98 Novice. Državni zbor. V seji poslanske zbornice dne 6. marci j a t. 1. nadaljevala se je razprava o proračunu trgovinskega mi-nisterstva. Trgovinski minister marki Bacquehem odgovarja pri točki ., pošte in brzojavi" na razne interpelacije in želje poslancev. Opustitev pobiranja dostavnine na deželi bi vlado oškodovala za 800.000 gld. Glede poštnih uradnikov minister pravi, da se je nekaj v njih zboljšanje stanja že zgodilo, da se bode pa v prihodnje še več. Minister naznanja, da vlada namerava napraviti telefonsko zvezo mej Dalmacijo in Trstom ter mej Dunajem in Berolinom. Glede jezikovne ravnopravnosti pravi minister, da vlada isto po možnosti varuje. Posl. dr. Pattai je odločno za to, da bi se poštne hranilnice bavile s finančnimi operacijami, kar bi bilo v korist ljudstvu Baukom, ki ljudi odirajo, naj bi se konverzijski posli odvzeli. Posl. Bo ser je za zboljšanje stanja poštnim uradnikom, in za to, da se telegrafistinjam da penzija. Posl. Pel z je za prenaredbo poštnih znamk. Govorili so še posl. Eiegler, Kraus, dr. Rus s in Morsev, na kar se razpravljane proračunske točke vsprejmo. — Pričela se je na to razprava o državnih železnicah in o železniških zgradbah sploh Posl. dr. Rus s očita vladi, da premalo skrbi za zgrajenje novih in za podržavljenje še obstalih železnic Avstrija bi morala na leto zgraditi vsaj 500 kilometrov novih prog. Govorili so še posl. Stobr, •Morsev in Kaftan v skoro enakem smislu. V seji dne 7. marcija se debata o železnicah nadaljuje. Dr. Keil in dr. Schorn priporočata vladi zgradbo turiške železnice, ki bi vezala Trst s sredino Evrope, kajti le tako zamogel bi Trst konkurirati s severnimi lukami. Trgovinski minister niarki Bacquehem odgovarja raznim govornikom in našteva železnice, za katere se,vlada trudi, da bi se njih zgraditev konečno obistinila. Mej drugimi zgradili se bosta najprvo železnica skozi Ziljsko dolino na Koroškem in ona Rouki-Červinjan na Goriškem. Tudi podpira vlada deželni odbor štajarski pri nameravani zgradbi železnice iz Wolfsberga v Spodnji Dravberg in iz Velenja in Braslovč do kamniške lokalne železnice. Konečno minister pravi, da so državni organi preteklo leto mej drugimi delali tudi načrte. za železnico iz Celovca čez Ljubelj v Kranj, iz Loke v Divačo, iz Spleta v Sinj in iz Postojine v Gorico. Posl. dr. Gessmann napada južno železnico, češ, da je slabo delana, slabo oskrbovana, da bi jo morala država sekvestrirati in da so tarifi na nji neznosni. Govorila sta še posl. Svoboda in Rihter. Posl. K1 u n priporoča vladi zgradbo železnice iz Celovca čez Ljubelj v Kranj in iz Loke skozi Poljansko dolino preko Idrije v Divačo. Govornik priporoča železničnim upravam jezikovno rav- nopravnost, ki se na Slovenskem še vedno ne spoštuje Konečno govornik zagovarja južno železnico proti napadom Ges-mannovim, češ, da je ta železnica v dobrem stanu in tudi njena uprava dobra. Govoril je še posl. Kaizl in vladni zastopnik Wittek, ki je zavračal Gessmanna. V seji dne 8. marcija toži posl. Neuber, da je* obratni reglement za državne železnice okorno sestavljen, dokazuje to s fakti in nasvetuje resolucijo za premembo. Posl. grof Wurmbrand se bavi z zgradbami železnic in pravi, da bi se v tem oziru moral napraviti mkaki zistem, po katerem bi država in dežele skupno gradile železnice. Predsednik drž. železnic Bilinski pravi, da večja decentralizacija železnic, kot je sedaj ni mogoča. Tarifi so se morali zvišati zato, ker so v proračun ustavljene razne nove investicije. Posl. dr. Steinwender se je potezal za turiško železnico. Posl Bi-ankini toži o zanikrnih železniških razmerah v Dalmaciji in zahteva, da se že skoro zgradi proga Knin-Novi. Posl. Reiner je za progo iz Celovca čez Ljubelj v Kranj in Loke v Divačo. Govcrili so še posl. dr. Fand erli k , Baz-zanella, Obern-dorfer, Popper in Riegler. V seji dne 9. marcija se glavni govornik ,.proti" odločno poteza za to, da prevzame država vse železnice. Govornik se čudi, da je posl. Klun zagovarjal južno železnico, o kateri je vendar znano, da nima vsega v najlepšem redu in še to, kar je, je zasluga vlade. Glavni govornik „za" se na dolgo bavi z železničnimi zadevami Posl. dr. Gessmann zavrača posl Kluna. On je glede južne železnice navel same fakta, katere je izvedel od visokih ljudij Govornik navede dva slučaja, ki kažeta, da obrat na južni železnici res ni tako izvrsten in odločno zavrača posl. Kluna, ki je trdil, da je on hotel upravo južne železnice le sumničiti. V vsem je pa govorniku znano, zakaj se je Klun potegnil za južno železnico, vežejo ga namreč ž njo osobne razmere, z ozirom na katere bi bil moral pa bolj reservirano govoriti. Posl, Klun stvarna popravlja predgovornika in pravi, da bi se sramoval vzpreje-inati informacije od takih ljudij, kakor Gessmann. Ko je-govoril še poročevalec posl. dr. Rus s in priporočal vladi železnico iz Celovca čez Ljubelj v Kranj, se je na to obravnavana proračunska točka vzprejela in pričela razprava o proračunu poljedelskega ministerstva. Posl. P oseh očita poljedelskemu ministerstvu, da deluje kar naravnost zoper kmetske interese. Posl. C i a n i toži o nasledkih vinske klavzule, ki so zadeli vinogradnike po južnem Tirolskem. Posl. Tekly meni, da poljedelskega ministerstva sploh treba ni, ker kmetijske zadeve spadajo pred deželne zbore. V seji dne 10. marcija nadaljevala se je debata e proračunu poljedelskega ministerstva. Posl. dr. Kokoschineng očita vladi, da.se premalo briga za vinorejo. Posl. Kalten-egger toži o propadanji kmetiških posestev. Glede nediplomi-ranih živinozdravnikov, to je praktičnih živinozdravnikov, ka-koršni so po navadi kovači, govornik vladi priporoča, da teb ne preganja, ker so res vešči zdravljenja in je z ozirom na veliko oddaljenost diplomiranih živinozdravnikov njihova pomoč tudi potrebna. Govornik svojo trditev utemelji s posebnim prav zanimivim slučajem. Posl. dr. Dvorak, toži, da mej tem, ko se zbornica po nepotrebnem prička o političnih stvareh, propada kmetijstvo, ker ni časa, da bi se v blagostanje tega storili potrebni koraki. Govornik kaže na slabe posledice trgovinskih pogodb, ki se bode za poljedelce še zelo shujšale vsled rusko-nemških trgovinskih pogodb, ki se imajo v kratkem skleniti. Konečno govornik prav toplo želi, da bi nepotrebni prepiri glede jezikovne ravnopravnosti prejenjali in se dalo vsakemu narodu svoje ter da bi se pričela že enkrat resna posvetovanja v rešitev poginjajočega poljedelstva. Posl. Krepek dokazuje, da je kmet veliko preobložen z davki. Govorili se še posl. Dotz, Rolsberg, Peschka, Helcelet in Garnbaft, ki so vsi vladi priporočali, da naj bolj skrbi za kmeta. Posl. dr. Pattai govori v smislu posl Kalteneggerja„ 99 in je odločno za to, da se nediplomirani praktični živinozdrav-niki ne preganjajo. Posl. grof Kounic je za pomiloščenje rudarjev, ki so provzroeili nesrečo v pfibramskem ruiniku. Posl. dr Laginja govori o kmetskih razmerah isterskih.