HEMATITNA mineralizacija ¥ hrastnem Boris Berce Z geološko karto, 2 skicama, s 3 profili in 3 fotografijami Uvod Hematitno rudo v H rastnem so odkopavali do leta 1857. Lastnik rudnika je bil tedaj grof Auersiperg. Sledove teh del opažamo po odvalih in vdrtinah. Ko je prenehala delovati topilnica v Dvoru pri Žužemberku, je zamrla tudi rudarska dejavnost. Mineralizacij a je postala ponovno zanimiva, ko so trasirali progo Ljubljana—Novo mesto. Zato je bilo leta 1890 podeljenih šest prosto-sledov v okolici Sent Ruperta, Cirnika in Ostržnika. Raziskovanja so se začela šele leta 1912. Ostanki te dejavnosti so še dobro ohranjeni. Glavne preiskave so bile v neposredni bližini Hrastna. Nekako 500 m severozahodno od vasi so s kratkim rovom odkrili pod 1,5 m debelim humusnim pokrovom 2 X 4 X 22 m veliko rudno telo, ki je dobilo ime I. Hofmannova žila. Okrog 23 m jugozahodno od tod so našli mineralizacijo, ki so jo imenovali II. Hofmannova žila. Zahodno in približno 20 m niže od ustja rova I. Hofmannove žile, so postavili rov Paula-Hofmanna, ki je bil dolg okrog 15 m. Iz- njega so napravili tudi 13 m dolg prečnik', s katerim so presekali 0,8—1,2 m debelo orudenjeno cono. Na Hribu so izkopali jašek Kurt Hofmann do globine 28 m. S tem jaškom so presekali orudenjene plasti v .globini' 6, 12 iin 16 m v debelini 1,0, 1,4 in 2,4 m. Pri 27. metru so ponovno zadeli na mineralizacijo, ki pa je niso prebili. Na Vihru so našli mineralizacijo v debelini okrog 1 m; imenovali' so jo III. Hofmannova žiila in IV. Hofmannova žila. V dolini proti Ciirniku so izdelali v jugozahodni smeri 10 m dolg rov Sv. Roka, ki je imel na 70. metru rudne siledove. Vzhodno od vasi Hrastno v kraju Dule so izdelali jašek »Dob« do globine 16 m; na rudo so zadeli' v globini 4—4,80 m in 5,80—8,80 m. Novejša raziskovanja segajo v leto 1937. Tedaj so ponovno odprli rov do I. Hofmannove žile in ga nadaljevali v dolžini 100 m. S tem delom niso odkrili nove mineralizacije. Poleg tega so odprl-i rov, ki vodi do jaška Kurt-Hofmann; 200 m vzhodno od tod so očistili stari rov in vzporedno z njim izdelali rov Milan. Raziskovali so tudi z razkopi in odkrivanji humusne plasti. V letu 1952 je Geološki zavod nahajališče ponovno preiskal, da bi mogel oceniti njegovo gospodarsko vrednost. Pregled kamenin v neposredni bližini mineralizirane cone Stratigrafsko najnižjo stopnjo ožjega mineraliziranega območja predstavljajo črni glinasti skrilavci s sljudo, ki dzdanjajo v jarku južno od Hrastnega v bližini kote 351. Ker so odkriti samo na nekaj m2, jih ne moremo točneje horizontirati; verjetno spadajo v karbon. Nad njimi so razviti dokaj debeli skladi rdečih, redkeje vijoličas-to-rdečih peščenjakov in skrilavcev z zelo spremenljivo glinasto primesjo. Ponekod so peščenjaki in skrilavci razbarvani zaradi izluženja železa. Sl'juda je dokaj pogostna ter se pojavlja v drobnih luskah. Zasledimo tudi vložke skrilavcev in peščenjakov, ki vsebujejo nekoliko več železa. Pod mikroskopom opažamo, da lokalno zeleno barvo skrilavcev povzročajo zrnca glavkonita in izjemno majhni delci klorita. Više ileže sivi sljudnati' skrilavci s spremenljivo apneno primesjo dm raznobarvni, drobnozrnati peščenjaki). Plasti Skrilavcev in peščenjakov niso sklenjene, pogosto jih nadomešča dolomit, ki je po večini neplastovit. Pretežno je svetlosiv s prehodi od belega do temmasivega. Medsebojni odnosi teh skladov so dokaj komplicirani. Na grebenu vzhodno- od kote 320 leže rumeni peščeni skrilavci na dolomitu. Južno od kote 537 pa padajo enaki peščena skrilavci pod dolomit. Kontakt med dolomitom in peščenimi skrilavci vzhodno od iste kote je vertikalen. Rdeči skrilavci in peščenjaki' nastopajo v širši okolici na meji med paleozoikom in mezo-zoilkom ter v zgornji triiadi. V prvem primeru kažejo plasti precej enakomeren razvoj, v zgornji -triadi pa se faoies spreminja. Ustrezni horizont zgornje triade je v območju Hrastna v apnenem razvoju. 2 km od Hrastna je C. Germovšek našel v skrilavcih, ki leže na že opisanem dolomitu, školjko Daonella lorrvmeli Wissm, ki nedvomno dokazuje wengenski oddelek ladinske stopnje. Na podlagi tega moremo skrilavce in peščenjake zaenkrat uvrstiti v werfensko stopnjo ali pa celo v zgornji del perma. Tektonika Teren je močno- razgiban. Ker tše nimamo geološke karte širše okolice rudišča, -ni mogoče povezati opazovanih prelo-mmic z glavnimi tektonskimi linijami. Na -terenu je jasno nakazana prelomnica vzhodno od mlina Rebolj. Predstavlja jo meja med dolomitom in na njega narinjeni-mi -rdečimi peščenjaki. Poleg te prelomnice, ki -poteka v -smeri sever—jug s premikom proti zahodu, poteka vzporedno z njo -druga, med dolomitom in skrilavci južno od Vihra od kote 537 proti koti 320. Prelomnica je jasno razvidna iz 3. profila (1 .si.). Proti jugu jo prekrivajo a-luviialne naplavine. Prečno na obe prelomnici poteka od kote 320 vzdolž kontakta med peščenjaki in skrilavci ter dolomitom proti vzhodu v smeri kote 386 -tektonska 'linija, ki je nakazama že v morfologiji terena s stranskimi dolinami. Označuje jo, kakor so pokazala raziskovalna -dela v Močilah, majhna -luska, ki: je -narinjena z juga proti severu. To luskam je je za raziskovalna dela izredno neugo-dno, ker loči mineralizirano območje v -dve, tektonsko ločeni enoti. 1 2 3 cm c::: J Ruda Iron-are Rdeči skrilavci in peščenjaki Red slates amd sandstones Zelenkast in siv skrilavec Greenish and grey slate Porušene in zasipane cone Shattered and filled zones Dolomit Dolomite Prelom Fault Drse Slick ensides Drse v stropu Sliokensides (in the back Vpad Dip Vpad v stropu Dip in the back Vzorci, vzeti z brazdo Samples taken by channeling Vzorci vzeti v posameznih kosih Samples taken in the single pieces 2. si. Jamska karta rova Močile Fig. 2. Mine map of the Močile adit Hematitna mineralizacija v Hrastnem Iron Mineralisation at Hrastno I. tabla Plate I 1. slika Hrastno. Luskasti agregati hema-tita okrog kremenovih zrn. Paralelni nikoli. 135 X. Fig. 1. Hrastno. Scaly coats of hematite around quartz grains. Nicols parallel. X 136. 2. slika Hrastno. Hematitna zrna in luske v glinastem vezivu. Paralelni nikoli. 135 X. Fig. 2. Hrastno. Hematite grains and scales with argillaceous cement. Nicols parallel. X 135. 3. slika Hrastno. Večje zrno hematita v konglomeratni osnovi. Paralelni nikoli. 240 X. Fig. 3. Hrastno. Greater hematite grain in conglomerate-groundmase. Nicols parallel. X 240. SW WN Geologija — Razprave in poročila 2 i PROFIL - SECTION 1. PROFIL - SECTION 1 Geološka skica okolice Hrastna Geological sketsh of the Hrastno vicinity Legenda — Legend črni glinasti skrilavci Black clay slates rdeči skrilavci in peščenjaki red slates and sandstones pisani peščenjaki sandstones of different colours dolomit Dolomite naplavine Alluvium rov Adit zarušen rov Caved in adit zarušen jašek Caved in shaft izdanek Outcrop Merilo — Scale 1 : 10.000 Berce: Hrastno Mineralizacijo nahajamo v obliki vložkov in tektonsko porušenih leč v zgornjem delu rdečih peščenjakov in skrilavcev. Ruda nastopa kot vezivo v kremenovih brečah in peščenjakih. Kremenova zrna imajo različen premer. V slabše orudenjenih kameninah prevladuje kremenovo in glinasto vezivo. Manjša premikanja ob luski so v rovu Močile jasno izražena. Med tektonskimi procesi so se mineralizirani vložki drugače premikali kot rdeči peščenjaki in skrilavci. Takšno diferencialno gibanje je nastopilo zaradi razlik v trdoti med mineralizirano cono, ki je močno kremenova, ter mehkejšimi peščenjaki in skrilavci. Prvotno enoten rudni horizont so premiki raztrgali v različno velike čoke. Kjer je mineralizacija vezana na bolj drobnozrnate breče in peščenjake, ne opažamo toliko razlik v premikih med obema horizontoma. Takšni predeli so reagirali pod tektonskimi pritiski manj kakor skrilavci ter zato opažamo, da so več ali manj obdržali prvotno lego. Razikopi v neposredni bližini rova Močile, kakor tudi rov sam, lepo pojasnjuje te odnose. Rov poteka v skrilavcih in peščenjakih, ki mestoma vsebujejo rudne čoke, vedno ostro omejene proti peščenjakom in skrilavcem. Smerni rov seka 12 cm debel vložek dolomita v spodnjewerfenski seriji, ki je najverjetneje tektonsko vrinjen. V zahodnem boku je dolo-miitni vložek ostro omejen 1 m od tal, dočim sega v vzhodnem boku do tal rova. Dolomitni vložek vpada vzporedno z narivno ploskvijo. Rov se nadaljuje v rdečih skrilavcih in peščenjakih do tektonskega kontakta z dolomitom, oib katerem najdemo, v zdrobljenih skrilavcih posamezne dolomiitne leče. Vzhodni odcep seka rdeče skrilavce in peščenjake, mestoma tudi manjše orudenjene cone (2. si.). Mineralizacija in analize Rudo predstavlja v glavnem hematiit, limonita je zelo malo. Hematit nastopa kot vezivo med posameznimi zrni kremena. Pomešan je z glinastimi primesmi. Pod mikroskopom ga opažamo v različnih oblikah: 1. Največkrat je razvit v obliki veziva okrog kremenovih zrn v luskastah agregatih, katerih daljša os je normalna na ploskev kreme-novega zrna. Takšen razvoj je povzročilo večje število istočasnih kristalnih zasnov v omejenem prostoru med kremenovimi zrni (I. tabla, 1. si.). 2. Pogosto opazujemo hematit v obliki zrnc in lusk v glinastem vezivu. Lokalno so delci hematita nakopičeni (I. tabla, 2. si.). 3. Hematit nastopa v obliki posameznih večjih zrn, ki so verjetno nastala z rekristalizaci j o (I. tabla, 3. si.). 4. Osamljena drobna zrnca hematita (0,001 imm) zasledimo tudi v rdečih peščenjakih. Mineralizacija močno variira v vsakem posameznem čoku. Zato je razumljivo, da se pojavljajo za železo pri nekaterih analizah dokaj visoke vrednosti, ki so v povprečku mnogo nižje. Stare analize vzorcev so naslednje: kos iz jaška Kurt Holmaim kos iz I. Hofmannove žile kos iz IV. Hofmannove žile kos iz rova Paula Hofmarm kos iz razkopa na Vihru 57,55 %Fe (1912) 51,75 %>Fe (1912) 55,83 %>Fe (1912) 39,15 %Fe (1912) 31,15 °/oFe (1912) 1 2 3 4 h2q 0,95 0,22 0,32 1,11 žaroizguba 0,89 0,53 0,86 11,74 Si02 20,78„ 14,01 55,70 11,03 Fe 45,22 59,67 24,56 4,50 Al 4,10 0,15 2,57 4,08 CaO sled sled sled sled Mn 0,33 0,16 0,12 39,03 S sled sled sled sled p sled sled sled sled As sled sled sled sled Analiza št. 1 je iz Analiza št. 2 je iz Analiza št. 3 je iz Analiza št. 4 je iz Vzorčevianje, ki sem ga izvedel vzporedno z raziskovalnimi1 deli, je dalo naslednje rezultate: Vzorec SiOa AlsCs Fe2C3 CaO MgO žar. vi. P Mn I. 78,08 3,45 10,30 0,83 1,25 1,89 0,40 II. 78,81 7,13 9,52 1,02 1,16 1,94 0,34 III. 83,78 6,63 6,87 0,65 0,72 0,84 0,41 V. 70,40 13,12 10,60 0,83 0,62 3,47 0,45 VI. 59,62 3,32 34,38 1,02 0,42 1,20 0,24 VII. 78,25 8,84 7,14 0,92 1,61 2,19 0,31 0,04 sl VIII. 61,57 4,04 30,41 1,20 1,24 1,51 0,37 IX. 78,45 3,33 15,47 0,55 0,70 1,42 0,42 sl sl X. 71,88 5,01 19,71 0,65 0,42 1,75 0,30 112 26,16 1,12 65,11 0,42 si 1,62 0,31 0,08 114 29,40 3,30 63,81 0,79 si 1,33 0,40 0,05 115 66,72 3,15 27,22 0,34 si 1,14 0,37 0,06 115 70,10 1,19 25,11 si sl 1,11 0,02 0,08 117 18,21 1,57 76,17 0,63 si 2,27 0,90 0,10 werfenski skrilavec 71,97 18,72 5,95 0,37 0,51 3,28 0,41 Mn-kos 20,64 5,20 38,72 1,27 0,72 11,56 1,55 sl 22,45 Z rimskimi številkami označeni vzorci so vzeti z brazdo, z arabskimi številkami označeni vzorci predstavljajo kose iz izdankov. „ Analize kosov iz izdankov se precej ujemajo s podatki starih analiz, vendar ne predstavljajo povprečja. Prav tako nam tabela kaže obratno razmerje med količino Fe203 in Si02. Povprečni odstotek železa je običajno pod ekonomsko mejo-. Samo ponekod so čoki toliko mineralizirani, da bi se jih izplačalo odkopavati. Zaradi primerjave navajam na koncu tabele analizo werfenskega skrilavca, ki se glede vsebine Si02, A1203 in Fe203 bistveno ne razlikuje od slabo mineraliziranih vzorcev. Navadno vsebuje ruda zelo nizek odstotek mangana. Pred ustjem rova, ki vodi v smeri proti jašku Kurt Hofmann pa smo našli vzorce, ki so bogatejši z manganom. Zadnja analiza nam kaže sestav takšnega kosa. Nastanek mineralizacije Na podlagi dosedanjih preiskav sklepamo, da je mineralizacija najverjetneje nastala pod približno enakimi pogoji kakor rdeči peščenjaki in skrilavci. (Schneiderhohn, 1944, pp. 171—173). Ob pogojih aridne klime se je razpadli material, ki je vseboval tudi železno rudo, v deževnih dobah kopičil v plitvih kadunjah pustinje. Železovi minerali so pri tem prešli v raztopino. Železo je izpadlo kot hidrogel in se po vsej kadunji enakomerno odložilo v obliki prevlek okrog kremenovih in glinenih zrn. Verjetno pripada enakemu tipu mineralizacija v bližini vasi Rešetari pod Gorjanci. Ostala nahajališča železnih rud na Dolenjskem, Kočevskem in Notranjskem pripadajo železno-boksitnemu tipu v rabeljskih skladih. Sprejel uredniški odbor 16. junija 1954. IRON MINERALISATION AT HRASTNO In the immediate neighbourhood of Hrastno north of Mokronog there occurs a minor hematite mineralisation. Exploitation to a limited extent took place in the 19th century as long as the simelter in Dvor near Žužemberk functioned. In the years 1912—1917 and again in 1939 exploration was resumed. Older records were not sufficiently well known and therefore the Geological Survey explored the mine in 1952 to establish its economic importance. The oldest stratigraphic stage of the mineralised area is represented by black clay slates, with mica which we include into the Carboniferous. Fairly thick layers of red sandstone and slate above them lie. Here and there sandstone and slate are decolorized because of the leaching of iron. Grey slate with mica with changeable calcareous admixture and sandstone of different colour lies higher up. They are often replaced by dolomite mostly unstratified. Red slate and sandstone occur in the wider neighbourhood on the frontier between Paleozoic and Mesozoic as well as in the Upper Triassic. The corresponding horizon of the Upper Triassic occurs in the narrower neighbourhood of Hrastno in calcareous facies. For this reason we provisionally include red slate and sandstone with the Werfenian stage but it is possible that they even belong to the Upper Permian. Tectonic ally the land is highly disturbed. East of the Rebolj-mill there is a fault running north-south with an inclination towards the west. Parallel to it there is another fault from altitude 531 to altitude 320. Across both faults we find a smaller over thrust along the contact of the dolomite with the Lower Werfenian sediments. Mineralisation is connected with brecciated intercalation of red slate and sandstone. Owing to tectonics the mineralised intercalation is broken up into several blocks. The quality of mineralisation varies considerably from block to block. Hematite occurs mostly in scaly concentric coats round quartz grains. Often it occurs also in the form of tiny grains in the argillaceous cement. In places it has developed larger recrystallized grains in sandstone. Mineralisation probably occured under the same arid conditions as red sandstone and slate (Schneiderhohn, 1944, pp. 171—173). In rainy periods the weathered matter from the slopes has been washed into the shallow surface depression. Iron was leached from red sandstone and slate as it is indicated by their decolorization in the immediate neighbourhood of mineralisation. According to exploration carried out hitherto the deposit is of no economic importance. LITERATURA Endlicher, P., 1913, Der Eisenerzbergbau in Hrastno bei St. Ruprecht der krainer Eisenerzbergbau-Gewerkschaft »Nassenfuss«. Arhiv Geološkega zavoda v Ljubljani. G e r m o v š e k , C., 1950, Poročilo o geološkem kartiranju na področju specialke Novo mesto. Arhiv Geološkega zavoda v Ljubljani. Schneiderhohn, H., 1944, Erzlagerstatten, pp. 171—173. Jena. Seguiti, T., 1941, La miniera di ferro di Mokronog. Arhiv Geološkega zavoda v Ljubljani. Wiir zt, L., 1913, Das Eisenerzvorkommen bei Nassenfuss in Krain. Arhiv Geološkega zavoda v Ljubljani. W ii r z t, L., 1920, Expose iiber das Eisenerzlager der krainer Eisenerzbergbau-Gewerkschaft Nassenfuss. Arhiv Geološkega zavoda v Ljubljani.