Katolišk cerkven list* Darje* izhaja vsak petek na celi poli, in vel j A po poŠti celo leto 4 gld. 60 Vr.. za pol leta 2 gld. 40 kr., *a ret«*rtleta 1 gld. 30 kr. V tiskarmei.-»prejemana na leto 4 gold.. za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan praznik, uide Danica dan poprei.___ ^Tečaj XXVI. V Ljubljani 13. rožnika 1873. tA*t 2J., Kako lepo in častitljivo fe česen je sr• Hesnjega Telesa. Naj kdo piše od te in une lepote po sveta, kar koli ve in zna , vender tako lepega opravila ne bodo vedil povedat:, kakor je prejemanje in češenje presv. Rešnjega Telesa. Sv. Frančišk Salezij imenuje sv. Reš-nje Telo n ezapop ad 1 j i vo skrivnost, ki obsega vse globočine božje ljubezni, v kteri se Bog resnično z nami združuje in nam veličastno deli svoje milosti. Vzemi nam sv. RešnjeTelo, in vzel si nam solnce svete vere, vzel sercem ogenj žive ljubezni, vzel si sre-diše in dušo vse pobožnosti. Sveto Rešnje Telo je znamnje in spričevanje neskončne ljubezni Božje, zapo-padek vseh čudežev, pričujočnost ženina v sveti Cerkvi. Tukaj je ob enem Nazaret, Betlehem, Tabor, Jeruzalem, Sijon, Kalvarija. Kako lepo tedaj je na tem kraju, kjer so tolike skrivnosti, kjer teče studenec vsih dobrot in lepot! David je v duhu vidil in klical: „Kako ljube so mi tvoje prcbivališa, Gospod nebeških moči! Moja duša hrepeni v preddvore Gospodove. Moje meso in moje serce se veseli v Bogu. Bolje je en dan v tvojih preddvorih, kakor tisuč druzih. (Ps. 83.) — Kaj ti praviš, ljubi kristjan V Ali se ti tudi tako lepo zdi v hiši Gospodovi? Ali se veseliš hoditi k sv. maši, k sv. Obhajilu, k procesiji sv. R. Telesa, na pre-imenitno obiskovanje pred sv. Rešnje Telo? Svetemu Frančišku Ksaverju je bil tabernakelj naj ljubši sosed; povsod, če je le mogel, si je izbral stanovanje ti-koma zraven cerkve. V Malagi kakor pripovedujejo, je prenočeval na golih tlčh v zakristiji, in od tam je vselej šel v cerkev ter je ondi veči del noči molil pred sv. Rešnjem Telesom. Enako so delali tudi drugi svetniki in svetnice. Sporočilo bratovščine presv. Hesnjega Telesa v tjnbjani leta €979—93. Prav s serčno hvaležnostjo do Boga se moramo ozirati na zadnje bratovsko leto, ki je preteklo o Veliki noči. Koliko lepega cvetja je zopet pognala ljubezen in pobožnost do Jezusa v presv. Rešnjem Telesu! Kako bogatega sadja zopet obrodila skerb za zaljšanje in oskerb-ljevanje Njegovega prebivališča med človeškimi otroci! Dosedanjim uaom bratovščine naše, ki jih je bilo 20.285, je vnovič pristopilo 1786 novih, milosnje pa za opravo revniših farnih cerkvd so zložili vsi skupaj 3.305 gl. 18 V. kr. Veselo, neprestano razširjanje bratovščine imamo pripisovati zlasti marljivosti preč. gg. duhovnih pastirjev, kteri spoznavši, kolik blagoslov izliva vedno če-ščenje presv. Rešnj. Telesa nad vsako duhovnijo, to imenitno češčenje zmirej bolj razširjajo in spodbujajo braterne ude k zmirej veči gorečnosti. Iskreno zalivalo izrekamo prevzvišenemu in pre-milostnemu gospodu škofu Jerneju za milodar 50 gl. Bog poverni pa tudi trem neznanim osobam, ki so darovale bratovščini naši 13 gld., 5 gld. in 4 gld. 25 kr. V nekoliko odškodovanje za prejete paramente je bratovščina tudi dobila z Žaspega 15 gl., iz Mošenj 40 gl. in iz Nadanjega Sela 45 gl. Vsega skupaj smo tedaj imeli za oskerbljevanje revniših cerkva 3.477 gl. 43 7«» kr. 30 8* Pa dali ti railodari vepešno porabiti, so zlasti pripomogle blago-'.r.sne gospe in device ljubljanske, ki nevtrudno darujejo našemu Gospodu v skrivnosti presv. Rešnjega Telesa bivajočemu tudi delo pridnih svojih rok. Naj so si pa tudi za neprecenljivi svoj trud sveste obilnega plačila pri Njem, ki ne prezira nobenega dobrega dela, toliko manj pa lepo službo, kakor jo onč skazujejo Njemu v njegovih cerkvah. Izdelalo se je pa 5 belih s svilo vezenih pluvija-lov, 29 mašnih oprav, izmed kterih je bito 9 belih s svilo vezenih, 42 raznih stol, od kterih so bile 4 z zlatom in svilo vezene, 3 z zlato in svilo vezeni antipen-diji, 21 velumov, 20 vezenih obhajilnih burz, 40 vezenih oltarnih blazinic, 40 alb, 40 prepasov, 30 koretljev, 132 humeralov, 100 korporalov, 102 pal, 424 puritika-torjev, 224 rutic za lavabo, 2 oltarna perta, 3 vezeni potezaji. Po tem ko so bili ti paramenti od 1. do 8. maja očitno razstavljeni, so se razdelili po bratovskih pravilih revnišim farnim cerkvam naše škotije, kterih je bilo 118 obdarovanih, kakor se vidi iz naslednjega zapisnika. Izredno se je tudi odločilo nekoliko pararaentov za apostoljske vikarijate v Bosni, Hercegovini in Bul-gariji in za indijanski misijon nagega ravno med nami bivajočega rojaka prečast. g. J. Cebulja. Vsim prosečim vstreči ni mogla bratovščina. Zlasti tiste cerkve niso mogle dobiti letos, ktere so bile zadnje leta zaporedoma obdarovane. Cerkve tedaj, kterim vstreči bratovščina letos ni bila zmožna, naj se oglasijo pa pri drugi priložnosti. Hvaljeno, češčeno in moljeno bodi na veke pre- sveto Rešnje Telo! V Ljubljani v predpražnik presv. Rešnjega Telesa 1873. Dr. Panker. vodja bratovščine. Kraj. t S s 1 AntipeJ 1 o 9 O ! M Albe Prepasi ■p i o 2 -a I j S i o I Ou Grad Ljubljanski....... _ _ 1 Ig............ 1 1 — — — — — 1 1 3 3 S 12 6 — _ Polje........... _ _ Šent Vid.......... 1 1 3 3 3 12 6 _ _ 2 2 6 _ _ _ _ _ 1 2 — 1 1 3 3 3 12 6 _ _ _ _ 1 1 _ 1 _ _ 1 1 3 _ _ _ _ _ Rudnik........... Oolo........... 1 1 3 || Stara Loka......... 1 _ _ _ _ — _ _ _ _ _ _ _ 2 _ 1 _ 1 1 1 1 3 1 1 3 — — — — i — — _ _ — — — 2 — _ — _ — - — _ _ _ 1 — _ _ — — — — — 1 1 3 3 3 12 6 _ _ 3 3 12 6 _ _ 1 1 3 3 3 12 6 _ _ 1 1 1 3 — — — — — — Lom i i • i i • ■ i « ■ , — 1 — 1 _ — — — — — — — — — — — — — — 1 Naklo........... — — — — — — 2 1 1 1 3 — — — — — — — 1 1 3 3 3 12 6 — — Zapoge ....*...... — — — — — — 2 — — — — — — — — — — — 1 1 3 3 3 12 6 — — — — — 1 1 8 — — — — — — Bohinjska Bistrica....... — 1 — — — — — 1 — — — 3 3 12 6 — — 3 - — 1 - 1 1 — — 1 — — 1 1 1 3 — — — — — — — — — — — — 1 1 3 3 3 12 6 — — — — — 1 — — — 1 — — — — — — — — — 1 — — 1 Lete........... — — — 1 — — —- 1 1 3 3 3 12 6 — — Bohinjska Bela........ — — — — — — — 1 1 1 3 3 3 12 6 — — 1 — — — — — — — — — — — — — — — Dob............ 1 — — — 1 — 1 — — — — — 2 — — — — — — — — — — 1 — — — — — — — — — — — — — Kolovrat.......... ! 1 - "m * 3 3 - 6 Kraj. T f a £ o' i i J3 _o O | Oltar, bi i o M .2 < } i S ® 2 i ki i o. 5 o ■jji £ 1 — _ 1 — — — — — — — - — — — — — - — — — _ — — 3 - 1 1 3 3 12 6 — — — 2 — — — — 3 3 12 6 — — 1 1 3 3 3 12 6 — - — — - - - Selo pri Šumberku....... — 1 - — — — 1 — — — — — — 6 i — 1 1 — 1 Raka........... 1 — - 8v. Križ pri Kostanjevici .... — — — — — 2 — - — — — — — — 1 — — 1 2 — — — — — — — — — _ — — — — — — — Š-Marjeta . ......... — — 1 1 — — — — — — — — — — — — — 1 — — 1 — — — — — — — — — — — - 1 — — — — — 1 1 3 6 6 24 12 — 1 Stari Terg pri Poljanah..... — — 1 — — 1 1 3 — — _ - i 1 1 3 3 12 Stara Cerkev........ — — — — — 1 — — — ; -• — 2 — — — — 3 3 12 s - — — — 1 — _ 1 1 3 3 3 12 6 1 3 12 i 1 t 3 3 6 — Tnrjak........... 1 1 1 3 3 3 12 6 — 12 6 — — — — 1 — — — 3 3 — - i — 3 1 1 — — — — — - 1 1 3 3 3 12 6 — — — — — — - Žiri............ • — — — — — 1 1 1 3 — — — - — — — — — — — — — ■ ~ 3 - — — — — — — 2 — — — H l is 6 — — 1 1 — — —1 i — — — — Šent-Vid pri Cirknici...... — — — — _ — 1 1 3 3 3 12 6 1 1 — 1 — 1 — _ — —■ — Begunje pri Cirknici...... — — — 1 1 — 3 3 12 6 — — — — — — Zagorje.......... i i 1 1 1 — 1 ~J 1 3 „ 3 3 12 6 - — — — — — — 2 1 1 1 J — — --1 1 1 — — — — 1 1 3 1 2 — 1 1 3 3 12 — — — — — — — — — — — - Bulgarija.......... Indijanski misijon....... i 1 _ _ — _ 2 1 1 8 10 4 22 14 - - 1 _ I — — _ 2 2 S ? 8 8 10 8 4 22 14 4 20*10 _ i 1 — — — - — — — — — — _ - _ TVehoUho o preporedomanfu hnfig. Vpljiv časništva in knjig prodira z veliko naglo-stjo in močjo med narod. Zbog tega je naloga tiska in vsega pisavstva tim tehtni ia in naj resnejšega po-mislika vredna. Ne le večni, ampak tudi časni blagor naroda je zastavljen na tem, kakošne so njegove knjige, kam se nagibajo, kam težč, in po kterih zgledih se ravnajo. Tisk in knjige imajo dandanašnji večjo moč kakor kedaj poprej. Če svoje misli po tiskovnem potu objavimo, imamo neštevilno množico poslušateljev in čitateljev, dostikrat celo narode in deržave. Tisk je tako rekoč berzovlak misel in želj za načerte in osnove človeškega uma, ki prevaža duhovne plodove raznih oseb od kraja do kraja, iz mesta do mesta. Na ta način, kar si zjutraj dal natisniti, lahko že zvečer napol-nuje vse ljudstvo z bolestjo ali pa z veseljem. Po tisku in knjigah se lastne misli neomejeno, naj ložje in naj bolj zanesljivo drugim poročajo. Kar si po knjigah objavil, je pa tudi stanovitno. „Verba volant, littera scripta manet". Beseda se zgubi, zapisana čerka pa ostane. Za tega delj pa tudi velikrat ni mogoče popraviti pred vsemi, kar je kdo napačnega spisal in dal natisniti. Stoletja in stoletja bodo potonile v tiru in ver-tincu časa, zdavno bo že tvoje truplo in rodovi, za ktere si pisal, trohnelo v merzlem krilu hladne zemlje; ali spisi tvoji bodo še živeli, brali jih bodo pozni potomci z veseljem in občudovanjem, ali pa z nevoljo in zamerzo, ko njihovi predniki, in sicer v svoj prid, ali pa v svojo škodo. Veliko stoletji je splavalo v neskončno večnost, kar so v pokoj šli pervi pisavci sv. pisma, kar so umolknili gerški, rimljanski in druzih davnih narodov pisatelji; vender njih dela še živijo, še se prebirajo, še rodijo dobre dobri sad, slabe pa strup. Velike so koristi in blagi nameni tiska; ali vsak tudi lahko sprevidi veliko protečo nevarnost. Ako so pisma in knjige berzovlak za naše misli in čuti, ki z nepopisljivo naglico teče iz mesta v mesto, je lahko umeti, da mora res tudi škoda nezmerna biti, ako se po knjigah laži in zmote razširjajo. Zakaj čitatelj stopi s spisateljem tako rekoč v duhovno dotiko, in skoro neprevidoma ga prešine mišljenje in čutenje pisateljevo, ter lahko da se po tem tudi ravnd. Ponujsljive knjige so prava dušna kuga za cele narode in za posamezne ljudi. Da bi se taka kuga odvračala, je postavljena svariteljiea, voditeljica sv. Cerkev. Ona, ki se ozira na posebnosti, razlike in potrebe časa, tudi te moči ne pusti v nemar, marveč skerbi za dobre, podučljive knjige, in skuša odverniti škodo, ki nastaja iz siabih, zanikarnih, pohujšljivih bukev in spisov. Nektere take spise, knjige itd. kar naravnost pod grehom in cerkvenimi kaznimi prepoveduje čitati. Nastane vpra šanje: Ali ima Cerkev k temu oblast? Odgovor. Cerkev ima ne le oblast, ampak tudi dolžnost tako delati. Ona je učenica, toraj mora učiti; voditeljica, ki mora voditi; oskerbnica mnogoterih zakladov, ki jih mora deliti. Cerkev je temelj resnice, toraj mora kazati, kje je resnica, kje pa ne; ona je svetilka, mora svetiti ; in slednjič, ona je sodnica, mora prepire miriti in razsojevati. Vkovaj jo v verige, preganjaj jo še tako neusmiljeno: vedno bo govorila in resnico oznanovala. Tako jo je njen Gospod in Zveličar vtemelil, in tako mora ostati. Verniki vse to spoznajo v apostoljski veri, rekoč : „Verujem v sv. kat. Cerkev". Kako more sv. Cerkev to bistveno nalogo zverševati, namreč resnico tudi drugim oznanovati in kazati, ako ne bi mogla določiti: nauk v tej knjigi je koristen, v uni škodljiv; ako bi ne mogla vernim paše prepovedati, ktera je nevarna, strupena, pogubna? — Protestant, se vč, ki cerkveno oblast spodbija, se po svojih načelih ne more pečati za njene določbe in vredbe; katoličan pa ji ne more in ne smč te pravice kratiti, kakor ne sam sebi nasprotovati. Zares si je tudi sv. Cerkev od pervega svojega obstanka do današnjega dne to pravo varovala in svoj nalog resno zverševala; kar bi ne bilo mogoče, ko bi ne imela k temu oblasti in dolžnosti. Tako Be bere, da so že aposteljni mnogo slabih knjig javno sožgali (Act. ap. 19—19). — V sledečih stoletjih je sv. Cerkev krivoverske spise obsojevala. Preslavni tridenški zbor (1545 - 1563) je pooblastil poseben odsek kardinalov, ki je osnoval zapisnik prepovedanih in kužljivih knjig. To so posnemali tudi naslednji papeži: Klemen VIII (1592—1605), Aleksander VII (1655-67), Benedikt XIV (1740 - 58), Pij VI (1775—99), Pij Vn (1800-1823), Leon XII (1823 - 29), Pij VID (1829—30); Gregor XVI (1831—46). Zadnji le-tih je še posebno ne le grajal izdavanje umazanih knjižtir, ampak tudi svobodni tisk, ki je vir nespodobnih spisov in ga imenuje ostudno in obsodbe vredno svobodo: „Deterrima illa ac nunquam satis ex-secrata ac ietestabilis libertas artis librariae ad scripta quaelibet edenda in vulgus". Ne smem še prezreti tudi blagega starčeka Pij a IX, ki v sredi šumečega in viharnega morja človeških strast svoj blagoslov del6 onim, ki spisujejo dobre izdelke in spodbudajo jih k nadaljevanju; kaznujejo pa tudi svoje nepokorne otroke s cerkvenimi kaznimi. Resnični dogodki spričujejo tedaj, da ima cerkev ne le pravico, ampak tudi dolžnost prepovedovati bres-verske in kužljive knjige in spise, II.) Ta prepoved je splošna in vetji za vse brez razlike. Zatoraj je ne sme nihče ondi izločevati, kjer je tudi sv. Cerkev ni izločevala. Nobeden se ne sm6 sam tej postavi umakniti, ako tudi misli, da za-nj ni vzroka, da bi se mu prepovedalo. Pač pa mora prositi Cerkev za dizpenzo, in ta mu jo tudi podeli, če je potreba. Kam pa pridejo naiodi, ki si vse včde le iz umazanih od Cerkve prepovedanih knj i g zajemajo? Ako knjige, ki bi oblaževanje in poduk človeškega serca morale pospeševati, brez obzira na božje in cerkvene zapovedi, bodi si v pesmih, pripovestih, romanih in igrah vedno ljudem in posebno mladini le to podajajo, kar mika njeno počutljivo poželenje in naj hujši strasti zbuja, se pogrezne ljudstvo v naj ostudnišo mehkužnost. Mladost se ostrupi, zakon se oskrunjuje, raztergajo se naj svetejši vezi družinskega življenja, nedolžnost ne najde več zavetja. Spisatelji od Cerkve prepovedanih knjig so sovražniki in preganjavci sv. Cerkve, in leti so sovragi tudi deržavi; kajti oni, ki naklepajo deržavno življenje razdjati, napadajo v svojih knjigah naj pervo verstvo in Cerkev, da bi tim ložej dosegli svoj namen tudi zoper deržavo. Zaničevanju božjih postav sleduje kraalo nespoštovanje deržavljanskih, in deržava, v kteri se spodkoplje vera s takimi spakami, nima obstanka in napredka, marveč bliža se ji pogin. Zgodovina starega in novega veka nam spričuje to v zgledih. Kaj je bil vzrok tistega strašnega prevrata, ki se je godil pred stoletjem na Francoskem, kterega nasledki so se daleč razširjali in se čutijo še sedaj, namreč, razuzdanost in brezverstvo. Že davno pred začetjem onega zla se je bila prederzna četa spuntala zoper Cerkev in vero. Njene knjige so napadale in zasmehovale kerščan-stvo, sv. Cerkev, in okužile so narodu lepe nravi. Zlo bo rabile neskušenost mladine, vsako, še najsvetejše sredstvo so poskušale, da so le dosegle svoj namen. Zabredlo je ljudstvo v spačencit, iz spačenosti v brez-verstvo, iz brezverstva v nezakonitost in slednjič v naj hujšo — nesrečo. Tako daleč dospe narod, ako noče poslušati dobro hoteče matere sv. Cerkve. — (Konec nasl.) JMesečni shod katoUsko-pnlUiske družbe rožnika t&7S. Naznanil je predsednik: 1. Da mesca majnika ni bilo mesečnega shoda zarad šmarnic, ki so se ravno o navadnem času naše seje obhajale po vsih cerkvah. 2. Da naš č. gosp. predsednik dr. Sterbenec, akoravno že precej terdneji v zdravji, se je podal na Dolcnsko za nektere tedne na oddih, da se popolnoma pozdravi, in upamo, da potem zopet stopi v naše delokrožje. 3. Da društvo se zlagoma množi, ker od 1. aprila je pristopilo zopet šest novih udov, nekaj iz Ljubljane, nekaj od zunaj. — Potem se je pristopilo k dnevnemu redu. Govoril je na pervo posestnik iz Smarije M. Ilovar o vradnij-skem jeziku in druzih željah ljudi po kmetih. Razložil jc najprej veliko naskrižje, kako sc dela z Nemci in Magjari in pa kako s Slovenci, ker uni povsod imajo svoj domači jezik po pisarnicah, pri nas pa se s tako silo derži tujega nemškega v škodo in mnogotere pritežnosti slovenskega ljudstva, ktero ima vender enake pravice do svojega jezika, kakor drugi narodi do svojega. Potem nadaljuje tako-le : Ali, častiti gospodje! tako vender ne sme zmiraj biti; enake bremena nosimo, enake pravice tudi tirjamo. Enakopravnost jezikov je sicer v osnovnih postavah §. ll>. zagotovljena, ali imamo jo le na papirji. — Prijatelj je prijatlju poslal rakov in pismo. Listonošu raki med potjo izlezejo ter prinese le pismo. Gospod prebere pismo iu reče: „v pismu so raki". — Prav, prav, da so v pismu, ker meni so vsi ušli, odgovori jlistonoša . . . Kaj tudi nam pomagajo samo napisani raki, kaj nam pomaga slovenščina v pismu, če je pa v kancelijah in po šolah ni? — Mi ne zaničujemo nemškega, ne kterega koli druzega jezika, ker vemo, da vsak jezik je Božji dar: pa tirjamo, da se v vradnije vpelje naš domači slovenski jezik, kterega zastopimo; kaj je vender bolj pravo, da se vradniki ravnajo po deželnem jeziku, ali pa cela dežela po birokratiških vradnikih? Ali je to prav: kar celi svet noČ3 imeti, le mi Slovenci bi morali? Kaj bi Nemci in Magjari rekli, ko bi se jim hotlo v tujem jeziku vradovati? Stavim, da bi raji iz kože skočili, kakor pa kaj tacega dovolili. Kolikokrat se zgodi, da ubogi kmet iz vradnije kako tožbo ali drugo pismo v nemškem jeziku zdelano v roke dobi, ko druzega ne razume, kakor belo in černo, da si mora potem tolmača iskati, ki mu pismo komaj na pol prebere, in dostikrat še napačno in ska-ženo, ko bi lahko sam ali njegov sin prebral, ako bi bilo v domačem slovenskem jeziku pisano; in lejte, tako dostikrat v vradnije pride, da sam nič ne ve, prav po kaj ; tamkej ga vradnik še le malo po kranjsko izpraša, potem jo pa spet moško na papirji po nemško ureže „no ist schon fertig", — zdaj se pa tukej pod-križajte, se ve da kmet, križev navajen, se podkriža in si misli: en križ več ali manj, to je vse eno; ali še le pozneje, ko natančnejše pozve, kako je v pismu zapisano, se začne za ušesom praskati, toda prepozno: kar je p sanoje pisano ; toraj ni čuda, daje toliko nepotrebnih tožb in zmešnjav med ljudstvom. Torej zoper tako kri- vično djanje oporekamo in slavne vlade prosimo, da naj se nemudoma v vradnije vpelje naš domači slovenski jezik, kterega zastopimo. Z žalostnim serccm moram pa še opomniti, da tudi naši nekteri slovenski župani in advokati niso nič bolji; le stopimo v njih pisarnice in vidili bomo, kako je s Slovenci, ker od ene strani so predobri in si mislijo, kaj bi gospodo žalil v kancelijah s slovenščino, ko vem, da se je bolj boje kot zelenec križa, od druge strani pa nimajo poguma, da bi se krepko pognali za domače vradovanje, misleči, potem nas pa še nobeden pogledal ne bo, kadar v vradnije stopimo, in lejte, tako zmirom počasno tuje kljuse jahajo, namesto berzega domačega konjiča. Ali predragi mi Slovenci, sramota je za nas in škodljivo djanje, da še sami pomagamo nem-škutariti; če hočemo do zaželenega cilja in konca priti, moramo sami to v djanji spolnovati, če; ar od vlade zahtevamo. Torej bi bil moj nasvet tale: Naj bi se vsi slovenski župani in advokati zbrali v občni shod k po-svetvanju, v kterem naj se določi obrok, termin, da od tistega dneva poČenši hočejo le v slovenskem jezika vradovati in slovensko pisane odloke prejemati*). Mi prebivalci na kmetih imamo pa še veliko druzih želja in potožb, kterih nekoliko naj samo omenim. Naša poglavitna želja je ta, da naj naša vlada dela vse v edinosti s sv. katoliško Cerkvijo, ker brez tega ne bo sreče ne za nas podložne, še manj pa za cesarstvo samo. — Poslanci naj se v novih volitvah taki volijo, ki bodo deržali s sv. Cerkvijo in ne bojo dopustili, da bi se Cerkvi nasprotne postave delale; kar jc pa Cerkvi škodljivih postav, tiste naj se spremenijo. Mi ljudje na kmetih slišimo, da se zmiraj tem in unim plače zboljšujejo; zdi se nam, da mnogi gospodje vse preveč skerbe sami zase, premalo pa za nas. Kdaj se bode pa nam kaj zboljšalo? Pride živinska kuga, pride slaba letina, pridejo druge velike nesreče, mi ter-pimo in stradež glodamo — po cele mesce brez kruha pri hiši; gg. vradniki in učitelji pa v enoraer kličejo: plačo, plačo nam povišajte! Kje čemo pa mi pomoči iskati, kadar nimamo s čira davkov plačati, kadar se pride rubit? Pa pravijo: Denarja manjka, ne moremo še kmetom pomagati. Nam se pa zdi, da bi se lahko v več reččh drugač gospodarilo in tudi nam bi bilo pomagano. Dajo naj nam tisti denar, s kterim se plačujejo liberalni listi, da psujejo naše duhovne, sv. Cerkev in njenega poglavarja. Dali naj bi raji za naše potrebe tisti denar, s kterim mislijo na noge pomagati tisti borzi na Dunaju, ki je šla na kant. Prijenjali naj bi pri davkih raji nam vsaj za dobro polovico tistih i 5 milijonov, ali še več, ki so jih za veliko razstavo obernili, pa bi cesarstvo ne bilo nič slabeje, ampak bolje. V tako hudih časih, kakor so zdaj, bi se moglo v vsih rečeh bolj varčno delati. Tako mi mislimo po svoji pameti. — Mi na kmetih imamo tudi željo, da naj bo mir v domačem taboru. Čemu so prišli nekteri razpor delat in ljuliko trosit, nam naše poterjene može in vodnike černit? Ti ljudje, ki hočejo vero z našega ban-derja zbrisati, nas ne bojo vodili, takih »komandantov" pa res nikakor nočemo ! Mi Slovenci smo katoličani, toraj vse za vero; smo domoljubi iu Avstrijanci, toraj tudi: za dom in cesarja! In k koncu: Bog živi Pija IX še mnogo let! Sramota pa tistim," ki jim smert žele! *) Sklonjeno je bilo, r je veči del bilo; ka-košen je bil to hrup, krič, hujskanje, vesoljni svet je bil v viharji. Kaj so imeli liberalni časniki opraviti! Kako so vpili: ,,Lejte, lejte, kaj se je zgodilo"! In glejte: pri vsem tem je pa doma — vol ležal!! Nekaj časa se jim je osrečevalo, da so na take bucike kazaje vola ležečega zakrivali; toda ni se več dalo. Prišle so gerde sleparije na dan; 14 dni ni bilo druzega govorjenja, kakor le: „Jaz sem slepar, — ti si slepar, — on je slepar, — mi smo sleparji; — jaz sem ogoljufan, — ti si ogoljufan, — on je ogoljufan, — mi smo ogoljufani" itd. Ni je bilo zdaj več „knoflice", da bi bili premogli z njo svet slepiti. — Ministra Hohen-wart in Schiiffele sta hotla iz kože izdreti borzo-judov-skega klopa: joj! kakošen vriš je vstal. — Boji se govornik s „Vaterldom." vred še druzih „Krachov", ker se narodi tako hujskajo, ker v verskih zadevah se še zmiraj od brezbožnikov ne dd pokoj, ker v socijalnem oziru ni prave razmere med plačo in zaslužkom itd. Po verni vši se v Ljubljano nazaj, vidi, da je vaa druga, kakor pa je bila pred 30 - 40 leti. Kakošne hiše in poslopja stoje zdaj ob dunajski cesti!... K temu smo dobili še stavbno društvo... Boji se pa govornik, da vse preveč gre v prid imenitnim in bogatim; za revne pa ne. Le v Blatni vasi tudi za ubožne nekaj mergoli. Vender pa je prebivalcev čedalje več ... Koliko oklicev! Reveži še za dražji denarje ne morejo stanovanj dobiti. Neka družina ni mogla drugje dobiti prebivanja, kakor v mestni hiši v „kejhah"... Kaj bo po zimi ? Ali bojo v mrazu umirali po ulicah ? — Če kdo hoče komu tudi kaj dobrega storiti, mu z denarom ni do3ti pomagano.... Na Francoskem je še huje v tem oziru... Mi bi radi pomagali, pa ne moremo; razglasimo saj te potrebe, sprožimo misel, da se začne skerb na to obračati. Poslednjič nasvet stavi: Naj se draštvo oberne do magistrata, da naj napravi za zdaj saj „barake" revežem, ter bojo imeli kam čez zimo. G. Regali meni, da bi bilo bolje oberniti se do hranilnice, ki bi bila tolike tisuče lahko bolje ober-nila, s kterimi zraven tega le tujcem zaslužek daje. Ali ni hranilnični denar iz dežele, da se naj veči del vse le tujim daje zaslužiti? — Po Dr. Kostovem nasvetu se izroči odboru, da naj v tem se posvetuje in stori, kar je moč. Gospod Dolhar potoži, kakošna nadloga se godi tudi mojstrom, ker rokodelski fantje nimgo ob nedeljah reda in strahu, iu pohajajo sem ter tje brez poduka v kerš. nauku, in tudi kar se cerkve tiče, nimajo mojstri potrebnih sredstev, da bi mogli pri njih opraviti, kar keršanska dolžnost zahteva. VeČ gg. bi dečkom rado poduk delilo; ali potrebno je k temu pooblastila od zadevnih krajev. Naj se tedaj kaj stori v tem oziru. Gosp. Tertnik se zlaga s tim predlogom in pristavi, naj bi mestna straža kaj storila zoper nered pri fantih. Pripoveduje, da lansko leto je šel z deržino iz mesta v nekem nedeljskem popoldnevu. V oglu neke kerčtne najde dve okni zagernjeni; čudno se mu zdi, pogleda v tisto stanico in najde — polno obmizje rokodelskih dečkov, na sredi bokal, pa kvartc v rokah. Kaj bo iz tacih pobov, ki rastejo brez vere in brez cerkve ? — Tudi ta zadeva je izročena odboru v daljni pretres. Gosp. prof. Mam je namesto nasvetov izrekel v god presv. Trojice tri besede in gorke želje. Pervo, da naj bi s? podpirali in razširjali le naši dobri kon-servativno-katoliški časniki. Drugo o letošnjem vremenu, ki ljudem kljubuje, kakor ljudje Bogu. Naj se hudobiji jez stavi; potlej bo Bog tudi vremenu stavil potrebne meje. Tretjo o prodajalnicah po ljubljanskem mestu, ki se zlasti od dveh let zmiraj bolj odpirajo ob nedeljah in praznikih — celo še tudi med Božjo službo, akoravno je v nektere tacih že tudi „Krach" udaril. — Pravi, da taki, bi ob nedeljah prodajajo, niso vredni, da bi tudi ob delavnikih verniki pri njih kupovali. Delajmo tedaj vsak po svoji moči in priliki takemu skrunjenju praznikov nasproti; vsak naj iše svoje pri-jatle, znance od tega odvračevati. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljabljane. (Blagor jim, kteri v Gospodu zaspe!) Ne more se tajiti, kar ekušeni večkrat tožijo, da v sedanji dobi šolska mladina peša na duhu in na telesu. Spodbudkov k dobremu ima sploh manj, izgledov in skušnjav k hudemu vedno več. Ako so bolj redki mladenči, kteri po sedanjih srednjih šolah zdrav i na duši dospejo do odločenega stanu, ali tudi že le do njegove volitve — so pa tisti toliko večega spoštovanja vredni, kteri se vendar le ved6 ohraniti. Prištevati k takim biserom smemo ranjcega Franceta Cimper-irana, kterega zgodnjo smert je Danica že naznanila. Taki blagi mladenči se ne smejo pozabljivosti izročiti ; želeti je, naj bi kteri sošolcev z bratovo pomočjč popisal nekoliko bolj na tanko življenje in djanje ranjcega. V dokaz rečenega in v spodbudo mlajšim učencem naj za zdaj „Danica" naznani njegovo poslednjo šolsko nalogo (morebiti poslednji slovenski spis njegov sploh — od 2. majnika 1873) o duhovadbi, iu prihodnjič še kaj druzega. Že iz njegovih spisov smemo nekako potolaženi biti o njegovi smerti in obračati nanj besede sv. pisma: „Starosti ne dela častitljive ne dolgo življenje, ne veliko število lčt, temuč umnost človekova velji sa sive lasč, in življenje bres madeža je velika starost... Zgodaj je končal, pa je spolnil veliko 16t; sakaj njegova duša je bila Bogu prijetna, zato je hitel ga vzeti izmed hudobij .. Po brin je bil, da mu ni hudobija popačila uma, ali da mu hinavšina ni preslepila duše". (Modr. 4.) Pel je le čedne pesmi. Imel je posebno bister um in blagočutno serce; pečal se je veliko s slovenščino, bolelo bolelo ga je pa, da se je tolika neotesanost vgnjezdila v novejši slovenski književnosti. Na-sltdva naj omenjeni spis. O duhovadbi. Človek, krona stvaijenja, je obdarjen z neumerljivim duhom. Njega vaditi,izobraževati in k mogoči popolnosti voditi, mu je najsvetejši dolžnost, najviši nalog. Glavni zmožnosti človeškega duh4 pa ste um in volja, ki se razodevate že v pervi mladosti. Treba je torej koj v per-vem času buditi um s tem, da otrok spoznava počasi, kaj je pravo, kaj ne, in zakaj ne; pozneje pa tuai mla-deneč ne smč zastajati v tčm, marveč s hrepenenjem po včdi mora poslušati modrih naukov, pridobivati si pravih pojmov o raznih stvarčh, bodi si po besedah učenih mčž, ali po knjigah v ta namen pisanih. Kakor se tel6 počasi razvija in vterjuje, tak6 je treba umu, ko je v pervem razvitku, priti na pomoč z dušno vajo. Poleg uma ima največo pomembo pri Človeku volja, kajti ona vodi naše misli in vsako dejanje. O kako imenitna je ta zmožnost, pa kako lepa,ako je volja blaga. Primerjati se d£ volja mladi rastlini, katera vzraste ravno ali krivo, kakor jo nagiblješ. Imčti mora pa volja dvč lastnosti, da postane človek značaj en (ker volja ni nič druzega, kakor značaj, se ve da le popolna), namreč biti mora prava in terdna. Da pa iz mladenča postane kedaj mož lepega, bla-sega značaja, kako bi t6 moglo biti drugač, nego da se vadi v mladosti po dobrem in pravem hrepeneti, blazega želeti, in tak6 zat6, ker je samo na sebi dobro in pravor Ce je kje vaja potrebna in koristna, gotovo je volji, ker sicer ni človek značajen in blag, ampak včternik, ki se giblje kakor terst pri najmanji sapi. Mož brez terdne volje ne zasluži tega imena, in kdor ne krepi svoje volje, hodi navadno po temi zm6t in je igrača divjim strastim, ki ga preje ali pozneje pogubč, kakor nam kaže sto in sto otožnih izgledov v zgodovini. Pač veliko važnost ima tudi spomin pri človeku, ker na nj stavi svojo vednost in učenost, umetnost in slednje delo. Da pa bo spomin ohranljiv, ni druzega Sriporočati, nego pogostna vaja. Spomin je kakor nož, okler ga rabiš, je svetel in oster, a položi ga za dalje časa na stran, zarujovi ti in zgubi prejšnjo ostrino. Enako je s spominom, ki se ne vadi po dobrih pripomočkih. Vaje potrebuje tedaj kakor tel6 takč duh, in ta tem bolj, ker je imenitnejši del človeškega bitja. Ne sme pa nikedar pozabiti človek pri dušni vaji zlatega vodila, ki mu bodi v tej zadevi stalno geslo: Initium sapientiae est timor Domini! Začetek modrosti je strah Božji. Po tem vodilu se razvija um, krepi volja za dobro in lepo, in vterjuje se spomin, z eno besedo, olikuje se duh človekov. — (Zlata maša.) V god presv. Trojice so prečast* gosp. vitez JožefHilmajer, kanonik Kurchperški, v Senklavžu slovesno obhajali petdesetletnico svojega mašništv a. Se prav čverstemu in serčnemu gospodu so pri naj svetejši daritvi stregli pp. nn. gospodje prošt in drugi kanoniki; izverstno petje in glasba na koru je spremljalo prelepo opravilo, ki se je z za- hvalno pesmijo sklenilo. Rojeni so bili prečastiti gospod 26. maja 1800 v Terstu, posvečeni ravno na svoj rojstni god 1823 od škofa Avguština Grubena v Ljubljani, 8. rožn. potem so imeli novo mašo v Kranji. Za duhovnega pomočnika so služili v Gradu pri .Jezeru, v Naklem in v Cerkljah skoz devet Ičt; 27. sušca 1823 so bili vmesteni za fajmoštra v Zaspem, kjer so pastiro-vali 35 lčt, toraj bivali v duhovskem pastirstvu vsega 44 Ičt; in 6. sveč. 1867 so postali kanonik v Ljubljani. — — O zadevah ^podpornega društva za duhovne ljubljanske Škofije.11 Gotovo se mnogim udom čudno dozdeva, da se nič ne naznanja o stanju društva. Vzrok temu je, da še do današnjega dneva tri dekanije niso naznanile svojih poverjenikov. Da bi udje vsaj nekoliko zvedili, se naznanja, da so po veČini glasov izvoljeni za dekanijske poverjenike sledeči p. n. gospodje: V de-kanijah Šmarijski, Kamniški, Starološki, Postonjski, Ternovski, Vipavski, Verhniski, Radoliški, Novomeški, Trebanjski, LeBkovški, Litijski, Cirkniski, Ribniški in Moravski bo poverjeniki dotični gg. dekani, oziroma kanoniki, za Kranjsko g. župnik Ant. Zamik, za Metliško g. župnik Janez Germ. Udov šteje društvo do zdaj 408, vsi duhovni ljubljanske škofije. Med temi je 12 vstanovnikov ; družnikov, ki so za vselej plačali, je 27 ; drugi so letniki, izmed kterih je 20 plačalo več kot po 3 gl. En gosp. župnik je društvu blagoserčno daroval 1000 gl. v obli-gaciiah; neimenovan dobrotnik je pa podaril obresti od 2340 gl., kterih kapital je pri privatnih naložen. Veči del so vpisani dohodki že plačani, in denar varno naložen. Sprejemnice se bodo razposlale čast gg. poverjenikom, kadar tri zastale dekanije naznanijo svoje poverjenike. Fr. Kramar, korar in začasni predsednik. — Sovražniki Pija UL — Z nezmernim poželenjem pričakujejo smerti sv. Očetu, pričakovaje pa sami zgi-njajo eden za drugim. Vsi laški liberalni časniki so več kot pobiti in prestrašeni, ker Bmert tako goropadno kosi in žanje med politiškimi možinami laškega kraljestva, piše „Unita" 8. rožnika. Znane so že besede, ktere je Zveličar govoril bogoljubni Mariji Lataste. Rekel je med drugim : „Poglej (starček, Pij IX!) svoje sovražnike; storim, da zginejo eni za drugimi, in zginejo za vselej". - Eden prav hudih Pijevih sovražnikov je zginil zopet zdaj, 5. rožnika, namreč Ver-ban Rataci, poprej enkrat že minister, Gariboldov pri-jatel. Kolik papežev sovražnik je bil, se vidi od tod, ker vsi papeževi dušmani se po njem cmendrajo in kremžijo, kakor pred kratkim časom po Macinu. Ni pa čudo, ako se razodevajo znaki bližnje zmage sv. Cerkve, ker Cerkev s svojimi verniki tako nezmerno veliko moli, in od Boga po Mariji pomoči prosi. Na Francoskem, Belgiškem, Laškem, in več ali maDj po vsi Evropi se stori toliko molitve za zmago sv. Cerkve, da sovražnike strah in groza obhaja. Čutijo moč molitve, zato hočejo celo tudi še molitev „ubiti", prepovedujejo ali pa saj zasramujejo procesije, Božje pota in vsaktere djanja v prid Pija IX. Na božjo pot v Carovaggio je bilo 4. maja prišlo 9 škofov in dvajset tisoč romarjev. — Na božji poti Imprunetta na Toškan-skem je bilo 18. maja 25.000 romarjev. Na Belgiškem jih je bilo 25. maja v Turcoingu 20.000, v Bois-u 18.000, v „du Lacu" celo 50.000; druzih 50.000 je prišlo v ravno ta kraj še tisti dan. — V Lourdes na Francoskem, ki Tagblattu zarad ondotnih neutajljivih čudežev strašno prigreva, prihajajo brezštevilne procesije. — V Rumilli na Savojskem je bilo 28. maja nad 25.000 ljudi. — V pričujočem mescu so v čast presv. Jezusovega Serca napovedane mnoge božje pota in molitve, posebno pa ▼ Paray-le Monialu, zibelki te pobožnosti, kjer je živela blažena Marija Angelska. 1. rožn. je bil tje pripeljal svoje vernike Masiljce ondotni škof; 2. rožn. škof Le-seleuc več duhovnij; 3. rožn. je bila ondi škofija Kam-braj ska; 8., 9., 10. Lijonska itd.; 20. pa bode veliko „n£rodovo romanje" na ta sveti kraj s posebnim od sv. Očeta podeljenim popolnoma odpustkom. „Unitk" piše, da silo druzih romanj se še pripravlja, in pravi: nemogoče je, da bi tolika edinost in stanovitnost v molitvah nam ne dosegla od usmiljenega Boga zmage sv. Cerkve in spreobernjenja njenim sovražnikom. Kako zoperne so sovražnikom vse katoliške ska-zovanja, je pokazal tudi minister Janez Lanza. „Uni-vers" v Parizu 6. maja je povedal, da minister je prepovedal posebne železniške vlake za Francoze, ktere Di vozili v Rim za 13. maja (rojstni dan Pija IX). To je naj lepši zgled „liberalne svobode." — (Srednje afrikanski misijon.) Odbor Marij ne družbe za srednje-airikanski misijon je dobil iz Har-tuma od avstrijanskega konzula Hansal-a poročila od 4. majnika t. 1. Ta dan ob 10 dopoldne je prišel v Hartum novi apostol, provikar prečast gosp. Komboni % vso svojo družbo, ki je bila razdeljena na dveh la-dijah. Bil je slovesno in prav priserčno sprejet. Vsa 5 ondotna naselba s konzulskim osebstvom na čelu ga je | pričakala ob bregu. C. kr. konzul je pozdravil g. pro- 6 vikarja na barki v imenu konsulstva in vse naselbe ; 2» ob enem ga je v imenu vsih zahvalil, da je spomnil !? dolgoletno željo naselbi, ker je redovnice vstanovil v ^ Sudanu, da tudi žensko mladino učijo in olikujejo. Ko _ je provikar iz barke stopil, ga je obilna množica po-m zdravljala z neprenehljivim streljanjem in ga spremljala v misijonsko hišo. Tam so se mu predstavili udje 0 naselbe, ki so bili v posebno velikem številu zbrani. J Gcsp. provikar j a po kratki zahvalni molitvi v misijon-7? ski kapeli v posest vzel misijonsko hišo in pričel je ■5 svojo delavnost. Bog daj svoj blagoslov! — — Birmanje v RadoljŠki dekaniji: 22. junija v S> Radoljci, 23. na Jesenicah, 24. v Kranjski gori, 25. 1 v Gorjah, 26. v Bistrici bohinjski. — 15. junija v Cirk-ljah na Gorenskem, 6 julija v Smariji. Binkostne praznike je bilo nad 1.600 otrok birmanih U Kranja. {Zahvala.) Masgr. Globočnik je 30 živenjepisov svetih Kocijanov izročil podpisanemu, da naj je razdeli mladeži gimnazijski. Mesto zveseljenih učencev se velečastnemu gospodu, blagemu prijatelju domače mladine, očitno zahvaljuje T. Zupan. Iz Krope, ob koncu majnikav (Smamice. Pervo sv. obhajilo. Bivši misijon.) Prelepe Šmarnice v čast Marije D. se pri nas z velikim vaseljem in pobožno obiskujejo. Imamo jih zvečer zato, da ljudje dela ne zamujajo. Mora pa tudi to priserčno opravilo vsacega veseliti — toliko bolj, ker mladina, posebno dobre deklice oskerbč, da se kapela in altar M. D. škupulirske prav lepo vsako leto okinča. Prav hvaležni smo prečast. gosp. fajmoštru za to priserčno lepo opravilo, ki gotovo tudi veliko dobrega sadu rodi. Drugo veselje nam je bilo pervo sv. Obhajilo, ki so ga gosp. faimošter, akoravno bolehni, po dolgem iu trudivnem poduku pretečeno nedeljo slovesno napravili otročičem. Otroci se snidejo o taki priliki že pred pervo sv. mašo v duhovski hiši. Od tam, ko zazvoni, grejo po dva in dva zversteni v Cerkev, fantiči naprej, za njimi snežno belo napravljene deklice, z vencem na glavi, s šopkom v roki. Pred njimi gresta strežnika z bandercima, za njimi gosp. fajmošter. Obhajani so med mašo; prčd in potlej je primeren govor. Po toliki duhovni sreči in veselju dobe v duhovski hiši sajutrek in s spominki pervega sv. Obhajila se vsi srečni in veaeli domu vernejo. Ravno perve dni mesca majnika pred štirimi leti je bil v naši fari sveti misijon skoz osem dni. Kako zveličanski so bili tisti dnevi! Koliko se je molilo, spo-vedovalo, koliko imenitnih naukov so prejemali vsi stanovi in vsak posebej. Da očetje jezuiti za svoj trud toliko preganjanje terpe od liberalcev, to je žalostno brati po časnikih. Tudi pri nas se kteri tacih najde, ali naš bistri zrak mu ne tekne. Zlo je ginil misijon ljudi. Pa marsikteri si je mislil: t o bo krpali pozabljeno; toda motil se je. Sad se je ohranil, in še vedno bolj klije. Napravile so se družbe m6ž, žen, fantov, deklčt, in vse družbe so si zvolile svoje patrone: možje imajo sv. Jožefa in sv. Lenarta, farnega patrona; žene sv. Ano in obiskanje M. D.; fantje sv. Alojzija, angelskega mladenča; dekleta sv. Barbaro, vsi skupej pa najdenje sv. Križa. Ko pride god kterega si bodi stanovskega pomočnika od družbe, si taisti z veseljem naj mejo sv. mašo z blagoslovoma pred misijonskim križem v stranski kapeli. V toliki časti pa imajo sv. Križ, da malokdo gre iz cerkve, ki bi nekoliko ne pomolil pred njim ali ga sicer ne počastil. Tisti dan tudi pristopijo družbeniki k Božji mizi. Pred sv. križem je zmiraj okinčano s cvetlicami in sve-tilnicami v več barvah, k čemur žene največ pripomorejo po skerbnem cerkveniku. Skerbni so tudi družniki, da bi kteri zavoljo nelepega življenja ne bil iz družbe izbrisan. Lepo je, ker si tudi med seboj pomagajo, če kteri zboli ali umerje, drugi družniki pripomorejo in storč, kar je potrebno. Naj veči dobrota je, da pri mladini ni nespodobnega življenja, odkar je bil misijon. Sme se toraj reči, da pred štirimi leti tukaj obhajani misijon je rodil dober, vesel, zveličanski sad. Smč se sa-klicati: Bog nam ohrani misijonarje in misijone! Ribnica, 5. rožn. — Šesta nedelja po vel. noči je bila za našo ribniško faro vesel dan; blagoslovila sta se težko pričakovana stranska altarja. Izgotovil ju je gospod Matelič, delovodja pri vdovi ranjega kamnoseka Ign. Tomana v Ljubljani, iz nabrezinskega marmeljna, v kterega je še mnogo druzega vloženega, tako okusno in lično v romanskem zlogu, da se je pokazal vseskosi mojstra, kterega smemo z dobro vestjo, bodi si za delo kakor tudi za ceno, vsim cerkvenim predstojništvom živo priporočati. Sliki, ena Matere Božje roženkranske, druga sv. Janeza apost. in evangelista, je slikal slavnosnani umetnik gosp. Volf v Ljubljani. Njegovo delo hvaliti bi se pač reklo vodo v Savo nositi, to mi bode slednji prisnal, kdor je vže ktero njegovih slik vidil. Kipe sv. Jožefa, sv. Antona puščavnika, sv. Neže in sv. Uršule je zveršil podobar gosp. Zajec v Ljubljani, iz gipsa, in tudi od teh se sme reči, da delo mojstra hvali. Hvalno moram omeniti verlih ribniških iaranov, kteri so pred nekoliko leti si sozidali novo velikansko cerkev, da je ni kmali enake. Pred dvema letoma napravili so krasen veliki altar iz nabrezinskega marmeljna, lani veličasten križev pot, letos kamnita stranska altarja, in že ima v delu naš domačin gosp. Goršič nove orgije s 26 spremeni za našo farno cerkev. Dasi-ravno je Ribničane hudo prijelo tako cerkev sozidati in jo primčrno okinčati, vender njih radodarnost ni opešala, kar se je zopet sijajno prikazalo pri zadnjem darovanji za cerkev o blagoslovljanji stranskih altarjev. Posebno hvalo in zahvalo moram izrekati našemu vis. čast župniku in dekanu gosp. Martinu Skubicu, kteri s neutrudeno vnemo delajo za vredno olepševanje naše farne cerkve; nad njimi se vresničujejo besede kraljevega psalmista: „Dilexi decorem domus tuae". Bog po-verni gospodu stotemo njihov trud, kakor tudi poštenim ribniškim faranom njihovo darežljivost. „Narod" pretečene sabote št. 124 je duhovnike Rib. jako osupnil zarad dopisa iz Doba. Kdo bi si bil mislil, da se bo to zverglo na duhovništvo, ko se je vender duhovščina na leči, pri vel. noč. spraševanji in o vsaki priliki še privatno zoper sleparstvo vzdigovala"! — Razgled po srelu. Y Splita (Spalato) v Dalmaciji ima v kratkem na svitlo priti znamenito zgodovinsko delo „o cerkvi v Splitu (Saloni), ki je vstanovljena od sv. Petra po njegovem učencu Domniju Antijohejcu v 11. letu cesarja Nerona". Obsegalo bode delo tudi apostoljski red vsih nadškofov pervostoljnikov na Dalmatinskem, Hervaškem in v Albaniji, in ozališano bode s 4 podobami. — V ravno omenjenem mestu so v rak ah pervostoljnikov našli, da desna roka preč. gosp. Štefana Cupilla pervostoijoika nadškofa dalmatinskega, hervaškega in albanskega, je od 14. grudna 1719 ostala popolnoma nestrohnjena. Tega višega pastirja je Petrocelli imenoval „apostolj-skega", papež Inocencij XII pa „druzega Frančiška Salezija." Pisma za posvečevanje njegovo so v Rimu. Ogerski pervostoljnik Simor pojde v ta namen v Split, bode v pričo cerkvenega in deželskega odbora vso reč Itreiskal in saj do 14. grudna (obletnice ranjc. Cupil-i-a) preiskavo v Rim poslal. Rake se bojo odperle, ostanki osmerih tam počivajočih prelatov se previdno vzdignili, in deveti je brez dvombe pervostoljnik Cu-pilli z nestrobnjeno roko. To poterjuje preč. prošt v v Makarski g. Jožef Ciobarnich (Čobarnič) v svojem delu „o apostoljskem redu nadškofov Splitskih, nekdaj Saloniških. V Amsterdama je 5. rožn. nanagloma umeri gosp. Loos, tako imenovani janseniški ,,erzbischof". Tisti dan, ko je bil v Koloniji od „altkatolikov'' profesor dr. Hubert izvoljen za nemškega »missionsbischofa", je „erzbischofa" uireškega Loosa, ki bi bil imel unemu škofovski red podeliti, zadela roka Božja. Razne novice in naznanila. Telegram Algirskega nadškofa do kardinala Antonelli a od 16. maja naznanja; da afrikanski škofje, po tolikih stoletjih zedinjeni v okrajnem koncilu v Algiru, sporočajo Njih Svetosti svoje sinovsko češenje; z dnhovstvom in verniki vred goreče molijo za ohranjenje Njih življenja in za zmago nad nezbožnostjo, ter prosijo apostoljskega blagoslova. To je veselo znamnje edinosti in moči sv. Cerkve, ktera se bode toliko bolj vterdovala in razširjala, kolikor bolj jo mavtarji čertijo in preganjajo. — — Nesreče na morji so bile mesca aprila letošnjega leta strahovite. 155 bark jadrilnic je čieto po-končanib, namreč: 75 angleških, 16 francoskih, 10norveških, 9 nemških, 9 amerikanskih, 6 laških, 6 olanških, 5 greških, 5 švedskih, 4 avstrijanske, 3 danske, 2 španj-ski, 1 portugalska, 1 ruska in 1 mesikanska. Med temi jih je 31, ki mislijo, da so zgubljene, ker se o njih nič ne vč, 15 parnikov je Čisto vgonobljenih to je: 8 angleških, 4 amerikanski, 1 nemški, 2 španjska in en trancosk. Ali niso take strahovite škode „znam-nja na morji?" Pravijo, da Prus se je ustrašil Mak Mahona kakor „katoličana", toraj kakor prijatla papeževega. To in ravno čudno, ako se luteran Bizmark ustraši katoličana predsednika, bolj Čudno je, ako so katoličani sicer veseli kacega „merzlekarja" do sv. Cerkve, ali celo papeževega in verskega sovražnika, ustrašijo žepa poštenega katoličana; tacih zgledov se nam celo na Slovenskem ne pogreša. Tudi Dunaju se v tem oziru ne čudimo, ker tako terde zaspanosti en sam „pretres" ne more prebuditi. Sicer pa po novem naznanilu za priznanje nove francoske vlade pri vladah ni nikakors-nih zaprek. — Rataci, kakor naznanujejo, je umeri in pokopan bil brez duhovna in brez križa. Kaj pomaga njegovi ubogi duši ves liberalni lagoj in pokopni šum ? — V novi eri se ne praznijo le samo šolske, ampak tudi po-slanške klopi; laški parlament v Rimu je imel 7. rožn. 17 post&v na glasovanji, pa zastonj, ker ni bilo dost-nega števila glasovalcev. To ni čudno, zakaj kadar človeku namesto sv. Dul.a satan v sercu prebiva, se mu nobena reč prav ne poljubi. — Pred sv. Očetom je bil 7. rožn. poslanec parognay-ske republike in jim je izročil svoje poverne pisma. Na Francoskem letos niso imeli nobenega zaderžka procesije sv. R. Telesa, ki so bile lani prepovedane. — 7. rožn. je bila v Madridu oklicana zvezna republika nekako središče evropejskega socijalizma. Vlade evrop. so se previdile, zato je niso hotle priznati, razun Švice. Med tem pa karolovci napredujejo s svojimi zmagami. Liberalnh se boji Šmarnic. Tagblattu je neki kam-nišk (?) „modrijan" „pojamral", da ljudje toliko čaša zgubč „z Marijnimi opravili!" — Zakaj ni raji potar-nal, da se toliko časa zaverže s pisanjem in branjem časnikov, ki samemu Bogu in svetnikom časti ne pri-vosijo in si s tem še pisatelji pogubljenje služijo ? Sv. Alojziju (Za bližnji praznik.) 1. 2. Svetla zvezda primiglja, Draga je očim, Z nlba sije viSnjev'ga, Daje up ljudem. Zvezdi je Alojziji ime; Vsi to zvezdo naj častč? 3. Sveti žar nedolinosti Kinča tvoj obraz; Venec Božjih čednosti Daje rajski kras: Angelom si vesel6st, Čisti vari h za mladost! 5. Mučil trud te je gorik, Križ ti dal je moč; Ti skušnjavec delal mrak, Križ racgnal je noč: Križ Gospoda Jezusa V vojskovanju zmago d&! Trudna pot ti je v nebč: Le na zvezdo glej! Varno te peljala bo. Zvezda v sveti raj: Svetlo sveti vsakemu, Zlasti ljudstvu mlademu. 4. Rad Marijo si častil, Čistega Serca; Si za Mater jo slavil Že od mladega; Veseli S se zdaj pri nji V tovarsij augeljski. — 6. Jezusovo ti Tel6 ReSnje — bilo jed; Zdaj ga spremljaš s slavnostjo Sredi rajskih Čed. Prosi, •vet' Alojz, za nas, Zdaj ino na zadnji čas! S. Gaberc. nuhormke spremembe. V Lavantinski škofiji, č. g. Matej Pintar,je postal župnik pri sv. Martinu v Rožni dolini, in č. g. Miha Plešnič, I. kaplan v Zavcu. Kuraciji sv. Miklavža in sv. Marjete v Laški dekaniji ste v fare po-vzdignjene. — Umeri je č. g. Gregor Počan, bivši kurat v Kebelnu, 14. maja t. 1. R. I. P. nobrolni darori. Za sv. Očeta. Po č. g. F. Spendalu 2 gld. st. den. v sr. — Po g. Dolencu neimen. 1 gld.; prosi sv. blagoslov zase in za otroke. — „Gloria in exelsis" 3 gld. Za Kalvarijo in cerkev sv. Jožefa. Po g. Dolencu 6 gld. ^ Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu. Od sv. Lenarta 1 gld. 70 kr. Za g. misijonarja J. Cebulja. Več deklic č gld. 60 kr. — Neimenovana roka 2 stari dvajsetici. — Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in saložniki: Jožef Blaznikofi dediči v Ljubljani.