SNEŽNA SEZONA 2012/2013 V SLOVENIJI 1 SNEŽNA SEZONA 2012/2013 V SLOVENIJI VREMENSKE IN SNEŽNE RAZMERE TER LAVINSKE NESREČE IN DOGODKI PREGLED, ANALIZA IN SKLEPI FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI SPREDAJ: Smučanje ob Triglavsk 2 em ledeniku. AVTOR: Jaka Ortar 1 E 3 den od rednih obiskovalcev vremenske postaje na Zgornjem Plotu. AVTOR: Miha Pavšek KOLOFON AVTORJI BESEDIL: Miha Pavšek, Jaka Ortar in Manca Volk Bahun (GIAM ZRC SAZU), Klemen Volontar (GRZS), Janez Markošek in Aleš Poredoš (ARSO) © 2014, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU KAZALO UREDNIK: Miha Pavšek RECENZENTA: Matija Zorn, Blaž Komac IZDAJATELJ: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ZA IZDAJATELJA: Drago Perko ZALOŽNIK: Založba ZRC ZA ZALOŽNIKA: Oto Luthar 7 UVOD GLAVNI UREDNIK ZALOŽBE: Aleš Pogačnik 9 1. VREMENSKE RAZMERE MED NOVEMBROM 2012 IN APRILOM 2013 OBLIKOVANJE IN PRELOM: Uroš Duh / www.urosduh.com 10 November 2012 12 December 2012 AVTORJI FOTOGRAFIJ: Aleš Bajda, Primož Blaha, Vasja Bric, Jernej Burkeljca, Marijanca Cuderman, Anže Čokl, Marko Durini, 14 Januar 2013 Franci Ferjan, Jošt Gantar, Klemen Gričar, Marko Gruden, Jure Laharnar, Miljko Lesjak, Mitja Kamplet, Marko Kern, Danijel Konjedic, Klemen Markuš, Rok Medja, Jaka Ortar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, 16 Februar 2013 Miha Pintar, Aleš Seliškar, Jani Skrinjar, Gregor Šifrer, Blaž Šter, Primož Štamcar, Marjan Šušteršič, 18 Marec 2013 Manca Volk Bahun, Klemen Volontar, Matej Žerovnik, Marko Žunec VIRI FOTOGRAFIJ: 20 April 2013 bumslpepe, DGRS Kamnik, Direkcija Republike Slovenije za ceste, GRS Tolmin, Komunala Tržič, Slotrips.si, Spletišče MORS 23 2. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI IN KRATEK PREGLED SEZONE AVTORJI ZEMLJEVIDOV IN GRAFOV: Jaka Ortar, Miha Pavšek, Manca Volk Bahun, ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje 33 3. DRUGI LAVINSKI DOGODKI IN POVZETEK DOMAČA SPLETNA STRAN PROJEKTA NARAVNE NESREČE BREZ MEJA (NH-WF): http://www.natural-hazards.eu/ 43 4. PREGLED SMRTNIH NESREČ Zahvaljujemo se soavtorjem besedil in avtorjem fotografij, ki so nam dovolili objavo v tej publikaciji. 44 Kredarica (Žleb), Julijske Alpe Vsebine v okviru te publikacije so last vseh sodelujočih partnerjev čezmejnega projekta Naravne nesreče brez 47 Begunjščica, Karavanke meja/NH-WF. Dovoljena je uporaba in posredovanje v nekomercialne namene, njihovo prepisovanje, razmno- ževanje ali drugačno razširjanje pa je dovoljeno le ob dosledni navedbi vira. 49 Kamniški Dedec, Kamniško-Savinjske Alpe 51 Kotliški Graben, Kamniško-Savinjske Alpe CIP - Kataložni zapis o publikaciji 55 5. POVZETEK LAVINSKEGA PRAKTIKA Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 551.582(497.4)"2012/2013" 58 PROJEKT NARAVNE NESREČE BREZ MEJA (NH-WF) 551.578.48(497.4)"2012/2013" SNEŽNA sezona 2012/2013 v Sloveniji [Elektronski vir] : vremenske in snežne razmere ter lavinske nesreče in dogodki : pregled, analiza in sklepi / [avtorji besedil Miha Pavšek ... [et al.] ; urednik Miha Pavšek ; avtorji fotografij Aleš Bajda ... [et al.] ; avtorji zemljevidov in grafov Jaka Ortar ... et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, 2014 Način dostopa (URL): http://zalozba.zrc-sazu.si/p/G01 ISBN 978-961-254-696-0 (pdf) 1. Pavšek, Miha 273686528 4 5 2 Je do konca zime še daleč? AVTOR: Klemen Markuš UVOD Po mnogih letih prizadevanj smo na- posled tudi v Sloveniji združili moči 4 AVTORICA: Nataša Pavšek vsi, ki se med vsakoletno snežno sezono ukvarjamo z vremenskimi, snežnimi in lavinskimi razmerami ter z njimi poveza- ko, natančneje njunima izpostavama v nimi dogodki, ki so pogosto tudi nesre- Celovcu in Gradcu ter Koroške lavinske če. Zlasti velja v tem oziru izpostaviti so- službe s sedežem v Celovcu, ki deluje v delavce Urada za meteorologijo ARSO1 okviru tamkajšnje deželne vlade. ter člane posameznih društev (Tržič http://www.grs-trzic.si, Mojstrana in Ka-Večina prispevkov in priloge so nastali v mnik http://www.grs-kamnik.si) v okviru okviru projekta NH-WF/Naravne nesre-GRZS2 in njene Podkomisije za reševanje če brez meja, ki ga sofinancira Evropski iz plazov. Slovenija je edina alpska država, sklad za regionalni razvoj v okviru Evrop- ki nima organizirane lavinske službe, kot skega teritorialnega sodelovanja oziro- jih poznajo v sosednjih alpskih državah, ma čezmejnega sodelovanja Slovenija kjer lavinske službe same pridobivajo -Avstrija 2007–2013. Tovrstno poročilo bi podatke s terena (z opazovalci in lastno moralo biti glavni in hkrati tudi sestavni mrežo samodejnih postaj), vsakodnevno del elaborata, ki bi ga pripravljala ustre- pripravljajo lavinske biltene, ob nesrečah zna služba za spremljanje problematike in ostalih lavinskih dogodkih pa naredijo varstva in zaščite pred snežnimi plazovi podrobne analize. Na tej temelječe splo- po vsaki snežni sezoni. Seveda pa je za šne in posebne ugotovitve, skupaj s prak- lavinsko službo dovolj dela tudi v kopni tičnimi nasveti, tudi javno objavijo. Zaradi polovici leta, ko je potrebno posodobiti bolj razpršene razdelitve vlog v sloven- bazo lavinskih podatkov za namene pro- skem lavinskem prostoru se tovrstne storskega načrtovanja. Prav projekt NH domače analize in napovedi razlikujejo -WF je omogočil, da smo lahko prvikrat od primerljivih lavinskih biltenov v okvi-stopili skupaj vsi aktivni deležniki na po- ru Evropskega združenja lavinskih služb dročju varstva in zaščite pred snežnimi (EAWS3). Prek projekta Naravne nes- plazovi oziroma lavinske preventive. reče brez meja (NH-WF4), natančneje vodilnega partnerja (ZAMG5 Kärnten) in Miha Pavšek enega od sodelujočih partnerjev (LWD6 UREDNIK Kärnten) ter priprave poskusnega lavin- skega biltena za Srednje Karavanke se nam je v letu 2013 ponudila priložnost, da pripravimo tovrstno poročilo, ki je sicer ustaljena praksa http://lawine.tirol.gv.at/ 1 archiv/winterberichte Delovnega zdru-Agencija Republike Slovenije za okolje, http://www.arso.gov.si/; 2 Gorska reševalna zveza Slovenije, http://www.grzs.si/; ženja avstrijskih lavinskih služb (ARGE 3 European Avalanche Warning Services http://www.avalanches.org/; OELWD7), prvikrat tudi za Slovenijo. Prav 4 Natural Hazards without Frontiers http://www.natural-hazards.eu/; zato se še enkrat najlepše zahvaljujemo 5 Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik http://www.zamg.ac.at/; našim kolegom iz avstrijskega Zveznega 6 Lawinenwarndienst http://www.lawine.ktn.gv.at/; urada za meteorologijo in geodinami- 7 Arbeitsgemeinschaft Österreichischer Lawinenwarndienste. 3 Opojna belina vabi k obisku gora. AVTOR: Miha Pavšek 6 uvod 7 1. Vr V emensk r e emensk razmer e razmer med no v med no embr v om 2012 embr in aprilom 2013 AVT A ORJ VT A: ORJ Aleš P A: or Aleš P edoš in or Janez Mark edoš in ošek ( Janez Mark ARSO ošek ( ) ARSO 5 Vremenska postaja Kredarica. AVTOR: Jaka Ortar 8 9 6 7 8 10 6 Rekordno visoka Soča je poplavila hišo v Srednji Soški dolini. AVTOR: Danijel Konjedic 7 Vremenska postaja Stol na Malem Stolu vzhodno od Prešernove koče. AVTOR: Jaka Ortar 8 Rekordno visoka Soča pri Kanalu ob Soči. AVTOR: Danijel Konjedic 9 Novembrski sneg v Karavankah. AVTOR: Jaka Ortar 10 Konec novembra je bil Stol še brez snega. AVTOR: Jaka Ortar 11 Novembrsko dopoldne v Bohinjskih planinah. AVTOR: Matej Žerovnik Skupna količina novozapadlega snega [cm] NOVEMBER 0 25 50 100 150 200 250 300 2012 9 Topel, nadpovprečna količina pada- višina snega – Kredarica temperatura – Kredarica sunki – Obir smer vetra – Obir vin, nov sneg povečini šele zadnje višina snega – Koča pod Košuto temperatura – Koča pod Košuto veter – Obir ledišče (0 °C) dni meseca. V prvem tednu je z jugoza- 15 500 hodnim vetrom pritekal zelo topel zrak, padavine so bile obilne, spremljale so jih 450 10 Odstopanje padavin od povprečja [%] nevihte. Meja sneženja je bila nad 2500 400 metri nadmorske višine. Z izjemo manjše 5 hitrost vetra (km/h) -100 -75 -25 +25 +75 +125 +175 +225 količine padavin na začetku druge de- 175 350 kade, je vse do zadnjih dni meseca pre- 0 vladovalo suho in toplo vreme. V zadnjih 150 300 petih dneh meseca se je ohladilo, v go- -5 125 250 rah je snežilo in snežna odeja se je v Julijskih Alpah odebelila večinoma za 50 -10 100 200 do 100 cm, drugod je bilo novega snega manj. -15 75 150 skupna višina snežne odeje (cm) 50 100 25 50 temperatura zraka (°C) 0 Odstopanje temperatur od povprečja [K] 1. 11. 4. 11. 7. 11. 10. 11. 13. 11. 16. 11. 19. 11. 22. 11. 25. 11. 28. 11. 1. 12. -2.5 -1.5 -0.5 +0.5 +1.5 +2.5 +3.5 +4.5 GRAFIKON 1: Izbrani meteorolo- ški kazalci za po- nazoritev vremena novembra 2012. 10 11 vremenske razmere vremenske razmere 11 12 13 14 16 17 12 Ob koncu leta je bilo povprečno zasneženo le visokogorje. AVTOR: Jaka Ortar 13 Svež suh sneg in lep vikend sta v Karavanke zvabila precej turnih smučarjev. AVTOR: Slotrips.si 14 Konec decembra smo končno dočakali pršič (nad Pokljuko). AVTOR: Klemen Markuš 15 Sledovi močnega vetra pod Kredarico. AVTOR: Klemen Markuš 16 Smučanje po pršiču v Karavankah – Hruški vrh. AVTOR: Slotrips.si 17 Sestop s Kobilje glave po prvem snegu. AVTOR: Marjan Šušteršič 18 Veliki vrh v Košuti. AVTOR: Primož Blaha Skupna količina novozapadlega snega [cm] DECEMBER 0 25 50 100 150 200 250 300 2012 15 Podpovprečne temperature, pod- višina snega – Kredarica temperatura – Kredarica sunki – Stol smer vetra – Stol povprečna količina padavin, sne- višina snega – Koča pod Košuto temperatura – Koča pod Košuto veter – Stol ledišče (0 °C) ženje ob prehodih vremenskih front, 15 500 močna odjuga okoli Božiča. Do tedaj so bile temperature v gorah okoli ali pod 10 450 Odstopanje padavin od povprečja [%] lediščem. Snežilo je v petih epizodah ob 5 400 prehodih vremenskih front, vmes pa so hitrost vetra (km/h) -100 -75 -25 +25 +75 +125 +175 +225 bila obdobja s sončnim in hladnim vre- 0 175 350 menom. Tik pred Božičem je z jugoza- hodnimi vetrovi pritekal zelo topel zrak, -5 150 300 za krajši čas se je meja sneženja dvignila -10 125 250 nad 2500 m. Zadnjih pet dni meseca je znova prevladovalo suho vreme s -15 100 200 povprečnimi temperaturami. V celot- nem mesecu je na območju Julijskih Alp -20 75 150 lokalno zapadlo 100 do 150 cm suhega skupna višina snežne odeje (cm) 50 100 snega, drugod manj. Veter je prenašal sneg v zamete in gradil opasti. 25 50 temperatura zraka (°C) 0 Odstopanje temperatur od povprečja [K] 1. 12. 4. 12. 7. 12. 10. 12. 13. 12. 16. 12. 19. 12. 22. 12. 25. 12. 28. 12. 31. 12. -2.5 -1.5 -0.5 +0.5 +1.5 +2.5 +3.5 +4.5 GRAFIKON 2: Izbrani meteorolo- ški kazalci za po- nazoritev vremena decembra 2012. 12 18 vremenske razmere vremenske razmere 13 19 20 21 23 24 19 Veter prenaša sneg in gradi opasti na grebenu Krna. AVTOR: Miljko Lesjak 20 S smučmi po regionalni cesti s Soriške planine v Bohinjsko Bistrico. AVTOR: Anže Čokl 21 Močan severnik je pustil sledove tudi v Savinjskih Alpah. AVTOR: Jaka Ortar 22 Zimska idila na Vošci v Zahodnih Karavankah. AVTOR: Slotrips.si 23 V Savinjskih Alpah ruševje na 1800 m še ni bilo prekrito s snegom. AVTOR: Jaka Ortar 24 Le v zavetrju je bilo ruševje že prekrito s snegom. AVTOR: Jaka Ortar 25 V Ljubljanski kotlini je sneg ležal neprekinjeno od sredine januarja do sredine marca. AVTOR: Jošt Gantar Skupna količina novozapadlega snega [cm] JANUAR 0 25 50 100 150 200 250 300 2013 22 Povprečno hladen, povprečna višina snega – Kredarica temperatura – Kredarica sunki – Krvavec smer vetra – Krvavec količina padavin, prva dva tedna višina snega – Koča pod Košuto temperatura – Koča pod Košuto veter – Krvavec ledišče (0 °C) povečini brez padavin, obilno sneženje 15 500 sredi meseca. V prvih dveh tednih je bilo povečini brez padavin, temperature so 10 450 Odstopanje padavin od povprečja [%] se gibale v okviru povprečnih vrednosti. 5 400 V višinah je prevladoval severozahodni hitrost vetra (km/h) -100 -75 -25 +25 +75 +125 +175 +225 veter. Padavinsko obdobje je s krajšimi 0 175 350 prekinitvami trajalo od 13. do 22. januar- ja. Do vključno 19. januarja je povsod v -5 150 300 gorah ob prevladujočih jugozahodnih do -10 125 250 jugovzhodnih vetrovih občasno snežilo, 20. januarja pa se je meja sneženja pre- -15 100 200 hodno dvignila nad 1500 metrov. V zad- njem tednu je še dvakrat rahlo snežilo. -20 75 150 Mesec se je končal s suhim in nadpov- skupna višina snežne odeje (cm) 50 100 prečno toplim vremenom. Skupna višina novega snega je na območju Julijskih 25 50 Alp lokalno presegla 150 cm. temperatura zraka (°C) 0 Odstopanje temperatur od povprečja [K] 1. 1. 4. 1. 7. 1. 10. 1. 13. 1. 16. 1. 19. 1. 22. 1. 25. 1. 28. 1. 31. 1. -2.5 -1.5 -0.5 +0.5 +1.5 +2.5 +3.5 +4.5 GRAFIKON 3: Izbrani meteorolo- ški kazalci za po- nazoritev vremena januarja 2013. 14 25 vremenske razmere vremenske razmere 15 26 27 28 30 31 26 Plasti sveže napihanega snega na Uskovnici. AVTOR: Jaka Ortar 27 V Bohinju je padlo v štirih dneh 70 cm novega snega, skupna višina snežne odeje pa je bila 1 m. AVTOR: Anže Čokl 28 V močnem predfrontalnem sneženju v začetku meseca je padalo babje pšeno. AVTOR: Jaka Ortar 29 Obilno obložene smreke v gozdovih Bohinja. AVTOR: Jaka Ortar 30 Pod zadnjim snegom je bila skorja obarvana s puščavskim peskom. AVTOR: Jaka Ortar 31 Močno sneženje na Uskovnici (40 cm / 12 h). AVTOR: Blaž Šter 32 Zima, kot se šika, v Osrednjih Karavankah (Košutica ali Ljubeljska baba). AVTOR: Miha Pavšek Skupna količina novozapadlega snega [cm] FEBRUAR 0 25 50 100 150 200 250 300 2013 29 Precej podpovprečne temperature, višina snega – Kredarica temperatura – Kredarica sunki – Obir smer vetra – Obir obilne padavine, stalna debelitev višina snega – Krvavec temperatura – Krvavec veter – Obir ledišče (0 °C) snežne odeje. Bližina ciklonskega obmo- 15 500 čja, pogosti prehodi vremenskih front, v višinah pa nad Evropo obsežna in 10 450 Odstopanje padavin od povprečja [%] občasno nad Alpami odcepljena dolina 5 400 s hladnim zrakom so zaznamovali potek hitrost vetra (km/h) -100 -75 -25 +25 +75 +125 +175 +225 vremena v februarju. V gorah je pre- 0 175 350 vladovalo oblačno ali megleno vreme, obdobja z delno jasnim vremenom so -5 150 300 bila kratka. Padavin je bilo nadpovpreč- -10 125 250 no veliko, izrazito nadpovprečne so bile padavine v vzpetem svetu vzhodne in -15 100 200 severovzhodne Slovenije. Temperatu- re so bile ves mesec pod lediščem, v -20 75 150 zadnjih dneh meseca je mraz nekoliko skupna višina snežne odeje (cm) 50 100 popustil. Snežna odeja se je izrazito ode- belila, sneg je bil suh, veter ga je prena- 25 50 šal v zamete in gradil opasti. temperatura zraka (°C) 0 Odstopanje temperatur od povprečja [K] 1. 2. 4. 2. 7. 2. 10. 2. 13. 2. 16. 2. 19. 2. 22. 2. 25. 2. 28. 2. -2.5 -1.5 -0.5 +0.5 +1.5 +2.5 +3.5 +4.5 GRAFIKON 4: Izbrani meteorolo- ški kazalci za po- nazoritev vremena februarja 2013. 16 32 vremenske razmere vremenske razmere 17 33 34 35 37 38 33 Veter je bil močan tudi v sredogorju. AVTOR: Jaka Ortar 34 Zimska idila na Spodnji Komni – raj za turno smučanje. AVTOR: Klemen Markuš 35 Globoko zasut objekt pri Koči na Prehodavcih. AVTOR: Jaka Ortar 36 Največji zameti nastanejo pod grebenom. AVTOR: Jaka Ortar 37 Zeleniški plaz nad Zelenico. AVTORICA: Manca Volk Bahun 38 Na primorski strani Julijskih Alp je sneg skopnel že do nadmorske višine okrog 900 m. AVTOR: Jaka Ortar 39 Vremensko okno v začetku marca je omogočilo tudi daljše ture v visokogorju (Triglavski podi). AVTOR: Jaka Ortar Skupna količina novozapadlega snega [cm] MAREC 0 25 50 100 150 200 250 300 2013 36 Podpovprečne temperature, nadpov- višina snega – Kredarica temperatura – Kredarica sunki – Krvavec smer vetra – Krvavec prečna količina padavin. V prvem višina snega – Krvavec temperatura – Krvavec veter – Krvavec ledišče (0 °C) tednu je bilo suho in za začetek marca 15 500 malo pretoplo vreme. Nato so se tempe- rature do konca meseca gibale veči- 10 450 Odstopanje padavin od povprečja [%] noma pod povprečnimi vrednostmi. V 5 400 dneh od 7. do 13. marca je ob jugozaho- hitrost vetra (km/h) -100 -75 -25 +25 +75 +125 +175 +225 dnih vetrovih občasno snežilo, ciklonsko 0 175 350 območje, ki se je iznad zahodne Evrope pomaknilo nad Alpe in severno Sredoze- -5 150 300 mlje, pa je bilo vzrok obilnemu sneženju -10 125 250 17. in 18. marca. Do konca meseca je še dvakrat snežilo, nekoliko obilneje v -15 100 200 zadnjih treh dneh meseca. Višina snežne odeje je bila ves mesec nad povprečnimi -20 75 150 vrednostmi, skupna višina novega snega skupna višina snežne odeje (cm) 50 100 pa je lokalno na območju Julijskih Alp in v visokogorju Kamniško-Savinjskih Alp 25 50 presegla 150 cm. temperatura zraka (°C) 0 Odstopanje temperatur od povprečja [K] 1. 3. 4. 3. 7. 3. 10. 3. 13. 3. 16. 3. 19. 3. 22. 3. 25. 3. 28. 3. 31. 3. -2.5 -1.5 -0.5 +0.5 +1.5 +2.5 +3.5 +4.5 GRAFIKON 5: Izbrani meteorolo- ški kazalci za po- nazoritev vremena marca 2013. 18 39 vremenske razmere vremenske razmere 19 40 41 42 44 45 40 Konec aprila je bilo tudi na prisojah še veliko snega. AVTOR: Miha Pavšek 41 Mokri plaziči so poudarili prisotnost saharskega peska. AVTOR: Jaka Ortar 42 Opasti na Kamniškem sedlu (Kamniško-Savinjske Alpe). AVTOR: Miha Pavšek 43 Zdrsno (ribje) ustje nad servisno cesto pod Zelenico; dva dni kasneje je bila cesta zasuta. AVTOR: Jaka Ortar 44 Ob koncu aprila se je vreme ustalilo, sneg se je hitro predelal (Triglavski podi). AVTOR: Miha Pavšek 45 Večji plaz mokrega snega pod ostenjem Velikega Draškega vrha. AVTOR: Miha Pavšek 46 Na prisojah se je sredi aprila sneg že dobro predelal. AVTOR: Jaka Ortar Skupna količina novozapadlega snega [cm] APRIL 0 25 50 100 150 200 250 300 2013 43 Sprva hladno, nato nadpovprečno višina snega – Kredarica temperatura – Kredarica sunki – Krvavec smer vetra – Krvavec toplo, podpovprečna količina pa- višina snega – Krvavec temperatura – Krvavec veter – Krvavec ledišče (0 °C) davin. Prvih deset dni je bilo razmeroma 15 500 hladno, v visokogorju so bile tempera- ture ves čas pod lediščem. Občasno je 450 10 Odstopanje padavin od povprečja [%] rahlo snežilo, količina novega snega je 400 bila majhna. Večino preostanka meseca 5 hitrost vetra (km/h) -100 -75 -25 +25 +75 +125 +175 +225 so bile temperature nadpovprečno viso- 175 350 ke. Padavine so se pojavljale ob preho- 0 dih vremenskih front, nastalo pa je tudi 150 300 že nekaj ploh in neviht. Snežilo je le v -5 125 250 visokogorju, v sredogorju pa je povečini deževalo. V celoti pa se je aprila višina -10 100 200 snežne odeje zmanjševala, sneg se je talil in v sredogorju kopnel. -15 75 150 skupna višina snežne odeje (cm) 50 100 25 50 temperatura zraka (°C) 0 Odstopanje temperatur od povprečja [K] 1. 4. 4. 4. 7. 4. 10. 4. 13. 4. 16. 4. 19. 4. 22. 4. 25. 4. 28. 4. 1. 5. -2.5 -1.5 -0.5 +0.5 +1.5 +2.5 +3.5 +4.5 GRAFIKON 6: Izbrani meteorolo- ški kazalci za po- nazoritev vremena aprila 2013. 20 46 vremenske razmere vremenske razmere 21 Splošne 2. značilnosti in kratek pregled sezone pr AVT A OR: Miha P VT av OR: Miha P šek ( av GIAM ZRC S šek ( AZU) GIAM ZRC S 47 Alpinistično smučanje z Vrtače v Suho ruševje v idealnih snežnih razmer 22 ah. AVTOR: Jaka Ortar 23 48 49 50 52 V Sloveniji še nimamo lavinske meteorologijo pri ARSO, za razširitev in 48 Planinski dom na Zelenici. AVTOR: Miha Pavšek službe organizirane na način, kot posodobitev delovanja te službe, še niso 49 Prerez snežne odeje. AVTOR: Miha Pavšek 50 Mehko ivje na smrekovih vejah. AVTOR: Miha Pavšek ga poznajo v večini evropskih držav ter naletela na posluh pri pristojnih odlo- 51 Umazana plazovina talnega plazu (Begunjski plaz). AVTOR: Miha Pavšek v nekaterih drugih goratih območjih čevalcih. Vendarle pa je bilo že veliko 52 Ostanki snežnih plazov s Stenarja v Vratih. AVTOR: Miha Pavšek 53 Glava (2426 m) pod Triglavskim ledenikom. AVTOR: Miha Pavšek oziroma državah po svetu. Tam so že postorjenega in je pripravljeno za čas, pred desetletji spoznali dragocenost ko se bo ta služba končno lahko tudi informacij, napovedi in opozoril zaradi kadrovsko okrepila. Neposredni učinek nevarnosti proženja snežnih plazov. To tovrstnega obveščanja in opozarjanja je pa ne pomeni, da v preteklosti ni bilo namreč težko izmerljiv. Splošno znano objav o vremenskem dogajanju in nesre- je, da se sredstva, vložena v preventivo čah ter dogodkih s snežnimi plazovi po v sorazmerno kratkem času večkratno 51 posameznih snežnih sezonah. Vendar pa povrnejo. Če kje, potem to še posebej so bile te razpršene po različnih virih in velja na področju varstva in zaščite pred včasih tudi ne v popolnosti dostopne. snežnimi plazovi. Delo v lavinski službi je skupinske narave, poleg zbiranja in iz- Stalna pobuda za delovanje tovrstne menjave informacij ter priprave obvestil službe je že več desetletij prisotna tako in opozorili. Ne smemo pa pozabiti tudi na PZS in GRZS, v okviru slednje deluje na vlogo in pomen lavinske službe pri tudi Podkomisija za reševanje iz plazov. prostorskem načrtovanju, natančneje Ob tem velja omeniti Pavla Šegulo, člana vodenju lavinskega katastra. Del tega je nekdanje GRS, ki je opravil pionirsko, tudi spremljanje dogodkov, povezanih s a zato nič manj temeljito in obsežno snegom in snežnimi plazovi. delo na področju problematike snežnih plazov in po svojih močeh prispeval h krpanju stalnega primanjkljaja tovrstnih informacij, obvestil in opozoril. Delo na 10 % 13 % 1. stopnja nevarnosti (0 %) lavinskem področju je kronal s knjigama GRAFIKON 7: Sneg, led, plazovi (1986) in večjezičnim 2. stopnja nevarnosti (13 %) Deleži posameznih stopenj nevarnosti slovarjem Sneg in plazovi (1995), poleg 3. stopnja nevarnosti (77 %) proženja snežnih tega pa je pripravljal letne preglede plazov po dnevih 4. stopnja nevarnosti (10 %) v celotni sezoni – lavinske literature in strokovnih dogod- 77 % Slovenija. kov ter novosti v Ujmi, reviji za vprašanja 5. stopnja nevarnosti (0 %) varstva pred naravnimi in drugimi nesre- čami, ki jo izdaja Uprava RS za zaščito in reševanje v sestavu MORS ( http://www. sos112.si/slo/page.php?src=li11.htm). 1. 12. 2012–30. 4. 2013 Stalna prizadevanja sodelavcev Služ- be za sneg, ki deluje v okviru Urada za 53 24 splošne značilnosti in pregled sezone splošne značilnosti in pregled sezone 25 54 55 56 Mesečne in sezonske meteorolo- ni sezoni 2012/13 tudi narava. Za nami je ške preglede najdemo v rednih še ena od nadpovprečno snežnih sezon mesečnih biltenih ARSO ( http://meteo. (po višini in trajanju snežne odeje) v arso.gov.si/met/sl/weather/bulletin/ zadnjih desetletjih, tako po nižinah kot mountain/avalanche), ki so od leta 2001 tudi v vzpetem sredo in visokogorskem na voljo tudi v elektronski obliki. Analize svetu, kjer je snežnih plazov največ. Štiri nekaterih lavinskih nesreč in dogodkov smrtne žrtve – v povprečju le ena do pa najdemo predvsem v dveh strokov- dve na sezono, pogoste so tudi sezone nih revijah – že omenjeni Ujmi in Planin- brez žrtev – in prek dvajset zabeleženih skem vestniku ( http://www.planinskive- lavinskih dogodkov to samo še potrjuje- stnik.com), osrednjem glasilu Planinske jo. Zato smo še toliko bolj veseli prvega 57 58 zveze Slovenije. Okrog obeh revij in z tovrstnega poročila, katerega priprava 54 Košutica ali Ljubeljska baba (1968 m). AVTOR: Miha Pavšek njimi povezanih organizacij ter javnih pa bi morala biti v prihodnje redna 55 Drevje v ivju – nad Trianglom (Zelenica). AVTOR: Miha Pavšek služb je zbrana tudi večina slovenskih oziroma sestavni del za to pristojne dr- 56 Odlomna napoka kložastega plazu v zahodni steni Planjave. AVTOR: Miha Pavšek 57 Kamniško sedlo, zadaj (levo) Ojstrica (2350 m). AVTOR: Miha Pavšek strokovnjakov, ki se ukvarjamo s snežnim žavne službe. Bati se je, da bo po izteku 58 Zgornji del Šentanske doline. AVTOR: Miha Pavšek 59 Rob Triglavskih podov nad Vrati. AVTOR: Miha Pavšek plazovi. Najbolj neposredno pa se z njimi projekta, to je pred začetkom snežne ukvarjajo člani Gorske reševalne zveze sezone 2014/15, spet vse po starem z re- Slovenije oziroma njihovih 17 postaj po dnim, nekajkrat tedenskim obveščanjem vsej državi. Poročilo za snežno sezono in opozarjanjem ARSO ter občasnimi 2012/13 za Slovenijo je prvo tovrstno aktivnostmi peščice lavinskih strokov- skupno in celovito poročilo. Hkrati pa je njakov in vse bolj številnih zanesenjakov, tudi rezultat odličnega meddržavnega ki jih zanima področje varstva in zaščite 0 % sodelovanja partnerjev v čezmejnem pred snežnimi plazovi. Ne nazadnje pa projektu NH-WF/Naravne nesreče brez se moramo zahvaliti tudi vsem drugim, meja. Ob tem velja omeniti naklonjenost ki ste nam posredovali lastna opaža- naših avstrijskih kolegov, ki so nas ob nja, informacije in fotografije opaženih 10 % 1. stopnja nevarnosti (19 %) 19 % analizi zadnje snežne sezone prijazno in snežnih plazov v obravnavani sezoni ter GRAFIKON 8: široko odprtih vrat povabili k sodelova- nekatere čudovite fotografije, ki povze- 2. stopnja nevarnosti (35 %) Deleži posameznih stopenj nevarnosti nju, za kar se jim na tem mestu še enkrat majo vremensko dogajanje obravnavane 3. stopnja nevarnosti (35 %) 35 % proženja snežnih najlepše zahvaljujemo. Že na skupnem snežne sezone. plazov po dnevih 4. stopnja nevarnosti (10 %) v celotni sezoni – srečanju na agenciji marca 2013, gostite- 35 % Julijske Alpe. lji so bili sodelavci tamkajšnje Službe za 5. stopnja nevarnosti (0 %) sneg in plazove, smo bili deležni njihove podpore in konkretnih spodbud za pre- novo in nadgradnjo delovanja slovenske lavinske službe. 1. 11. 2012–30. 4. 2013 Po eni strani naklonjena, a po drugi žal tudi nenaklonjena pa nam je bila v snež- 59 26 splošne značilnosti in pregled sezone splošne značilnosti in pregled sezone 27 60 61 62 65 66 60 Zgornja postaja sedežnice Zelenica 2. AVTOR: Miha Pavšek 61 Snežni zameti in opasti na zavetrni (savinjski) strani Kamniškega sedla. AVTOR: Miha Pavšek 62 Ostanki plazov pod Kamniškim sedlom. AVTOR: Miha Pavšek 64 Zeleniške bele strmine, zadaj Vrtača (2180 m). AVTOR: Miha Pavšek 65 Lavinski semafor za območje Zelenice na Ljubelju. AVTOR: Miha Pavšek 66 Zasneženi rob nad Okrešljem. AVTOR: Miha Pavšek 67 Odčitavanje podatkov na Kredarici. AVTOR: Miha Pavšek 64 V snežni sezoni 2012/13 je bila na 2013, smo imeli po gorah debelo snežno južni strani Alp izjemno aktivna odejo, ki je marsikoga spomnila na čase sredozemska ciklogeneza, ki je pogos- pred desetletji, ko ni bilo to nič posebne- to krojila vremensko podobo z vsemi ga. Padavine vseh oblik in intenzitet so svojimi odtenki. Večji del sezone, zlasti si v posameznih padavinskih epizodah od sredine januarja do začetka aprila podajale roke z močnimi vetrovi, med 0 % 0 % katerimi sta prednjačila jugozahodnik in POSKUSNI KRAJEVNI LAVINSKI BILTEN ZA SREDNJE KARAVANKE severnik, slednji bolj znan kot karavanški ŠT. 45 / 2012-2013 fen. V začetku zime nam je vzpete pok- Stanje v ponedeljek, 18.3.2013 1. stopnja nevarnosti (22 %) 22 % ©Geografski inštitut Antona Melika Naslednji bilten bomo objavili predvidoma v torek, 19.3.2013 rajine pogosto zakrivala megla, na višku GRAFIKON 9: Deleži posameznih 0 Stanje: pa oblaki. Podatki kažejo, da smo imeli 2. stopnja nevarnosti (38 %) Po jasni in mrzli soboti, v zatišnih legah je nastajal globinski stopenj nevarnosti 70 0 41 % srež, je bila nedelja oblačna in meglena. Popoldne je pričelo eno najbolj s snegom bogatih snežnih proženja snežnih 0 130 snežiti, do jutra je zapadlo nekaj centimetrov novega snega. 3. stopnja nevarnosti (41 %) Veter se je v soboto čez dan obrnil na Z-JZ, danes pa J smer. 87 plazov po dnevih Včeraj popoldne je bil v sunkih zmeren, v visokogorju že močan. sezon v zadnjega pol stoletja. Prav pov- Predhodne obsežne snežne zamete na južnih legah, je začel v celotni sezoni – prenašati na severne do vzhodne lege. Na sredogorskih prisojah sod so zabeležili večjo količino padavin 4. stopnja nevarnosti (0 %) Kamniško-Savinj- so se sprožili številni manjši talni plazovi, višje pa - že ob manjši dodatni obremenitvi in na mestih z napihanim snegom - tudi od povprečja, zato pa smo bili precej na 38 % ske Alpe. posamezni srednje veliki kložasti plazovi. Nevarnost za plazove 5. stopnja nevarnosti (0 %) je povsod znatna! kratko s soncem. Celotno zimsko trime- Posebna opozorila: sečje je bilo hladno, v visokogorju celo Z V mrzlo, malo sonca in veliko snega pa je Podatki z vremenskih postaj v Karavankah na dan objave biltena temperatura (°C) veter (km/h) smer vetra bilo tudi v nadaljevanju oziroma prvih 1. 11. 2012–30. 4. 2013 min/max 24h ob 6:00 ob 6:00 ob 6:00 Napoved: dveh od treh mesecev meteorološke 2200 m Danes in jutri se bo nadaljevalo oblačno in megleno vreme s -12 / -5 -6 33 J padavinami, ki bodo najmočnješe v popoldanskem in večernem 2100 m času. Že dopoldne se bo sneženje okrepilo, še bolj pa popoldne, pomladi. vendar se bo meja sneženja dvignila na okrog 1500 m. Ponoči se bo veter prehodno obrnil na SZ smer in meja sneženja se bo -12 / -5 -4 10 Z znova spustila na okrog 700 m. Do jutra, ko se bo sneženje 0 % 1700 m umirilo, bo zapadlo od 20 cm novega snega v sredogorju in v Že pozimi je padlo do 150 % padavin visokogorju krajevno tudi do okrog 60 cm novega snega. Nižje -8 / -3 -4 1500 m bo novi sneg premočen. Nad okrog 1500 m, kjer bo ves čas padavinske epizode snežilo, bo nevarnost za proženje plazov glede na dolgoletno povprečje. Zlasti -3 0 SZ VELIKA, zato do preklica odsvetujemo obisk gora! 1300 m velik je bil v Kamniško-Savinjskih Alpah 5 % -5 / 1 0 21 JV 1100 m in Karavankah februarski presežek velik, 1. stopnja nevarnosti (22 %) 22 % 6:09 9:36 saj je padla dva do trikratna količina GRAFIKON 10: 18:12 17:21 Z V 2. stopnja nevarnosti (35 %) Deleži posameznih 40% običajnih padavin. Tudi marec in april stopenj nevarnosti Vremenska napoved za Zelenico (1704 m) nedelja, 17. mar 2013 ob 20h vir: ARSO je zaznamovala bela barva, natančneje 3. stopnja nevarnosti (38 %) 38 % proženja snežnih pon 7h pon 10h pon 13h pon 16h tor 7h tor 10h tor 13h tor 16h sre 7h sre 10h sre 13h njeni snežni in megleni odtenki. Višina plazov po dnevih 4. stopnja nevarnosti (5 %) v celotni sezoni – snega v visokogorju sicer ni bila več tako 35 % Karavanke. izjemna, nižje pač in na vsak način nad- 5. stopnja nevarnosti (0 %) -3 °C -3 °C -2 °C -1 °C -3 °C -3 °C -3 °C -2 °C -3 °C -3 °C -1 °C 100 % 98 % 99 % 99 % 63 % 71 % 63 % 61 % 59 % 62 % 64 % povprečna. Predvsem pa je bila belina prav povsod zelo vztrajna. Tudi v obeh spomladanskih mesecih je bila kar 7 dni 2 9 - 4 0 2 9 - 4 0 4 0 - 4 9 4 9 - 6 1 1 1 - 2 0 1 1 - 2 0 1 1 - 2 0 1 1 - 2 0 1 1 - 2 0 2 0 - 2 9 2 9 - 4 0 64 km/h 86 km/h 41 km/h 42 km/h 35 km/h 59 km/h povsod po našem visokogorju razglaše- 1. 11. 2012–30. 4. 2013 Vsebine v okviru poskusnega krajevnega lavinskega biltena (PKLB) za Srednje Karavanke so last vseh sodelujočih partnerjev čezmejnega projekta NH-WF in so namenjene kot dopolnilo splošnim obvestilom in opozorilom, ki jih pripravljajo pristojne državne službe na obeh straneh meje (ARSO in LWD Kärnten). Dovoljena je uporaba in posredovanje v nekomercialne namene, njihovo prepisovanje, razmnoževanje ali drugačno razširjanje pa je dovoljeno le ob dosledni navedbi vira – Spletne strani projekta NH-WF (http://www.natural-hazards.eu/). Avtorji lavinskega biltena ne prevzemajo nobene na 4. ali velika stopnja nevarnosti prože-odgovornosti za morebitne posledice, ki bi nastale iz napačnega razumevanja ali napačno navedenih podatkov na spletni strani. nja snežnih plazov, skoraj mesec dni pa 3. stopnja oziroma znatna nevarnost. 63 Stopnje nevarnosti za območje Karavank (Grafikon 10) smo povzeli po lavinskem biltenu za Srednje Karavanke. VIR: Spletne strani NH-WF 67 28 splošne značilnosti in pregled sezone splošne značilnosti in pregled sezone 29 68 69 70 72 68 Košutica in Veliki vrh z Zgornjega Plota. AVTOR: Miha Pavšek 69 Ostanki plazov pod Bosovo grapo (Brana). AVTOR: Miha Pavšek 70 Opasti na grebenu Kredarice. AVTOR: Miha Pavšek 71 Plaz s Stenarja v Vratih. AVTOR: Miha Pavšek 71 72 Bovški Gamsovec in Razor s Kredarice. AVTOR: Miha Pavšek 73 Turnosmučarski vzorci ... AVTOR: Miha Pavšek Poenostavljena enačba letošnje in delovanja lavinske službe na način, kot snežne sezone je bila malo sonca so organizirane v bolj razvitih državah z + veliko snega = snežni plazovi! Sreča v gorskim svetom. 8 nesreči je bila, da je bilo v času, ko so se GRAFIKON 11: Lavinske žrtve prožili največji plazovi in pa ob koncih V okviru projekta Naravne nesreče brez 7 v Sloveniji med tedna, ko je v gorah največ gornikov, meja (NH-WF) smo na Geografskem snežnima sezo- 6 vreme praviloma precej slabo in je tako nama 1992/93 – inštitutu Antona Melika ZRC SAZU 2012/13. marsikoga odvrnilo od »visokega« obi- prvikrat pripravljali Poskusni lavinski 5 ska. Nekajkrat je bil prehod med posa- bilten za Srednje Karavanke s pomočjo vilo meznimi obdobji slabega vremena prek- v okviru projekta vzpostavljene mreže 4 ešt ratek, da bi doma zadržal samohodce, opazovalnih postaj ( http://www.natural- 3 pogosto najbolj zagnane ljubitelje belih hazards.eu/test-area1.html). Zgradba bil-strmin, ki le stežka zdržijo za vrati svojih tena (slika 63), ki smo ga pripravljali vsaj 2 domov ob pogledu na debelo zasneže- trikrat tedensko, po potrebi oziroma ob 1 ne gorske vrhove. Temu primerno je bilo lavinsko bolj nevarnih razmerah pa tudi tudi veliko smrtnih nesreč s snežnimi pogosteje, je deloma primerljiva z bilteni 0 3 5 7 1 2 3 7 plazovi in še več dogodkov, ki so se bolj drugih goratih držav, kjer je vsebinski del 9 /11 12 13 /9 /96 /9 99 /0 0 0 /0 09 /10 2/ /94 /04 /05 /06 3 5 7/98 /00 1/ 2/ 3 7/08 10 11/ 12/ ali manj srečno iztekli. ločen na opis trenutnega stanja in krat- 199 20 199 1994 199 1996 199 1998/ 20 1999 2000 200 20 200 200 2004 2005 2006 200 2008/ 2009 koročno napoved. Grafični in besedilni snežna sezona Da je bila snežna sezona 2012/2013, ena prikazi so ponazorjeni tudi po višinskih najbolj snežnih, potrjuje tudi vsota no- pasovih, stopnja nevarnosti pa po ob- vozapadlega snega, ki vključuje vsa sne- močjih nad in pod gozdno mejo ( http:// 0 % ženja od konca jeseni dalje. Tako je na www.natural-hazards.eu/avalanche-bul- primer na Kredarici, kjer deluje najvišja letin-karavanks/manualbulletin.html). Od opazovalna postaja v Sloveniji, v celotni 67 lavinskih biltenov za Srednje Karavan- 12 % 5 % snežni sezoni padlo skupaj več kot 13, ke, je bila v četrtini primerov razglašena 1. stopnja nevarnosti (5 %) na Voglu več kot 8 in na Krvavcu več velika ali 4. stopnja nevarnosti proženja GRAFIKON 12: Deleži posameznih kot 5 metrov snega, medtem, ko so na snežnih plazov. V delu je že posodobitev 2. stopnja nevarnosti (42 %) stopenj nevarnosti marsikateri nižinski postaji zabeležili tudi biltena skladno s smernicami Združenja proženja snežnih 3. stopnja nevarnosti (40 %) 42 % plazov po dnevih rekordne količine (več o tem si lahko evropskih lavinskih služb (EAWS). v celotni sezoni – 4. stopnja nevarnosti (12 %) 40 % preberete v analizah posameznih moč- Srednje Karavanke (NH-WF). nih sneženj, ki jih pripravljajo na ARSO 5. stopnja nevarnosti (0 %) in so objavljene na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/ natural-hazards). Na dlani je ugotovitev, ki jo ponavljamo že nekaj zadnjih dese-6. 12. 2012–30. 4. 2013 tletij, prvič pa jo je jasno zapisal dr. Fran- ce Avčin v 1. številki Planinskega vestnika leta 1951, namreč o nujnosti vzpostavitve 73 30 splošne značilnosti in pregled sezone splošne značilnosti in pregled sezone 31 3. Drugi 3. lavinski dogodki in povzetek in po AVT A OR: VT Jak OR: a Ortar Jak ( a Ortar GIAM ZRC S ( AZU) GIAM ZRC S 74 Spomladanski plazovi mokrega snega vzhodno pod Kredarico. AVT 32 OR: Miha Pavšek 33 75 76 77 78 79 80 75 Plaz št. 4 iz preglednice 2. AVTOR: Gregor Šifrer 76 Plaz št. 4 iz preglednice 2. AVTOR: Gregor Šifrer 77 Plaz št. 6 iz preglednice 2. AVTOR: Klemen Gričar 78 Plaz št. 9 iz preglednice 2. AVTOR: Primož Štamcar PREGLEDNICA 1: 79 Plaz št. 9 iz preglednice 2. AVTOR: Primož Štamcar Regionalni pregled dnevnih stopenj nevarnosti 80 Plaz št. 13 iz preglednice 2. AVTOR: Jani Skrinjar proženja snežnih plazov v snežni sezoni 2012/13. 81 Ostanki plazovine na cesti, danes priljubljeni pohodniški in sankaški poti, na prelaz Ljubelj. AVTOR: Miha Pavšek 2012, ko je višina snežne odeje dosegala WF WF WF WF WF WF Neposredna primerjava zabeleže- nega števila lavinskih dogodkov za tisti čas povprečno višino le v viso- e Alpe e Alpe e Alpe e Alpe e Alpe e Alpe v zadnji zimi s prejšnjimi zimami ni mo- kogorju, do srede aprila, ko se je močno ke e – NH- ke e – NH- ke e – NH- ke e – NH- ke e – NH- ke e – NH- n n n n n n e Alpe vinjsk goča, ker za prejšnje nimamo na voljo ogrelo in so se prožili talni plazovi tudi va ank e Alpe vinjsk ank e Alpe vinjsk ank e Alpe vinjsk ank e Alpe vinjsk ank e Alpe vinjsk ank v va v va v va v va v va v ra a ra a ra a ra a ra a ra a o-Sa a a a a a a toliko informacij, pridobljenih po nefor- na najvišje ležečih prisojah. V začetku K ar o-Sa K ar o-Sa K ar o-Sa K ar o-Sa K ar o-Sa K ar Julijsk Julijsk Julijsk Julijsk Julijsk Julijsk malni poti (osebni viri, gorniški forumi in maja je spontano plazenje mokrega sne- amnišk amnišk amnišk amnišk amnišk amnišk podobni spletni viri). Trenutno namreč ga doseglo tudi visokogorske osoje. K ednje K K ednje K K ednje K K ednje K K ednje K K ednje K Sr Sr Sr Sr Sr Sr v Sloveniji še nimamo centralizirane 01/11/12 1 1 1 01/12/12 2 1 1 01/01/13 3 2 2 3 01/02/13 2 2 2 2 01/03/13 3 3 3 3 01/04/13 4 3 3 4 podatkovne baze o lavinskih dogodkih, Plazovi, ki so ogrozili ljudi, so bili večino- 02/11/12 2 2 2 02/12/12 2 1 1 02/01/13 2 1 1 2 02/02/13 3 3 3 2 02/03/13 2 2 2 3 02/04/13 4 3 3 4 kamor bi očividci sproti vnašali opažene ma sproženi ob koncih tedna. Vikendov 03/11/12 2 2 2 03/12/12 2 2 2 03/01/13 2 2 2 2 03/02/13 3 3 3 4 03/03/13 2 2 2 3 03/04/13 3 3 3 3 plazove; vzpostavitev take baze načrtu- z lepim vremenom, ki bi v gore privabili 04/11/12 2 2 2 04/12/12 2 2 2 04/01/13 2 2 2 1 04/02/13 3 3 3 4 04/03/13 2 2 2 2 04/04/13 3 3 3 3 jemo za snežno sezono 2013/14. Primer- tudi manj vešče in občasne ter števil- 05/11/12 1 1 1 05/12/12 2 2 2 05/01/13 2 2 2 1 05/02/13 3 3 3 3 05/03/13 2 2 2 2 05/04/13 3 3 3 3 java zadnje snežne sezone s prejšnjimi nejše obiskovalce, je bilo v zadnji snežni 06/11/12 1 1 1 06/12/12 2 2 2 2 06/01/13 2 2 2 1 06/02/13 3 3 3 3 06/03/13 3 3 3 2 06/04/13 3 3 3 3 je zato možna le za nesreče, pri katerih sezoni sorazmerno malo. Od sredine 07/11/12 1 1 1 07/12/12 2 2 2 2 07/01/13 2 2 2 2 07/02/13 3 3 3 4 07/03/13 3 3 3 2 07/04/13 3 3 3 3 je posredovala Gorska reševalna zveza januarja pa vse do začetka aprila so si 08/11/12 1 1 1 08/12/12 2 2 2 2 08/01/13 2 2 2 2 08/02/13 3 3 3 4 08/03/13 3 3 3 3 08/04/13 2 2 2 2 Slovenije (GRZS). drug za drugim sledili sredozemski ciklo- 09/11/12 1 1 1 09/12/12 3 3 3 2 09/01/13 2 2 2 1 09/02/13 2 2 2 4 09/03/13 3 3 3 3 09/04/13 2 2 2 2 ni, zato smo imeli največ pet zaporednih 10/11/12 1 1 1 10/12/12 3 3 3 2 10/01/13 1 1 1 1 10/02/13 2 2 2 4 10/03/13 3 3 3 3 10/04/13 2 2 2 2 Plazovnih nesreč s posredovanjem gorskih sončnih dni (začetek marca), sicer pa le 11/11/12 1 1 1 11/12/12 3 3 3 2 11/01/13 1 1 1 1 11/02/13 2 2 2 3 11/03/13 3 3 3 3 11/04/13 2 2 2 2 reševalcev je bilo v zadnji snežni sezoni dan ali dva. 12/11/12 1 1 1 12/12/12 2 2 2 2 12/01/13 1 1 1 1 12/02/13 4 3 4 3 12/03/13 3 3 3 3 12/04/13 2 2 2 2 7 (4 žrtve), kar je največ po letu 2010, ko 13/11/12 1 1 1 13/12/12 2 2 2 2 13/01/13 1 1 1 1 13/02/13 4 3 4 3 13/03/13 2 2 2 2 13/04/13 2 2 2 2 jih je bilo 9 (7 žrtev); zadnja zima se tako Večina plazovnih dogodkov, ki so zbrani 14/11/12 1 1 1 14/12/12 2 2 2 2 14/01/13 3 3 3 3 14/02/13 3 3 3 3 14/03/13 3 3 3 2 14/04/13 2 2 2 2 uvršča na 3. mesto v zadnjih 15 letih. v preglednici, se je zgodila pri razglašeni 15/11/12 1 1 1 15/12/12 3 2 3 2 15/01/13 4 3 3 3 15/02/13 3 3 3 3 15/03/13 3 3 3 3 15/04/13 3 3 3 2 Plazove smo opažali od konca decembra 3. stopnji nevarnosti proženja snežnih 16/11/12 1 1 1 16/12/12 4 3 4 2 16/01/13 4 3 3 3 16/02/13 3 3 3 3 16/03/13 3 3 3 3 16/04/13 3 3 3 2 17/11/12 1 1 1 17/12/12 3 2 2 2 17/01/13 4 3 3 4 17/02/13 3 3 3 2 17/03/13 3 3 3 3 17/04/13 2 2 2 2 18/11/12 1 1 1 18/12/12 3 2 2 2 18/01/13 4 3 4 4 18/02/13 3 3 3 2 18/03/13 3 3 3 3 18/04/13 2 2 2 2 30 19/11/12 1 1 1 19/12/12 2 2 2 2 19/01/13 4 3 4 4 19/02/13 3 3 3 2 19/03/13 4 3 3 4 19/04/13 2 2 2 3 GRAFIKON 13: Mrtvi Poškodovani Vpleteni in prisotni Dokumentirani plazovi 20/11/12 1 1 1 20/12/12 2 2 2 2 20/01/13 4 3 4 4 20/02/13 2 2 2 2 20/03/13 4 3 3 4 20/04/13 2 2 2 3 Kronološki pregled lavinskih dogod- 25 21/11/12 1 1 1 21/12/12 2 2 2 2 21/01/13 4 3 4 4 21/02/13 2 2 2 2 21/03/13 4 3 3 4 21/04/13 2 2 2 3 kov in nesreč v 22/11/12 1 1 1 22/12/12 2 2 2 2 22/01/13 4 3 4 4 22/02/13 3 3 3 2 22/03/13 3 3 3 3 22/04/13 2 2 2 2 snežni sezoni 2012/13. 20 23/11/12 1 1 1 23/12/12 2 2 2 2 23/01/13 3 2 3 3 23/02/13 3 3 3 3 23/03/13 3 3 3 3 23/04/13 2 2 2 2 24/11/12 1 1 1 24/12/12 2 2 2 2 24/01/13 3 2 3 3 24/02/13 3 3 3 3 24/03/13 3 3 3 3 24/04/13 1 1 1 2 15 25/11/12 1 1 1 25/12/12 2 2 2 2 25/01/13 3 2 3 3 25/02/13 4 3 4 3 25/03/13 3 3 3 3 25/04/13 1 1 1 2 26/11/12 1 1 1 26/12/12 2 2 2 2 26/01/13 2 2 2 3 26/02/13 3 3 3 3 26/03/13 3 3 3 3 26/04/13 1 1 1 2 10 27/11/12 1 1 1 27/12/12 3 3 3 2 27/01/13 2 2 2 3 27/02/13 3 3 3 3 27/03/13 3 3 3 3 27/04/13 1 1 1 2 28/11/12 2 1 1 28/12/12 3 3 3 3 28/01/13 2 2 2 3 28/02/13 3 3 3 3 28/03/13 3 3 3 3 28/04/13 1 1 1 2 5 29/11/12 2 2 2 29/12/12 3 3 3 3 29/01/13 2 2 2 3 29/03/13 3 3 3 3 29/04/13 1 1 1 2 30/11/12 2 2 2 30/12/12 3 3 3 3 30/01/13 2 2 2 2 30/03/13 4 3 3 3 30/04/13 1 1 1 2 0 31/12/12 3 2 2 3 31/01/13 2 2 2 2 31/03/13 4 3 3 3 nov 2012 dec 2012 jan 2013 feb 2013 mar 2013 april 2013 maj 2013 34 81 drugi lavinski dogodki in povzetek drugi lavinski dogodki in povzetek 35 84 85 82 Zemljevid lokacij lavinskih dogodkov in nesreč v snežni sezoni 2012/13. 83 86 83 Plaz št. 10 iz preglednice 2. AVTOR: Spletišče MORS 84 Plaz št. 6 iz preglednice 2. AVTOR: Klemen Gričar 85 Plaz št. 10 iz preglednice 2. AVTOR: Rok Medja 86 Plaz št. 10 iz preglednice 2. AVTOR: Spletišče MORS 87 Zdrsni plaz nad cesto na prelaz Ljubelj. AVTOR: Miha Pavšek plazov, tudi 3 od 4 smrtnih nesreč so se med vzpenjanjem (9 plazov) ali med Prvi plaz je zasul vozilo na regionalni strmejšem delu peš in nato – v vršnem zgodile pri tej stopnji. V primeru decem- spustom (8 plazov). cesti na Soriško planino, drugi pa tur- delu – po slovenski strani, spet na brskih plazov pod Triglavom oziroma nega smučarja samohodca v znanem smučeh. Ob tem je prvi sprožil kložasti Kredarico je šlo za posebne, prostorsko V sedmih primerih je prišlo le do delne- plazovitem žlebu (Kotliški graben) v plaz, ki ga je odnesel v strmo grapo, pri omejene razmere, ki niso bile pravočas- ga zasutja in so se ponesrečenci lahko Kamniških Alpah. tem pa se je okoli sto višinskih metrov no opredeljene in napovedane s stopnjo odkopali sami ali pa s pomočjo drugih nižje, na območju stranske grape, sprožil povečane nevarnosti. Ob tem sta se prisotnih; v štirih primerih so bili zasuti V zadnji zimi smo imeli malo plazov- sekundarni, mnogo večji plaz. Smučar je kot težavi pokazali nerednost izdajanja poškodovani in so potrebovali pomoč nih dogodkov, v katere so bili vpleteni utrpel hujše poškodbe, a na srečo preži- državnega lavinskega biltena in pomanj- gorske reševalne službe. variantni smučarji. En tak dogodek je bil vel (poročilo o tej nesreči je v nemščini kanje podatkov iz visokogorja, ki pa sta zabeležen v Sloveniji, kjer se je plaz po objavila koroška lavinska služba). znani težavi in posledica kadrovske in V štirih primerih pa so bili ponesrečenci nekaj metrih drsenja že ustavil, pones- Dva kložasta plazova sta bila sprožena, finančne podhranjenosti ARSO oziroma v celoti zasuti. Tovariška pomoč se je v rečenec pa je sprožil plazovno zračno ko se je turni smučar, t.i. »free-rider«, mačehovskega odnosa pristojnih, ki od- enem od teh štirih primerov izkazala za blazino in bil le deloma zasut. Drugi plaz spustil na nasprotno stran gore od smeri lašajo z vzpostavitvijo državne lavinske odločilno in je rešila dve življenji, v ostalih je sprožila skupina variantnih smučar- pristopa (s severa na jug oz. obratno), službe po vzoru drugih alpskih držav. treh nesrečah pa so ponesrečenci izgu- jev na smučišču Višarje in so bili delno kjer so bile razmere bolj nevarne; v obeh bili življenje zaradi poškodb ali pa, ker so zasuti. Manjši snežni plaz s strehe je 18. primerih je smučar drsel več kot sto V pregled plazov (priloženi zemljevid) bili na turi sami in so ostali ujeti v plazu. 3. zasul delavca med pripravo skakalnice metrov tudi preko skalnih skokov in žle- smo vključili plazove na območju Slove- za smučarske skoke v Planici tako, da so bov. Ponesrečenec, ki je imel plazovno nije, pa tudi dva v italijanskem delu Julij- Plazovom mokrega snega so se v zadnji morali poiskati pomoč v bližnji bolnišnici. blazino in jo je tudi pravočasno sprožil, je skih Alp, kjer so bili udeleženi Slovenci. snežni sezoni obiskovalci gora večinoma Nekaj dni pozneje, 22. 3., sta se avstrij- preživel, a ker je bil brez čelade, je dobil Največ smo zabeležili kložastih plazov, ki spretno izogibali – zabeležena imamo ska turna smučarja vzpenjala na Kepo hude poškodbe glave. Sicer opažamo, so jih sprožili turni smučarji in tudi pešci le dva primera, ko so bili prizadeti ljudje. z avstrijske strani, sprva na smučeh, na da se tudi v Sloveniji vedno več turnih, 36 87 drugi lavinski dogodki in povzetek drugi lavinski dogodki in povzetek 37 93 88 Plaz št. 21 iz preglednice 2. AVTOR: Marko Gruden 89 Plaz št. 17 iz preglednice 2. AVTOR: Komunala Tržič 90 Plaz št. 27 iz preglednice 2. AVTORICA: Marijanca Cuderman 91 Plaz št. 22 iz preglednice 2. AVTOR: GRS Tolmin 92 Plaz št. 19 iz preglednice 2. AVTOR: Aleš Seliškar 93 Plaz št. 21 iz preglednice 2. AVTOR: Marko Gruden 92 94 Plaz št. 24 iz preglednice 2. AVTOR: Franci Ferjan 95 Nekateri še vedno ne upoštevajo zapore poti zaradi nevarnosti snežnih plazov (servisna cesta pod Zelenico). AVTOR: Miha Pavšek 88 S 25 % 20 % SZ SV 15 % 10 % GRAFIKON 14: 5 % Delež lavinskih ne- sreč in dogodkov Z 0 % V v snežni sezoni 2012/13 glede na ekspozicijo (smeri neba) lokacije. JZ JV 89 90 91 94 J predvsem pa prostih smučarjev odloča zato je nekaj vozil ostalo ujetih med pla- ga snega, izrazita otoplitev in sončevo pripravo biltena so bile upoštevane za nakup in uporabo plazovnih zračnih zovi. K sreči ni prišlo do nesreče. obsevanje v dopoldanskem času 12. apri- lokalne značilnosti razvoja vremena in blazin, a hkrati, da še niti uporaba lavin- Le deset dni kasneje se je močno sne- la so povzročili nastanek niza talnih pla- plazov, uporabljeni pa so bili tudi podatki ske žolne in čelade ni samoumevna. ženje ponovilo in v kratkem časovnem zov v vzhodnem ostenju Stenarja (2501 s terena, zato so se napovedane stopnje obdobju sta se v dolini Idrijce v razdalji m). Plazovi so sprva ubrali vsakoletno nevarnosti plazov včasih razlikovale od Zadnja zima je bila nadpovprečno sne- nekaj 100 m zgodili nenavadni nesreči s pot proti dnu doline, ko pa se je običajna tistih v državnem biltenu. Pri uporab- žena predvsem v nižinah in nižje ležečih srečnim razpletom: pešca, ki je v moč- plaznica napolnila s plazovino, so plazovi nikih je bil »novi« bilten sprejet z odob- hribovjih, zato je bilo tudi tam zabeleže- nem sneženju hodil po lokalni cesti, je zavili z ustaljene poti in presegli do sedaj ravanjem in verjamemo, da je skupaj z nih nenavadno veliko plazov. V začetku plaz s pobočja potisnil v reko Idrijco tik znan največji obseg plazov na tem ob- lavinskim semaforjem pri predoru Ljubelj februarja je hribovja dinarske pregrade pod cesto. Ko se je po 10 minutah rešil iz močju. Plazovina je obsegala okrog 4 ha pripomogel k bolj varnemu odločanju in predgorje Julijskih Alp zajelo obilno vode in premražen nadaljeval pot proti in je bila še sredi junija na najdebelejšem obiskovalcev Srednjih Karavank oziroma sneženje in je v enem dnevu do nižin na domu (Idriji), je na cesti naletel na s pla- delu visoka več kot 10 metrov. gora med Stolom in Jezerskim. staro snežno podlago padlo med 40 zovino zasut avto in voznika. Po klicu na in 60 cm snega. Ob tem so se prožili pomoč, avto je bil s plazovino ukleščen Pomembna pridobitev zadnje zime pa številni plazovi, ki so na Idrijskem in Tol- ob cestno bankino, so ga rešili gasilci. je nov vir informacij o krajevni nevar- minskem zasuli 10 lokalnih in regionalnih nosti snežnih plazov, ki so bile v obliki cest ter tako nekatere predele za več ur Omeniti velja še ogromno plazovino v krajevnih lavinskih biltenov za Srednje prometno izolirali. Ceste so bile zaprte dolini Vrata nedaleč od (pozimi zaprte) Karavanke javnosti na voljo na sple- šele potem, ko so jih plazovi že zasuli, planinske koče. Nekaj decimetrov nove- tišču čezmejnega projekta NH-WF. Za 38 95 drugi lavinski dogodki in povzetek drugi lavinski dogodki in povzetek 39 96 97 98 99 96 Plaz št. 30 iz preglednice 2. AVTOR: Miha Pavšek 97 Plaz št. 18 iz preglednice 2. AVTOR: Komunala Tržič PREGLEDNICA 2: 98 Plaz št. 20 iz preglednice 2. AVTOR: Mitja Kamplet Seznam lavinskih dogodkov in nesreč 99 Plaz št. 30 iz preglednice 2. AVTOR: Jaka Ortar v snežni sezoni 2012/13. 100 Zdrsni plaz vzhodno od prelaza Ljubelj. AVTOR: Miha Pavšek ZNAČILNOSTI PLAZU ŠTEVILO RAZNO - TU TU TI T TU TU O S S TI T / T cm] ANIH A A A JE OP V V ANCEV T SNEGA A VIŠINA V ANIH ARNO TUM S JENO A A NA MES OP D VEZA ODO UMRLIH ŠTEVILK DRŽA A SPROŽITVE ON NA MES NAJBLIŽJE POGOR TIP PLAZU T SPROŽITVE NAJVEČJI PLAZU [m] ODNESENIH PREČENJE GLAŠENA S A NEV PO USMER SPROŽITVE [°] DOLŽINA PO POPOLNOMA ZAK SPROŽITVE [m] UDELEŽENCEV OMA ZAK ZPON / SPUS REGIONALNA ZEMLJEPISNO IME VLAŽNO ŠIRINA NA MES SPROŽITVE [ POŠK V PODROBEN OPIS NADMORSK MES POBOČJ NAKL PNJ DEBELINA NA MES DEL RAZ 1 27/12/12 Slovenija Žleb, Vrh Snežne konte, Triglavsko pogorje Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh 2300 JV 30–35 250 25 neznano 1 0 1 1 0 0 vzpon – peš 2 da 2 27/12/12 Slovenija Žleb, Vrh Snežne konte, Triglavsko pogorje Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh 2400 JV 35–45 80 70 neznano 1 0 0 1 1 0 spust – smučanje 2 da 3 30/12/12 Slovenija Žvižgovec, Robanov kot Kamniško-Savinjske Alpe suhega sprijetega snega suh 1650 N neznano 200 neznano neznano 2 1 0 2 2 0 spust – peš 3 / 4 19/01/13 Slovenija Zabrekve (občinska cesta) Škofjeloško hribovje mokrega sprijetega snega moker 825 JZ 30 40 30 neznano 0 0 0 0 0 0 spontana sprožitev 3 / / 5 20/01/13 Slovenija Ratitovec Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh 1500 JV 35 neznano neznano neznano 4 0 0 4 4 0 vzpon – peš 4 / / 6 25/01/13 Italija Prestreljenik, Kanin Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh 2050 N 35–40 300 neznano neznano 2 1 0 1 1 0 spust – smučanje 3 / 7 25/01/13 Slovenija Begunjščica Karavanke suhega sprijetega snega suh 1800 N 30 50 neznano neznano 2 0 0 1 0 0 vzpon – s smučmi 3 / / 8 26/01/13 Slovenija Begunjščica Karavanke suhega sprijetega snega suh 1960 J 40–45 950 10 neznano 2 0 1 1 0 1 spust – smučanje 3 da 9 10/02/13 Slovenija Suho ruševje Karavanke suhega sprijetega snega suh 1740 JV 40 15 10 20–30 cm neznano 0 0 0 0 0 neznano 4 / / 10 12/02/13 Slovenija Planina Na Kraju, Komna Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh 1515 J 30–35 35 35 50+ >20 0 0 2 0 2 prečenje 4 / 11 14/02/13 Slovenija Kamniški Dedec Kamniško-Savinjske Alpe suhega sprijetega snega suh 1130 SZ 30 20 10 cca. 50 1 0 1 1 1 0 vzpon – s smučmi 3 da 12 neznano* Slovenija Žagarjev graben, Bohinj Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh ~1100 N neznano neznano neznano neznano 1 0 0 1 1 0 spust – smučanje / / 13 16/02/13 Slovenija Čemšeniška planina Zasavsko hribovje mokrega sprijetega snega suh 1010 JZ 30 15 30 neznano 2 0 0 0 0 0 spontana sprožitev 3 / / 14 23/02/13 Slovenija Strug, Idrija (lokalna cesta 130 040) Idrijsko hribovje suhega nesprijetega snega suh 350–600 Z 45–50 neznano neznano neznano 1 1 0 1 1 0 hoja po cesti 3 / 15 23/02/13 Slovenija Strug, Idrija (lokalna cesta 130 040) Idrijsko hribovje suhega nesprijetega snega suh 350–600 SZ 45–50 neznano neznano neznano 1 0 0 0 0 0 vožnja po cesti 3 / 16 24/02/13 Italija Svete Višarje Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh neznano neznano neznano neznano 10 neznano 4 0 0 4 3 1 spust – smučanje 3 / 17 27/02/13 Slovenija Dolžanova soteska (lokalna cesta 408 031) Karavanke mokrega nesprijetega snega moker neznano NW 40–45 neznano neznano neznano 0 0 0 0 0 0 spontana sprožitev 3 / / 18 28/02/13 Slovenija Podljubelj (občinska cesta) Karavanke mokrega nesprijetega snega moker neznano V 40 neznano neznano neznano 0 0 0 0 0 0 spontana sprožitev 3 / / 19 05/03/13 Slovenija Tegoška gora, Košuta Karavanke mokrega sprijetega snega suh 1770 J 35–40 380 50 neznano 0 0 0 0 0 0 spontana sprožitev 3 / 20 16/03/13 Slovenija Veliki Draški vrh Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh 2150 JV 30 100 40 50+ neznano 0 0 1 1 0 vzpon – s smučmi 3 / / 21 16/03/13 Slovenija Kaninski podi, Kanin Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh 2370 J 35 40 40 10–70 13 0 0 1 0 0 prečenje – s smučmi 3 / / 22 16/03/13 Slovenija Vrata, Krnčica Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh 1750 JZ 35 600 40 60 3 1 0 1 1 0 vzpon – s smučmi 3 / 23 16/03/13 Slovenija Kanjavec Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh 2400 J neznano 30 20 neznano 5 0 0 1 1 0 vzpon – s smučmi 3 / 24 16/03/13 Slovenija Kanjavec Julijske Alpe suhega sprijetega snega suh 2440 J 30 30–40 20 mestoma > 50 4 0 0 1 1 0 spust – smučanje 3 da / 25 22/03/13 Slovenija Kepa / Mittagskogel Karavanke suhega sprijetega snega suh 1900 Z 45 700 50 50 2 1 0 1 1 0 vzpon – s smučmi 3 / 26 23/03/13 Slovenija Ojstrica Kamniško-Savinjske Alpe mokrega nesprijetega snega moker neznano V neznano 200 neznano neznano 2 2 0 2 2 0 vzpon – peš 3 / 27 26/03/13 Slovenija Zgornji Plot, Zelenica Karavanke suhega sprijetega snega suh 1700 Z 35 10 3 20 2 0 0 0 0 0 spust – smučanje 3 / / 28 28/03/13 Slovenija Begunjščica Karavanke suhega sprijetega snega suh neznano neznano neznano neznano neznano neznano 1 0 0 1 0 0 vzpon – s smučmi 3 / / 29 29/03/13 Slovenija Soriška planina (regionalna cesta 910) Julijske Alpe mokrega nesprijetega snega moker 1250–1350 V 45–55 neznano neznano neznano 1 0 0 1 1 0 vožnja po cesti 3 / 30 12/04/13 Slovenija Stenar, dolina Vrata Julijske Alpe mokrega nesprijetega snega moker 2400–2500 V 60 2400 neznano neznano 0 0 0 0 0 0 spontana sprožitev 2 / 31 13/04/13 Slovenija Kotliški graben, Turska gora Kamniško-Savinjske Alpe mokrega nesprijetega snega moker >1800 JZ 35–40 >1500 30-60 15–20 1 0 1 1 0 1 vzpon – peš 2 da 32 14/04/13 Slovenija Spodnji Plot, Zelenica Karavanke mokrega nesprijetega snega moker 1550 JV 35–40 460 80 neznano >3 0 0 0 0 0 spontana sprožitev 3 / *(med 12. in 17. 2.) 40 100 drugi lavinski dogodki in povzetek drugi lavinski dogodki in povzetek 41 4. Pregled Pr smrtnih nesreč nesr 101 Vremenska postaja Obir. AVTOR: Jaka Ortar 42 43 104 102 103 KREDARICA ni dosegla smučine. Glede na objavljeno fotografijo je bil plaz majhen (5 x 10 m) (ŽLEB), in plitev (debelina 20–30 cm). JULIJSKE Malo više je smučarka s pobočja prišla na vznožje Žleba pod Vrhom Snežne konte. Tam je v rahlem zavetju počakala ALPE na vzhod sonca, nato pa nadaljevala po dnu Žleba, ki je visok 200 in širok 27. december 2012 100–150 m, strmina pa narašča od 25° na vznožju do prek 30° pri vrhu (žleb vpa- da proti jugovzhodu). Na približno 2170 m, kjer se naklonina nekoliko poveča, je 102 Smer vzpona iz Krme proti Kredarici in mesto obeh plazov. AVTOR: Jure Laharnar AVTOR: Jaka Ortar (GIAM ZRC SAZU) snela smuči in po dnu žleba nadaljevala 103 Kasnejši plaz 150 m nad usodnim plazom. AVTOR: Klemen Markuš 104 Pogled na območje obeh nesreč in nekatere podrobnosti. AVTOR: Marko Žunec peš naravnost navzgor s smučmi na nahrbtniku in psom v njem. Po fotogra- fijah sodeč jo je nad približno 2210 m zajel kložasti plaz in jo odnesel skoraj 50 višinskih metrov nižje. Napoka plazu je OPIS bila na višini okrog 2300 m oziroma na podobna, a brez hujših posledic za katere je imel še vedno pritrjene smuči. V četrtek, 27. 12. 2012, se je turna smu- zgornjem robu Žleba. Zaradi močnega udeleženega (dogodek je opisan in foto- Ko se je odkopal v celoti, je nadaljeval s čarka sama s psom v zgodnjih jutranjih vetra, ki je s snegom sproti zgladil vse dokumentiran na enem od planinskih smučanjem v dolino. urah, še v soju polne lune, na smučeh neravnine na površju snežne odeje, ni spletišč). vzpenjala iz doline Krme (970 m) proti bilo moč ugotoviti, ali je bila sprožitev Triglavskemu domu na Kredarici (2515 plazu spontana ali ga je smučarka spro- Turni smučar, ki je med vzponom iz KRATKA ANALIZA m) po zimski trasi mimo pastirske koče. žila sama – po vsej verjetnosti pa je šlo Krme proti Triglavskemu domu na Nekaj dni pred nesrečama je bilo v Fotografije, ki jih je posnela (kmalu po za slednje. Smučarka ob nesreči ni bila Kredarici obhodil Žleb po njegovem gorah za ta čas izjemno toplo; tempera- nesreči so bile objavljene na spletu), zasuta, pač pa je - zaradi drsenja po po- plazovitem severovzhodnem robu in je tura ledišča je bila 2 dni celo nad 2500 kažejo, da je po treh urah in pol, ob jutra- ledeneli podlagi pod napihanim snegom za smrtno nesrečo izvedel šele v planin- m, zato je ostal sneg suh le na visoko- njem svitu, dosegla uravnavo nad zgor- - na plazovini obležala nepoškodovana, ski koči, je med smučanjem s Kredarice gorskih osojah. Nato nas je z jugozaho- njo gozdno mejo malo pod 2000 metri, toda nezavestna, in se zato zadušila (pes po drugi strmini, sprožil srednje velik dnim vetrom preplavil hladnejši in bolj kjer so postali sunki vetra že zelo močni. v nahrbtniku je preživel). Ponesrečenko kložasti plaz. Plaz je zajel smučarja, ki je vlažen zrak, temperatura ledišča pa se Zaradi slabše vidljivosti (luna je že zašla) so več kot dve uri kasneje, delno zasuto imel ob zaustavitvi plazu izven plazovine je spustila med 2000 in 2200 m. Sneg je verjetno slabo videla pobočja nad z napihanim snegom, našli mimoidoči ves zgornji del telesa, noge pa popolno- je zato nad to višino že pričel zmrzovati, seboj. Po krajšem postanku je nadaljeva- turni smučarji. Smučarka je imela lavin- ma zasute. Ker je bil pri zavesti in nepo- na snežni odeji pa se je naredila ledena la pot in okoli pol osme ure, na 2100 m sko žolno, ni pa imela plazovne zračne škodovan, se je lahko z rokami odkopal, skorja – osrenica. Nižje je sneg ostal na jugovzhodnem pobočju pod Vrhom blazine. pomagal pa si je tudi s krpljicami na pa- moker in se še naprej sesedal in talil. Dan Snežne konte le nekaj metrov nad seboj licah, ki jih je izvlekel iz snega. Sčasoma pred nesrečama so se že zjutraj začele sprožila prvi kložasti plaz. Plazovina se Nekaj ur kasneje se je 150 metrov višje je lahko snel nahrbtnik, se nanj usedel pojavljati predfrontalne padavine, nad je premaknila le za nekaj decimetrov in nad mestom nesreče zgodila še ena in nadaljeval z odkopavanjem nog, na okrog 1700 m kot sneg, ki so se pozno 44 pregled smrtnih nesreč pregled smrtnih nesreč 45 105 107 108 109 110 106 105 Sestop reševalcev s ponesrečenko v Žlebu. AVTOR: Miha Pintar 106 Napoka v neposredni bližini usodnega plazu. AVTOR: Miha Pintar 107 Drugi plaz – bližnji pogled takoj po sprožitvi. AVTOR: bumslpepe BEGUNJŠČICA, 108 Južna pobočja Begunjščice z označenim potekom nesreče. AVTOR: Jaka Ortar 109 Smučarja na vrhu Begunjščice tik pred začetkom spusta, med katerim je prišlo do nesreče. AVTOR: Aleš Bajda KARAVANKE 110 Območje akumulacije usodnega snežnega plazu – spodnji del. AVTORICA: Manca Volk Bahun popoldne, ob prehodu fronte, še okrepi-gornikov. Vsa poročila od tega dne v 26. januar 2013 le. Padlo je 20–35 cm suhega snega; na visokogorju omenjajo podobne oziroma predvečer nesreč so ob 19 h na Kredari- krajevno nevarne razmere. ci, kjer je sinoptična postaja, izmerili 33 AVTORICA: Manca Volk Bahun cm novega snega v zadnjih 12 urah. Ob (GIAM ZRC SAZU) prehodu fronte se je ohladilo, ledišče se SKLEPI je spustilo do 1200 m, zapihal je močan Nevarnost snežnih plazov se ob vetrov- kraju nesreče umrl. Ponesrečeni je bil zahodni veter, ki se je krepil (sunki prek nem vremenu tudi po ne ravno obilnem brez zaščitne čelade. 120 km/h) do jutra, ko sta se zgodili sneženju lahko precej poveča in tudi ča- nesreči. Veter je prenašal suh novi in sovno podaljša, še posebno, če je veter Stopnja nevarnosti v državnem lavin- stari sneg, ki v osojah visokogorja še ni orkanski in nastajajo zameti na polede- skem biltenu na dan nesreče je bila 3. – bil sprijet, ter gradil obsežne zamete na neli podlagi. V takih razmerah nastajajo OPIS znatna, v regionalnem biltenu za Srednje severovzhodnih, vzhodnih in jugovzhod- veliki in zbiti zameti, ki lahko že zaradi V soboto 26. 1. 2013 ob 14.24 so bili Karavanke, pa prav tako 3., dan prej pa nih legah. Nad višino ledišča prejšnjih dni lastne teže ali pa zaradi teže gornika reševalci GRS Radovljica obveščeni, da je bila 2. je bil zato sneg napihan na poledenelo zdrsijo po podlagi kot kložasti plaz. Ture je smučarja na južnem pobočju Be- podlago, s katero se je slabo sprijel. v temi ali ob zmanjšani vidljivosti si lahko gunjščice med smučanjem z vrha zajel privoščimo le v »mirnih« vremenskih in v plaz. Smučarja sta na vrh Begunjščice KRATKA ANALIZA Uradni lavinski bilten za Slovenijo, ki je ugodnih snežnih razmerah, saj sicer ne pristopila po eni od severnih grap, smu- Južna pobočja Begunjščice so zaradi bil izdan 24. 12. 2012 oziroma tri dni pred moremo pravočasno opaziti nevarnosti, čala pa sta na južno stran proti planini svoje lege in večinoma travnate podlage nesrečo, je zelo dobro napovedal razvoj ki preti neposredno nad nami. Na turi Prevala. Nekaj več kot 100 m pod vrhom še posebej izpostavljena snežnim pla- dogodkov. Napovedana je bila 2. stopnja moramo biti pozorni na znake, ki kažejo oziroma na nadmorski višini 1960 m je zovom in zato se jih pohodniki in turni nevarnosti plazov, za dan nesreč pa je na večjo nevarnost snežnih plazov, kot prvi smučar sprožil kložasti plaz, ki ga smučarji pozimi večinoma izogibajo. bila napovedana povečana nevarnost smo jo morda pričakovali pred turo – na je odnesel več kot 400 višinskih metrov snežnih plazov (»nov sneg bo veter primer vejavico, odlomne napoke in nižje. Večji del plazovine se je ustavil Konec januarja sicer še ni bilo veliko spihal v zamete«) in tudi morebitno sprožene manjše plaziče med vzponom okrog kilometer naprej na gozdni cesti snega. V tednu pred nesrečo je bila v spontano plazenje s strmejših pobočij ali spontano proženje kložastih plazov med planino Prevala in planino Planinca, visokogorju temperatura ves čas pod – ni pa bila opredeljena stopnja pove- ter prisotnost ledene podlage na spiha- del plazovine pa je zdrsnil še nekaj 10 m lediščem, dan prej pa je padla tudi pod čane nevarnosti. Ta dan so res nastale nih območjih. Smer vzpona prilagodimo dalje po žlebu pod cesto. Drugi smu- -10 °C. Čez teden se je vleklo precej nevarne lavinske razmere, ki pa so bile nevarnostim, če to ni mogoče, pa je čar, ki ga plaz ni zajel, se je spustil po nestanovitno vreme z veliko oblačnosti, krajevno zelo omejene na manjša – napi- bolje, da se še pravočasno vrnemo v plaznici za prvim, ga kasneje našel blizu občasno je tudi snežilo; zapadlo je do hana – območja. Zaradi močnega vetra dolino. Če je z nami pes, moramo biti čela plazu ter ga izkopal. Kljub tovariški 30 cm suhega snega. Ves čas pa je pihal in delovnika ta dan visokogorje ni bilo pozorni tudi na njegovo obnašanje, ki se pomoči in hitremu posredovanju gorskih veter severnih smeri, ki je sneg prenašal deležno velikega obiska, vendarle pa se lahko na območju povečane nevarnosti reševalcev, ki so prišli na kraj nesreče s s severnih na vršne dele južnih pobočij, je zaradi predhodnih oziroma naslednjih spremeni, in ga upoštevati. helikopterjem Slovenske vojske, poško- kjer so nastala obsežna območja napiha- prazničnih dni odpravilo v gore kar nekaj dovanemu ni bilo več pomoči in je na nega snega. 46 pregled smrtnih nesreč pregled smrtnih nesreč 47 113 111 112 115 116 117 115 V ozadju je strmo gozdnato pobočje Kamniškega Dedca (izrazit vrh levo zgoraj). AVTOR: Miha Pavšek 116 Ostanki snežnih plazov z Brane, ki bi ogrožali reševalce v primeru takojšnje akcije pod Kamniškim Dedcem. AVTOR: Miha Pavšek 117 Napoka kložastega plazu pod Kamniškim Dedcem. AVTOR: DGRS Kamnik SKLEPI V krajevnem lavinskem biltenu je bila ne- KAMNIŠKI nem obvestilu odšla z vozilom do jase na Jermanci (920 m) in od tam dalje varnost proženja snežnih plazov ocenje- na s 3. stopnjo (znatna). Posebej je bilo DEDEC, peš proti Klinu, kjer je razcep poti proti Kamniškemu sedlu in stranski dolini opozorjeno tudi na proženje kložastih plazov že ob manjši dodatni obremenitvi zametov, ki so bili na nekaterih mestih KAMNIŠKO- Repovega kota, prek katere vodi tudi steza na Kamniški Dedec. Na tem odseku prečkajo pot številne plaznice. debeli več kot pol metra. Čeznje pa je padlo nekaj centimetrov svežega snega, SAVINJSKE Zaradi teme in na terenu potrjene velike nevarnosti proženja snežnih plazov zato so bila območja napihanega snega težje opazna. ALPE so se obrnili pred Kaptanskim plazom pod Brano in se vrnili v planinski dom v 111 Plazovina usodnega snežnega plazu. AVTORICA: Manca Volk Bahun Kamniški Bistrici, ker so jih čakali kolegi. 112 Grapa, po kateri je plaz prinesel ponesrečenca (Begunjščica). Z iskanjem so nadaljevali naslednje jutro, Pri tej nesreči je prišlo do izraza tudi dej- AVTORICA: Manca Volk Bahun 13. februar 2013 113 Območje akumulacije usodnega snežnega plazu. pri čemer jim je pomagal tudi helikop- stvo, da se smučarja nista spustila po isti AVTORICA: Manca Volk Bahun 114 Celotna plaznica usodnega snežnega plazu na letalskem posnetku ter. Reševalci so v gozdu nad grapo v poti, kot sta se vzpenjala, in zato nista (31. 1. 2013); položenem na 3D–model Begunjščice. poznala razmer, ki so ju čakale pri spustu AVTOR: Miha Pavšek (GIAM spodnjem delu Repovega kota kmalu AVTORICA: Manca Volk Bahun naleteli na ostanke snežnega plazu ter in so na obeh straneh gore praviloma ZRC SAZU) pričeli s sondiranjem. zelo različne. Pri tem niso pomembne le osoje in prisoje oziroma privetrje in južnih. Prav tako sta se za spust po tako V četrtek, 14. 2. 2013 ob 10.30 so v plazu odvetrje ter različna višina snežne odeje, zahtevnem in izpostavljenem pobočju okrog 100 višinskih metrov severovzho- temveč tudi različna podlaga – melišča odločila precej pozno (do nesreče je dno pod bližnjo lovsko kočo in na na severnih pobočjih in gorski travniki na prišlo malo pred 14.30 uro). strmem gozdnatem svetu severoza- OPIS hodnega pobočja Kamniškega Dedca V sredo 13. 2. 2013 zvečer so bili reše- našli pogrešanega. Zasut je bil 1,5 metra valci postaje DGRS Kamnik obveščeni o globoko pod površjem in ob izkopu ni pogrešani osebi, ki se ni vrnila s popol- kazal znakov življenja. S helikopterjem so 114 danskega ture na smučeh na Kamniški ga prepeljali v Kamnik, kjer ga je prevzel Dedec (1583 m) v Kamniško-Savinjskih zdravnik in potrdil smrt. Alpah. Na temelju kasnejših ugotovitev sklepamo, da se je turni smučar odpravil Splošna stopnja nevarnosti v državnem s križišča gozdnih cest v Koncu, kjer je lavinskem biltenu na dan nesreče je bila pustil vozilo, mimo Klina ter spodnjega 4. – velika, v regionalnem biltenu za bli- dela Repovega kota proti Kamniškemu žnje Srednje Karavanke pa 3. – znatna. Dedcu. Nekaj nad 1000 metri je v goz- dnatem svetu, tik nad bližnjo hudour- niško strugo, sprožil kložasti plaz. Ta ga KRATKA ANALIZA je odnesel in popolnoma zasul, zato si Kamniški Dedec praviloma ni pogost zasuti sam ni mogel pomagati. turnosmučarski cilj, saj leži pod gozdno Skupina reševalcev je takoj po večer- mejo, na poti nanj pa je treba prečiti 48 pregled smrtnih nesreč pregled smrtnih nesreč 49 118 Najdišče ponesrečenca v gozdu pod Kamniškim Dedcem. AVTOR: DGRS Kamnik poraščenem z drevjem, in ga odnesel le nekaj metrov nižje, kjer so ga našli s sondiranjem plazovine. Tam je obležal na hrbtu z glavo navzdol, z rokama si je zaščitil obraz in ustvaril pred njim so- razmerno velik zračni žep. Smuči je imel pripete na nogah, vezi pa v položaju za hojo oziroma vzpenjanje. Ponesrečeni ni imel vidnih znakov poškodb, najverje- 118 119 120 tnejši vzrok smrti je bila zadušitev. Turni 119 Ostanki starejših snežnih plazov v sosednji dolini dan po nesreči. AVTOR: Miha Pavšek smučar ni uporabljal lavinske žolne, plaz 120 Helikoptrsko iskanje z žolno nad obsežno plazovino v spodnjem delu Kotliškega grabna. AVTOR: DGRS Kamnik pa je najverjetneje sprožil sam. številne plaznice. Te potekajo večinoma po grapah ali pa v njihovem izteku v SKLEPI hudourniški potok Sedelšček. Plazovita Najkrajša ugotovitev bi bila, da se je po- KOTLIŠKI tem so opazili veliko sproženih plazov so tudi nekatera bolj strma pobočja v nesrečeni podal na za ta dan neprimer- mokrega nesprijetega snega, novih sledi tamkajšnjem gozdnatem svetu, nekateri no izbran cilj, prepozno in po neprimerni za pogrešanim pa niso našli. Naslednji plazovi se prožijo že nad gozdno mejo. različici poti oziroma je bil ob nepravem GRABEN, dan dopoldne so ponovili helikopterski Večina teh plazov se proži redno in so času na nepravem mestu ter povrhu pregled plazovine, tokrat tudi z napravo dobro znani zaradi velike obljudenosti vsega še z nepopolno opremo in sam. KAMNIŠKO- za zaznavanje signala plazovne žolne, tega dela poti, ki vodi tudi na Kamniško Turni smučar se je odpravil na turo iskanje pa je bilo prav tako neuspešno. sedlo. Dolina Repovega kota je zaradi sam in kljub temu, da je bila objavlje- Zaradi prevelike nevarnosti novih plazov večje težavnosti turnosmučarsko manj na splošna 4. oziroma velika stopnja SAVINJSKE so intervencijo do nadaljnjega prekini- zanimiva, najlažji je prav vzpon na Kam- nevarnosti za proženje snežnih plazov. li. Po izboljšanju lavinskih razmer so v niški Dedec, ki je sicer tudi med najhitre- Glede na napoved in opozorilo je izbral ALPE sredo, 17. 4. 2013 ponovili helikopterski je dosegljivimi cilji z bližnjih izhodišč v povsem neprimeren cilj. Na turo je odšel pregled, tokrat tudi z napravo Recco, zatrepu doline Kamniške Bistrice. brez lavinske žolne ter plazovne zračne 13. april 2013 vendar pogrešanega niso uspeli locirati. V začetku tedna oziroma v dneh pred blazine, s čimer si v primeru, da nas za- V četrtek, 18. 4. 2013 so razmere končno nesrečo, je po gorah in tudi po nekate- jame plaz, v splošnem zelo zmanjšamo omogočile podrobnejši in neposreden rih nižinah Slovenije zapadlo do 30 cm možnosti za najdbo oziroma preživetje. AVTOR: Miha Pavšek (GIAM pregled plazovine. Ob spremstvu reše- suhega snega, temperatura pa je bila Odhod na turo je bil prepozen, saj je bil valcev so lavinski psi pregledali območje ZRC SAZU) do nižin ves čas pod lediščem. Zato v času odhoda s parkirišča že mračilo, odlaganja oziroma veliko plazovino v so se plasti snežne odeje le nalagale in višje je torej hodil že v temi. Pred in med izteku Kotliškega grabna. Najprej so našli sesedale, ne pa tudi sprijemale in pove- turo je pihal veter, ki je le še poslabševal del opreme (polomljeno palico), po- zovale. Ves čas sneženja je pihal zmeren lavinske razmere. Plaz ga je zajel med tem pa še pogrešanega, ki je bil mrtev. do močan veter južnih smeri, zato so na vzpenjanjem, nepoškodovanost in veli- Od nesreče je minilo že skoraj šest dni severnih pobočjih nastala številna in ob- kost zračnega žepa pa pričata o tem, da oziroma je bil pogrešani toliko časa pod sežna območja zametov in z njimi velika bi nesrečo morebiti preživel v primeru OPIS plazovino. Po izkopu so ga prenesli v do- nevarnost za kložaste plazove, na kar tovariške pomoč, a pod pogojema, da V soboto 13. 4. 2013 zvečer so bili reše- lino in predali pogrebni službi. so opozarjali tudi v lavinskem biltenu za soudeleženca ture plaz ne bi zajel in da valci obveščeni, da se turni smučar, ki sosednje Srednje Karavanke. Občasno bi oba imela lavinsko opremo. Odlo- naj bi se dopoldne skozi Kotliški graben Splošna stopnja nevarnosti v državnem sneženje in veter sta se nadaljevala tudi čitev reševalcev, da v temi in v poznih povzpel do bivaka pod Skuto (2070 lavinskem biltenu je bila na dan nesreče na dan ture (veter se je obrnil na severno večernih urah prekinejo z reševanjem, je m), ni vrnil domov. Ob cesti v Koncu 2. – zmerna, v regionalnem biltenu za smer), saj je bila smučina pogrešanega bila glede na vse okoliščine in razmere (900 m) so našli avtomobil pogreša- bližnje Srednje Karavanke, kjer so bile ta ob iskanju ponekod zapihana oziroma pravilna. Glede na vsa dejstva sklepamo, nega in pregledali območje odlaganja dan vremenske in snežne razmere precej nevidna. Ponekod so bili na spihani pod- da ponesrečenec najverjetneje ni bil plazu v izteku Kotliškega grabna, kjer podobne kot na območju nesreče, pa lagi trdi zameti. Prav zaradi teh so reše- seznanjen z zadnjim lavinskim biltenom so bili ostanki svežih plazov, nekateri 3. – znatna. V tem biltenu je bilo izrecno valci v večernih urah prekinili reševanje in oziroma ni imel informacij o plazovih na med njimi precej obsežni. V neposredni opozorjeno, da se bo stopnja nevarnosti se vrnili v dolino. Ob prihodu na plazovi- tem območju. To kaže, kako pomembno bližini grabna so namreč opazili smu- v soboto prehodno povišala, nato pa - no usodnega plazu naslednje jutro je bila se je pred turo seznaniti z najnovejšim čino in gaz, za katero pa se je kasneje ob nadaljnji otoplitvi - spet znižala. ta skoraj neprepoznavna, vidna je bila le lavinskim biltenom in glede na v njem izkazalo, da ni pripadala pogrešanemu. začetna napoka plazu. Smučarja je zasul opisane nevarnosti prilagoditi turo Zaradi nevarnosti novih plazov plazovi- majhen kložasti plaz, velikosti 20 x 10 oziroma izbrati primernejši cilj ali pa celo ne neposredno niso pregledovali, so jo metrov na okrog 30° strmem pobočju, ostati v dolini. pa od daleč s pomočjo helikopterja. Pri 50 pregled smrtnih nesreč pregled smrtnih nesreč 51 121 122 123 124 121 Ostanki starejših snežnih plazov v sosednji dolini dan po nesreči. AVTOR: Miha Pavšek 123 Odkopavanje ponesrečenca v Kotliškem grabnu. AVTOR: DGRS Kamnik 122 Mesto najdbe zasutega. AVTOR: DGRS Kamnik 124 Obsežna plazovina plazu iz Kotliškega grabna. AVTOR: DGRS Kamnik KRATKA ANALIZA se je velika večina plazov obletela že prvi zaradi velike gostote spomladanskega razmerah plazovom izpostavljene vbokle Koltiški graben, ki leži zahodno od Brane dan po sneženju. mokrega snega. Ponesrečeni ni imel pla- reliefne oblike, kakršne so grape, žlebovi (2253 m), je v zgornjem delu izredno zovne žolne, zato je bilo tudi iskanje iz in podobne, ki so že po naravi prevo- razvejena in dolga vbokla reliefna oblika, Turni smučar se je odpravil na turo iz helikopterja neuspešno. Med nedeljskim dniki kamninskega gradiva in snega iz po kateri poteka neprestani prenos doline že v poznem dopoldnevu. Že na helikopterskim iskanjem je skupina visokogorja v bližnje doline. Glede na to kamninskega gradiva in snega – prvega samem začetku Kotliškega grabna, na turnih smučarjev, ki se je vzpenjala proti in razmere, je turni smučar izbral najmanj v obliki padajočega kamenja, drugega višini okrog 1100 m, ga je verjetno okrog bivaku pod Skuto čez sosednje pobočje primerno smer vzpona; že sosednja bi pa v obliki snežnih plazov. Večina grabna poldneva zasul plaz mokrega nespreje- – Žmavčarje, za krajši čas ovirala delo bila nekoliko bolj varna, a vendarle obe, in pritočnih žlebov ima jugozahodno in tega snega. Sprožil se je spontano in to reševalcev pri iskanju pogrešanega. ki omogočata dostop do bivaka tisti dan južno lego, zato se sneg v njih sorazmer- precej višje nad njim ter ga nesel okrog sorazmerno nevarni. Tudi odhod na turo no hitro predela. Zaradi tega in lahke ter 200 metrov. Ponesrečenca so našli v iz- je bil prepozen, saj je šel ponesrečeni hitre dostopnosti je priljubljen cilj zahtev- teku plazovine na višini 1000 m. Odlože- SKLEPI iz doline šele sredi dopoldneva. Spo- nejših turnih, večinoma pa alpinističnih na plazovina je bila posledica več pred- Tudi za nesrečo v Kotliškem grabnu velja mladi je zaradi moči sonca namreč zelo smučarjev. Ob povprečnih snežnih raz- hodno sproženih plazov in usodnega kratka ugotovitev, da je bil ponesrečeni pomemben zgodnji odhod, še posebej, merah lahko opazujemo v izteku grabna ter je bila dolga okrog 300 in široka 60 ob nepravem trenutku in za plazove če vodi vzpon po prisojah ali v vpadnici pozno spomladi številne in po razsežno- metrov. V njej je bilo tudi nekaj primesi, nevarnih razmerah na povsem nepravem osončenih pobočij. stih velik ostanke snežnih plazov, saj gre oblika površine pa je bila grudasta. mestu oziroma si je izbral za tisti dan in za enega največjih plazovitih območij v dejanske razmere povsem neustrezno Glede na to, da to ni bilo prvo reševanje Kamniško-Savinjskih Alpah. V četrtek, 18. 4. so ga reševalci našli s pot. V takih razmerah so plazovi na tem tega planinca, smo s kasnejšim poizve- pomočjo lavinskih psov, najprej del opre- območju zelo pogosti in velikih razse- dovanjem ugotovili, da se je tudi že v V predhodnih dneh so bile temperature me (polomljeno palico), kmalu zatem pa žnosti, zato se moramo vboklih reliefnih preteklosti večkrat odpravil v gore ob na tej nadmorski višin in tudi višje ves še pogrešanega. Toplo vreme v dneh po oblik v prisojah spomladi izogibati ali pa neprimernem času oziroma v razmerah čas nad lediščem. Padavine so se začele nesreči je zelo pospešilo taljenje snega, jih prečkati zelo zgodaj oziroma še pre- ter po poteh, ki jim ni bil kos. Reševalci pojavljati dan pred nesrečo, snežilo je zato so nekateri deli njegove opreme den se upre vanje sonce. Ali pa jih prečiti so se odločili pravilno, ko zaradi številnih le v najvišjih legah oziroma nad 2000 pogledali na površje. Ob najdbi je bil po tem, ko se večina plazov že obleti, novih plazov niso nadaljevali z ne- m. Do sobotnega jutra se je nadaljevalo ponesrečeni več kot 1,5 m globoko pod česar pa ne moremo vedno ugotoviti, saj posrednim reševanjem v nočnem času oblačno in megleno vreme z občasnimi površjem plazovine. Ležal je na trebuhu so tovrstne plaznice med najdaljšimi pri in tudi naslednji dan, temveč so skušali padavinami, ki so se v noči na soboto z glavo navzdol in imel vidne poškodbe nas. Tudi plaznica v Kotliškem grabnu je najti sledi za pogrešanim na daljavo. Žal še okrepile in zjutraj ponehale, vmes je nog. V času zajetja je hodil z derezami lahko ob največjem obsegu dolga več zasuti ni uporabljal lavinske žolne. Skupi- padala tudi sodra. Meja sneženja je bila in čelado. Med premikanjem navzdol mu kot poldrugi kilometer. no turnih smučarjev bi morali opozoriti sprva med 1800 in 2000 m, ponoči pa je snelo eno od obeh derez in čelado, na iskalno akcijo s pomočjo helikopterja se je spustila pod 1500 m. Ob zmernem pri čemer so bile ob jermenu čelade Turni smučar se je na tehnično težko in v sosednji smeri že na izhodišču v dolini do v sunkih močnem jugozahodniku je vidne poškodbe. Zračnega žepa pred naporno turo odpravil sam (!) v času, ko in jo pravočasno preusmeriti. zapadlo višje 10–15 cm, nižje pa le nekaj obrazom niso opazili. Opremo pones- je bila objavljena 2. stopnja nevarnosti centimetrov novega snega. Ker je bil rečenca (smuči so bile zaradi velike sile snežnih plazov, čeprav je bila dejanska Stopnja nevarnosti za proženje snežnih nov sneg moker, se je med sneženjem polomljene) so našli v krogu 10 metrov stopnja nevarnosti za proženje snež- plazov na območju Kamniško-Savinskih dobro sprijel s podlago. Ob močni oto- od mesta, kjer so našli pogrešanega in nih plazov na tem območju večja in v Alp je bila na dan, ko se je zgodila nesreča, plitvi v soboto dopoldne pa se je zaradi še globlje v plazovini. Vzrok smrti so bile bližnjih Srednjih Karavankah (enako v državnem lavinskem biltenu podcenje- hitrega taljenja prehodno zelo povečala poleg zadušitve najverjetneje tudi druge v biltenu avstrijske LWD Kärnten za na. To kaže na izjemen pomen podatkov z nevarnost proženja snežnih plazov. Že notranje in zunanje poškodbe, saj so to- območje Karavank) za visokogorje lavinskih postaj, ki pa jih, razen na bližnjem naslednji dan je bila ta znatno nižja, saj vrstni plazovi znani po izjemno veliki sili tudi razglašena. Še posebej so v takih Krvavcu, v Kamniško-Savinjskih Alpah ni. 52 pregled smrtnih nesreč pregled smrtnih nesreč 53 5. Po P vzetek o lavinskega lavinsk praktika praktik AVT A OR: Klemen VT V OR: Klemen olontar V ( olontar pr ( edsednik K pr omisije za r edsednik K eše omisije za r v eše anje v iz plazov iz plazo , GRZS) v 125 Opazovanje snežnih razmer nad Triglavsko severno steno. AVT 54 OR: Miha Pavšek 55 zahajajo v gore v snežnih razmerah, na- V gore nikoli sam! Samo takojšnja tovari- slovili prošnjo, naj ob morebitni nezgodi, ška oziroma medsebojna pomoč zasute- kjer ni bila potrebna pomoč reševalcev, mu v plazu in z nekaj sreče tudi takojšen napišejo kratko poročilo. Lahko anoni- klic na 112, lahko obrodita sadove. mno, brez osebnih podatkov ali navedb, ki bi razkrile identiteto vpletenih. Kraj Vedno opremljen z osnovno lavinsko 126 127 nezgode, naklon, usmerjenost pobočja, opremo! Samo z ustrezno, priporočeno, vrsta snega, napoved za tisti dan, so bili opremo lahko soudeleženci ture takoj in 126 Odkopavanje je pomemben in naporen del reševanja zasutega. AVTOR: Klemen Volontar 127 Razglašena je bila 3. stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov. AVTOR: Klemen Volontar peš ali s smučmi, v vzponu ali sestopu, učinkovito pomagajo zasutemu. Pri tem 128 Pozimi nikoli sam. AVTOR: Klemen Volontar stopnja usposobljenosti udeležencev in je zelo pomembno obvladovanje veščin L drugo. Ugotavljamo, da žal dobimo le tu iskanja in odkopavanje zasutega, saj v avinske nesreče in dogodki v snežni dila se je nesreča v snežnem plazu ..., in tam kakšno tovrstno poročilo. Pogos- večini primerov le to prepreči najhujše. sezoni 2012/13 terjajo temeljit gornik je bil sam, brez osnovne lavinske to le posredno, prek zapisa na katerem razmislek o tem, kako naprej z lavinsko opreme ...; včeraj je snežni plaz pokopal od blogov, forumov, kjer so (včasih tudi Kaj še lahko storimo? V Sloveniji je gor- preventivo, ki je žal vse prepogosto tudi pod seboj samohodca tik pred ciljem; zavajajoči …) podatki o razmerah. Takšni ništvo že desetletja ena najpogostejših kurativa. Na zadnjem zasedanju IKAR planinec je bil sam in brez ustrezne opre- zapisi so seveda izjemno dragoceni in tradicionalnih prostočasnih dejavnosti, (Mednarodno združenje gorsko reševal- me«. Vrsta primerov torej, ko so reševalci spodbuda za druge, ki tega ne stori- že pravi nacionalni konjiček ali hobi. nih služb) leta 2012 je ameriški kolega skušali rešiti samohodce, brez ustrezne jo, pa bi lahko ali celo morali. Nekateri Bolj ali manj so vsi ljudje, ki se tako ali svoje poročilo o nesrečah v snežnem pla- opreme in v času, ko je veljala velika avtorji objavijo opis dogodka kar sami drugače ukvarjajo z gorami, vključeni v zu začel z naslednjimi besedami: »Včasih nevarnost za proženje snežnih plazov. na medmrežju, a nemalokrat naletijo na takšno ali drugačno skupino, društvo, je lavinska napoved služila kot opozorilo Seveda ne gre posploševati. Zavest o nasprotni učinek. Javnost se zgraža nad klub, odsek. Večina društev in klubov in v izogib nesreči. Dogodek – v kolikor nujnosti gibanja v skupini, o obvezni njihovim početjem, nekulturno komen- deluje pod okriljem PZS. V resnici se je ta kljub vsemu pripetil – pa je služil opremi in spremljanju lavinske napovedi tira, jim celo privošči, namesto da bi imamo vse ljubitelje gora, vsaj občasno, kot opozorilo. Vse s ciljem, da se je treba se iz leta v leto izboljšuje. Tudi napovedi izluščila bistvo in ga upoštevala pri lastni neposredno ali vsaj posredno zbrane, naslednjič bolje pripraviti, imeti dodatno ogroženosti za posamezna območja preventivi. zato jim moramo vedno znova in znova opremo, izbrati drugo pot, že preverjene so vedno pogostejše in natančnejše. posredovati in hkrati vcepljati vsa tri sopotnike, izkušenega vodnika in drugo«. Po drugi strani ne gre spregledati, da V poročilu kolegov z geografskega zgoraj navedena pravila. Če na raznih Danes je lavinska napoved vse pogoste- javnost in reševalci izvedo samo za inštituta, ki so pripravili analizo letošnjih seminarjih, tečajih, dnevih varne hoje v je namenjena dviganju mej mogočega, manjši del nesreč in dogodkov v snežnih nesreč v snežnih plazovih, se nenehno gore in podobnih srečanjih ter akcijah dogodek – če se že zgodi – pa je del igre plazovih. Natančneje le za tiste, kjer je pojavljajo iste besedne zveze. Sam; na ljudi samo spodbudimo, da začno razmi- oziroma sestavni del tveganja. posredovanje reševalcev nujno potreb- dan, ko se je odpravil na turo je bila šljati o resnosti gibanja v gorah v času, no. Koliko se zgodi nesreč v snežnih objavljena velika stopnja nevarnosti za ko se te pod snežnim pokrivalom, in da Na kongresu so navedli še nekaj osu- plazovih, kjer se udeleženci, eden ali proženje snežnih plazov; turo začel v je znanje nekaterih veščin nujno pot- pljivih zgodb. Mama je bila mirna, če je skupina, sami znajdejo in si pomagajo, neustreznem času, ponesrečeni je bil rebno, bomo naredili veliko, za večino videla lavinsko žolno doma na omarici, natančno ne ve nihče. Ocenjujemo, da se brez opreme in drugo. Siti smo pravil, vse, da jih obvarujemo najhujšega. Ko saj je to pomenilo, da sina ni v hribih! zgodi 5 ali celo 7 nesreč s snežnim pla- zapovedi, zakonskih določil, postopkov obiskovalcem zasneženega sveta jasno On pa je namenoma puščal žolno na zom na eno nesrečo, pri kateri posreduje in predpisov, premalo pa se zavedamo, in nazorno predstavimo, kaj se lahko vidnem mestu, da je ni skrbelo, na turno reševalna služba. da je večina teh namenjena nam samim zgodi in kako to lahko na sorazmerno smuko pa se je odpravljal neopremljen! in naši varnosti. Na koncu ne gre spre- preprost način preprečimo, je naše delo Spet drug primer – žrtev je bila odlično Vsaka medalja pa ima, kot vedno, dve gledati, da bi se nedvomno vsaj nekatere opravljeno oziroma kot radi rečemo na opremljena, tudi z napihljivimi lavinski- plati in tako je tudi s to. Po eni stra- nesreče oziroma dogodki v snežnem vrhu gore »smo zmagali«. Tak človek se mi zračnimi blazinami oziroma baloni v ni lahko rezultat vzamemo pozitivno plazu končali popolnoma drugače, če začne samoizobraževati, poišče strokov- nahrbtniku. Žal jih ni mogla sprožiti, ker in pomeni odlično tovariško oziroma bi udeleženi upoštevali vsaj tri osnovna no pomoč, včlani se v društvo in krog je imela roki v zankah smučarskih palic! medsebojno pomoč, odlično poznavanje pravila. preventive oziroma zanka je sklenjena. In dalje – zasutega so našli živega s po- postopkov in uporabo opreme. Po drugi Posamezniki oziroma izjeme tudi v tem močjo psa. Pri sebi je imel lavinsko žolno, strani pa to, da se v naših gorah zgodi Spremljanje in dejansko upoštevanje primeru potrjujejo to pravilo, žal pa jih vendar ugasnjeno, ker se mu ni zdelo, da pet do sedemkrat več nesreč v plazu kot lavinske napovedi! Temeljno poznavanje je bilo v zadnji snežni sezoni preveč. Naj je v resnici tako zelo nevarno. kaže statistika. In slednji podatek vseka- snega in plazov ter poznavanje dejav- vam bo zato branje prve celovite analize kor ni zanemarljiv! nikov, ki pospešujejo proženje snežnih snežne sezone pri nas v spodbudo za to, V snežni sezoni 2012/13 pa so v sloven- plazov bo v veliko pomoč tako pri načr- da boste še naprej ostali med tistimi, ki skem tisku v zvezi s snežnimi plazovi Že pred mnogimi leti smo na več tovanju kot tudi izvedbi ture v snežnih bodo govorili o snežnih plazovih le kot o prevladovali naslovi in besedila kot »zgo- naslovov, predvsem na vse, ki pogosto razmerah. zanimivemu naravnemu pojavu. 56 128 povzetek lavinskega praktika povzetek lavinskega praktika 57 133 129 130 131 132 129 Sodelavci projektnih partnerjev projekta NH-WF pred planinskim domom na Zelenici v začetku marca 2014. AVTOR: Jernej Burkeljca 130 Vremenska postaja pri Prešernovi koči na Stolu. AVTORICA: Manca Volk Bahun 131 Manjši plazovi pod vrhom Stola. AVTOR: Jaka Ortar 132 Vremenska postaja Zgornji Plot nad Zelenico. AVTOR: Miha Pavšek 133 Objava v časopisu Delo. 134 Greben Košute v Karavankah. AVTOR: Blaž Šter PROJEKT NARAVNE napovedovanja in opozarjanja ampak varnost prebivalstva, planincev in ljudi, ki vočasnim vrednotenjem naravnih nesreč tudi na področju raziskovalnih in razvoj- na tem območju prebivajo, delajo ali pa na območju Alp bodo lahko v prihodnje NESREČE BREZ MEJA nih aktivnosti. Naravne nesreče (snežni se rekreirajo oziroma ukvarjajo s katero bolj varne in zaščitene tamkajšnji prebi- in zemeljski plazovi, poplave, drobirski od bolj zahtevnih športnih aktivnosti. valci in obiskovalci ter ceste, smučišča (NH-WF) tokovi, podori, žled, vetrolomi in drugo) in železniške proge, varneje pa se bosta na območju Alp so zelo kompleksne, še S projektom, ki prehaja v zaključno ob- odvijala tudi promet in transport. bolj pa njihove nepredvidljive, marsikdaj dobje, smo vzpostavili opazovalni sistem tudi usodne posledice. To potrjujejo tudi (monitoring) vremena in nekaterih dru- CILJI PROJEKTA: številni primeri izrednih dogodkov in gih naravnih procesov na območju, kjer • postavitev višinskih vremenskih postaj nesreč v zadnjem desetletju na območju so trenutno podatki zelo pomanjkljivi. Ti in delovanje meteorološke opazovalne AKRONIM PROJEKTA: NH-WF (iz angl. jugovzhodnih Alp, mnogi med njimi tudi so zdaj že na voljo uporabnikom in od- mreže; Natural Hazards without Frontiers). vzdolž slovensko avstrijske meje. Med ločevalcem, tako na področju naravnih • izmenjava aktualnih in arhivskih me- njimi je veliko lavinskih, to je tistih, ki so nesreč kot tudi prostorskega načrto- teoroloških ter lavinskih podatkov med VODILNI PARTNER: Zentralanstalt für povezani s snežnimi plazovi kot enim od vanja. Projekt je namenjen naslednjim partnerji in istovrstnimi službami na Meteorologie und Geodynamik (ZAMG), sestavnih delov procesa snežne erozije, ciljnim skupinam: prebivalcem, občinam, obeh straneh meje; Celovec, Avstrija. prav tako pa tudi zadnji poplavi sep- turističnim zmogljivostim, gospodarskim • izboljšanje modeliranja snežne odeje in tembra 2010 in novembra 2012. javnim službam, organizacijskim enotam nadgradnja vremenskega prognostične- PARTNERJI PROJEKTA: v sestavu ARSO in URSZR (civilna zaš- ga modela INCA za Karavanke; Geografski inštitut Antona Melika V zadnjih letih so na tem območju vse čita), še posebej pa javni gozdnogospo- • priprava čezmejnih zemljevidov narav- (GIAM) ZRC SAZU, Ljubljana, Slovenija. bolj akutne naravne nesreče, povezane z darski in kmetijski službi, vodnogospo- nih nevarnosti za snežne in zemeljske Geodetski inštitut Slovenije (GI), Ljublja- intenzivnimi padavinami, do katerih pri- darskim koncesionarjem, upravljavcem plazove ter skalne podore; na, Slovenija. de ob tako imenovani južni vremenski si- cest, elektro-podjetjem ter prostorskim • poskusni krajevni lavinski bilten za Lawinenwarndienst Kärnten (LWD Kärn- tuaciji. V zimski sezoni 2008/2009 smo načrtovalcem. Z obvestili in izobraževal- Srednje Karavanke; ten), Celovec, Avstrija. imeli v tem delu Alp številne lavinske nimi aktivnostmi smo poskrbeli tudi za • izboljšanje opozoril in obvestil o nevar- dogodke, pri čemer smo zabeležili veliko ozaveščanje in opozarjanje tako lokalne nosti zaradi naravnih nesreč ter prekmej- TRAJANJE PROJEKTA: 1. 10. 2011–30. 9. 2014. škodo zaradi snežnih plazov tudi na ob- skupnosti kot tudi obiskovalcev tega nega pretoka znanj/izkušenj/vedenj o močju Karavank. Zaprte so bile številne območja. njih ter primerov dobrih praks. FINANČNI VIR: Projekt je delno financi- cestne in železniške povezave. V obdob- ran iz Evropskih skladov za regionalni ju med letoma 2003 in 2013 je bilo samo Najpomembnejši dosežek projekta KORISTNE SPLETNE POVEZAVE: razvoj v okviru Evropskega teritorialnega v slovenskem delu Alp 25 žrtev zaradi je nadaljevanje skupne nadgradnje sodelovanja – operativnega programa snežnih plazov, od tega 14 v zadnjih ne- dosedanjih vzajemnih prizadevanj na Domača spletna stran projekta www.natural-hazards.eu www.natural-hazards.eu/test-area1.html Slovenija-Avstrija 2007—2013. kaj snežnih sezonah; devet od teh se jih področju varstva in zaščite pred na- Omrežje vremenskih postaj v okviru projekta je zgodilo na območju Karavank vzdolž ravnimi nesrečami kot tudi nadgradnja ZAMG – vodilni partner www.zamg.ac.at Vreme in naravne nesreče ne razlikujejo avstrijsko slovenske meje. Zato so veli- sinergijskih učinkov lokalnih znanj in LWD Kärnten – projektni www.lawine.ktn.gv.at/241962_DE-Lawinenwarndienst_ med državami in se ne omejujejo na kega pomena izboljšana opozorila pred izkušenj ter njihova priprava, uporaba in partner Kaernten-Naturgefahren_ohne_Grenzen GI – projektni partner www.gis.si/sl državne meje. Prav zato je potrebno pri snežnimi plazovi in drugimi naravnimi implementacija na regionalni ravni. Del LWD Steiermark (sodelavci te lawine-steiermark.at/index.php?frame=home napovedovanju nevarnosti in zaščiti pred nesrečami, ki sežejo čez državno mejo. tega mora sčasoma postati tudi čezmej- službe, ki deluje v okviru ZAMG naravnimi nesrečami vključiti različna Projektni partnerji si prizadevajo k izbolj- no upravljanje z vsemi razpoložljivimi Steiermark so nosilci oz. ključni sodelavci projekta NH-WF) področja preučevanja. Izboljšanje sode- šanju napovedljivosti različnih naravnih informacijami, ki zadevajo problematiko Gorniški učni center (GUC) www.zelenica.info lovanja ni potrebno zgolj na področju nesreč na območju Karavank za večjo naravnih nesreč. Z nadgrajenim in pra- Zelenica, PD Tržič 58 134 predstavitev projekta predstavitev projekta 59 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA ZRC SAZU IN ZALOŽBA ZRC PREDSTAVLJATA: Sedež založbe/poštni naslov: Sedež Geografskega inštituta Založba ZRC, Antona Melika ZRC SAZU: Novi trg 2, p. p. 306, 1001 Ljubljana GIAM ZRC SAZU, Tel.: 01/470 64 74 Gosposka ulica 13, 1001 Ljubljana Faks: 01/425 77 94 Tel.: 01/470 63 50 E-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Faks: 01/425 77 93 Spletna stran: http://zalozba.zrc-sazu.si E-pošta: gi@zrc-sazu.si Spletna stran: http://giam2.zrc-sazu.si/ Prodaja: Gosposka ulica 13/II, Ljubljana Oddelek za naravne nesreče: Tel.: 01/470 64 64 Spletna stran: http://giam.zrc-sazu.si/onn Faks: 01/425 77 94 Gsm: 040 641 705 135 Zahodni del Triglavskega ledenika ob koncu talilne sezone. Na naslovnici (s smučarjem), je is 60 to obomočje, a tam ob koncu redilne sezone. AVTOR: Miha Pavšek