letošnjo Cvetno Kodeljo se je umetnik: Kramolc
li, da bi stari odbor ostal na svojem mestu še eno leto. Odbor pa je bil mnenja, da so potrebne spremembe. Tako je bil za novega predsednika izvoljen g. O. Mauser, za podpredsednika pa g. Frank Brence ml. Dosedanji predsednik pa je ostal v odboru kot tajnik. Ostali odborniki so
tta poseben način znova pokazal ostali še na svojih mestih. Člani ^ed rojaki. V cerkveni dvorani so tudi pooblastili novi odbor, da na Manning Ave. j e priredil svo-! pritegne v odbor vsaj enega 1° razstavo, ki je obsegala nje-§ova zadnja umetniška dela. v azstava je sovpadala — po na-crtu ali slučajno — z umetniko-50-letnico življenja. Rojen je 11 namreč 27. marca 1922 v °dgori nad Ljubljano.
Božo Kramolc
je to pot Razstavil kakih 50 del. (Ali naj 1 vsako leto njegovega življe-predstavljala po ena umetnina!) Umetnine so bile v oljna-k barvah, pastelj in risanke.
azstavo je ogledovalo veliko vlndi. No bi bile vse slike obe-j 116 in pravilno osvetljene, bi eP0ta razstavljene umetnine ^Kšla še bolj do izraza. Zanimi-Je bilo opazovati ljudi, ki ra vij 0) :Cia se na umetnost — stl na moderno — nič ne ra-mejo, kako so z zanimanjem
edali razstavljene slike, jih o-
^enjevali, katera je lepša in ugi-^ Indi o njihovi dolarski rednosti. Vsakdo je lahko z ve-ugotovil, da ljudje tudi ^rez izobrazbe v umetnosti hitro
^entijo,	je |ep0; j^aj lepše
aj ima večjo vrednost.
^ Mvenci smo hvaležni g. u-lietniku, da se je vsaj ob 50-let-lci 2°pet približal. Veseli smo tuVer ljubi lepoto in zna ter gj.,1 hoče to lepoto upodobiti v živ'”^' v Božotu Kramolcu n-u Urnelnik, dokazujejo tudi pot^OVe Kterarne stvaritve, le-jtl^a v slovenski besedi. Naše-če f VeSelj'u pridružujemo tudi Žep1^6 ^ ^-Letnici življenja z
h°vitih:	še	mn0g0 Pl0-
Por.
Delavnost
ST Slovenskem domu
Av °Venshi dom na 864 Pape ijjJ5' ;'6 Vedno bolj zaseden. Zad-^lan'edne S° se v niem zbrali Ihie]1 raz'n^h organizacij, ki so heb r °^ane zbore. Na Cvetno Štv 6 1° le imelo občni zbor. Dru-Zbor ■ ^°Vencev Baraga. Občni
mladinca, ker bodo itak morali počasi mladi prevzemati 'društvena mesta in delo.
Za soboto pred belo -nedeljo pa Društvo Slovenski dom pripravlja svoj pomladanski koncert. Zanimanje zanj je že veli-liko in je že precej vstopnic — prodajajo jih odborniki doma — oddanih. Prijetna družba večera, dobra večerja in poskočnice, vse to za borih $5 res ni veliko. Na veselo snidenje!
Por.
2. Tone Celar	32.50
3. Frank Grmek	33
Skoki:	
1. Pero Golobič	40
2. Zvone Elsner	36.5
3. Žani Celar	34.3
Smuk:	
1. Milena Konje	26
2. Beti Turk	28
3. Anka Jamnik	28.5
s ek.
sek.
Zahodnonemško časopisje o razmerah v Jugoslaviji
Pokali bodo razdeljeni na telovadni akademiji, ki bo 15. a-prila ob 7.30 zvečer v Slov. domu na 864 Pape Ave. Po akademiji sledi ples, igral bo Karlovec orkester. Vsi prijatelji slovenske mladine in športa so prisrčno vabljeni!
STZ Toronto
SuMrske fata STZ ’# Haiisrofki
TORONTO, Ont. — Na krasno pomladansko, seveda kanadsko pomladansko nedeljo, so se vršile smučarske tekme v Ban-croftu. Letos je bilo tekmovanje samo za člane, vendar se je odzvalo še kar dosti tekmovalcev.
Progo sta pripravila F. Abul-nar in inž. F. Grmek, katera je bila lahka za moške kakor za ženske. Posebnost je bila skakalnica, kjer se lahko izkaže hrabra mladina. Nezgod ni bilo in lepo vreme je dalo celi zadevi še svojo posebno barvo, ki je bila. gotovo še vidna na obrazih tekmovalcev še za nekaj dni kasneje.
f*MOTslte palslje
Pod tem naslovom je g. Peter Worthington, nekdanji moskovski poročevalec za torotnski Telegram in sedanji glavni urednik novega torontskega dnevnika The Toronto Sun, napisal v številki od 17. marca članek, ki bo gotovo zanimal tudi slovenske bralce in sem ga zato prevedel.
Otmar Mauser *
Jugoslovanski pisec, ki je bil v vročih vodah vse, odkar je napisal odkritosrčne vtise o Sovjetski zvezi in njenemu sistemu leta 1965, se je obrnil na Kanado za pomoč.
Mihajlo Mihajlov sedaj prestaja kazen 30 dni zapora v Jugoslaviji za sorazmerno neškodljiv članek, ki ga je objavil v New York Timesu o problemih umetnosti. Sedaj izgleda, da se je gonja proti njemu pričela stopnjevati, ker smatrajo, da je v zvezi z upornimi hrvaškimi
O “hrvaškem primeru”
Odstavljen, prijet, obsojen na zapor, prepovedan — to so besede v mnogih poročilih, ki te tedne dnevno pronicajo k nam iz Vzhodne Evrope. Po vzhodnem delu naše celine hodi o-krog stalinistična pošast.
Najbolj 'zastrašujoč primer totalitarnega preokreta se odigrava od začetka decembra v Jugoslaviji. Oprti in mogoče tudi vzpodbujeni od vojske so tam konservativci raznetili v partijskem aparatu ofenzivo, podobno težkemu parnemu valjarju, katere cilj je, kot se zdi, uničenje skoraj vsega tega, kar imenujemo jugoslovanski reformistični komunizem.
Titov presenetljivi hrvaški u-darec decembra 1971 v resnici ni veljal samo zagrebškemu vodstvu, temveč vsem silam, ki so hotele, podobno kot te, rešiti jugoslovanski socializem njegovih vpdno močnejših t o t a 1 i tarnih spon. Načini, s katerimi izključujejo najbolj prizadevne in priljubljene reformiste — javno sramotenje, uporaba nenačelne-žev in osebnih nasprotnikov, siljenje k “samokritiki14, odpust, zapor in mogoče celo politični procesi — vse to spada v sovjetskem bloku k zalogi orodja sile, ki je vsak čas na razpolago. Na sovj etsko-komunistični z n a č aj nekega režima kaže prav to, da ta skrbi, da je takšno orožje vedno pri roki in ga ne pusti zarjaveti. Če pa Jugoslavija, že 25 neodvisna od Moskve, s svojim,
Na farmi sta skrbela za dobro nacionalisti, s katerimi ima vla-voljo Avguštin s klarinetom in da trenutno težave.
T. Dolenc s harmoniko, za trans-portacijo pa Z. Celar in F. Grmek s skidoos.
• Najboljši čas v slalomu je imel
Vest je prišla naravnost od Mihajlova v Toronto, da snujejo nekaj proti njemu in da je bil obdolžen kot “vodilni ideolog
F. Abulnar, to je 27.5 sek., ker! takozvanega hrvaškega množič-
je pa postavljal progo in je eden izmed starih asov, je očitno izjavil, da vozi izven konkurence, tako da je zmagal 33-letni arhitekt Drago Jakop.
Najdaljši skok je imel Ž. Celar, ki pa je pri odvozu padel, tako da je zmagal od sreče pre-
nega pokreta”. Dejansko je Mihajlov ruskega pokoljenja, kar pa je postranska stvar.
Nahajaj se je pod temnim o-blakom vse od leta 1964, ko je šel v ZSSR ob izmenjavi znanstvenikov med obema deželama in pozneje opisal svoja dogna-
kipevajoč Pero Golobič. Z. Els-' nja tn zaključke o Sovjetski zve-ner je imel pokvarjeno nogo in' zp Njegovi vtisi so bili prvič ob-
Mar^ 6 predsednik g. Ivan
odb
B° običajnih poročilih r^^i^kov, je odbor dobil raz-J^jČlaini so sicer predlaga-
ni odganjal.
REZULTATI TEKEM: Slalom:
1. Drago Jakop	31.25 sek.
Svet
^aie!j SoifsKfšt graja rusko cerkev
znani ruski pisatelj očita ruski pravoslavni cer-vh da je postala preveč orožje brezbožnega režima in na zanemarja vernike.
der °SKVA, ZSSR. — Aleksan-j “Koliko naselij je v tej deželi ^Mženicin, Nobelov na- brez cerkva v oddaljenosti 100
javljeni leta 1965 v manj brani publikaciji “Delo” in večina o-sali neopaženi, dokler ni bilo objavljeno drugo mesečno nadaljevanje. Takrat so Sovjeti uradno vložili pritožbo im Tito je sprožil napad proti Mihajlovu, katerega so nemudoma aretirali. Zunanji svet bi morda o tem Mihajlovem članku sploh ne slišal, da ni bilo tako pretirane reakcije od strani režima.
Mihajlov je imel razgovore
nastal šele ob njegovem pisanju, ki je izšlo v knjižni izdaji na za-padu pod naslovom “Moskovsko poletje” (Ambasador knjige).
Sedaj se je pričela nova gonja proti njemu.
Jožef Kurdybelski, Poljak, ki je let let poučeval v Jugoslaviji, je prišel v Toronto lanskega decembra kot imigrant. On je pred kratkim dobil sporočilo od svo-Ijega prijatelja Mihajlova s prošnjo, naj bi seznanil kanadsko javnost z njegovim položajem. Mihajlov je prav tako objavil pismo v New York Timesu.
Mihajlov trdi, da je njegova obsodba za članek od leta 1970 v New York Timesu nezakonita, ker mu jugoslovanski zakon prepoveduje pisati le za publikacije, ki so razpečavane v njegovi deželi, — kar pa New York Times ni.
Mihajlov hoče zapustiti Jugoslavijo, ker je že sit vsega, toda ne more. Vlada mu noče izstaviti potnega dovoljenja. Sam pripominja, da je bila ura pomaknjena nazaj v dobo pred 1966, ko se je začela liberalizacija, (katera je, ironično, pri-
v ""	literaturo leta 1970,
kristjan, pa tudi pogu-
vedat'rZaVljan’ ki ;se ne k°ii P°-^dav SV°‘'e^a mnenja. Tako je slavi^n° P°slal ruskemu pravc-“p0siemu patrijarhu P imenu Pravo1?	v katerem ruski
posta]S avni cerkvi očita, da je hia 2 a. or°dje brezbožnega reži-čice nL° Pa zanemarja svoje ov-•erkev poziva, naj prinese )la “ Judstvu krščanskega, du-
Zhova “Na
ali celo 200 kilometrov?” sprašuje v pismu Solženicin. Vpošte-
sti pri poskusih obnove cerkvenih zgradb se pisatelj ne upa vprašati, kaj je z zvonjenjem.ki ni več dovoljeno v ZSSR. “In vendar,” nadaljuje? “zakaj naj bi bila Rusija prikrajšana za svoj najstarejši okras, za svoj naj lepši glas?”
Pisatelj pravi, da celotno cer-
za človečanskega in demokratskega razglašenim socializmom zgrabi po njem, se s tem poslavlja sama od sebe.
Tita naj bi utrditev sovjetskega bloka in povečani pomen Sovjetske zveze v Evropi okrepila v njegovem namenu, da pokuri “revizionistično ognjišče”, ki ga že mnogo let vznemirja. Tudi nasprotno je obrat k Moskvi — doslej seveda še omejen — posledica notranje politične zaostritve. Saj ne more biti drugače: vodstvo, ki se vrne k stalinističnim metodam, izgubi o-poro v narodu in jo mora zato iskati drugje.
Frankfurter Allgemeine
Zeitung, 19. jan. 1972.
*
Pokazalo se je, da ni mogoča “demokratizacija” neke družbe, temelječe na samovladi ene stranke.
Pri razpravljanju o razlogih za in proti “administrativnim u-krepom”, ki so jih uporabili pri odpravljanju “hrvaškega nacionalizma”, je stopil neki drugi vidik v ozadje: vprašanje, kako je sploh moglo priti po četrt stoletja socialističnega vzgajanja, zlasti še pri četrt stoletja socialistično vzgajani mladini, do svojevrstnega “n a c i onalističnega’ zavretja.
Odgovor leži na roki: gospodarski položaj Jugoslavije je resen, celo na tem je, da se naglo poslabša. Ko bi bil socialistični nauk, tudi v svoji jugoslovanski različici, vsaj v neki meri sposoben igrati vlogo nadomestne vere, ko bi bila socialistična praksa sposobna vsem prebivalcem, predvsem vsemu “delovnemu ljudstvu” ustvariti znosno življenjsko raven, tedaj bi bile klice “nacionalističnih odklonov” sicer še vedno navzoče, a imele bi komaj kakšno upanje, v teku nekaj tednov izbruhniti kot nalezljiva bolezen proti “tistim zgoraj” ali proti “tistim v Beogradu”.
Ozdravitev jugo slovanskega gospodarstva bi zahtevala, da bi se partija s svojo voljo po vladanju umaknila iz načrtovanja in da bi proizvajali in trgovali po vseh ekonomskih in demo-j kratičnih načelih.
Frankfurter Allgemeine
Zeitung, 21. jan. 1972.
9
Tito je znova naglasil, da ne more biti za sovražnike jugoslovanske socialistične demokracije nobene demokracije. Bolj sumljivo je, da je postavil pod vprašaj zakonitost, ko je sodnikom in državnim tožilcem očital, da se drže paragrafov “kot pijanci vrtnega plotu”.
Sedaj, ko je tudi hrvaško sodstvo prečiščeno, se zdi ta “nevar nošt” odstranjena: v naraščajoči meri je slišati v Zagrebu o hiš
Ta je zadnje čase večkrat pojasnil, da sta držali zvezno državo skupaj le partija in njena pomočnica vojska. Ta vidik ima svoj značilni komunistični način mišljenja: nanj se oslanja — ne le v Jugoslaviji — vselej v časih krize zahteva partije, da se ne more odpovedati nedeljivi oblasti ravno zato, ker j c zagrešila napake in je odpovedala.
Prav tukaj tiči sedaj osnovna zadrega jugoslovanske partije: če hoče “nacionalizem” (ki je nastal zato, ker je ona odpovedala) odpraviti, mora nategniti vajeti; s tem more preprečiti zboljšanje na tistih področjih gospodarstva, kjer je storila napake.
Frankfurter Allgemeine Zeitung, 24. jan. 1972.
*
V Jugoslaviji se je od decembra marsikaj spremenilo. Nekaj pa je ostalo: trdna zveza, da je mogoče priti političnim in gospodarskim težavam do živega z organizatoričnimi premiki na vrhu.
Ni še tri leta, kar obstaja izvršni biro, nekak posle vodeči odbor partijskega vodstva, pa so ga že spet preosnovali. Sedaj je skrčen od 15 na 8 članov. To bi moglo pomeniti okrepitev biroja. A če pogledamo, kdo ga sestavlja, se nam pokaže nasprotno. Sef partije Tito ne pripada nič več temu biroju. Od najvplivnejših partijskih voditeljev manjkajo Kardelj, Bakarič in Vlahovič. Ti, ki ga sedaj sestavljajo, spadajo skoraj vsi k drugi garnituri. Tako bo ta odbor po svoji službi predvidoma ne politbiro, temveč tajništvo za sprotne zadeve. Oblast pa ima v rokah — kot že v času od 1956 do 1969 — Tito in njegov najožji krog.
Frankfurter Allgemeine Zeting, 31. jan. 1972.
*
Komunizem v Vzhodni Evropi je po mnenju Milovana Djilasa mrtev in je le še posebna oblika birokratizma.
Nekdanji Titov namestnik trdi, da je komunizem najti le še na Kitajskem, ker tam še obstaja brezrazredna družba. “Pa tudi tam je vedno nevarnost, da se osnuje plast mandarinov s posebnimi pravicami. Verjetno brezrazredna družba na dolgo roko sploh ni možna. Na vsak način se je v Vzhodni Evropi kljub nekapitalistični državni ureditvi izoblikovala razredna družba. Izhodišče teh novih razredov je bila vselej KP. In' ta protirevolucionarna razredna družba se deli neprestano v nove plasti in je vedno bolj razčlenjena. Razredna družba in komunizem sta nerazdružljiva: kjer nastanejo novi razredi, tam je komunizem mrtev.”
Frankfurter Allgemeine Zeitung, 31. jan. 1972.
predstavniki eletrogospodarstva zavedajo odgovornosti.
V Dornavi manjka prostora
Dornavski grad, najlepši baročni dvorec na Slovenskem, že od leta 1954 služi človekoljubnemu namenu. V njem so našli prostor duševno prizadeti otroci in mladostniki.
Ta lepi grad na Ptujskem polju lahko sprejme 250 otrok. Nove prošnje pa morajo nenehno zavračati, ker je zmogljivost zavoda premajhna. Trenutno imajo 150 neuslišanih prošenj. V načrtu je prenova in razširitev zavoda.
Nova Ja varnaHrastniku
Vse kaže, da bodo v Hrastniku zgradili tovarno betona — iz saj in sadre. Saje (leteči elek-trofilski pepel) iz termoelektrarne Trbovlje in sadro, te vsakodnevne nadloge, ki najbolj pestijo ljudi in onesnažujejo okolje, bodo koristno uporabili za izdelovanje novega gradbenega materiala.
Betoni iz teh surovin so lahki, z izredno toplotno izolacijo in primerno trdnostjo. Pri velikem povpraševanju po gradbenem materialu ne bodo v Hrastniku s prodajo v zadregi. Možnosti pa bodo tudi za izvoz.
Bolnišnico širijo
V celjski bolnišnici so ustanovili ginekološki oddelek že leta 1921. Osem let kasneje so zgradili nove prostore, ki še danes služijo namenu, čeprav so premajhni in dotrajani. Do konca tega leta bodo oddelek razširili in obnovili. Po dograditvi labo-ratorjev, ambulant, porodniških in operacijskih sob bo delo nemoteno potekalo.
Reko bodo očistili
Reka je v Ilirski Bistrici ob deževnem vremenu vedno poplavljala. Zadnja leta pa je bila še posebna težava v tem, ker sta tovarni “Tok” in “Lesonit” spuščali v vodo odpadne kemikalije in jo onesnažili. Zdaj so se odločili za eno največjih komunalnih del v zadnjih letih.
Uredili so skoraj dva kilometra redne struge in vanjo položili turbine za čiščenje vode. Dela bodo predvidoma končana konec leta 1974.
Sorazmerno malo
V ZDA imajo farmarji skupno okoli 15% vseh avtomobilov.
HELP WANTED
* smrt k •	^
Vosia obsojenega ruskega pra-
hisatel ■ 6^a ljudstva,” začenja hpozam SV°ie Pismo, v katerem na stanie v ruski pra-pra 1 .Cerkvk Kaže na omejit-vilne TVlC duhovnikov, na steke, aPrte cerkve, na duhovni-^ihia p° najlPrej služabniki re-0dprto lElVk da pride na vsako sl1'an'iQv!l?r^ev 20 podrtih in od-
]enih cerkva ter
skrunjenih.
20 opušče-
vodilnimi literarnimi osebnost-1 pomogla do poživitve hrvaškega mi v Sovjetski zvezi in je prišel! nacionalizma in obenem pomno-do različnih “krivoverskih” za-', žila probleme Mihajlovu.)
ključkov. Na primer, on raz-1 Kadarkoli je notranja varnost preiskavah brez sodmjskega
vajoč vse težave od strani obla- pravlja o vodilnem sovjetskem države ogrožena kot je jugo-
razredu pod izrazom “Homo so- slovanska od Hrvatov — so po-vieticus”, — vrsta birokratov, ki trebni žrtveni kozlički. Mihajlov
odobravajo in sprejmejo vse, je kot nalašč zato in	že	itak	iz-	dostem razlog	za to,	da	te	obso-
kar je sklenjeno na vrhu, s po- postavljen napadom.	diJ° na zapor,
polno iskrenostjo... imajo na-' “Jaz se ne bom prenehal boriti ivno sposobnost verjeti svojim za svoje osnovne pravice biti lastnim lažem ...”	svoboden, oditi v inozemstvo in
Mihajlov je tudi opomnil Ju- pisati,” je Mihajlov pisal svoje-goslovane, - da je zgodovinsko rnu prijatelju Kurdybelskimu.
dokazano, da prvo “taborišče: “Četudi me zopet in zopet poš-jčela vpel j a vati že dolgo nujne smrti” ni bilo ustanovljeno od -Ljcjo v zapor, ne bom odnehal, ostre ukrepe proti družbenemu Hitlerja, pač pa od Sovjetov j vse dotlej, dokler me	ne	puste! ra'zlikovanju”	,s tem,	da	bi	nado-
(Kolgomor blizu Arkhageiske-. P« miru.”	j mestila nesposobne	uradnike in
ga leta 1921). Tudi genocid je Jugoslavijo smatrajo za naj-1: direktorje, katerih plače preše-prakticiral Stalin preje kot Hit-j liberalno” ali zapadnjaško desetkrat plače delavcev, z ler. Te podrobnosti, navedene ud vseh komunističnih dežel. zmožnimi strokovnjaki. Tako bi kot dejstva in ne kot polemika J Vendar Mihajlov še naprej, k-di namreč v velikanski večini so bile za komunistično deželo hela pokoro za tisto poletje v odpuščeni člani partije, medtem nesprejemljive. Mihajlov je bhj Moskvi, ko je z idealizmom in k® Partija, kot je sama priznala, izključen iz univerze, profesor-j navdušenjem skušal pripraviti! sPbt zahteva zase več oblasti.
, kveno vodstvo, celo imenovanje ha Krv^0^1^ tišči glavo in prsi; duhovnikov in škofov, vključno
tistih, ki cerkev uničujejo, u-
pravlja Svet za cerkvene zadeve. Cerkev, ki jo diktatorsko vodijo ateisti, je nekaj, kar ni bilo mogoče videti v 2000 letih Patrijarhu Pimenu očita, da se zanima in govori o zlu v Aziji in Afriki, nikdar pa ne omeni težav doma. V tem pogledu mu stavi za zgled Cerkev na Poljskem.
ukaza in sodniki v provinci so s sodbami brž pri roki. Ze to, da imaš prepovedano knjigo, je za-
Sueddeutsche Zeitung,
24. jan. 1972.
•
Govorijo, da si ne more partija nikakor dovoliti, da bi za-
ska služba mu je bila odvzeta, postavljen je bil pred sodišče in bil obsojen. Toda pravi hrup je
jasen, točen in po svoje pomem ben dokument o tem, kar je videl, čutil, slišal in verjel.
Jugoslovansko partijsko vodstvo gre načelno po miselnih poteh svojega predsednika Tita.
Vesti iz Slovenije
Borovnice iz Cerkna
Kmetijska zadruga Cerkno je lani odkupila od kmetov milijon 400,000 litrov mleka in 400 ton živine. To predstavlja 95 odstotkov vsega odkupa kmetijskih pridelkov.
Zanimivo je, da so kmetje prodali zadrugi poleg krompir ja, sadja in zelenjave še največ borovnic — 15 ton. Cerkljansko mleko predelujejo v domači mlekarni v sir in maslo. Cerkljanski sir je na lanskem republiškem ocenjevanju dosegel “ek-stra kvaliteto”.
Črnomlja bo manjkalo elektrike ?
Ob razmeroma obsežnih razvojnih načrtih, ki jih že uresničuje več belokranjskih podjetij, bo prišlo v kratkem do hudega pomanjkanja elektrike, če ne ho pravočasno zgrajen novi 110-kilovatni daljnovod iz Novega mesta do Črnomlja.
Belokranjci predlagajo, naj bi dograditev daljnovoda predvideli že v letu 1973. Upajo, da se
Conversational interpreter wanted to interpret business discussions between American and Yugoslavian businessmen. Must speak Serbo/Croatian dialect and read cyrillic. Mechanical aptitude and interest in machinery would be helpful. Position will require residence in Tulsa, Oklahoma, with frequent travel to Yugoslavian locations. Salary commensurate with, experience and ability. Write stating qualifications and background to:
MR. RENEAU
P.O. Box 9232 _____Tulsa, Oklahoma 74107
Help Wanted Male
WANTED
Farpily man 45 or over; general cleaning, nights. Steady and reliable. $2.50 per hour.
Call 781-2414
(70)
MALI OGLASI
Naprodaj
V starem kraju, v Sloveniji se prodaja lepo urejeno posest-vece z lepim, mladim vinogradom. Posestvo je v kraju GLOBOKO pri BREŽICAH. Za več podatkov pišite na:
Gospa Vlatka Sporiš Klaičeva ul. 74 41000 Zagreb, YUGOSLAVIA
(82)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 2-družinsko hišo 6+6 916 E. 73 St. Za sestanek kličite 361-2505.
-(70)
MATIJA MALEŠIČ:
KRUH
POVEST SLOVENSKE KRAJINE
%
Ivan pije in naroči novo merico.
Šolnik ne pride Lini do konca. Vstane in gre k Ritoperki v kuhinjo. O, Ritoperka mu je dobra in prijazna. In kadar ga draži Lina, gre k Ritoperki po tolažbo.
“Zakaj pa smo tako čemerni?
Ali smo morda visoki?”
“Če le ni gospodična Lina bol] visoka ko jaz!”
“Beži, Ivan! Če se očeta ne moreta, ali se naj midva tudi grdo gledava?”
“Saj te ne gledam grdo!”
“Odkar si pobegnil z -dela, te še ni bilo pri nas. V novi hiši si danes prvič.”
“Čemu bi hodil? Dolgčas ti ni, kakor vidim.”
Lina se ko v zadregi igra z vžigalicami in ne reče ničesar.
“Saj bi tudi danes ne prišel in bi te ne nadlegoval, da mi ni naročeno.”
“Naročeno? Zame?” Lino prevzame radovednost. “Pa ne, da si prišel prosit?” Hipoma zaigra poreden smehljaj po Lini-nem obrazu. “Pa ne, da bi Geza zopet. ..”
“Geza!”
“Kje imaš pismo? Dolgo si ga hranil! Lahko bi mi ga bil prej prinesel!”
“Nimam pisma!”
“Kaj mi sporoča zopet ta tepček?”
“Tepček, praviš?”
“Kaj pa mu naj rečem? Ali veš, kaj si je vbil v glavo?” “Pravil mi ni, mislim si.”
“In se ne smeješ? Ha, še zaljubljena pisma bi mu morala pisati! Ali ni najpripravnejše ime, ki mu ga morem dati, tepček?”
“Že veš, Lina! Ne vem, kaj sta imela ...’
“Imela?” Lina kipi. “Kaj sva imela? Kaj naj imam z Gezo? O, samo poskusi naj kaj pripovedovati. Da se le upa domiš-Ijevati, da bo Ritoperjeva Lina ..
“Saj sem si mislil.” Naglo preseka Ivan tok njenih besed in se kratko zasmeje. “Zemljičeva povest!”
“Kaka povest? Kaj hočeš reci z Zemljičevo povestjo?”
“Nič, nič! Le na nekaj sem se spomnil.”
“Na kaj si se spomnil? Ali se mene tiče?”
“Ne, neke druge Line! Plačam!”
“Kam se ti tako mudi?” “Premišljat v samoto, kakšne ste ženske.”
“Kakšne?”
“Vse enake! Samo ena na ta način, druga na drugi...” “Razen Ilonke, kajpak!”
Ivana zbode. Skoči pokonci in vrže klobuk na glavo.
“Kam dreviš? Saj mi še nisi povedal, kaj je naročil Geza. Radovedna sem, kake .se je zopet domislil.”
“Ne povem! Čemu bi po nepotrebnem vznemirjal lepega šolnika in jezil mladega odvetnika iz Sobote?”
Rdečica jeze zagori na Lini-nih licih.
Ivan trdo zapre vrata za seboj. Ve, da Geza ne bo vesel pisma, ki mu ga napiše.
Devetnajsto poglavje.
DOLG
1.
Repo pulijo.
Mrzel veter brije po ravnini. Domov, domov! Pobrali so zemlji plodove, razrili so jo, ko so ji ropali krompir, ranili so jo, ko so orali za ozimino. Mrzle so noči, mrzlo je pod kozolci, še v hlevih je mrzlo. Če ne piha veter, pada dež, droben dež. Redko posveti solnce na oropa-
na polja, se vračaš se treseš, se ogrel.
Premražen, premočen z dela na marof, ves In nimaš ognja, da bi Domov, domov! Tam morda ne pada dež, tam morda sije solnce, toplo, božajoče sije, ko je sijalo tisti zgodnji spomladanski dan, ko jih je vozil vlak mimo Hodoša. Sedem mesecev — moj Bog, samo sedem mesecev! Pa so bili meseci dolgi, dolgi ko sedem dolgih let. In v trpljenju so se vlekli in vlekli ko sedem suhih let. Tam štejejo dneve srca, ki vriskajo pri misli na veselo svidenje. Butare suhljadi so navlekli h kočam, pohlevne pečice čakajo. Sedeš k topli peči, deca se igra na njej, žena prisede k tebi, prijetno ti je y srcu, pozabiš na vse trpljenje na tej daljni pusti.
Domov, domov!
Delo ne gre od rok.
Časar kolne in priganja.
Premrle roke se ne morejo hitreje gibati, vse da bi hotele, misli niso pri repi, misli so na Goričkem. Tam morda sije solnce.
“Še ti, Veren, popuščaš!” očita Časar.
Verena ne peče očitanje. Saj govori Časar resnico. Pa da pride sam Ritoper in mu očita popuščanje, ne bi mu šlo do srca. Moro naj prežene iz srca — potem, potem morda oživi kri v žilah, izginejo težke misli iz glave. In roke bi morda posegale z veseljem po repi.
Dolg, dolg, dolg! Ko s kladivom buta beseda ob senci, ko z iglo zbada srce.
Dolg Ritoperju!
Ritoper ne pove, koliko je dolga. In žena piše, da so vsi zdravi doma, tudi najmlajše dete je zdravo, in da je vse dobro doma, piše, in da ga težko čakajo. Kolik je dolg, ne piše. Zdrav-
nik je bil pri njej tedaj — plačaj ga je Ritoper. V lekarno so hodili, zdravila je plačal Ritoper. Ritoperka ji je stregla, obiska-vala jo vsak dan, nosila ji gorke juhe, prinašala vsega, kar ji je srce poželelo! “Ne zadolži se, {zlasti pri Ritoperju se ne zadolži! Prodaj rajši kravico iz hleva, kupim v jeseni kozo! Samo dolga, dolga ne delaj!” je pisal ženi. Kravica je v hlevu, dolg, dolg je pri Ritoperju.
Ritoper pokaže pri vsaki priliki, da mu je Veren dolžan.
Horvat, saj ni čudo, da si čemeren in zadirčen!! O, Veren ve in čuti, kaj pomeni dolgovati | Ritoperju!
Ne misli na volka, ker pride!
Ritoper raca z marofa.
In še tisth redka beseda potihne, ki jo zine kdo, ker ga zebe v roke ali ker ne more skriti svojega prevelikega hrepenenja po domu.
Časar jih toži. Ritoper maje z glavo in se glasno sklicuje na pogodbo, kjer je napisano, da morajo delati marljivo. Posledice naj nosi vsakdo sam, če se ne drži pisane pogodbe!
Delavce zazebe pri srcu. Ritoper je vo namigavanje ne pomeni veselega pričakovanja.
Roke pa se ne gibljejo hitreje. Ko da manjka telesom, ki so rztresena po obširnem repi-šču, volje in duha, ko da so misli daleč, daleč, telesa pa zoper svojo voljo priklenjena na repišče.
“Še ti popuščaš, Veren!” V Ritoper j evih besedah niti ni preveč čemernosti in zbadljivosti.
“Povej, koliko ti dolgujem?” Veren hoče biti na čistem in vpraša brez uvoda in ovinkov.
“Ni sile! Doma povem!”
“Takoj hočem zvedeti!”
“Hočeš? Res? Če pa nimam knjige pri sebi in iz glave ne vem?”
“Veš, pa mi nočeš povedati! Zakaj me mučiš?”
“Jeziš se radi dolga! Zahvale pa ni iz tvojih ust! Kaj ta malenkost! Ah bi ti bilo ljubše, da se vrneš in najdeš kočo brez gospodinje?”
Veren molči.
“Polna bajta otrok — pa brez matere! Mačeha jih toliko ne bi preljubeznivo gledala.”
“Molči o tem!”
“Molčim naj! Radi malenkostnega dolga, ki ga je žena napravila, se jeziš name. Le dobro sem storil, rešil sem jo smrti...”
Verenu je žal, da je nagovoril Ritoper j a. Mora še teže na srcu. Obrne se in pokaže Ritoperju hrbet.
“Da nisi bolan, Geza? Bled si, delo ti ne gre od rok. Nekaj te tare.”
Gezi zalije rdečica lica, jezno vrže repo ob tla, se zravna in
besno pogleda Ritoperja. “Dražiti me nimate pravice! Tega ni v pogodbi!”
“Saj te ne dražim! Le v skrbeh sem za tvoje zdravje. Na pravo pot sem te pripeljal, na delo sem te privadil — hudo bi mi bilo, da zboliš sedaj, ko si spoznal, da te pri delu baronska kri ne ovira.”
V Gezovih očeh vzplamti tak ogenj sovraštva, da jo Ritoper naglo odkuri.
“Ujec!” Gezi se trese glas; “ali ste videli na svetu zlobnej-
šega človeka kot je Ritoper?” (Dalje prihodnjič)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
ZADNJI D/IEVi m VPIS TEČAJEV
»LEŠiSiE M Tli-® ieliS
Še vedno je čas, da se vpišete in izboljšate vašo angleščino v tečajih pomladanskega četrtletja na Cuyahoga Community College Metropolitan Campusu v centru mesta Clevelanda.
izboljšajte vaše razumevanje govorjene angleščine, kot tudi vašo zmožnost pisanja angleščine. Brezplačen sposobrostni izpit za sprejem v tečaj “Angleščina kot drugi jezik” lahko naredite vsaki dan od 1. do 2. popoldne ali ob ponedeljkih in sredah od 6. do 8.30 zvečer. Cena tečaja samo $38.50 za prebivalce okraja.
Izboljšajte vaše branje angleščine v tečaju “Branje angleščine kot drugi jezik”. Tečaj se vrši od opoldne do 1. pop., ob ponedeljkih, sredah in petkih. Stane $23.10.
V te tečaje se lahko vpišete še 4. in 5. aprila od 9.30 dop. do 2. pop. in od 4. pop. do 7.30 zvečer v Knjižnični galeriji Metro Campusa, 2900 Community College Ave. Tečaji se začno v tednu 3. aprila.
Za vsa nadaljna pojasnila pokličite 241-5966, ext. 366.
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIKDVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
K
S
K J
mm
PJralgil
PRI ODMORU — Vojaki so obesili orožje na drevo, ko počivajo na pohodu na področu Bac Binh Vuong nedaleč od Pleikuja na Osrednjem višavju v Južnem Vietnamu.
RAZLIČNE ZAMISLI ZA DANAŠNJI ČAS IN POTREBE — Skupina slušateljev za industrijske gradnje na univerzi v Bridgeportu, Conn., je izdelala nekaj načrtov, ki so prav primerni za današnje razmere. Zgoraj je načrt “tekočega traka” za razdiranje avtomobilov, ki naj bi rešil vprašanje, kam s starimi avtomobili. Skupina na levi si ogleduje načrte za g r adn jo stanovanjskih hiš nad cestami velemest, Mark Lange na desni pa kaže, kako se da staro krmilo avta. in avt-no kolo spremeniti v stol ža pred baro.
fiioišKu mmmm otouska jeoiista
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA TOIH'OENA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino a posmrtnine za neomejeno vsoto
, onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
a članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit* izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
! I
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joiiet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME .............-................................
NASLOV ...........................................
MESTO ............................................
DRŽAVA ________________________________ CODS -----
ČE SE 'SELITE
izpolnite ta cdrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potiebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio 4416-f
Moj stari naslov:	.............................
|) Moj novi naslov: ................ ............
MOJE IME: .......-...........................--
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
431-0628