Štev 34.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
24. augusta 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
I. Marijanski kongres v Ljubljani.
Zgodovina Marijinoga češčenja je jako stara, jako bogata, zato jo je ne mogoče popisati. Kelko drüštev se je vstanovilo pod plaščom Marijinim i v njeno čast, kelko cerkvi je zozidanih med vsemi narodi, v šterih stojijo oltari s podobov Marijinov.
V češčenji Marijinom smo tüdi mi Slovenci ne zaostali. To nam svedočijo cerkvice po zelenih goraj, veličastne cerkve, bazilike po dolinaj, Marijine drüžbe i drüge ustanove, posvečene v čast Materi božoj. Marijino češčenje svedoči tüdi Marijanski kongres v Ljubljani, šteri se bo vršo 6. 7. 8. septembra i blagoslavlanje Marijine cerkve na Rakovniki, štero se bo vršilo 8. septembra.
Marijanski kongres bo velko zmagoslavje Marijinoga češčenja. Pokaže, da so šče srca, šterih je ne zagiftao denešnji svet s svojimi modernimi bolvani, srca, štera so se šče ne vpregla v jarem materializma, dobičkaželnosti, srca, ki so šče navdana z nebeskov milobov, z nebeskimi dobrotami, ki gorijo za čast božo i čast Matere bože. Da pa bo Marijanski kongres v istini zmagoslavje, v istini manifestacija, štero bodo lehko občüdüvali tüdi nasprotniki, sinovi toga sveta, robi blaga, zemelskih dobrin, je potrebno, da se nas zbere na jezere, ne, na stojezere! da pokažemo, da smo pripravleni vse včiniti za čast Matere bože. Mladenci, mladenke; možje, žene; starci, vsi se popaščimo na kongres. Nihče naj ne pravi, da je to za drüge. Ne, za vse je I Za mene tak, kak za tebe, za njega, kak za njo. Va vse je potrebno, da čüjejo par lepih misli, par navdüšüv-ajočih reči i vidijo, ka vse včinijo nešterni za po-zdigo češčenja Marijinoga.
Spored kongresa je tak obsežen, da ga na tom mesti nemremo objaviti. .
Za kongres se dobi Polovična vožnja, v Ljubljani pa vküpno stanüvanje i drüge ugodnosti. Za polovično vožnjo se nücajo izkaznice. Te se dobijo na vsakom farofi. Vsakši naj si jo preskrbi. Košta 10 Dinarov
Bole na tenko bomo pisali od kongresa v prihodnjoj številki Novin.
„Szabadsági“ — na članek. „Most mutassatok meg.“
Človeki, ki lehko čte tüdi nad vrstami, i ne vidi samo toga, ka je pisano, ki tüdi nekaj’ misli, se vsilüje miseo, da šče biti članek nekše vrste rovarjenje, nekša agitacija proti vladi, posebno proti SLS, predvsem proti gg. prek-murskima poslancoma. Verjem, da vnoge, mogoče tüdi g. člankara, boli, da je Zmagala v Prekmurji SLS, ne pa ljüdje, šteri so na jezere i desetjezere potrošili za voíitve.
Članek zahteva vnogo. Istina, da sa vse da dosegnoti, ka zahteva, a v kratkom časi ne. Na ednok se vse ne more spremeniti, pomali pa bo šlo i zato gg. pri »Szabadság!,, naj majo malo potrplenja, i naj s svojimi članki ne vznemirjajo šče bole ljüdstva i naj ga ne delajo
bole nezadovalnoga kak je. Potrpežlivost je boža mást, pravi pregovor.
Mislim, da je g. člankari znano, kak dugo je vladala Pašič — Pribičevičova Vlada, kak je gospodarila i skoro vničila državno upravo. Na vseh koncih i krajih je vladala krivica, güljenje ljüdi, reparstvo, razbojništvo, prošnje sirmakov so romale v koš, ali pa ležijo v omara) ministrov i njüvih uradnikov nerešene, na vse strani same pritožbe. I vse to je trpelo leta i leta. Kak naj se popravi vse to na ednok. Ali je mogoče vse krivično Odpraviti v ednom dnevi, vse rane zvráčiti v ednom hipi? Ali je mogoče zozidati v ednom tedni, ka se je razdirao leta i leta? Što vse premisli i prav pozna politični položaj, mora praviti, priznati mora, da je to nemogoče.
Nadale se očita našim poslancom, da so pri volitvaj obečavali vse, kda pa so bili zvoljeni, so püstili vse rekši, da nemrejo nikaj dosegnoti, ár so ne na vladi. Istina je, da so ne vse ali vnogo so dosegnoli, a delali so. To posvedočijo ljüdje, šteri so den za dnevom klonkali na vrata naših poslancov i prosili pomoči, štero so tüdi dobili od njih, če je bilo mogoče. To svedočijo posredüvanja naših poslancov pri ministraj, na štere so se obračali v imeni ljüdstva s prošnjami. Da pa so dosegnoli ne vse, je krivo to, da jih je biIo malo. Od nove vlade, predvsem od naših dveh poslancov »Szabadság" zahteva, da se v Prekmurji prav reši agrarna reforma, da se bodo prav delila drva i da se Zgradi -železnica. Čüditi se moramo, da „SzabaCU ság" ne ve, da so se za vse to borili naši poslanci tüdi dozdáj. Gospodje, ali ste ne čteli govora g. Klekla, ki ga je meo v parlamenti — šteroga so Novine objavile — v šterom zahteva, da se grofovska zemla da nazaj sirmakom vogrske narodnosti, šterim je bila odvzeta. Ravno v tom govori tüdi kaže, kak dela agrarna reforma ž drvami i zahteva, da se naj delijo pravično. Tüdi za Zidanje železnice i regulacijo Müre se mamo njemi zahvaliti. I kak je delao do zdaj, bo delao tüdi od zdaj naprej Če pa ne bo vse v ednom dnevi, tjedni v redi, se ne trbe vznemérjati.
Malo počakajte, i bodete videli, da je zdajšnja vlada, vlada dela i pravičnosti.
Odgovori na ugovore.
Odgovor: Zdaj je ravno naopak. Oni že nikaj maloga majo, naši pa nikaj. Želemo pa s celoga srca našim evangeličanskim bratom, ka si napravijo pravi dijaški dom, v šterom do vzgajali svoje dijake. Tej so ravno tak potrebni vzgoje kak naši, majo ravno tiste cile, to je, postati dobri krščeniki v svojem stani, hasnovite delavci za svoj narod i verni državlani.
Ugovor. Naj si Sobočanci zidajo Martinišče, či se ščejo ž njim štimati!
Odgovor; To je sveta istina, ka bi Sobočanci mogli nájveč pri tom pomagati. Martinišče bo za celo Soboto velkoga pomena. Ono bo poleg gimnazije prvo Izobraževalno središče, ne samo- za dijake, nego za vso sobočko mladino, od najbogatejšega do najsiromaškejšega dečkeca. Posebno v nedelo i svetešnje dni, do smeli pohajati dečkeci iz mesta pa okolice, ne samo tisti, ki ešče hodijo v šolo nego tüdi vekši. Smeli do pohajati drűgi dijak!, vajenci (inašje) pomočniki (detiči.) Ka do pa tam delali? Veselili se bedo s poštenimi igrami. Tam bo godba (banda), bo orkester, bo gledišče, bo telovadba, bo čitalnica, bo sto pa sto drügih takših zabav. Vse bo tak razdeljeno, kak je za dečkecova leta najbole pripravno. Se razmi, ka do meli tüdi sveto mešo, predgo, popodne pa večernice.
Zato se vsakši dober Sobočanec že naprej more veseliti Maitinišča, kak se že v istini mnogi veselijo. Martinišče ne bo nikomi, prav nikomi na škodo, vsem samo na velki hasek.
Na konci vsega toga si more vsakši dobro zapomniti to troje; /. Pri tak velkom deli kak
je Martinišče, moremo vsi, prav nista vsi pomagati. 2. Mladina; je noža bodočnost. Či si jo dobro vzgojimo, de vse dobro, či se nam pa ta pokvari, bomo jokali za njov, nego prekesno bo. 3. Mladina je najdragši kinč Jezušovoga Srca. Zato na delo!	(Konec.)
NEDELA.
Po Ris. XI. Evang. sv. Marka VII. 31—37. Jezuš zvrači glühonemoga. I Predno ga je zvta-čo, je v nebo Pogledno i proso posebno miloščo ozdravljenja za njega. Zakaj ? Ar je te betežnik pomeno okorne grešnika, ki ne morejo ni Čüti, ni govoriti i zato tüdi ne delati kaj dobroga. Okom! postane grešnik najbole po trdosrčnosti, to je po grehi proti ljübezni do bližnjega.
Ljübézen do bližnjega.*)
Da to prav očitno povem: Mislite si, da je naša miseo kak vaga v roki razuma. Če je vaga v ravnovesji (na obeh stranej ednako visi), mate dvom. Če se malo nagible na edno stran, mate sum. Če pa na edno stran potegne i vdari do poda, mate sodbo. S predrznov godbov od bližnjega teda greši, što bližnjemi brez zadostnoga vzroka ka slaboga prisoja kak gvüšno i istinsko. Brez zadostnoga vzroka; ar če so Vzroki zadostni, je sodba pametna Ene gre-' šna. Inači pa je grešna.
Ne Sodite, da ne bote sójeni, ne pögüblajte, da ne bote pogübleni, pravi Kristuš. Istinsko, što nam je dao pravico soditi bližnjega? Sodnik nemre biti tisti, šteri je sojenomi ednaki, nego samo tisti, ki je postavleni ober njega. Če je pa tak, kak bomo mi sodili svojega bližnjega ? Ti pa, ka sodiš svojega brata? pitani z apoštolom. Ali si ne tüdi ti to, ka on, slab človek ? Kak teda sodiš od njegovih djanj, namer, namenov, kakši so? Što te je postavo za višjega, za sodnika ober nas? pa pitam z vekšov pravicov kak je pitao Mojzeša nadeti židov v Egipti, šteri se je prepirao s svojim bratom. Bog edini bi ti mogeo dati oblast, soditi bližnjega. A Bog ti je ne dao. Bog prepovidava raziskiivati s pre-velkov radovednostjov djanja drügoga. Nikoga ne zaiezüj, pravi v knigi prerokov i ne išči krivice v hiši oravičnoga Što teda te je postavo za sodnika? Što ti je dao pravico, da se ne-pozvan mešaj v misli, reči, djanja bližnjega? Vderi v tihinsko hišo brez vsakoga dopüščenja, celo ne da bi poklonkaő na dveri, je jako nedostojno, krivično. 1 takrekoč vdreti v mišlenje, hotenje, živlenje bližnjega — kak naj ti bö to dopüščeno? Što te je postavo za sodnika? Bog sam je Sodnik človekov.
♦) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Ivanoczyjova slavnost. V nedelo, 17. augusta je Sv. Bedenik doživo, ka šče do zdaj ne. Vršila se je tam slavnost, štera ostane, v spomini vsakomi duga leta. Dr. Ivanoczyjov grob smo obiskali. Okoli petjezerna vnožica je pokrila velki prostor okoli cerkve i bila navzőča pri sv. meši, štero je slüžo g. dr. Hohnjec i pri šteroj je popevao, pod vodstvom g. Špragera, beltinskoga nadučitela, zbor (prek sto, pevcöv) tak lepo, da je bilo vsako srce ginjeno i zdignjenó proti nebi. Po sv. meši smo šli k grobi i od tam nazaj pred cerkev, kde je bilo več govorov í za temi slavnostna akademija. Od vsega toga pa je zdaj nemogoče na tenko pisati, zato včinimo to v drügoj štiristranskoj številki. To je bio praznik celoga Prekmurja, zato popišemo vse, da bodo znali, ka se je tam godilo tüdi
2
NOVINE
24. augusta 1924.
tisti, ki so ta ne mogli priti. Slavnost je počastilo s svojim prihodom šest prekm. dühovnikov i vnogo civilnih gospodov, med drügimi tüdi gg. dr. Lipovšek, dr. Bratina, g. Mikuš itd.
Cankova. V nedelo 17.,augusta so blagoslavlali nove zvone.
Predsedniki komisije za štelingo v D. Lendavi, šteri je šo žiškovskim dečkom na roko s tem, da jih je prve pregledao, ar so za volo priprav za slavnost pri Sv. Bedeniki ne mogli čakati, se tem potom najlepše zahvalüjemo.
Bogojina. Orlovski odsek priredi v Bogojini dne 31. augusta telovadni nastop v šolskom dvorišči. Začetek ob 3. vüri popoldne. Pridite vsi prijateli Orlov. Posebna vabila se ne bodo razpošila^. V slabom vremeni prireditev odpadne.
Na poslovilnom večeri g. dr. J. Mustera, okrožnoga zdravnika, se je zaipogoreíce v Krogi nabralo 235 dinarov. Darüvali sov dinaraj. Dr. Muster 50, Džuban naduč. 20, Vrsačič kom. ž. post. 50, Škedl—Tichholzer uč. 20, Nemčič trg. 20, Preis trg. 20, ga. Poredošova 10, Hvala ž. kapi. 10, drüžina Beer 5, Žoli Kerčmar 10, Leban ž. nar. 20.
Beltinci. Prekmurski dijaki priredijo dnes, 24. augusta pö večernlcaj na dvorišči naše šole kmetsko žaloigro „Užitkarji“. Snov igre je vzeta iz kmetskoga živlenja. Kaže nam, kak se godi človeki na stara leta, či da vse prek i pride na »krüšno". Dokeč je gospodar, ga deca spoštüjejo, ár se mogoče bojijo, da nikaj ne dobijo. Gda pa da vajati iz rok i vse prepüsti, njemi niti sühoga krűha ne pri voščijo. Tak se godi tüdi užitkaroma v igri. Sin, šteromi je oča vse prek dao, vmerje i zapüsti vse ženi. Ta kak dovica se drügoč ženi, svoj grünt z užitkaroma vred oda. Užitkarica od same žalosti vmerje, ulitkarja pa to tak potere,, da svöjega. soseda, šteri je grünt küpo, streli. Zvün igre nastopijo dijaki tüdi s spevanjom, dijakinje pa s telovadbov. Bodo tüdi drüge Zanimivosti. Vstopnina je. Sedež. I. vrsta 10 Din. H. vrsta 5 Din. stojišče: 3 Din. Vse prijatele dijakov i iger vabimo.
Po odredbi osrednje vlade je špitao v M. Soboti razvrščen v II. vrsto špitalov.
Črensovski župni urad se zahvali Čurič Ivani Pasadeni Kalifornija, ki je poslao 300 dinarov na cerkvene potrebščine. Ta šuma se obrne za novi ciborij i moštranco, štere so nam vkradnoli. — Bog plati.
Toča. Dne 14. augusta je več krajov Prekmurja obiskao močen viher, šteri prineso s seov Čarne oblake i tej so zlejali iz sebe močen dež i točo. Ta je najbole pobijla kroglino okoli Hotize, Kapce i D. Lendave.
Uradna naznanila.
Razglas od preglejüvanja konjov, namenjenih za izvoz. Ar seje na konjah šteti so bili Odpelani v inozemstvo večkrat opazila smrkavost, je ministerstvo za poledelstvo i vodo odredilo, da se morajo vsi enokopitarje (konji, mule, osli, mezge) prle, kak se spravijo v vagone ali na ladje, pregledati, da se na te način ugotovi, če so zdravi. Zato je vsakši izvözničar dužen, najmenje 24 vür pred nakladanjom preglejüvala povedati, da te Zvrši svoje delo.
Uradni list št. 69. objavla razpis ministra polodelstva, v šterom je öznačeno pod kakšimi
pogoji se sme živina iz Madžarske uvažati, v Madžarsko od nas izvažati, ali prevažati. Što ma v tom dugovanji kakši poseo, si naj te Uradni list ogleda.
Razglas od 50%-ne autonomne cestne doklade v Prekmurji. Gradbena direkcija dopušča v sporazumi z delegacijov ministerstva financ v Ljubljani za leto 1924. pobirati 50% no autonomno cestne doklade v Prekmurji na vse neposredne davke, zvün tistih, Šteri so po zakoni prosti autonomnih doklad (náloga, pótadó).
Slinavka i parkljevka je ugotovlena zdaj v občinaj Beltinci, Bratonci, i Rakičan. Vsí živinski sejmi v celom Prekmurji so do preklica zabranjen!. Okrajno glavarstvo v Ženavcaj (Burgenland) je že zaprlo mejo proti Jugoslaviji za uvoz plemenske govedi zavolo te küge. Srezki poglavar. Lipovšek.
Država.
Velka rüdniška nesreča. V začetki augusta je divjala v Sv. Janži velka nevihta (viher). Zbrali so se velki oblaki, šteri so se pretrgali i naskori vse poplavili z vodov. Voda je vdarila tüdi v rüdniške hodnike, kde je bila visika prek eden meter. Vsi delavci so se ne mogli rešiti. Devet se jih je vtopilo, več pa jih je žmetno ranjeníh.
Velki župan za Slovenijo je postao Teodar Šporn, podžupan s sedežom v Maribori pa dr. Vodopivec. Dozdajšnja velika župana dr. Baltič i dr. Pirkmaier sta penzijenirana.
Angleško vojno brodovje v dalmatinskih vodaj. Zadnje dni minologa meseca je priplavalo v naša jadranska pristanišča 23 angleških bojnih ladij, 1 navadna i 2 teherni ladji. V Dalmaciji brodovje vseširom jako prijazno sprejemajo i njim prirejajo velke slovesnosti.
Potüvanje v Ameriko iz domačega pristanišča. Naši potniki so dozdaj morali iti v Ameriko skoz več držav, dokeč so ne prišli do ladje. Od zdaj naprej deinače. lahko de se šlo Ameriko tüdi z ladjov včasi iz naše države i to Sušaka poleg Fijome (Reke). Prva ladja je Šla iz toga Jugoslovanskoga mesta v Jüžno Ameriko 14. avgusta. Za zdaj de se vozilo samo v Jüžno Ameriko. Na ladjaj bodo jugoslovanski kapitan, Zdravnik, küharji, saniteci i. t. d. Drüštvo, štero je prevzelo to prevážanje, se imenüje „Vesna*. Što šče več zvediti, naj se zglasi pri g. A. Baderi v Dolnjoj Lendavi.
Smrt moža. V noči na 10. augusta je v Ljubljani za večno zaspao g. M. Moškerc, 20 letni urednik Slovenca*. Pokojni je bio veren kristjan, lübiteo delavcov, organizator, zaveden Slovenec. Bio je prijateo blagoga dr. Kreka i njemi je pomagao na vseh koncih i krajih; pri ustanavlanji delavskih drüštev, zidanji delavskih domov. Kde se je delalo kaj dobroga, za delavce hasnovitoga, je bio pokojni Moškerc vsigdar poleg. Naj njemi bo Hladna zemlica lahka i düšo-naj vzeme k sebi tisti, ki je Gospod vseh I Slovenski narod se ga bo spominao i kde se bo govorilo od dr. Kreka, se bo čülo tüdi njegovo ime.
Korošec je vsemi kriv. Korošec je tisti, ki je radičovce pripelao v Belgrad. Korošec je tisti, šteri je napravo zvezo z Davidovičovimi demokrati i muslimani i zdaj ž njimi vlada.
Korošec je tisti, ki je razcepo demokrate i radikale. Korošec je teda tisti, šteri je vničo Pašiča i Pribičeviča, a to njemi ta dva nigdar ne odpüstila. Tak pišejo Pašičove i Pribičevičove novine i so čemerne, zakaj je ravno te katoliški dühovnik vodo tak dobro politiko, da je zrüšo radikale i demokrate. Istina je, dr. Korošec je kriv, da je spadnola stara Vlada i zavladala nova, štera ma v svojem programi, da bo zatirala vsakšo krivico, güíjenje ljüdi, da bo pomagala sirmakom do pravice i njim pomaga v vseh nevolaj. 1 mi Slovenci smo lehko ponosni, da mamo moža, ki je vse to napravo.
Grozna toča je divjala 2. augusta v novomeškom kraji. Vničila je vinograde i polske pridelke. Škodo cenijo na 5 miljon dinarov.
Strašna nevihta i poplava. Občine Polhov Gradec, Ločnico, Puštal i njihovo okolico je zadela 8. augusta zvečer velka nesreča. Treskanje i bliskanje je strašijo ljüdi, viher je poderao drevja, strehe, hiše, z Oblákov pa je tak teklo, kak da bi iz škafe vlevao vodo. Voda je hitro narasla na meter visiko i šče više. Zadevala je ob stene hiši, vdirala skozi dveri i okna v hiše, jih je razderala i odnašala. Na mestaj je odnesla cela gospodarska poslopja z živinov vred. Voda se tüdi ljüdi ne je smilila. V svoje valove je pokopala več starih i mladih živlenj. Voda je Žrgala gorovje i nesla rodovitno zemlo s seov. Polske pridelke je vničila i napravila več miljonske škodo. Poslanci Jugoslovanskoga kluba so nesrečo včasi spőróčili vladi. Ta je na svojoj seji sklenola, da poškodovanih da kak prvo pomoč 2 miíjoni dinarov. Pošle tüdi svoje odposlance, šteri celo škodo precenljo. da se potom povrne.
Radič doma. Iz Moskve se je pripelao Radič 8. augusta v Beč, od tam pa se je podao domo, v Jugoslavijo ije prišeo 11. augusta zvečer v ZagrebmNa postaji ga je čakala menša vnožica. Kda séhjp prikazao, ga je 8 mladencov vzdignolo na rame i ga neslo na pripravleni voz. — Od nove vlade pravi, da sestava Davidovičove vlade pprneni prvo probo pomeriti narode Jugoslavije. .
Zavüpanje uradništva v novo vlado. Vsakši uradnik, naj bo šterešteč stranke, ti pravi, či ga pitaš; »Zdaj, pod tov vladov, ali pa nigdar. Prle so bile vse prošnje zaman, vse so romale v koš. Zdaj je vüpanje, da si odehnemo."
Dekliški den v Maribori je bio veličastno zmagoslavje krščanske misli, verske obnove človeštve. Vdeležilo se ga je prek 7000 deklic i žensk iz Slovenskih goric, zelenoga Pohorja, drügih krajov Štajara i Prekmurja okoli 200. Veličastnost toga zmagoslavja je podigno Prihod p.remiiostlivoga ljubljanskoga püšpeka, ki so slüžili sveto mešo, predgo je opravo premilostlivi mariborski püšpek g. dr. Karlin. Med svetov mešov so iz jezero grl donele lepe méšne pesmi.
Orjunski generali so popihali v Italijo. Kak je stara vlada podpirala orjunce, se vidi najbole zdaj. Komaj je zapüstila ministerske klopi, je tüdi orjuncom odzvonilo. Več nemajo takše srčnosti, kak so jo meli prle. Tisti, šteri so prle najbole kričali, so zdaj pobegnoli. Pred malo časa so
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah. II. Boj.
Pri njih se je med žalost mešalo nekše sv. veselje; büo je kak tmičen oblak, skoz šteroga prodira sunčni trák — njena žalost, to je spoznala, je bila inačiša, bole težka, Spodobna po-nočnoj tmici; žalostila se je, kak da bi nekaj zgübila, ka je za večno zgübleno. Minolo je vsako pitanje po krščanstvi, štero se njoj je vidilo kak novi, i prav Čeden i moder navuk, — ve njoj je vmro vučenik, pő šterom je hre-penela. Kda se je vnožica razišla pred palačov, je vzela slovo od dovice i hčere; pa je ne znala zakaj — neverke je ne mogla tak rada meti kak njeno mlajšo sestro.
Šla je domo; samotno je sedela i probala kaj šteti. Vzela si je v roko knigo za knigov, štere je prle najrajši premetávala; od smrti, od prijatelstva, od jakosti; ali vse se njoj je vidilo kak vsakdanešnje i dugočasno, da je vse vküp za nikaj. Polötila se jo je nekša otožnost i pobitost, štera jo je ne štela zapüstiti do večera, kda njoj robinja prinese nekše pismo. Le malo pogleda po pisanji i kak plamen švigne gor, si trga vlasé, tere i mene roke, tak da je slüžabnica Od straha v kot skočila. Tak je obstála par minut mrzloga i smrtnoga pogleda, nato je spadnola na stolec i globoko zdigavala. Nekaj minot je sedela v omedlevle! pismo je držala v rokaj, ki njoj je pa kmalu spadnolo z rok.
Komaj je malo k sebi prišla, je naednok pitala, »Što je prneso to pismo?"
»Nekši vojak" se je oglasila slüžkinja.
„Pekliči ga!"
Kda je odišla slüžkinja po vojaka, si je Fabiola popravila obleko i vlasé.
»Odked si prneso to pismo" ga zapita Fabiola, kda vstopi notri.
„Jaz sem na straži pri Tulijanovoj vozi”.
»Gospodična Agneška sama".
„Zakaj so pa zaprli ubogo dete?*
»Neki mož, ki ga imenüjejo Fulvija, jo je založo, da je krščenica."
- .Samo zato?"
»Kelko jaz znam samo zavolo toga!"
Če je to vse, se bo naglo poravnata; jaz lehko izpovem, da je ne istina. Le povej, da pridem včasi 1 To vzemi za svoj trüd!"
Vojak je odišeo. Fabiola se je močno o-dela i Šla v vozo. Včasi so jo pelali v posebno sobico, štero so dali Agneški zavolo njenoga visikoga pokolenja i zato, ár so stariši bogato obdariii jetničare.
,,Ka pa pomeni vse to,* pita Fabijola Ag-neško potom, kda sta se Prijatelsko-obinoli.
»Pred nekelkimi vörami so me pripelali se.*
»Ali je Fulvij takši bedak, da te toži zavolo takše reči, od štere se jemi v 5 minutaj da dokazati, da je laž? Jaz sama idem v Tertuli i njemi dokažem neistinost i hüdobnost te obtožbe.
»Kakše obtožbe moja draga?"
„No, da si krščenica 1*
»Hvala Bogi, ve pa sam v istini* i se prekriža.
Te odgovor je Fabiola ne preveč prestrašo i vznevolo. Bnštjanova smrt jo je navadila žalosti i britkosti. Pa itak je že to vero našla v
človeki, šteroga je mela za vzgled vseh moških jakosti; zato se je ne Čüdila, če je našla isto vero pri Onoj, Štero je lübila kak vzgled ženske popolnost!. Teva dva, tak izvrstna Človeka, dva tak plemeniti va značaja — i oba krščenika! To ji je ešče bole razvedrilo pamet. Kak spoštüvanje, je pripognola glavo predjdevicov i jo je pitala; »Od šteroga časa si že krščenica?*
„Že vse svoje iivlenje, draga Fabiola; na materni!! prsaj sem prejela takorekoč to vero." »Zakaj si mi pa toga ne ovadila prlé?” .Zato, ár sam poznala tvoje mišlenje o 'krščanstvi, kak božno misliš od nas; da smo lüdje puni comprnij i vdani najgnusobnejšim grehom. Zapazila sam, da nas maš za divjaki, ne vedne i topoglavce. Niti čüti nesi štela od krščenikov; i če je koga o.dürjavato tvoje blago srce, je gvüšno krščenike.*
,,To je istina, draga Agneška;, pa če bi znala, da sta ti i Sebeščan krščenika, mislim, da ne bi mogla več odürjavatí krščenikov; ešče rada bi vaj mela.*
»To zdaj praviš tak, ár ne Poznaš moči javnoga, napačnega mišlenja i kelko premore laž, štera se med ljüdstvom ponavla den za-dnevom, ve je vnogo dobrih i vučenih lüdi, ki nas zavolo javnoga mišlenja majo za takše, kakše nas delajo hüdobni jeziki”.
,,To je sveta istina, Agneška! Ali ne bi bilo lepo, da bi se v tom tvojem stanji kregala s teov. Ka ne, da boš ol Fulvija zahtevala, da naj dokaže, da si krščenica?"
„O nikdar ne! Ve sem že to sama priznala i povedala. Vütro mislim pa pripoznati, da sem krščenica.”	(Dale.)
24. augusta 1924.
NOVINE
3
šče kričali, da na tanjeri prinesejo Mussolinijovo glavo, zdaj so se pa sami podali pod obrambo fašistovskih bajonetov. Takši narodnjaki so naši Orjunci. Dokeč njim vlada puni žepe, jim davle bajonete, puške i revolvere, se bijejo na prsa rekoč, mi smo braniteli Jugoslavije i pobijajo vse, ki njim v oči povejo, da so ne, da so morilci i razbojniki, gda pa vladina pomoč preneha, se lepo potühnejo i či morejo, potegnejo pete prek meje. Italjani so pobegjence lepo sprejeli. Mussolini sam je naročo, da morajo dobivati državno podporo i da morajo oblasti spuniti vsako njüvo želo. ž oni vse to sprejmejo. Kak so prle kričali narodnost, tak zdaj blatijo s svojim djanjom tisti narod, šteroga sinovi so. izdali so ga, za par jezer cotavih lir so ga izdali i ga blatijo. Što pa bo zdaj šče vervao Orjuncom, da so narodnjaki, da so braniteli Jugoslavije? Što bo to vervao? Niti dete ne. Vsakši de se njim v obraz smejao.
Svet.
   Kokoši se veselijo zrakoplovi. Nekši amerikanski kmet pravi, da se njegove kokoši, kda čüjejo, da leti zrakoplov, jako razveselijo i začnejo kokodakati. Ob takših prilikaj nesejo vnogo vekše i lepše belice kak navadno.
Magazin zleto v zrak. Iz Newyorka poročajo, da je v Mashville zleto v zrak magazin za prah. Vničenih je 45 miljon funtov praha v vrednosti 28 miljonov dolarov.
Grozodejstva amerikanskih fašistov. V amerikanskom varaši Haberhill se je pred kratkim vršila povulična borba med Ku-kluks-klanovci i demokrati. Pri toj priliki je obležalo 5 mrtvih i 20 ranjencov. Bitka je trajala od polnoči do jütra. Vdeležilo se je bitke 3000 fašistov.
Od kda pijejo ljüdje kavo. Leta 1285 je nekši törski dühovnik Hadži Omer znajšeo, kak se küha kava. Naj prle so jo pili Törki i od tam se je razširila med vse narode.
Prva kavarna v Europi je bila odpreta v Beči leta 1683. Toga leta so zasedali Törki Beč i kda so morali bežati, so zapüstili dosta vreč kave za seov. To kavo je dobo nekši Polak, šteri je odpro prvo kavarno. Bečancom se je hitro dopadnola nova pijača.
Vsigdar menje oslov majo na Francoskom. Leta 1913. je bilo tam 356 jezer oslov, zdaj pa jih je 280 jezer. Zdaj vsigdar bole teherni automobili vozijo tisto blago, kak so jo prle morali nositi osli.
Glad v Rusiji. Rusiji preti letos pa strašna nesreča zavolo lakote. V dosta krajaj je bila letina tak slaba, da je Prebivalstvo preskrblene s hranov komaj do jeseni. Na zimo pa je okoli 7 miljon ljüdi, šteri prebivajo v teh pokrajinaj, obsojeno na strašno smrt zavolo glada. Rusija sama jim nemre zadosta pomagati, ar bo v večini krajov vladalo pomenkanje.
Velka vročina je vladala v zadnjih dnevaj v Newyorki. Okoli 100 ljüdi je vmrlo zavolo sunčne vročine.
Naravno čüdo. Nekaj skoro neverjetnoga poročajo iz Magdeburga. Svinja je mela trinajst mladij. Eden je bio scela mali, brez znamenja živlenja, zato so ga vrgli na gnoj. Par dnij prle pa je küsa mela mlade, a so njoj je vzeli vkraj. Edno jütro je čüla kmetica nenavaden šüm. Mislila je, da so podgani, šla je po moža i sta šla gledat. Tam sta najšla maloga pujseka poleg küse, štera ga je dojila.
Slüžkinje no konji. Pri na je to nenavadno, a v Australiji ne. Tam po večerji zasedejo konje jahajo na sprehod i na plese.
Konec vnogoženstva v Törčiji. Moderna törska država je dobila zakon, s šterim se zabranüje vnogoženstvo. Do popune svobode, kak jo majo pri nas, ženske šče naskori ne pridejo.
Domača politika.
Vladna deklaracija. Zadnje dni se je zgodo v političnom živlenji Jugoslavije takši prevrat, šteri bo vplivao na zvünašnje i notrašnje stanje Jugoslavije ne samo par. mesecov, nego bo meo posledice za leta
Pašič-Pribičevič je spadnola, doba nasilja se končala i nastopila je nova doba, v šteroj se bo nazaj zidalo, ka se je do zdaj rüšilo. Prvo delo vlade je bilo, da si je sastavila program za svoje delo, s šterim je 6. augusta stopila pred narodno skupščino, da ga ona presodi i pove od njega svoje mišljenje. Ministerski predsednik Davidovič je vladin program, šteri naglaša, da bo vláda delala na to,daobrani na zvüna mer, sporazum, na znotra pa red, poštenje, da se bo borila proti prisilstvi, sürovoj sili, da bo pospešüvala dosego samouprave, da sprejme zakone, šteri so silno potrebni za invalide, uradnike i drüge sirmake, da bo delala na zenačenje dače po vsoj državi, prečteo na prvoj parlamentarnoj seji i proso poslance, da vsakši pove svoje mišljenje. I poslanci so se istinsko javili k reči; gučali so za program, pa tüdi proti. Proti so gučali Pribičevičovi demokrati i Pašičovi radikali. S tem so pokazali, da je njim ne za delo. Nova vláda naglaša v državi red i mer — oni so gučali proti; je vláda za zakonsko i pravično postopanje v vseh uradaj — proti so gučali, pa radikali i demokratje je za zednačenje dače — so protesterali; radikali i demokratje napovedala je boj zatizanji — ne se njim je videlo i tak naprej; proti vsemi so gučali, samo da bi dosegnoli, da vláda ne bi dobila večine. Vse pa je ne pomagalo nikaj. Za vladin program se je izjavilo 169 poslancov, proti pa 114. Proti so glasali Pribičevičovi •demokrati i Pašičovi radikali i socialde-m okr atk Tem je žmetno, da so zgübili ministerska stočeke. na šterih so punili svoje žepe i žepe svojih prijatelov i boli jih, da morajo jesti krűh opozicije, šteroga so do zdaj jedil zdašnji vladni klubi. Parlament, šteri je zastopnik ljüdstva, je pokazao svoje zavüpanje v novo vlado i njoj povero velko nalogo, da program, šteroga si je stavila, izpela. S sprejemom vladne deklaracije so se parlamentarne seje končale I so se poslanci razišli.
Minister za agr. reformo g. Vesenjak je podužao arendo za veleposesniškeizemlje. Merno zato lehko delate naprej hžrzemíji. Gospod minister bo prišo tüdi k nam da poslühne naše pritožbe.
Svetovne politika.
Položaj v Italiji. Položaj fašizma se maja. Mussolini več ne stoji tak trdno i ne zavüpa telko v svojo moč, kak pred par meseci. Vsaki den se bole opaža naraščenje moči opozicije, štere se začne bojati celo Mussolini sam. Opozicija nastopa vsigdar bole srčno. Dne 7. augusta se je vršio v Rimi fašistovski narodni kongres, na šterom se je sklenilo, da se spremeni ustava; parlament razpüsti i nadomesti s stanovskimimi zastopi. Na te sklepe je odgovorila opozicija s svojimi sklepi, da vztraja v odpori proti vladi i se ne vrne v parlament. Opozicija se čüti močna i pričaküje se da bo mela v parlamenti večino, či bi prišlo do glasanja, da bi se parlament razpüsto. To čüti tüdi Mussolini, zato je .nekelko odhenjalo od svoje krvoločnosti. '	
Londonska konferenca. Položaj se je obrno, v čisto drügo stran. V začetki so sklepali, Angleži i Francozi brez Nemcov, zdaj pa so prišli na konferenco tüdi nemški zastopniki. Prvi del pogajanj je že končan i pogodbe že podpisane. Zdaj ide za to, kda naj se izprazni Poruhrje. V tom pogledi so šče ne prišli do sklepov, a pogajanja trpijo šče dale. — Pripomniti je, da kažejo zastopniki vseh držav najbolšo volo, da pridejo do sporazuma.
Naprej plačnina in oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDŐŠY BARNABAŠ trgovina s papirjem i igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi in pošte.
Prekmurski dijak.
Državna realna gimnazija v Murski Soboti, izpiti in vpisovanje.
25. avgusta razredni (ponavljalni) izpiti za IV. r. ob 8. uri.
26. Nižji tečajni izpit; izpiti privatistov ob 8. uri.	
27. Razredni izpiti za ostaje razrede ob 8. uri.	
28. Sprejemni izpiti za učence II. — VI. razreda ob 8. uri.
30. Sprejemni izpit za nove učence I. razr. ob 9. uri.
1. sept. Vpisovanje bivših učencev za I. — VI. razr. ob 8. uri.
2. sept. Služba Božja ob 8½ uri.
3. sept. Pričetek rednega šolskega pouka ob 8. uri.
Kdor zamudi rok, izgubi pravico do izpita. Prošnje za razredne (ponavljalne) izpite se morajo vložiti do 20. augusta t. l. (kolek 5 Din.) pri ravnateljstvu; prošnji treba priložiti za rešitev za vsak predmet po en kolek za 10 Din.
Murska Sobota — meščanska šola: Ministerstvo prosvete je s svojim odlokom od 2. julija 1924 odločilo, da je štirirazredna mešč. šola v zadevaj uradniškoga ranga ednako vredna dovršenoj štirirazrednoj srednjoj šoli.
Šolsko leto 1924/25 se začne na tukajšnjoj mešč. šoli dne 1. septembra s vpisovanjom učencov, 2. septembra ob ½9 uri zjütra je vküpna slüžba boža, 3. sept. ob 8h se prične reden pouk.
Ponavlalni i sprejemni izpiti za III. i IV. razred se pričnejo 28. aug. ob 8h zjütra. Što zamüdi rok, nima več pravice do ponavlalnoga izpita. 
Občni zbor zavednosti. Dne, 28. avgusta predd. od 8. ure naprej se vrši v Beltincih v šoli redni občni zbor Zavednosti z dnevnim redom:
1. čitanje zapisnika;
2. poročila odbornikov;
3. volitev odbora i preglednikov.
4. slučajnosti. 
Ako ob navedeni uri zbor ne bi bil sklepčen, se vrši črez pol ure drug obč. zbor, ki bo sklepal brez ozira na navzočnost članov. Prisotnost je za vse obvezna.    Odbor.
Nemrtelnost.
piso; Hari Leopold ev. bogoslovec.
V svojoj neznanosti, v svojem grehi je zavrženi bio brezi vüpanja vsake tolažbe, vsakoga trošta. Ali itak je ne bio četo zavržen), či je bar žalostno bilo njegovo stališ«, njegovomi srci je Bog vüpanja kinč dao i to vupanje se je vužgalo od prorokov govora. I kda je Kristuš včio, vračo, trpo, te je to vüpanje ešče samo vüpanje ostalo, kda so ga pa na kriarazpetili, te se je tak vidlo, či bi nemrtelnostilvüpanje tüdi na krič prebili, tak se je vidio, ki so mrtelnost naveke vmorili.
Ali Kristuš je ne mro naveke! Njegovo nedužno krv so predjali, njegovo telo so v škrinjo položili, pokopali so ga, kat drüge mrtve, ali Kristuš je ne mro, kak so ta njegovi sovražniki čakali. Obri odpretoga gromi se od edne reči trosi zrak: nega ga tű gori je geno Bojaznost se hitro spremeno v batrivnost, gene se Žitek Obri groba, straši se v svetoj radosti celi svet i z vüpanja vera nastane, štera z svojega mesta zdigne brge, na nikaj dene staroga sveta pokvarjeni Žitek. Vučeniki glasijo razpetoga i goristanjenoga Jezuša. Peter, ki je zatajo Kristuša, glaši tolažbo, trošt vsakomi: novo nebo i novo zemljo čakamo, po njegovom obečanji. Novo nebo i .novo zemljo čakamo, vűpamo se ^nemrtelnomi, žitki. Či novo nebo, novi Žitek i nemrtelnost, vekivečnost Čakamo, te se pobogšao moremo v verskom, |v moralnom i v soci-alnom žitki.
Kristuš je goristano od mrtvi! Ali ti dvojem ljüdje ne verjejo sv. pismi. Pitajo, zakaj nega od tistoga mao goristanenja? Tem dvoje-čim te govor dam, ka neverni ljüdje nigdar ne bodo vidli Kristuša, ar njim fali vera.
(Dale.)
Pošta.
Št. Režonja. Apače. „Novine“ koštajo do novoga leta 10 dinarov. Neškudla. Ljubljana. Vaš oglas je prišeo prekesno, tak da smo ga ne mogli objaviti 10. i ga nemromo objaviti niti 17. augusta. Dr. Oberžan. Cankova. Poslano je prišlo prekesno, zato ne moremo objaviti 17. augusta. A. Palatin. Podunavlje. Poslane peneze (45 din.) smo sprejeli. A. H. Trnovo. Vašega nemremo objaviti,
4
NOVINE
24. augusta 1924.
MALI OGLASI
Dr. Josip Muster, zdravnik i zobozdravnik, ordinera dnevno v hiši g Jeriča (blüzi Peterkove gostilne, Modni salon I. štok.) 
Umetni mlin i žaga na stalnoj vodi na dve turbini na 40 HP se oda polovica ali tüdi celi. Zglasiti se trbe pri Štefani Kumparič na Razkriži p. Štrigova, Medjimurje.
Oda se posestvo, hišno i gospodarsko poslopje, vse zidano, 15 plügov zemle na ravnini 20 minot od farne cerkve Sv. Trojica v Slov. Goricaj. Vse vküp se falo oda zavolo drüžinskih razmer. — Što žele küpiti, naj si pride ogledat. Küpi se lehko vse kak stoji i leži. Več se zvedi v krčmi Jurkovič, Slatina Radenci.
Klepec Paveo dam na znanje! Pozavlam vse svoje prijatele, znance i negdašnje dobre odjemalce na obisk, ar sam začno pa trgovino na starom mesti pri apoteki v Beltincaj. Blago vse fele, nova bonta. Nova sreča! Dobro roba, nizke cene. 
Vas pozdravlam! Paveo. 
Küpüjem konople i len po najvišišoj dnevnoj ceni. Tistočasno se gorzeme eden pošteni vajenec (inaš). Temlin v Beltincaj.
I. a kovaški premog garantiran kg. od 2 K. — do 3.20 vsigdar velka i stalna zaloga. Tüdi ves stavbeni material se od zdaj naprej dobi po čüdovito nizkoj ceni pri V. Bratina Križovci pri Ljutomeri. 
je najbolši škrilj (pala)
za pokrivanje strehe je bolši od vseh drügih materialov, lehki, nezgorljivi, dugo drži i je tüdi najfalejši.
Dela se po staroj Hatschekovoj formi „ETERNIT“ Za pokrivanje strehe se da večletna garancija. Izdelavle se v Solini pri Spliti v zalogi je pri
Čeh & Gašpar-i,
trgovina z mešanim blagom, železninov, polskimi pridelki.
MURSKA SOBOTA, Prekmurje.
Pozor.
Odam posestvo, obsegajoče 8 i pol plügov, 3 i pol plüga njiv, 2 plüga ograda, 2 plüga bükovoga loga, pol pl. senožati, zidana hiša itd. Küpec se naj obrne na Petra Hedjed, Rimščak, p. Štrigova Medjimurje.
Oda se eden kompleten,
dobro ohranjen motorbicikli z znamenjom „ALBA.“ Cena se zvedi pri Antoni Klemečič, trgovci v Beltincaj.
FABRIKA MAŠINOV I LIVARNICA D. D.
V LJUBLJANI.
Livarnica zvonov iz brunca.
Nastavlena 1767.
Najbogše blago.
Krasni glasi. Hitro zgotovijo. Nizke cene.
Naročite naš cenik!
Najvekša i najstarejša domača
LIVARNICA ZVONOV.
Naročite naš cenik!
Oglas. 
 Štrigova.
Gostilno i mesarijo oda Albert Kodba od dnes naprej s celim inventarom. Gostilna je poleg cerkve na dobrom prometi. Küpec lehko včasi nastopi.
Slovenska Banka d. d.
podružnica
DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Podpirajte Novine!
Hazai hajóval

Hazai kikötöböl
Délamerikába
A „VESNA“ d. d. hazai hajóstársaság e hó 14-én kezdi állandó hajójáratait Délamerikába és pedig Brazilia, Argentina és Uruguayba.
Az első hajó az „Ammiraglio Bettolo“ e hó 14-én indul Sušakról.
Közelebbi felvilágositást ád BADER ALFRÉD Dolnja Lendaván a „VESNA“ d. d.
Prekmurjei és Medjimurjei megbizottja.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.