POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 1. AVG. 1957 Leto IX — Štev. 30 Cena din 10.-
Mojstri bele žogice
iz Budimpešte v Murski Soboti
Marsikoga bo začudil ta bombastični naslov, nekateri mu morda še verjeli ne bodo. Vendar verjemite, dragi bralci, da ni nobena šala. saj je april že zdavnaj med pozabljenimi meseci. Res se bo namreč nudila ljubiteljem tega lepega športa edinstvena priložnost, saj bodo lahko občudovali evropske prvake iz Madžarske. — To bo dogodek, ki v športni kroniki mesta M. Sobote še nikoli ni bil zapisan z lepšimi črkami: 5. avgusta 1957 ob 20. uri so v domu TVD »Partizan« gostovali trije evropski prvaki v namiznem tenisu.
Še nekaj o gostih. Prišlo jih bo osem; šest tekmovalcev (štirje moški in dve ženski), njihov vodja in delegat NTZ Slovenije. Med tekmovalci bosta namreč dva. ki sta lansko leto nastopila v madžarski reprezentanci — v zmagoviti ekipi, ki je osvojila najvišji naslov v Evropi. V ženski vrsti bo prav tako nastopila evropska prvakinja t. j. odlična mlada igralka (Jan-cso), ki je članica madžarske reprezentance — najboljše v Evropi.
Madžari so znani po svoji odlični defenzivni igri, saj z neverjetno sigurnostjo vračajo ostre udarce tudi iz neverjetnih položajev, ko so celo 4—6 metrov oddaljeni od mize. Vrnje-nh žogica je tako ostro rezana (»felšasta«), da jo nasprotni napadalec le z veliko težavo spravi zopet čez mrežo. Ob najmanjši napaki — gledalec to le težko opazi — zdrči žoga v mrežo. Vendar pa dobra obramba ni njihova edina odlika, ker znajo ob zrelem položaju sigurno preiti v oster napad. Te njihove mojstrovine bodo prav go-
tovo lepo prikazali zlasti v ekshibicijskem nastopu, ko se bodo borili med seboj. To bo prvi del tekmovanja, kateremu pa bo po krajšem odmoru sledil drugi del, namreč dvoboj med reprezentanco Pomurja in TK Lombik (Budimpešta). Za domačine bo to nedvomno pretrd oreh. vendar pa bodo s požrtvovalno igro skušali doseči čim boljši izid. Barve Pomurcev bodo nosili prav tako štirje igralci in dve igralki. Zlasti mnogo obeta Klemenčič (vodja naše ekipe), ki bo kot gost igral na naši strani. Sobočani bodo lahko z veseljem pozdravili svojega dobrega znanca dr. Nemca — predvojnega državnega prvaka (edinega Sobočana s tovrstnim nazivom).
H. J.
NAŠ NAGRADNI NATEČAJ
Z željo, da bi vsebinsko izboljšalo pokrajinski časnik in pridobilo za sodelovanje kar največ delovnih ljudi iz naših krajev, razpisuje uredništvo Pomurskega vestnika nagradni natečaj za najboljše časnikarske zvrsti: poročilo, komentar, reportažo, aktualno črtico ali humoresko. V natečaju lahko sodeluje vsakdo, izvzemši poklicne časnikarje.
Prispevke, ki jih pošljite uredništvu z označbo »Za nagradni natečaje, bo ocenila posebna komisija (žirija) in nagradila avtorje petin najboljših tekstov. Prva nagrada je 10.000, druga 7000, tretja 5000. četrta in peta pa po 2000 dinarjev.
Sekcija Žena — zadružnic v Pomurju
Precej je možnosti za kooperacijo
Lani nad 120 tečajev in 5 razstav. — Pri Vidmu se je udeležilo seminarja 150 zadružnic. — Letos že 12 poučnih izletov. — Prvi primer v pokrajini: v Moščancih vodi žena kmetijsko zadrugo. — 64 perutninarskih rejskih središč. — Vrtnarstvo se uveljavlja tudi na Goričkem. — Prvi začetki kooperacije v Apaški kotlini.
Letos je soboški Gospodinjski center znatno razbremenil sekcije žena pri kmetijskih zadrugah. saj je prevzel skrb za strokovno izobraževanje zadružnic, ki je dosedaj slonelo v glavnem na sekcijah in je že obrodilo dokajšnje sadove. Odsihdob se bodo sekcije lahko bolj posvetile organizacijskemu delovanju in prizadevanju za večje pridelovalne in prirejene uspehe pod, okriljem zadružnih pospeševalnih odsekov.
V preteklem letu so sekcije žena-zadružnic v Pomurju priredile 94 tritedenskih in eno-
mesečnih tečajev, na katreih so predavali o zdravstvu, perutninarstvu, vrtnarstvu, negi otrok in drugih koristnih opravilih, ki naj bi se jih pomurske žene še bolj oprijele. Teh tečajev se je povprečno udeležilo 25 zadružnic. Imeli so tudi več tečajev za vlaganje sadja in zelenjave ter 5 razstav (v Ljutomeru, pri Vidmu, v Berkovcih, Lendavi in Radgoni), na katerih so za-družnice pokazale, česa so se naučile. Zelo dobro so se obnesli tudi seminarji o pomenu zadružništva in vlogi žene v njem, ki so jih imeli v štirinajstih večjih središčih pokrajine. Na teh seminarjih je sodelovalo povprečno po 50 žena. Najboljšo udeležbo so zabeležili pri Vidmu, kjer je prišlo na seminar 130 zadružnic. Na pobudo okrajnega vodstva sekcij so imeli strokovnjaki Tovarne mlečnega prahu na podeželju tudi 22 predavanj o higieni mleka; sedaj ugotavljajo, da dobiva tovarna veliko bolj skrbno namolženo in čisto mleko. Sicer pa so se žene tudi same rade oglašale v tovarni in si jo ogledale; letos so sekcije priredile že 12 no-učnih izletov po okraju in izven njega. Zadružnice so si ogledale predvsem nekatera družbena kmetijska posestva in predelovalne obrate.
Izobraževalno in poučno delovanje med zadružnicami kajpak ni ostalo brez rezultatov. Žene se vedno bolj uveljavljajo v svojih zadrugah: kmetijska zadruga v Moščancih vodi predsednik-žena. v zadružnih upravnih odborih je že 27 žena. v nadzornih pa 17 (prej jih je bilo v obeh komaj 21). Udeležba žena v zadružnih vodstvih pa še vedno ni zadostna, zato se bodo v prihodnosti še bolj
odločno zavzemali za njihovo uveljavljanje.
Žene se posebno uveljavljajo v perutninarstvu in vrtnarstvu. V Pomurju je sedaj 64 perutninarskih rejskih središč in okrog 30 središč za rejo svinj. V devetih vaseh se je že povsem ve, da je moči s primerno od-biro in prehrano kokoši mnogo izboljšati njihovo nesnost (če uveljavila čistopasemska štajerska kokoš. V devetih vzornih vrtovih gojijo zadružnice zelenjavo, sočivje in jagodičevje. Letos je zelo naraslo povpraševanje za vrtnimi semeni, saj so jih morali pri soboškem Agro-merkurju trikrat naročiti, pa jih je še zmanjkalo; z vrtnarstvom so se začele ukvarjati tudi kmečke gospodinje v goričkih krajih, kjer so bili dobro urejeni vrtovi dosedaj prava redkost. Ponekod že tudi predelujejo sadje v sokove, ki služijo za prehrano dece, kar se zlasti uveljavlja na prleški strani. Nekatere najboljše sekcije žena-zadružnic (Videm, Lendava, Radgona, Križevci pri L j ut. itd.) so dobile za nagrado Vol-fovo orodje (skupaj 10 garnitur), ki so ga prej tudi nazorno prikazali in preizkusili.
Pomurske zadružnice se bodo lahko zelo uveljavile pri rejskem in pridelovalnem sodelovanju (kooperaciji) s svojimi zadrugami, zlasti še v perutninarstvu in vrtnarstvu; tako bodo lahko veliko prispevale tudi k povečanju narodnega dohodka, saj preprosta računica po-
bi pri sedanjem staležu perutnine — 332.551 kljunov — povečali nesnost samo za 5 jajc. bi pridobili okrog 17' milijonov din več dohodka). Možnosti za uspešno kooperacijo so predvsem pri hitri vzreji piščancev (seveda večje količine), reji svinj in gojenju jagodičevja. Prvi začetki takega rejskega sodelovanja med kmečkimi gospodinjami in zadrugo so zabeleženi v Apaški kotlini.
Letos priporočajo sekcijam zadružnic tudi množični ogled posebnih paviljonov na Zagrebškem velesejmu, ki jih bo pripravilo vodstvo jugoslovanske ženske organizacije s sodelovanjem zadružnih zvez in mednarodne kmetijske organizacije FAO.
-ok
LASTNINSKA
RAZMERJA
Zaradi sestave novega katastra za katastrske občine na območju občine Beltinci meri Geodetski zavod LRS, po naročilu Geodetske uprave LRS, zemljišča. Ob teh meritvah so sporna neurejena lastninska razmerja na zemljiščih ob Muri. Tukaj gre za zakbličenje posameznih zemljišč in struge Mure. O teh problemih so razpravljali tudi na eni izmed sej Okrajnega zbora. Zbor je naročil Svetu za družbeni plan in finance, naj sporno vprašanje prouči. Na osnovi tega sklepa so se sestali zastopniki Uprave za vodno gospodarstvo LRS, sekcije za Muro te uprave, zastopniki Občinskega ljudskega odbora Beltinci in tajništva za finance OLO. Vsi udeleženci so si sporna področja ogledali in izrazili svoja mnenja, ki so prav gotovo zanimiva tudi za ostala regulacijska področja pri nas.
Urejevanje vprašanja vodnih zemljišč so pred drugo svetovno vojno določali zakoni izpred leta 1900 — avstrijski in madžarski. Nekateri izmed teh so povsem fevdalnega značaja in ne morejo ustrezati sedanjim razmeram po pridobitvah NOB. Po nekaterih členih teh zakonov pripadajo zemljišča, ki so bila -ridobljena z regulacijami in drugimi ukrepi, tistim, ki so imeli z njimi stroške. Iz tčh ozirov in zato. ker temeljimo na socialističnih načelih, so udeleženci tega sestanka menili, da pripadajo z regulacijo pridobljena zamljišča tistemu v upravo, ki je finansiral regulacijo, v tem primeru Upravi za vodno gospodarstvo LRS, ki je pristojna za vse tovrstne regulacijske posle. To je utemeljeno že z dejstvom, da ni gospodarsko dati zemljišča tistim. ki zanje niso ničesar prispevali, nadalje pa je važno to. da pridobivanje takih zemljišč pospešuje tudi nadaljnja regulacijska dela.
Dokončnega zaključka na tem sestanku niso sprejeli. Sporazumeli so se samo o tem. kako daleč zakoličiti regulacijske objekte in zemljišča, pridobljena z regulacijami, in kako daleč naj bi zakoličili svoja zemljišča zasebniki. Glede regulacijskih objektov menijo, da so te parcele v upravi organov za vodno gospodarstvo, ker so to objekti, ki terjajo strokovno upravljanje. Zastopniki uprave za vodno gospodarstvo so izjavili, da nameravajo v prid svoje uprave zakoličiti tudi vsa tista zemljišča, o katerih menijo, da so nastala po izvršenih regulacijah. Temu se je zoper-
stavil predsednik beltinske občine s trditvijo, da bi bilo spričo pomanjkanja obdelovalne zemlje v občini krivično, če bi oškodovali poštene kmetovalce, ki so bili ponekod obdavčeni tudi za del tistih površin, ki jih smatrajo strokovnjaki vodnega gospodarstva za pridobljene z regulacijami. Po tej ugotovitvi obstojata dve možnosti: ali priznati kmetom lastnino gozdnih površin, ki so bile kultivirane že pred regulacijami ali pa jim vodno gospodarstvo odstopi zemljišča, za katera ne kaže posebnega zanimanja. To dvoje je pogojeno z dejstvom, da So bili kmetje za del z regulacijami pridobljenih površin obdavčeni in so imeli tudi stroške s temi, tudi pogozdenimi zemljišči.
Udeleženci tega sestanka to-
rej niso dokončno sklepali. Odločitev so prepustili Upravi za vodno gospodarstvo LRS v soglasju in sodelovanju s pristojnimi republiškimi organi in vsemi prizadetimi. Ob tej razpravi torej ne gre za dokončno rešitev in zaradi tega tudi ne smemo smatrati dela 'geometrov pri merjenju zemljišča za potrebe katastrskih občin za reševanje lastninskih razmerij, kajti vprašanja lastništva obravnavajo le sodni organi. V primeru torej, da pride med posameznimi kmeti in Upravo vodnega gospodarstva do spora za po-edine meje, bo rešitev gotovo taka, kot jo predvidevajo katastrski predpisi — zakoliči se sporna meja v obeh variantah in kot tako se sporno zemljišče označi tudi v katastru.
V. Š.
V JERUZALEMU
Mladinska organizacija v Jeruzalemu v ljutomerski občini je dobra. Aktiv LMS v Jeruzalemu šteje 35 članov. Člani se redrto sestajajo. Precej dobro skrbi vodstvo mladinske organizacije v Jeruzalemu za vzgojo svojih članov. Tako je uspelo vključiti svoje mladince 100% v kmetijsko nadaljevalno šolo. Letos so uprizorili dve igrici v novourejeni dvorani na Maleku v Jeruzalemu. Za ureditev prosvetne dvorane na Maleku so vložili preko 600 prostovoljnih
delovnih ur. Pred nedavnim so razpravljali skupno s člani sindikalne podružnice, da bodo ustanovili v Jeruzalemu DPD »Svobodo«, ki bo imela vse pogoje za poživitev kulturnega in družbenega življenja v prelepih Slovenskih goricah.
Mladinska organizacija pa skrbi poleg vzgoje in sodelovanja v društvih tudi za družabnost in razvedrilo svojih članov. Tako so v nedeljo 28. julija priredili velik srečolov z lepimi dobitki.
Tri kmetijske razstave
V Lendavi bo 15. avgusta razstava konj. Posebna komisija je že pregledala rodovniške kobile in žrebce, ki bodo prišli v poštev za razstavo. Na razstavo, ki jo organizira občina, bodo prignali toplo in mrzlokrvne živali (kasaške in konje kmečke reje). Razstav-ljalcem bodo povrnili stroške,
za rejce najbolje , ocenjenih konj pa so pripravljene nagrade v skupnem znesku 150.000 dinarjev.
10. in 17. avgusta pa bosta razstavi plemenske goveje živine (krav, bikov in telic) v Veržeju in Turnišču.
Pri izbiranju konjev za razstavo je komisija ugotovila, da je malo rejcev včlanjenih v kmetijske zadruge. Želeti bi bilo, da bi se vsi rejci včlanili v svoje zadruge in se pod njihovim okriljem še odločneje zavzemali za napredek te živinorejske stroke.
-an
V VERŽEJU SE PRIPRAVLJAJO
Med kraji ob desnem bregu' Mure je Veržej najbolj znano živinorejsko središče. Razstave plemenske živine so postale v Veržeju že tradicionalne. Tako bo na letošnji razstavi razstavljenih okrog 160 glav goveje živine. Kmetijska zadruga je pripravila nekaj lepili nagrad, ki jih bodo podelili najboljšim živinorejcem.
Poleg tega pa se pripravlja-jo Veržejci tudi na družabni večer, ki bo na dan razstave. Ta družabni večer je namenjeni gostom in razstavljalcem. naslednji dan pa bo družabni večer tudi za ostale ljubitelje razvedrila. Tako bodo v Veržeju združili koristno s prijetnim.
Izseljenski dan v M. Soboti
Za izseljence, ki prihajajo prav te dni v rojstno pokrajino na obisk k svojcem in znancem. bo podružnica Slovenske izseljenske matice v M. Soboti priredila 10. avgusta posebno slavje, katerega se bo predvi-doma udeležilo okrog 100 rojakov.
V kulturnem programu, ki bo ob devetih dopoldne v kinodvorani, bodo nastopili mali recitatorji, fantje-pevci iz Bogo-
jine, folklorna skupina iz Bel-tinec in soboški orkester, po njem pa bo tradicionalna družabna prireditev v hotelu Zvezda. Po želji rojakov bodo priredili tudi krajše izlete po Pomurju.
V podružnici Slovenske izseljenske matice izražajo željo, da bi se slavnosti udeležili tudi rojaki, ki nameravajo za vselej ostati v domovini.
-ko
Piše: VANEK ŠIFTAR
ZBOR PROIZVAJALCEV
Kandidate predlagajo volivci na zborih volivcev. Predlagane kandidate pretresa na zboru volivcev izvoljena 7 do 15-član-ska kandidacijska komisija, ki jo mora predlagati 10 volivcev. Kandidacijska komisija iz predlogov, ki so bili dani na zboru volivcev, izbere najboljše in čim je doseženo soglasje z zborom volivcev, delovno predsedstvo kandidate predloži za javno glasovanje zbora volivcev. Kan-
didat postane tisti, ki je na zboru volivcev dobil z javnim glasovanjem večino glasov. Vsak kandidat pa mora dati tudi svoj pristanek, da sprejme kandidaturo. Poleg zbora volivcev sme predlagati tudi skupina petdesetih državljanov, ki so vpisani v volilni imenik volilne enote, za katero predlagajo kandidate. Njihovi predlogi morajo biti pismeni, njihovi podpisi na predlogu pa overjeni od pristojnega organa za overovitve. Zbor volivcev za občinski zbor skliče za posamezne volilne enote predsednik občinskega ljudskega odbora, a do izvolitve delovnega predsedstva ga vodi odbornik. katerega je za ta zbor določil predsednik ObLO. Zbor volivcev proizvajalcev za posamezne volilne enote skliče predsednik delavskega sveta (upravnega odbora) odnosno upravnega odbora kmetijske zadruge. Ako obsega volilna enota več gospodarskih organizacij, skliče zbor volivcev predsednik delavskega sveta tiste gospodarske organizacije, v prostorih katere bo zbor. — Za zbore volivcev proizvajalcev veljajo glede sklepčnosti ista določila, kot smo jih že omenili, z izjemo tam. kjer je manj kot 100
proizvajalcev, ki imajo pravico udeležiti se zbora volivcev, ki se skliče skupno za eno ali več gospodarskih organizacij; v tem primeru mora biti prisotna najmanj ena tretjina vseh proizvajalcev. Glede predlaganja kandidatov za zbor proizvajalcev veljajo ista določila kot za občinski zbor. Nihče pa ne more in ne sme biti kandidat za odbornika istega ljudskega odbora v več kot eni volilni enoti.
Volivci glasujejo osebno in nihče ne sme glasovati po pooblaščencu. glasovanje je tajno z volilnimi lističi. Volitve odbornikov v občinske zbore morajo biti v nedeljo. Volitve v zbore proizvajalcev pa so lahko ob različinih dneh po delovnih skupinah, toda morajo biti opravljene v osmih dneh, če so razpisane istočasno z volitvami v občinski zbor. Občinski ljudski odbori pa morajo končati z volitvami v okrajni ljudski odbor najkasneje v enem mesecu potem, ko so že končane volitve v občinske ljudske odbore. Volilno pravico imajo vsi državljani, ki so vpisani v volilni imenik in volilni odbor ne sme nobenemu vpisanemu volivcu zabraniti glasovanje. Zakon posebej določa. da smejo s potrdili glasovati izven svoje volilne enote Je predsednik in člani volilnega odbora, njihovi namestniki, predstavniki kandidatur in njihovi namestniki. Ti glasujejo na voliščih, kjer delajo v navedenih funkcijah. Vsekakor bo z ozirom na neurejenost volilnih imenikov prva in najvažnejša naloga občinskih ljudskih odborov in osnovnih organizacij SZDL. da čim prej uredijo volilne imenike. Osnovne organizacije SZDL bodo morale zainteresirati vse državljane, da uredijo svoj vpis. odnosno pregledajo, če so vsi vpisani v volilni imenik. V kmetijski proizvajalni skupini imajo volilno pravico, poleg oseb zaposlenih na kmetijskih vinogradniških (Nadaljevanje na 2. strani)
Ob Ščavnici
že četrta poplava
Nestalno in deževno vreme je povzročilo precej škode. Prav letos, ko se je kazala zelo lepa letina, zlasti za žitarice, deževje nagaja. V okolici Cezanjevec so
bile žitarice več dni pod vodo narastle Ščavnice. Zabeležili smo, da je Ščavnica v mesecu juliju že četrtič prestopila bregove. Škoda je tako na poljih, kakor tudi na cestah in mostovih. Pred dnevi je Ščavnica najbolj narastla. preplavila je tudi cestp, ki vodi proti Lukavcem. Ogrožen je tudi promet. Tovornjaki so to cesto težko prevozili, dočim nekaj časa z osebnimi avtomobili sploh niso mogli voziti čez vodo. Potrebno bo že skoraj začeti z regulacijo podivjane Ščavnice v teh krajih.
DPD "SVOBODA" ?
PRED VOLITVAMI
Te dni so v Zahodni Nemčiji uradno objavili, da bo volilo na jesenskih volitvah čez 35 milijonov državljanov, kar je za 2,5 milijona več kot pri zadnjih državnih volitvah leta 1955. Takrat je dobilo kr-ščansko-demokratska stranka doktorja Adenauerja 46% vseh glasov, takoj za temi pa so bili socialdemokrati z osmimi milijoni glasov (30%). Tako je danes glavna opozicijska stranka sedanjega režima socialdemokratska stranka, ki jo vodi E. Olenhauer.
Že precej časa je vse politično življenje v Zah. Nemčiji v znamenju predvolilne kampanje. Doslej je bilo objavljenih že več notranje in zununje političnih programov strank, ki upajo na zmago.
Na tretjih povojnih volitvah bo najbrž Adenauerju zelo težko uspelo obdržati v parlamentu dosedanjo večino poslnnskih mest, kajti kakor po vsem svetu, tako so tudi v Zahodni Nemčiji kuj kmalu občutili, do Adenauerjeva »politika sile« ni speljanu po pravi poti. Politika sile, ki jo je zagovarjal Adenauer, je bila leto 1953 navidezno edina rešitev, ki naj bi Zah. Nemčijo uvrstila med »sile, ki odločajo«. Tako politiko je narekovalo takrat tudi splošno gospodarsko stanje v Zah. Nemčiji, saj pomeni leto 1953 v tej deželi izreden gospodarski vzpon. Toda razmere so se od leta 1955 v marsičem iz-premenile. Svet se vedno bolj otresa občutka hladne vojne in to dejstvo kaže nemškemu volivcu, da nadaljevanje »politike sile« ne bo privedlo države do trajnih prijateljskih odnosov tako z Vzhodom kot z Za-padom.
Brez dvoma pa je glavno vprašanje predvolilne kampanje združitev Nemčije. Obe doslej vodilni stranki predlagata več načinov, kako urediti to vprašanje. Več adutov v rokah imajo pri tem socialdemokrat ti, ki očitajo demokristjanom preveliko naklonjenost atlantskemu paktu, kar nikakor ne pospešuje združitve obeh Nemčij. Kakšno je predvolilno ozračje, kažejo nastopi in govori Adenauerja in Olenhauer-ja. Adenauer je ob neki priložnosti izjavil, da bi pomenila zmaga socialdemokratov na jesenskih volitvah »propast Nemčije«, nasprotno pa je obtožil Olenhauer Adenauerja, da je »kancler hladne vojne« in tako kriv (s svojo stranko vred), da je vprašanje združitve obeh Nemčij še vedno na mrtvi točki.
Zaradi vsega tega vzbuja nemški predvolilni boj v svetu precejšnje zanimanje. To je tudi razlog za izredno diplomat. dejavnost voditeljev obeh odločujočih strank: Olenhuuer je obiskal ZDA in nekatere azijske države, v ZDA je bil tudi Adenauer. Sem spadajo še nedavni razgovori o trgovinski izmenjavi med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Oba, tako Adenauer kot Olenhauer, hočeta prepričati nemške volivce o ugledu svoje stranke v svetu, kar nazadnje ni malenkost, saj bo zmaga prve ali druge stranke močno vplivala ne samo na notranjepolitično temveč tudi na zunanjepolitično življenje Nemčije. In od tukaj izvira tudi izredno zanimanje za zahodno-nemško predvolilno kampanjo v zunanjem svetu.
V Beltincih živahna gradbena dejavnost
v dveh letih 78 novih poslopij
Gradbena dejavnost v občini Beltinci je zadnji 2 leti zelo živahna, saj so zgradili 78 novih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Vrednost teh gradbenih objektov znaša nad 180 milijonov dinarjev. Letos pa bodo v glavnem dogradili še drugih 52 novih gradbenih objektov, v glavnem stanovanjske hiše. Med temi je tudi nekaj adaptacij. Vrednost vseh gradbenih del letos znaša okrog 120 milijonov dinarjev.
Beltinska občina je izredno gosto naseljena. 16.100 prebivalcev razpolaga le z 2.650 stanovanji. Pravo pomanjkanje stanovanj je vzrok tako velike gradbene dejavnosti. Toda še vedno so nekateri uslužbenci, ki se morajo voziti v službo po več kilometrov. Prav tako bi imeli v Beltincih že zdavnaj zobozdravnika. če bi ne primanjkovalo stanovanj. Vprašanje še je. kam namestiti zobno ambulanto. Občinski ljudski odbor bo pričel letos zidati 6-stanovanjski blok, ki pa še vedno ne bo zadostil potrebam. V Beltincih je precej stanovanjskih hiš last
SLP. Te hiše — prej last beltinske grofice — so zelo slabo ohranjene in nekatere stare že čez 150 let. Vse te hiše so potrebne večjih popravil, toda najemnina za to ne zadošča.
Kamen spotike v Beltincih je gasilski dom. Doslej so sezidali le temelje, toda kmalu bodo tudi ti propadli. Dosedanje provizorično skladišče- za gasilsko orodje pa ne odgovarja potrebam In času. Vodstvo gasilskega društva je voljno delati, nekaj imajo tudi sredstev, toda za gradnjo gasilskega doma se vse premalo zanimajo ostali gasilci in vaščani. Dejstvo, da v letih po vojni niso prispevali Beltinčani nobenih sredstev n. pr. za elektrifikacijo, kot je bilo to v ostalih krajih beltinske občine, kaže dovolj nazorno, da bi gasilski dom v Beltincih bil lahko že sezidan.
Pri gradbeni dejavnosti v beltinski občini je treba omeniti še urejevanje zadružnih prostorov v Gančanih. Z nameravano gradnjo bo dobila KZ Gančani primerne poslovne prostore, trgovski lokal in skladišče. Sred-
stva za gradnjo bo prispevala zadruga v glavnem sama, zaprosila pa je tudi 1 milijon investicijskega posojila iz občinskega investicijskega sklada.
A. H.
ULTIMAT ZAVRNJEN
Angleži: „Vse po načrtu" — omanski nacionalisti ,.Nočemo nobenega vmešavanja"
Angleži: »Vse po načrtu« — omanski nacionalisti: »Nočemo nobenega vmešavanja.«
Angleški politični rezident v Bahreinu je izjavil, da se (Kivijajo dogodki v Omanu po določenem načrtu, dejal je, da so
še možnosti za nove napade angleških čet na položaje upornikov.
Predstavnik omanskega ima-na s sedežem v Kairu je izjavil na nekem sestanku s časnikarji, da so uporniki v sultanatu Oman in Mukat zavrnili ultimat angleškega poveljstva, naj opuste odpor. Kairski radio je v zvezi s tem poročal »da boja nacionalistov v Omanu ne vodijo iz tujine in da ga tudi ne izkorišča nobena petrolejska družba. Smoter tega boja je osvoboditi dežele tujega vmešavanja.«
Zvedelo se je, da imajo uporniki v rokah oporišča na važni poti od Muscata do petrolejskega središča Farhnd ter mesto Nizvi. Britansko poveljstvo je pred nekaj dnevi uvedlo cenzuro vesti iz Arabskega polotoka.
ZAKAJ PA NE DELOVNE BRIGADE!
Že večkrat je bilo kaj napisanega o urejevanju ceste Ljutomer — Cezanjevci — Bučkovci. Cesta je sicer v glavnem že končana, kar zadeva groba zemeljska dela razen 1 kilometra od Ljutomera proti Cezanjev-cem. Če bi že enkrat dokončno uredili to cesto bi bila skrajšana zveza Ljutomer — Bučkovci za približno 3 kilometre. Pa ne samo Cezanjevci in Bučkovci. Cesta bi služila še marsikateri drugi vasi, saj so neposredno ob tej cesti naslednje vasi: Branoslavch Vogričevci, Radoslavci, Godemarci, Kuršin-ci. Sitarovei. Bodislavci in del Vidanovec. Prebivalci, krajevni odbori in množične organizacije v teh vaseh so že večkrat razpravljali o tej cesti. Nikoli pa ni bilo prave iniciative kako bi to delo dokončali. Ali ne bi bilo primerno, če bi iz vseh na-
štetih vasi organizirali delovne mladinske brigade? Statistični podatki iz prejšnjih let kažejo, da je mladina ljutomerskega okoliša pridno delala. Zato tudi taka akcija ne bi bila neuspešna.
Kako pa sredstva! Kar zadeva zemeljska dela. bi ta lahko opravila mladina prostovoljno. Vaščani bi prispevali prevoze, tudi nekatera podjetja, ki bi koristila to cesto, ne bi odrekla pomoči.
Takšne in podobne predloge volivcev ščavniške doline mora odobravati vsakdo, ki je le količkaj uvideven, saj nima pomena čakati na ureditev — v glavnem le enega samega kilometra ceste — na regulacijo Ščavnice, saj občasne povodnji novotrasirani cesti ne bi škodovale.
fs.
ORMOŠKI
MOZAIK
V	občini Ormož so štirje kinematografi: v Ormožu, pri Miklavžu, Tomažu in v Ivanj-kovcih. Poslednje tri kinodvorane so uredili v letih 1954 in 1955.
Lani je bilo kinoobiskovalcev skupno 55.696, predlani pa 62.680. Iz gornjih podatkov je razvidno, da se je obisk v kinematografih v letu 1956 zmanjšal, napram letu 1955. Porast je bil lani le pri kinematografu v Ivanjkovcih, to pa zaradi tega, ker je vodstvo dobavljalo le takšne filme, ki so bili privlačni za naše kmečke ljudi. Kakor sem opazil po drugih kinematografih se vodstva premalo brigajo za dobre filme, kar je vzrok slabšemu obisku. Zato lahko marsikdaj slišiš kaj podobnega: Kaj bom v kinu, ko pa nimajo dobrih filmov, grem rajši na en kozarec.« Letos pa je slišati od vodstev kina, da je še slabše, saj ne morejo kriti niti stroškov elektrike, najemnine in podobno.
*
V	občini Ormož je šest krajevnih organizacij ZB s 302 člani, Najmočnejša krajevna organizacija je Miklavž s 77 člani. Najbolj delavne pa so organizacije Tomaž in Kog, dočim je najslabša Velika, Nedelja.
Pri občinskem odboru ZB deluje tudi 5 raznih komisij, izmed katerih pa sta najbolj delavni zgodovinska komisija in komisija za prošnje in pritožbe. Zgodovinska komisija ima zelo težko nalogo, namreč zbiranje zgodovinskega materiala iz časa NOB na področju občine Ormož. Tako si je ta komisija lani prizadevala, da bi v Ormožu odprli muzej, ki bi naj imel tudi oddelek NOB, kar pa se je uresničilo letos. Že 7. maja so uredili v ormoškem gradu muzejske prostore v dveh viteških dvoranah in eni predhodni sobi. Muzej v glavnem obsega predmete iz ilirske dobe, viteških časov in NOB. Najbolj zanimiv je oddelek NOB. kjer so še živi sledovi, ki vežejo na spomine iz časov okupucije. Svojstven je list naprednih ormožancev pod imenom »Škorpijon«, katerega hrani muzej v originalu in prepisu iz leta 1941. Bivši borci so odstopili komisiji za zgodovinski material še ohranjene razne letake, slike in vojaško opremo, ki je prišla na svoje mesto za vpogled poznejšim rodovom. Zgodovinska komisija se trudi, da bi zbrala življenjepise vseh padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, kakor tudi spomine iz NOB še živečih borcev. Največ tega materiala so že zbrali pri Tomažu in na Kogu. Izdali pa bodo tudi spominsko knjigo iz časa delovanja v NOB in v povojni graditvi.
Na zadnji seji občinskega odbora ZB pa so razpravljali že o priključitvi k okraju Maribor po ukinitvi okraja Ptuj in o predaji vseh zadev novemu okrajnemu forumu. Na območju Ormoža so tudi štirje spomeniki padlim borcem in to pri Miklavžu, Ivanjkovcih in Tomažu, drugod so pa vzidane spominske plošče. Občinski odbor ZB ima v načrtu postavitev skupnega spomenika v Ormožu.
Jože Romih
TELEGRAMI
KAIRO — Minister narodne obrambe ZSSR maršal Žukov je povabil egiptovskega ministra obrambe na obisk v Sovjetsko zvezo. Dan obiska še ni določen.
TOKIO — Japonska vlada je uradno povabila indijskega premiera Nehruja naj obišče Japonsko. Nehru je povabilo sprejel.
NEW YORK — Na Arktiko bo v kratkem odpotovala odprava. ki bo tam iskala nahajališča urana, zlata, železa in petroleja.
RIO DE JANEIRO — Ministrstvo za vojsko brazilske vlade je objavilo, da bo 338 brazilskih častnikov in vojakov brazilskega odreda sil OZN v Egiptu odpotovalo domov. Na njihovo mesto bodo poslali druge enote.
PARIZ — V francoskih ladjedelnicah grade prvo atomsko podmornico za 5.000 ton. Ta podmornica bo za polovico manjša od ameriške atomske podmornice »Nautilus«. Podmornico bodo zgradili do leta 1961.
CHAMONIX Pred dnevi je odšla reševalna skupina 16 francoskih alpinistov iskat pogrešane francoske učence za katere se boje. da so postali žrtve snežnega plazu.
DUNAJ - Predsednik Sveta za socialno varstvo LRS Tomo Brejc je obiskal v Avstriji letovišča naših otrok v Sekiri na Vrbskem jezeru, a Hungeburgu pri Insbrucku ter v letoviščih »Paradis« in »Salfberg« na Dunaju.
Zbor proizvajalcev
(Nadaljevanje s 1. strani)
posestvih in ekonomijah, tudi člani kmetijskih zadrug in njihovi družinski člani, ki se bavi-jo s kmetijstvom.
Novost so tudi občinske volilne komisije, ki izvršujejo tehnične priprave za volitve v občinski ljudski odbor, potrjuje kandidate itd.
H koncu še nekaj besed o principih volitev odbornikov okrajnega ljudskega odbora. Okrajni ljudski odbor ima enako kot občinski dva zbora in odbornike v okrajna zbora volijo ustrezni zbori občinskega ljudskega odbora. Vsak občinski zbor voli najmanj enega odbornika v okrajni zbor. a koliko jih voli, določi okrajna volilna komisija na osnovi razmerja ned številom prebivalstva v okraju in številom prebivalstva v občini. Pri tem pa seveda mora upoštevati sklep okrajnega ljudskega odbora, koliko odbornikov bo imel posamezni okrajni zbor. Enako tudi na osnovi Močenega števila, koliko od-nornikov naj ima zbor proizva-jalcev okrajnega ljudskega od-bora, razdeli okrajna volilna komisija število odbornikov naj-prej po proizvajalnih skupinah n to v razmerju, s katerim je posamezna proizvajalna skupila udeležena pri skupnem druž-benem dohodku okraja, kot je a ugotovljen po zadnjih urad-lih podatkih o izpolnitvi okraj-lega družbenega plana za leto
1956. Po taki razdelitvi števila odbornikov za posamezno proizvajalno skupino potem člani zbora proizvajalcev ljudskega odbora vsake občine, posamezne proizvajalne skupine, izvolijo v zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora toliko odbornikov, kot to ustreza razmerju med številom proizvajalcev iz te proizvajalne skupine v okraju in številom proizvajalcev iste proizvajalske skupine v občini.
Vse navedene spremembe in dopolnitve bodo pospešile rast socialistične demokracije, prav posebej pa bo ta rast pospešena, če se bomo vsi državljani zavedali in izpolnjevali svoje dolžnosti, ki jih imamo z neposrednim izvrševanjem oblasti na zborih volivcev, z volitvami, z aktivno udeležbo v krajevnih odborih in svetih ljudskih odborov, v vestnim izpolnjevanjem sklepov svojih samoupravnih organov — kakor tudi pravic, ki jih imamo do izvoljenih ljudskih odbornikov.
(Konec)
Spodbujajoče
spremembe
Nedeljske volitve v Argentini pomenijo do neke mere plebiscit, s katerim so dobili Argentinci priložnost, da izrazijo svoje mišljenje o spremembah. ki so nastale po padcu Perona. Rezultuti volitev pa bodo že v kratkem času pokazali, koliko je uspelo vladi pridobiti zaupanje ljudskih množic, kar pa bo najrbž zelo težavno, saj ima Peron v Argentini še dokaj močno zaslombo, predvsem pri nekaterih generalih. Toda nezadovoljstvo s sedanjim režimom kaže poleg sindikatov tudi del buržoazije, ki se ne strinja z izredno močno krepitvijo veleposestnikov na račun industrializacije. Nekoč najmočnejša opora Perona — radikali - sicer ne žele preveč javno Peronovega povratka, saj zavijajo svoj politični program v dokaj nedoločeno frazo »nadaljnje demokratizacije« države.
V takih negotovih okoliščinah se je odločil začasni predsednik vlade Aramburn za volitve, čeprav bi morale biti te šele prihodnje pomladi. Aramburu se je odločil za volitve v ustavodajno skupščino, ki naj bi spremenila dosedanjo argentinsko ustavo. Da pa bi dal političnim strankam možnost, da se pripravijo na volitve, je ukinil predsednik republike obsedno stanje, ki je vladalo od padca Perona sem.
Od strank, ki so se udeležile volitev je najmočnejša Radikalna stranka. Na zadnjih volitvah leta 1954 je predstavljala najodločilnej-šo politično smer v državi, ki pa se je kasneje razcepila. Njeno levo krilo vodi dr. Frondizi. Njegova frakcija predstavlja dobro organizirano politično silo. Ta levičarska stranka vodi skupno z nekaterimi drugimi strankami, ki vključujejo tudi komuniste, zelo oster parlamentarni boj z začasno vlado, saj so obljubili, da se bodo dosledno potegovali za redne parlamentarne vo-
litve, pri čemer hi na vsak način odpadla najbrž tudi korektura ustave. Desno opozicijo sestavljajo v glavnem tri stranke — Narodna unija. Narodna stranka in Nacionalistična partija. Prvi dve sta pozvali svoje pristaše, naj oddajo neizpolnjene volilne lističe. Pa tudi Nacionalistična partija se je do zadnjega borila, da bi začasna vlada preklicala »lažne volitve«.
Zagovorniki začasne vlade so predvsem socialisti, zmerni radikali, konservativci in progresivni demokrati. Socialisti trdijo, da jim je Peron »ukradel njihove ideje in jih v praksi, samovoljno spremenil«.
Poleg političnih strank zavzema vidno mesto v političnem življenju Argentine tudi cerkev, ki je vernike javno nagovarjala in prepričevala, naj ne volijo kandidatov, ki nasprotujejo cerkvi. Frondizi je upošteval vpliv cerkve, zato je sklenil z njenimi predstavniki neke vrste dogovor, kar zadeva ločitev zakona in verski pouk v šoli. To bo mogoče upanja ljudi v Frondizijevo politiko, na drugi strani pa je povzročil tak kompromis precej začudenja med nekaterimi Frondizijevimi sodelavci, ki so zahtevali na to javen odgovor.
Naj so politične niti v Argentini še tako zapletene, pa daje program Frondizijeve stranke upanje za normalizacijo razmer v dokaj naprednem smislu, saj predvideva program stranke nadaljnjo industrializacijo, delno intervencijo države v načrtnem razvoja gospodarstva, korenito agrarno reformo, nacionalizacijo petrolejske in mesne industrije in predajo te industrije v upravljanje proizvajalcem in potrošnikom. Izvajanje tega programa torej kaže, da si zamišlja Fropdizijeva stranka marsikatero novost, pri čemer pa bo še imela težave zaradi političnih protislovij v deželi.
JUBILEJNI PRAZNIK
POMURSKIH LOVCEV
Letos mineva 55 let, kar je bila ustanovljena v Murski Soboti lovska organizacija. Pomurski lovci hočejo dostojno proslaviti to obletnico, posebno še, ker bo to praznovanje v okviru proslav 50-letnice Slovenskega lovskega društva.
Stanje lovstva v Pomurju neposredno po prvi svetovni vojni je bilo obupno. Ob razsulu Avstro-Ogrske so se namreč polastili vojaškega orožja mnogi, ki so potem s tem orožjem lovili. V kratkem času je bila skoraj povsem iztrebile-na srnjad in jelenjad: isto je bilo s fazanom, najlepšo ptico pomurskih revirjev, ki je z nekaterih predelov povsem izginil. Tudi po priključitvi Prekmurja h kraljevini SHS se stanje ni bistveno izboljšalo. Takrat lovcev z nekaj izjemami ni zanimala gojitev divjadi, temveč le strastno pobijanje. Zaradi obmejnih razmer mnoga lovišča ob meji niso bila oddana v zakup.
Da bi takemu neznosnemu stanju v lovstvu naredili konec, so napredno misleči lovci pričeli leta 1922 ustanavljati lovsko organizacijo za Prekmurje Pri tem, na žalost, ni bilo enotnosti kajti pojavili sta se dve struji. Ena je bila za ustanovitev popolnoma samostojnega
Prekmurskega lovskega društva, druga struja pa za ustanovitev podružnice Slovenskega lovskega/društva v Murski Soboti. Zaradi takrat še vladajočega nezaupanja prekmurskih lovcev napram Slovenskemu lovskemu društvu v Ljubljani se je poskus ustanovitve podružnice SLD v M. Soboti izjalovil. Dne 7. marca 1922 je Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve v Ljubljani, odobril Pravila PLD (Prekmurskega lovskega društva). S tem je pričela delovati v Prekmurju lovska organizacija, ki je imela pred seboj težko nalogo: vzgajati lovce v pravem, naprednem duhu in tako varovati splošne koristi lovstva v Prekmurju.
Odbor SLD v Ljubljani je svetoval PLD v M. Soboti, naj se pretvori v podružnico SLD, kar se pa ni zgodilo. Dne 5. oktobra 1924 so nato ustanovili v M. Soboti podružnico SLD. Ta je imela svoj odbor in je vodila društvene posle v smislu Pravil SLD. Člani podružnice SLD so večkrat izrazili željo, naj bi se obe društvi združili, da bi se tako še več storilo za napredek lovstva v Prekmurju. To se ni zgodilo, trenja med društvoma so bila vedno hujša, dokler ni bila dne 20. novembra 1926 na občnem zboru PLD sklenjena likvidacija tega društva. Društveno premoženje je prevzela podružnica SLD in ga uporabila le za lovske namene v Prekmurju. Zaradi mrtvila in nedelavnosti podružnice SLD je bil na izrednem občnem zboru dne 17. julija 1930 izvoljen za predsednika podružnice doktor Marko Stajnko, odvetnik v Ljutomeru. S to izvolitvijo je bil prenesen sedež podružnice v Ljutomer. Taka organizacijska oblika je bila vse do 26. aprila 1936, ko je bilo na občnem zboru podružnice SLD v Ljutomeru sklenjeno, da se za Prekmurje ustanovi novo Prekmursko lovsko društvo s sedežem v M. Soboti. Do okupacije sta na
področju današnjega Pomurja torej delovali PLD in Lovsko društvo Ljutomer.
Po osvoboditvi leta 1945 so se formirali v bivših štirih okrajih Okrajni lovski sveti, v katerih, so bile včlanjene Lovske družine kot temeljne lovske organizacije z novo socialistično vsebino. Lov je postal dostopen širokim ljudskim množicam. Z reorganizacijo uprave se je tudi spreminjala organizacijska oblika lovstva, tako da so danes vse pomurske lovske družine včlanjene v eni sami. murskosoboški okrajni lovski zvezi. Danes je na področju Pomurja 38 LD s približno 700 člani. Vsi ti se bodo dne 4. avgusta zbrali v M. Soboti. Okrajna lovska zveza bo najboljšim podelila Spominska priznanja«, Repub-liška lovska zveza Slovenije znak »Zasluge za lovstvo«. Kinološko združenje Slovenije pa znak »Za zasluge v kinologiji«. Pomerili se bodo v tradicionalnem streljanju na glinaste toIo-be, novost pa bo streljanje na bežečega zajca in letečega fazana. Lovski psi jamarji bodo prikazali svojo uporabnost v umetnih rovih, kjer se bodo borili z lisicami in jazbeci. Popoldne bo v Fazaneriji velika lovska veselica, kamor vabijo vse ljubitelje lovstva in narave.
Kot posebno privlačnost moram omeniti lovsko-ribiško razstavo, ki bo od 3. do 11. avgusta v prostorih Ekonomske srednje šole. Razstavljena bo bogata zbirka raznega rogovja, nagačene divjadi, lovskega orožja, pribora, slik, starih dokumentov, lovnih priprav, ribe v akvariju itd. itd.
Okrajna lovska zveza je izdala jubilejno revijo Lovstvo Pomurja ob 35-letnici PLD«, katera je po nabavni ceni na razpolago vsem ljubiteljem lovstva in narave pri OZZ M. Sobota.
Ob njihovem prazniku jim čestitamo, želimo obilo sonca, pri streljanju pa vsekakor »Dober pogled!«.
Franc Poredoš
Spet dež in sneg
Zadnje tedne se je vreme spet čudno spremenilo. Preko Alp je prodrl hladen zrak, ki je povzročil v zahodni Sloveniji zelo slabo vreme z nevihtami. Na Gorenjskem se je zrak tako ohladil, da je bilo v nižinah od 6 do 10 stopinj Celzija. V višinah nad 1500 metrov pa je celo snežilo. Vendar pa norčavosti letošnjega vremena še ni kraj. Vremenoslovci napovedujejo že takoj v začetku avgusta silno vročino in sušo. Ali bodo te napovedi resnične se bomo že prepričali!
POMURSKI VESTNIK. 1. avg. 1957
2
27.000ha slabih travnikov
V Pomurju je nad 27.000 ha, travnikov in 5400 ha pašnikov. V Prekmurju je pašnikov in travnikov mnogo več kot v prleškem okolišu že zategadelj, ker je tudi razmerje njiv takšno. Travniki so v Pomurju zelo slabi, ker so na najslabših tleh — tam, kjer druge kulture ne uspevajo. Razen tega so travniki zelo zanemarjeni, ker so slabo gnojeni. Zato je ruša oslabljena in daje pičle pridelke in kakovostno zelo slabo krmo. Možnosti za izboljšanje so predvsem v gnojenju zlasti
z umetnimi gnojili. O tem nas prepričujejo uspehi, ki so bili zabeleženi s sortno-gnojilnimi poskusi. Uporaba umetnih gno-
jil pa je tudi rentabilna; z umetnimi gnojili povečamo pridelek domala za 100%, kakovost pa izboljšamo. To je eno-
staven ukrep, s katerim je mogoče na večini travnikov izboljšati in povečati pridelek. V Pomurju, ki ima veliko
zamočvirjene, poplavne ali drugače mokre obdelovalne zemlje, torej tudi travnikov, je zelo pomembno smotrno poapnjeva-
nje zaradi prevelike kislosti tak Apno potrebuje vsa zemlja v Pomurju, vendar pa so nekatere parcele, razmetane po vsem okraju, še posebej potreb-ne poapnjevanja. Veliko pa je travnikov, ki jih je mogoče izboljšati samo s predhodno melioracijo. Za ureditev vodnih razmer so kmetje že marsikje sami pokazali veliko zanimanja. Ponekod, kot na primer roga-ševska kmetijska zadruga in okoliš Kuzme, so že začeli z melioracijami. Meliorirajo pa tudi v Ščavniški dolini, vendar to ni enotna akcija. Posebno je treba paziti na sklajevanje agrotehničnih ukrepov ob teh-ničem uresničevanju melioracij. ki same ne zadbvoljujejo zahtev travništva. Najbolj prizadeto je ščavniško in lendavsko območje.
Razen omenjenih problemov pa je v travništvu pomembna tudi nega. Prav zaradi tega, ker ni potrebne nege travnikov. ni pridelek tako obilen, kot bi sicer lahko bil.
Zamočvirjeni travniki
Sladkor iz sirotke
Ponos vseh naprednih zadružnikov in živinorejcev Pomurja je gotovo Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti. V tej tovarni že dalj časa pod vodstvom strokovnjakov kemičnega instituta iz Ljubljane pridobivajo iz čiste sirotke mlečni sladkor in mlečno kislino. Če mleku odvzamemo sirnino ali kazein, dobimo sirotko. Sirotka je stranski produkt pri predelavi mleka in so jo doslej rabil izključno za krmljenje živine oziroma pitanje svinj.
Poskusi so dali precej zadovoljive rezultate. Iz 100 kg sirotke. ki jo počasi izparevajo, so dobili okrog 5 kg belih kri-
stalov mlečnega sladkorja. Lani je mlekarna odkupila nekaj nad 4,600.000 1 mleka. Iz tega so naredili 410.000 kg mlečnega, prahu. Če torej preračunamo proces, vidimo, da lahko dobi-
mo mimogrede več ton mlečnega sladkorja.
Čeprav mlečni sladkor ni tako sladek kakor trsni, je to vsekakor važna, dobra in dobičkonosna pridobitev tako za našo tovarno kot za naše gospodarstvo. Največje potrebe po mlečnem sladkorju so v sodobni medicini. Dosedaj smo mlečni sladkor pretežno uvažali. Zanimivo je. da ga navadne kvasovke ne skvasijo v alkohol, pač pa bakterije mlečnega kisanja v mlečno kislino in zato se mleko sesiri. V vodi se težko topi in razkraja; uporabljamo pa ga za-dodatek za otroška hranila in otroško mleko.
Prebivalci ruskih step pripravljajo z zmes o posebnih kvasovk iz kobiljega mleka kumis, iz kravjega mleka pa kefir. pijači, ki sta na pol mlečno' vino.
Stroške proizvodnje bi lahko znatno zmanjšali, če bi si Tovarna mlečnega prahu lahko nabavila centrifugo za izločanje beljakovin.
Dosežen uspeh Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti prav toplo pozdravljamo in udarno. da nadalinji uspehi ne bodo izostali.
______ D. T.
Naš najboljši traktorist
Kmetijska zadruga v Križevcih pri Ljutomeru ima sorazmerno precej strojev, med njimi tudi traktor, s katerim dela že dve leti tov. Slavko Novak. Videti je, da mu traktor veliko pomeni, saj skrbi zanj, kakor da bi bil njegov, nikoli ga ne preobremenjuje, vedno ga čisti in ga sam skrbno popravlja ter pazi na vse. Vsi traktoristi sosednjih zadrug so že imeli pri traktorjih kaka večja popravila. toda našemu traktoristu se to še ni zgodilo. Za svoje požrtvovalno delo pa je bil tudi primerno pohvaljen.
Ponoči nad marelice
V vinogradu Štefana Balažika iz Kota so letos marelice lepo obrodile. Balažik se je bal, da mu jih kakšen nepridiprav odnese, pa jih je stražil. In res, neke noči kmalu po polnoči je opazil tri moške, ki so se spravili nad njegove marelice. Ko se jim je približal sta dva nemudoma pobegnila, tretjega pa je zgrabil in ga zaprl v svojo klet. Kmalu zatem sta se oba pobegla vrnila in s težkimi koli napadla Balažika in ga premlatila, zaprtega tovariša pa rešila iz zapora. Nato so vsi trije odšli. Niso pa imeli sreče, kajti še istega dne so vse izsledili in ugotovili, da so bili to Janez Ha-laš in njegov zet Stefan Bogar ter Stefan Močnjak, vsi trije iz Peti-šovec.
Tovarna mlečnega prahu v M. Soboti Pogled na enega izmed modernih obratnih prostorov
Kako vzgajamo rastlinski naraščaj
Najvažnejša opravila v sctviščih so ob času setve in pa takrat, ko so rastlinice v svojem začetnem razvoju. Setvi lahkega in drobnega semena posvečajmo posebno pažnjo. V brazdice sejano seme pride dostikrat pregloboko v zemljo. Nežni kalčki se ne morejo preriti skozi njeno površino. Zato sejemo taka semena na široko — to je povprek brez vrst. Gredice pred setvijo dobro poravnamo, posujemo z drobno črnico ali humusom in jih na lahko povaljamo z lesenim valjarjem, ki si ga na preprost način naredimo sami. Zanj potrebujemo kos okroglega lesa, dva debela žeblja in vilicasti ročaj. Na rahli, zglajeni ploskvi posejana zrna posujemo s prav drobno, skozi sito posejano prstjo, ki komaj pokrije seme. Končno povaljamo le-he z lahkim valjanjem, da se zrna čvrsto sprimejo s sprštenclo zemljo. Najboljša snov za pokrivunje je presejan zrel humus, ker je rahel, zračen in vsebuje mnogo redilnih snovi. Da seme uspešno klije, potrebuje poleg določene toplote in zraka tudi precej vlage. Zato setev po potrebi zalijemo z deževnico. Še bolje storimo, ako grede pokrijemo z borovimi vejami, s slamo, travo ali podobno snovjo. S temi pokrovi ne preprečimo samo izsuševanja zemlje, marveč tudi slabimo strnjevanje po-vrhnice, česar kalčki ne prenašajo.
Posevkov z debelejšimi semeni, n. pr. sadne pečke, koščice, navadno ne zastiramo s pokrovi, pač pa mo-rebitno skorjo pred klitjem zdrobimo z grabljami. Na velikih seja-liščih in tam, kjer so semena plitvo, zagrebena, se nad vse odlično obnese valjasti drobilec. Tako pripravo sem si svojčas zamislil za drobljenje zemeljske skorje na obsežnih setviščih pečkatega sadja. V zgoraj opisani valjar nabijemo po celi površini par centimetrov vsaksebi žeblje-latnike in drobilec je gotov. Z njim z lahkoto, hitro in temeljito opravim delo, ne da bi poškodoval kalečih semen, ki jih z grabljami pogostoma izrujerao in poškodujemo.
Ko se prikažejo prve bilke, postopoma odstranimo zaščitni plašč. Mnogim vrstam nežnih rastlinic škoduje sončna pripeka in morebitni suhi vetrovi. Zato jih moramo zavarovati z do pol metra od zemlje privzdignjenimi strešicami iz vejevja ali slame. Najbolj enostavno in prirodno pa zasenčimo občutljive rastlinice z gosto v zemljo zataknjenimi borovimi vejicami.
V času. suše zalivamo grede v zgodnjih jutranjih urah z mehko mlačno vodo, ki se je čez dan grela na soncu. Tak mlačni jutranji napoj blagodejno in učinkovito vpliva na pomladek, pa tudi preprečuje strjevanje skorje.
Zelo važno delo v sejališčih je ple-venje in okopavanje. Bohotne trave in pleveli odvzemajo mladim nenasitnim kulturam talno nrano in svetlobo ter jih silno slabijo v rasti. Uspešno plevemo po dežju, ko se dajo z lahkoto puliti pleveli s koreninami vred. Suhe zapleveljene sejalnice pred plevenjem zalijemo, kajti s polovičnim delom setvene naprave še bolj zaplevelimo.
Prav tako važno je okopavanje. Z večkratnim okopavanjem, ki ga nikoli ni preveč, močno pospešujemo rast sadik, ker zrahljana zemlja dobiva dovolj zraka, lahko oddaja rastlinsko hrano in zadržuje izhlapevanje vode. Več o tem sem povedal lansko leto v našem listu pod naslovom: "Vso zemljo zrahljajmo za nove nasade."
Med letom razredčujemo vse pregosto vzklite rastline. Tu ne gre za centimetrske in decimetrske razdalje, kakor pišejo knjige. Vsakokrat, kadar se lotimo tega opravila, izpulimo toliko poedinak, kolikor se jih med seboj senči. Poleg tega mladike med letom večkrat pregledamo in od bolezni napadene razkužimo ali odstranimo. Prav tako izločimo in sežgemo bolehne in s 1 a b o t n e.
Ta kratka napotila o setvisčih sem nakazal vsem tistim, ki so me že večkrat vprašali za nasvete, da bodo mogli z uspehom vzgajati rastlinski naraščaj.
Ludvik Kosi
Če bi bil še enkrat vajenec...
Tine je bil miren in redkobeseden kmečki otrok. Rdeča lica in kodrasti lasje so zunaj dopolnjevali lepo in vitko postavo. Spoznal sem ga pred leti v četrtem razredu osnovne šole. Kdo bi si takrat mislil, da se bova v življenju še srečala v razredu. Življenjska pota pa vodijo v številne smeri. Leta so minevala. Tinetov oče je sklenil, naj se fant izuči obrti. Uspelo mu je, da je za fanta našel primernega mojstra. Ta ga bo že pošteno držal, je mislil, ko sta z mojstrom sklenila pogodbo.
Mladenič s šestnajstimi leti je prišel v mesto. Tlakovana cesta, lepe izložbe, nepoznani ljudje, kratko rečeno: novo okolje je za mladega fanta pomenilo veliko preokretnico. Le počasi se je fant vživel v nove razmere in večkrat si je na tihem želel, da bi se vrnil med svoje. Toda sedaj sem vajenec, ga je nenadoma spreletelo. Pred seboj je imel očeta in mojstra. Privatni mojster, kjer se je učil obrti, je sodil med dobre mojstre v
okolici. O tem mu je oče pred prihodom v mesto večkrat pri-digoval. Tinetu so bile njegove besede vedno pred očmi.
Mladi kmečki fant se je znova znašel med šolskimi klopmi. Obiskoval je vajensko šolo. Tu sva se drugič srečala. Mirni in redkobesedni Tine je sedaj zbegano gledal po novi učilnici. Po zvonenju se mu je vedno zelo mudilo. Mojstra, ki je bil že od vsega začetka zelo zahteven, se je bal, zato se je po pouku takoj vrnil v delavnico. Ni čudno, če je Tine delal tudi takrat, ko so se njegovi součenci sprehajali po pločnikih. V srcu mladega vaškega fanta pa se je nekaj budilo. Že je hotel z besedo na dan. Toda, vajenec sem pri mojstru, ga je zopet spreletelo, in ta me jutri lahko vrže na cesto, če zinem le samo besedico. Tako je mislil sam pri sebi. Delal je od jutra do večera. Njegovi tovariši so imeli mladinske sestanke, tekmovanja, športne dneve. Njega, ki bi tako rad sodeloval, ni bilo opaziti med njimi. Zakaj ne obišče delovna inšpekcija tudi mojega' mojstra,« je večkrat razmišljeval. Leta so minevala. Kodrolasi deček se je razvil v postavnega fanta. Šolska vrata so se drugič zaprla za njim. Samo Še enkrat bo stopil v te prostore, ko bo moral pokazati znanje, ki si ga je pridobil v treh letih vajenske dobe. O zaključnih izpitih in pripravah nanje so vajenci govorili že skozi vse leto. Sedaj pa so bili izpiti na pragu. Za priprave so dobili va-
jenci pri delodajalcih sedem dni prosto.
Prišlo je jutro, ko je Tine moral stopiti pred izpitno komisijo. On, ki ni imel časa pred izpiti prelistati zvezkov, kakor ostali, je sedaj stal pred življenjsko tehtnico. Znoj mu je lil po licu. Tine je dobro prestal preskušnjo, kljub temu, da mu njegov mojster ni privoščil niti enega prostega dneva pred izpitom. In ta redkobesedni kmečki fant je ob zaključku izpita spregovoril: "Če bi še enkrat bil vajenec, nikoli ne bi šel k človeku brez srca!« Mar ni s temi besedami dovolj povedal?
IVANJCI
V nedeljo 14. julija je bil v bližini naše vasi odkrit spomenik Jožetu Tothu in sicer na mestu, kjer se je pred nekaj leti ponesrečil z motornim kolesom. Slovesnosti so poleg članov avto-moto društva iz Radgone, ki je skupno s svojci pokojnega postavilo ta spomenik, udeležilo tudi precej domačinov.
S tovornjakom
v zapornice
Težak tovornjak, last KZ Nova-kovci iz Hrvatske, je pred kratkim z vso silo zavozil na železniškem prehodu v Lendavi v zapornice, ki so bile spuščene. Sreča v nesreči je bila, du ni bilo človeških žrtev, pač pa so zapornice poškodovane in tudi avtomobil je dobil svoje. Skoda je ocenjena na 50.000 dinarjev. Malo več previdnosti bi moral imeti šofer, pa bi pri belem dnevu ne bilo karambolov.
Iz Ormoške občine
Sodnik za prekrške predlaga
Delokrog sodnika za prekrške v Ormožu je dokaj obsežen, zajema še občine Središče, Bori in Gorišnico. V vsem tem okolišu ima največ preglavic s prekrški, storjenimi v ormoški občini, kjer jih je od vseh kar polovica. Sodnik za prekrške ugotavlja, da državljani ne kritizi-rajo odbornikov, ki so predlagali kakšen ukrep v obliki odtoka. in podobno, temveč da je slišati precej kritičnih pripomb na račun neiz-vrševanju raznih odlokov in predpisov občinskega ljudskega odbora.
Sodnik za prekrške sprejema največ prijav od Ljudske milice, kar je razumljivo, presenetljivo malo prijav pa prispe od raznih inšpek-
cij. Med kaznovanimi je precej državljanov, ki so storili prekrške s tem. da niso prijavili bivanja tujih ali naših državljanov na pristojnem matičnem uradu. V dveh primerih je šlo tudi za osebe, pobegle iz zaporov.
Zn prekrške, storjene v prometu na cestah, je kaznovanih vedno največ ljudi. V glavnem gre za kolesarje in voznike vprežnih vozil. Zelo nedisciplinirani pa so tudi šofer-ji, ki ogrožajo varnost javnega prometa s tem, da uporabljajo slabo vzdrževana vozila, ki jih često popravljajo kar na cesti.
Kot povsod, imajo tudi v omenjenih štirih občinah preglavice s šu-šmarji. Teh deluje veliko več, kot pa jih je prijavljenih in kaznovanih. Sušmarji so predvsem v oblačilni stroki. Poseben problem je šiviljstvo. Šivilja je v ormoški občini le ena obrtnica, veliko pa je šušmark. Sodnika za prekrške moti mnenje nekaterih. ki trdijo, da je šiviljstvo postalo domača obrt, ker so pač žene izučene v šiviljstvu na raznih tečajih za žene.
Med kmečkim prebivalstvom je precej kršiteljev obveznega osemletnega šolanja otrok. Prizadeti so predvsem otroci, ki so pri kmetih za pastirje. Med temi je največ otrok iz sosednje republike Hrvut-ske, kjer je obvezno šolanje samo štiriletno. Kmetje pač smatrajo, da je dovolj če so zadostili obveznosti na Hrvatskem in ne upoštevajo tega, da so s prehodom v Slovenijo podvrženi našim zakonom in uredbam. Razen tega je pri istih kršiteljih ugotovljenih več načinov izkoriščp-vanja otrok.
Poseben problem pa je za sodnika za prekrške vprašanje preužitkar-jev, ki neprenehoma uveljavljajo svoje pravice in jih zelo teško uveljavijo. Prevzemniki posestev, ki so dolžni dajati bivšim lastnikom prc-užitek, največkrat pozabijo na obveznosti, ki so jih sprejeli ob prevzemu posestva. Preužitkarji pa po sedanjem postopku težko pridobijo izgovorjene pravice, ker je postopek dolgotrajen. Sodnik za prekrske v Ormožu meni, da bi bilo dobro, če bi prevzeli skrb za preužitkarje pristojni občinski socialni, zdravstveni, krajevni ali drugi organi. To bi bilo v veliko pomoč sodiščem, ki bi se potlej ukvarjala le z najtežjimi problemi. ker bi marsikaj lahko rešili v kraju samem. Seveda bi bilo potrebno najti za tak postopek primerno obliko. Sodnik za prekrške v Ormožu pravi, da so njegov predlog s simpatijo obravnavali v raznih krajih Slovenije.
Nesreča
Manjše drevo je padlo na glavo 9-letnemu Stanku Hajdinjaku iz Črešnjevec pri Radgoni in mu poškodovalo glavo in uho.
Pevske tekme v Mariboru
Ob zaključku Mariborskega tedna — v nedeljo 4. avgusta dopoldne — bodo v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru pevske tekme. Ob 9. uri bo interno izbirno tekmovanje pred strokovno komisijo, ob 11. uri pa javni nastop, pri katerem bo tekmovalce poleg strokovne komisije ocenjevalo tudi občinstvo. V kategoriji A bodo tekmovali šolani pevci in pevke, ki morajo v prijavah navesti potek pevskega študija, v ka
tegoriji B pa amaterji, pevski talen ti. Najboljši v obeh kategorijah bodo nagrajeni, morda bo tudi kdo takoj angažiran kot zborist ali solist.
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bo sprejemala pismene prijuve vse do začetka tekmovanja. V prijavah naj prijavljen-ci navedejo pesmi ali arije, ki j želijo peti (note naj prineso seboj), dalje starost, poklic in točen naslov. Potne in druge stroške nosi vsak prijavijenec sam.
Vsakoletne dosedanje pevske tekme v dneh Muriborskega tedna so bile prav uspešne in upamo, da bo tudi letos tako.
Namen pevskih tekem je namreč, da odkrijemo pevske talente in jih pridobimo za pevski študij. Direkcija Opere in uprava SNG pa tudi želita dobiti pregled nad bodočimi pevkami in pevci-solisti. katerih še vedno ni dovolj. Uprava Slovenkega narodnega gledališča je prav za bodočo sezono morala angažirati tri pevske moči iz tujine.
Pevke in pevce, ki znajo peti, vabimo tedaj, da se prijavijo k pevskim tekmam v čim večjem številu.
_______ Pš
DRAGOTINCI
Gasilsko društvo v Dragotincih je eno najstarejših v videmski občini. Ustanovljeno je bilo 1903. leta. motorno brizgalno pa je dobilo šele letos. Ta dogodek so proslavili predzadnjo nedeljo z nastopom gasilcev in seveda — veselico.
OČESLAVCI
Že lani se je na naših poljih pojavil koloradski hrošč, vendar še v manjšem obsegu. Toda letos se je že nevarno razširil in kmetje so ga takoj začeli uničevati. Poškropili so svoja krompirišča. ki jih pa tudi pogosto pregledujejo.
OBISK V DOMU ONEMOGLIH
»Zdaj sem pa doma«., je zadovoljno, vzdihnil stari očak, ko se je ustavil na dvorišču doma onemoglih v Rakičanu. Ko je videl, da ga opazujem, se je nasmehnil, nato pa začel počasi polniti svojo pipo.
»Odkod pa. oče,« sem ga pobaral.
»Eh. včasih pač mora človek pogledati naokrog, stopiti malo k Čačinoviču na kozarec in se pomeniti, kot smo se včasih.« Nato se je zgubil v spominih, polnih bridkosti in trpljenja. Ko je bil še otrok, so mu potisnili v roke leskovko. a ko je tej odrastel, je bil za hlapca — leto za letom. Delal je za druge, zase je dobil le za obleko, ob praznikih za cigarete in četrtinko. Kaplja za kapljo je padala z njegovega čela na tuja polja in jih gnojila. Tako leto za letom, celih petdeset let. In ko na koncu več ni mogel s trepetajočimi rokami drobiti mastnorjavili, s svojim potom prepojenih grud, so mu pekli — pojdi, nisi nam več potreben! In ko so mu povedali, da bo šel v dom onemoglih, se je z enim samim dolgim pogledom ozrl po teh poljih, kjer je delal petdeset let. In je šel... Tu je zdaj že več kot pet let. Le kdaj pa kdaj mu obraz preleti lahen drget, spomni se pol j. Drugače pa je ves doma, srečen in zadovoljen.	'
Tako tudi drugi: življenjska pot mnogih ostalih je podobna njegovi. Prišli so in si ustvarili dom. prijetno zatišje, kjer bodo mirno preživljali starost. Malokje je bilo vprašanje starih in onemoglih tako pereče kot v soboškem okraju. Mnogi so živeli v nehigienskih stanovanjih, s slabo hrano, nekateri so se, tako kot za časa Avstro-Ogrške, selili od kmeta do kmeta, polni mrčesa in umazanije, neredki pa so tudi beračili. Končno pa so se zbrali v starem grofovskem gradu sredi rakičanskega parka. Sedaj jih je 125. Imajo tudi majhno gospodarstvo. kjer precej pridelajo. Uslužbenci pa skrbijo, da jim zadnja leta življenja prijetno minevajo.
Franček Drvarič
POMURSKI VESTNIK. 1. avg. 1957
4
Nesreče, nezgode
Krave so zdivjale, ker so jih opikali obadi. Z voza, naloženega s senom, je tedaj padel 56-letni Janez Jaušovec iz Murskih Crnc in si zlomil levo stegno.
Z motorjem je padel 28-letni elektromonter Peter Markovič iz Križevec pri Ljutomeru in si zlomil desno nogo nad kolenom.
Z lestve je padel 64-letni invalidski upokojenec Franc Majcen s Stare ceste pri Ljutomeru in si nalomil rebra.
Pod voz je prišel 73-letni Franc Štivan iz Šalamenec, ko je peljal žito z njive proti domu in je po hribu navzdol zaviral. Hudo si je poškodoval obe kolcni.
S kolesa je padel 4-letni Janez Golnar, slikar od Vidma ob Ščavnici, ko je zavozil na kup gramoza. Zlomil si je desno nadleht in dobil poškodbe na glavi.
47 razstavljenih del prekmurskega rojaka Jožeta Horvata v Obrtni zbornici je tedni prijetno razburilo enolično provincialno vzdušje v Soboti. Umetniški program mladega poeta, samouka iz Maruševca, je precej drugačen od onega, ki ga je pri nas izpovedovala večina potujočih umetnikov. Zato je ogled razstave smelega amaterja še tembolj zanimiv.
Načelo, ki mu avtor podreja vsa svoja razstavljena dela, je v širšem smislu lastnina modernega slikarstva. To je dosledna abstrakcija figuralnega sveta in absolutna podreditev ideje, ki dobiva tako izražena samosvoje forme. V ožjem, njegovem lastnem oziru pa zasledimo nekaj, kar mu daje vendar svojstven izraz, čeprav še ves negotov in nemiren.
Pogledi na svet so mu uperjeni skozi prizmo subjektivnih
Z razstave Jožeta Horvata
pojmov, ki motivni svet formalno razkroji ter ga podredi strogim shemam v nizu formatov, več ali manj stereotipnim, s končnim efektom dekorativnega kolorita. Ta subjektivni izraz ljubi svetle pastelne tone na črnem ali sivkastem ozadju, ki skozi steklo spregovorijo izredno sveže in prvinsko.
V prvi vrsti je Horvatu materialna podlaga steklo. Njeno gladko in prozorno svojstvo odlično izrablja za izvedbo preračunanih kompozicij, ki se javljajo v sproščenih potezah in tekočih barvnih sledeh, kjer se
umetnik odpove čopiču.
Efekt zapisovanja teh impresivnih "šifer" se javlja silno rafinirano in nam posreduje vi-zuelni vtis, ki je po svojem čistem "lakastem" koloritu zelo mikaven.
Ni dvoma, da je avtor svoja dela ustvarjal po predhodnih idejnih zasnovah. Toda bržkone je med ustvarjanjem bila volja po učinkovitem koloritu močnejša od idejnega izročila.
Horvatova umetnost ima v pretežni meri dekorativni značaj. Temu osnovnemu Horvatovemu umetniškemu kapitalu go-
»SVET OB MURI«
Že v začetku je potrebno zapisati prijetno ugotovitev, da je 3. številka naše domače revije dokaj hitro izšla za 2. številko, le žal, da obljublia uredništvo naslednjo številko šele za september.
Pričujoča številka je sicer po obsegu bolj skromna od prejšnjih, na splošno pa je prav tako bogata z raznimi razpravami o pomurskin zgodovinskih in geografskih problemih. Leposlovni del pa je kakor o prejšnjih tudi v tej v manjšini, pa tudi kvalitetno ne na kaki posebni višini. Le črtica Ale Pečetove »Pogledi« je nekaj, ob čemer se človek lahko nekoliko dalj pomudi Mlada avtorica je zrasla s tisto najmlajšo generacijo, ki se je zbrala okrog mladinske revije "Mlada pota". Opisuje pa predvsem čustvovanja zapostavljenih deklet, njihov nekam sovražni odnos do ljudi in včasih celo cinični pogled na svet. Te motive lahko zasledimo že v njenih prvih objavljenih zgodbah, ki jih je pa v kasnejših črticah znala izoblikovati od prvih mladostni razočaranj do globlje individualnosti. Pisane so, tako kakor pričujoča, o prvi osebi vendar pa s tem ni rečeno, da so avtobiografske. Pečetovi tako pripovedovanje brez dvoma najbolj ustreza, ker ji tudi omogoča večjo intimnost. Drugo črtico, "Hudičev hrbet" od Palka Dolinca, bi na lahko brez vsake skrbi uvrstili med številne predvojne črtice naših pripovednikov, ki šo slikali težko življenje revnih kmetov in njihovo nenehno borbo z zemljo, ki bi ji radi iztisnili čim več plodov. To je le nekak literarno obdelan spomin na tiste dobe, ne pove pa ničesar novega.
Izmed avtorjev pripada največ objavljenih pesmi Nacetu Kranjcu Pajlinu in sicer kar štiri: Pomladi ni, Pomladanski vetri, Senokoše, senokoše .. Mirujte roke. Že v zadnji oceni revije je bila izražena misel, da bi naj uredništvo
uvrstilo v revijo več njegovih pesmi in ga na ta način nekako bolj približalo mladi generaciji. Pajlin sicer ni velik pesnik, vendar pa mu je uspelo lepo izraziti svoje temne slutnje, ki jih preveva nekam trpka ljubezen do domače vo-krajine — Prekmurja in zato ob prebiranju njegovih pesmi vedno čutimo, da je naš, da pripada nam, da nam je — domač. Poleg Ale Pečetove je še novo ime v naši reviji Eli Smonova. O njenih pesmih "Po kresni noči" in "Rdeči nageljni" je sicer težko zapisati nekaj več, oblikovno pa sta še tudi premalo dognani, zlasti druga pesem. Ostali avtorji so pa že bolj stari znanci. Mari-kini pesmi "Ne čutiš" in »O ti.. « sta po čustvovanju podobni njenim prejšnjim: resig niranost mladega dekleta, razočaran je po velikih in neizpolnjenih pričakovanjih ter hrepenenje po ljubezenski sreči. Tudi Manko Golarjeva »Pričakovanje« je zrasla iz sveta drobnih individualnih razočaranj, drugačna pa je »Mak Zoric: kakor da bi hotel poletno polje stisniti v eno samo podobo. Jože Ternar je s svojim »Kretničarjem« približno že pokazal miselno pot, ki jo ubira pri svojem pesniškem delu, čeprav objavljena pesem ni popolnoma jasna in enotna. Čutiti pa je, da ga predvsem zanimajo ljudje s težkimi socialnimi in duševnimi problemi, od pesmi do pesmi si pa prizadeva, da bi s čim bolj strnjenim izrazom poustvaril vse tisto težko vzdušje okolja in ljudi samih. Za novi pesmi Slavka Juga "Sanjal seme" in "Stara pesem" pa velja isto. kar je bilo zapisano že zadnjič: intimen in v izpovedovanju svojih čustev bralcu nekoliko tuj.
Publicistični del je tudi v tej številki najbolj obsežen. Rudi Čačinovič zaključuje svoj oris »Postanka in razvoja kapitalizma v Prekmurju, Franc Zadravec pa članek "Nazori o umetnosti" (v 20-tih
letih). Pregled nazorov o umetnosti o 20-tih letih zasluži brez dvoma posebno pozornost, posebno pa še zadnji odstavek, kjer avtor govori o svojem pojmovanju umetnosti in odklanja vsakršno odvajanje umetnosti od življenja, kar tudi pomeni, da dosledno vztraja na marksističnem stališču.
Zanimivi razpravi sta tudi Franca Sebjaniča »Gmotni temelji prvih prekmurskin protestantskih župnij v XVII. stoletju, o čemer ni doslej še nihče temeljito pisal, čeprav je prav protestantizem zibelka prekmurske in sploh slovenske književnosti, in razprava Bele Severja »Geografski termini prekmurskih gričev« ki jo je uredništvo iz neznanega vzroka uvrstilo o rubriko »Zapiski« Poleg tega razpravlja še France Ostanek o »Razvoju šolstva o občini Videm ob Ščavnici« Razprava vsebuje številne podatke tako o šolah, kakor tudi o načinu šolanja in številu učencev.
Ocene in poročila pa so tako v teh, kakor tudi v prejšnjih številkah najbolj skromne, čeprav bi zlasti ta del moral biti mnogo bolj živahen, obogaten pa še morda z raznimi razgledi. Le Franc Šrimpf o nekoliko bolj intimnem stilu poroča o jubilejni knjigi Antona Ingoliča »Tam gori za hramom. ki jo je mariborska založba Obzorja izdala ob pisateljevi petdesetletnici.
Štefan Balažič
vori v prid izredna barvna inteligenca in solidna kompozicija. Med najboljša dela na njegovi razstavi lahko uvrstimo Hiše in »V megli«. 
Pri večini olj nam govori predvsem kolorit. Ta se je uveljavil z vso močjo elementarnega izraza, ublažen z redukcijo barvne intenzitete na čiste, pastelne tone. Vendar, želja po učinkovitem barvnem izrazu je ohranjena. Na račun igrivih barvnih spektrov, ki gledalcu na prvi mah nudijo vizu-elni vtis in mu torej zaposlijo in lahko tudi zadovoljijo del čutnega sistema, je ideja nujno drugotna, kajti razkrila se bo šele takrat, ko se bo oko zadovoljilo barvnega ugodja. Takrat se bo sam od sebe vključil v akcijo drugi čutni sistem, ki bo v tem barvnem ugodju iskal izraz ideje. Koliko je ljudi, toliko bo sedaj različnih zahtev. In ker je umetniška govorica našega slikarja sredstvo modernega likovnega ustvarjanja, bomo storili prav, če svojo zahtevo do slikarjeve upodobitve ne postavimo suhoparno po našem vsakdanjem izkustvu češ: Ta mačka, hiša, itd. pač ni takšna kot je naša doma.« Pustimo našo mačko doma, ki se v tisočletju spremeni morda za las in prisluhnimo rajši človeku-umetni-ku, ki si v času in razpoložen iu išče lastnih resnic, za gledalca v toliko folj nerazumljivih v kolikor bolj ta trdovratno vztra-ia pri svojih večnih« izkustvih.
Morda nam bo ideja upodobitve dalj časa nejasna, ker jo nekako maskira« formalni razkroj in barvna "vsiljivost". Toda če navežemo stik s prej povedanim, se bo prej ali slej izluščila misel, ki bo tembolj jasna, čim manj jo bo motila pretirana dekorativnost.
Jože Horvat v svojem umetniškem iskanju teži za tem, da bi dal svojim stvaritvam idejno polnoveljavnost. Njegova izrazna bit pa teži sicer v dekorativno smer. Za to je značilno, da jemlje motive iz sveta, ki njegovemu hotenju čimbolj godijo ("Izložba", "Manufaktura", "Karneval", "Kompozicija« itd".).
Kot umetnik samouk je Horvat prost strogih principov akademizma. Prav zato je predvsem barvno odkritosrčen ter nekje prvinsko svež.
Energičen zalet obeta, da se Horvat ne bo ustavil ob doseženem, marveč bo svojo izrazito slikarsko osebnost krojil še
Ladislav Danč: Melanholija
"Kmečka knjiga" je izdala
Ing. Ivo Zobec: Kemija za kmetijske, gospodinjske in kmetijsko gospodarske šole, sedmi učbenik, ki ga je izdala »Kmečka knjiga« za kmetijske šole. Z ozirom na to, ker je kemija važen činitelj v poljedelstvu, bo knjiga dobrodošla vsakemu naprednemu kmetovalcu, še posebej pa mladini, ki obiskuje razne kmetijske tečaje. Knjiga ima 100 strani s številnimi slikami, stane 160 dinarjev in jo prodajajo v vseh knjigarnah.
Puliski filmski festival
V soboto se je pričel v Pulju IV. festival jugoslovanskega filma. Letošnji festival so pričeli s filmom »So samo ljudje«. Na programu je 13 celovečernih in 32 dokumentarnih filmov. Festival bo trajal do 4. avgusta, ko bodo razglasili zmagovalce in podelili nagrade.
dalje do ekvivalentnega idejnega izraza.
Za slikarja amaterja je pričujoča razstava odlično spričevalo. Govori o izredni pridnosti in enehnem iskanju. Po svoje je pa poleg talenta, ki ga Jože Horvat ima. zagotovilo pri perspektivni napovedi slikarjevega razvoja.
Vlado Sagadin
Prof. Franc Vardjan: Zelenjadar-
stvo. Knjiga je izšla kot drugi del »Vrtnarstva« in obravnava predvsem vzgojo in oskrbo raznih zelenjadnic, vsebuje pa vrsto strokovnih nasvetov in napotkov. Pisana je kot učbenik, ker je namenjena predvsem dijakom vrtnarskih in kmetijskih šol, vendar bo pa koristila tudi drugim, ki se ukvarjajo z gojenjem vrtnin. Obsega 282 strani s slikami in jo imajo v vseh knjigarnah.
Kako so lepe nase vasi!
Pred dnevi sta se mudili na obisku v svojem rojstnem kraju, v Bratoncih, izseljenki sestri Ana Novak in Tinika Žižek roj. Vereš. Pijva prebiva v Ameriki, druga pa v Franciji.
V razgovoru s predstavnikom podružnice Slovenske izseljenske matice je Novakova dejala, da je že od leta 1921 v Ameriki in da je z letošnjega obiska v rojstni pokrajini odnesla nrav lepe vtise. Najbolj ji ugaja napredek na podeželju: lepo urejene vasi in številne sodobno zidane hiše, razen tega pa se je tudi prepričala, da je mogoče pri nas kupiti vse, kar človek potrebuje.
Obema rojakinjama, novima naročnicama, želimo obilo uspehov in sreče v tujem svetu!

»Takšni ste, Prekmurci ...«
Prekmurske poljane so delček sveta, ki so ga razkosali bogovi, svetniki, čudodelniki, vražarji in preroki.
Tu je raj bogov, zaostali človek jih izbira, prebira in zamenjuje po mili volji.
Tako se na tem, dolga leta od sveta in civilizacije odmaknjenem prostoru, kjer so poleg topolov rasle bajtice in kjer je merilo čas žvižganje bičev vsakovrstne gospode, ohranjajo mistične
predstave minulosti in pomlajujejo s sodobno neumnostjo omejenih...
Lasajo se »velesile«: tercijalke in klerikalci z luterani, evangeliki z baptisti, jehovci z vsemi skupaj.
»Deri je betežni, bolani...«
Mejduš, kako bi bilo življenje v Prekmurju dolgočasno, če jih ne bi bilo (prerokov in bogov op. p.), če ne bi bilo njihovih teatrov ...
»Pozvačin« na znanem Borovem gostuvanju
Ste videli, kakšni ste?« je na nekem sestanku prekinil dnevni red eden izmed delavcev. Potegnil je iz žepa TT št. 29 od 18. julija in ga razgrnil. S prstom je pokazal na prvo stran, kjer se je bleščal bombastični naslov prvostopne senzacije: »RAJ BOGOV« in je preganil časopis na četrto stran, kjer je vpil v svet drug, še bolj v oči bodeč naslov nadaljevanja: »EL-DORADO ZAOSTALOSTI«. Avtor tega nezaslišanega pamfleta je nek, naši javnosti povsem neznan Ivan Ra-dol. Tega imena nismo zasledili med sodelavci časopisov, predvsem ne med takimi sodelavci in reporterji, ki so kdaj že pisali iz Prekmurja in o Prekmurju in jih lahko smatramo za poznavalce razmer v tej pokrajini.
Zaradi uvodnih besed, ki sem jih prepisal iz TT v svojem uvodu, se ni razburjal samo omenjeni delavec. Ogorčenje je zajelo kmete ob mlatilnicah, delavce v podjetjih in uslužbence v pisarnah. TT zelo berejo tudi v Prekmurju, zato ni bilo mogoče spregledati kopice žaljivk, naslovljenih na Prekmurce na prvi strani omenjene številke.
*
"Kdo je Ivan Radol" se sprašujejo ljudje. »Kaj ve o Prekmurju in kje je zbral vse te podatke?«
Ljudje si sami odgovarjajo. Pisec pamfleta (kako naj drugače imenujemo to pisarijo) »RAJ BOGOV« je na osnovi nekaterih dogodkov, ki so se pripetili pred desetletjem in tudi nekoliko pozneje, zaključil, da so v Prekmurju zaostali, poldivji in omejeni ljudje, ki smo jih začeli šele po osvoboditvi civilizirati. Našteva kup ver in vernikov. Omenja luterane in evangeličane ter celo jehovce, samo da je več ver, ker je to naštevanje zanj tudi dokaz za trditev, da je Prekmurje raj bogov.
V prvi vrsti so tercijalke in klerikalci. Kje ni tercijalk in klerikalcev? Marsikje bi jih našli vsaj toliko kot v Prekmurju, če ne še več. Luterani in evangeličani pa so po prekmurskem pojmovanju eno in isto, medtem ko o jehovcih ni duha ne sluha, morda z izjemo kakega posameznika. O »baptistih« pa lahko trdimo, da jih je tako malo. da o njihovem vplivu na Prekmurje kot celoto sploh ne moremo govoriti. »Baptisti« sicer predstavljajo versko sekto, ki jo sami imenujejo Kristova pentekostna crkva, toda če bi nam hoteli postreči s podatki o svojih vernikih, številka ne bo večja od 2000.
Ostanejo torej evangeličani in rimokatoliki.
Zgodba o "raju bogov" navaja v dokumentacijo splošnemu uvodu dogodke ob »čudežu« v Črnem logu. Nadaljuje se z »zdravljenjem« baptistovskega »škofa« in prehaja v višek z zgodbo o meteorju. Pravilen vrstni red pa je tale: Črni log, napovedani padec meteorja in šele potem prihod »škofa«, ki je bil le navaden pridigar iz Amerike. Naj omenim le še to, da je bil padec meteorja predvolilna parola za naivneže ne samo v Prekmurju, temveč tudi v Zagrebu, saj je to napoved smešil tudi Kerempuh. »Baptistovski škof« pa ni nastopil kot čudodelnik posebne vrste, temveč je širil eno izmed verskih zapovedi "baptistov", ki zahteva od vernikov, da odklanjajo zdravstveno pomoč in se zanesejo le na božjo. To je bila torej samo neka kampanja, kot so v rimokatoliški cerkvi na primer misioni.
Sicer pa — čemu razpravljamo? Ivan Radol nekje navaja v navednicah stavek, napisan v »prekmurščini«. Tako piše: »Deri je betežni, bolani . . .« Prekmurci vedo, da to ni iz njihovega narečja. Prekmurski izraz je ŠTERI. kar pomeni kateri ali morda kdo. DERI ne pomeni ničesar, ker je v prleščini znan le izraz DERE, kar pa pomeni KO.
No in če vse to ovržemo, vzemimo za resno trditev o prerokovanju konca sveta, čeprav o tem (vsaj v Soboti) še nič nismo slišali. Če se že take vesti širijo kje po vasi, se vprašajmo, kdaj pa se niso? V mladosti naših očetov so dedeki o koncu sveta v 2000. letu resno razpravljali. Dandanašnja mladina tega ne jemlje resno, čeprav očetje govorijo vsaj še o tem, kako so njihovi očetje napovedovali konec sveta . . .
Torej več ni tako lahkovernih ljudi v Prekmurju, kakršni so bili nekoč. To so opazili tudi v tujini in nekemu duhovnu iz Prekmurja se je nekje v bližini Lurda zazdelo potrebno napisati pismo v domače kraje z opozorilom naj bodo bolj verni, sicer bo . . . Je pač tuko: zagroziti je treba z nečim. In s čim strašnejšim je mogoče groziti človeku, kot s koncem sveta . . . Vendar — za-kaj ravno letos? Ker so volitve pred durmi!
*
Mejduš, kako bi bilo življenje v Prekmurju dolgočasno, če ne bi bilo prerokov in bogov, če ne bi bilo njihovih teatrov.
Zaradi dolgočasja je torej nova »atrakcija« o koncu sveta. To »atrakcijo« naj si Ljubljančani in drugi, ki »ni-
so tako srečni, da bi živeli v Prekmurju«, ogledajo s potovanjem v to »dolga leta od sveta in civilizacije« odrezano pokrajino, s potovanjem, katerega naj priredi Potnik ali pa vsaj SAP.
Kaj če bi prišel samo Ivan Radol z motornim vlakom JZ in si enkrat od blizu ogledal Prekmurje in videl morda razen topolov in bajtic vsaj še naftne vrtalne stolpe, mladinske brigade, morda umetniško razstavo, pa še kakšno okrajno konferenco, kjer so trenutno zaposleni z gospodarjenjem v kmetijstvu, mimogrede bi si lahko ogledal še domačo revijo »Svet ob Muri«, pa Tovarno mlečnega prahu, kjer proizvajajo mlečni sladkor, ki smo ga doslej uvažali . . .
Zanimivega je torej mnogo in dovolj za pametno pisanje. Ne verjamem pa, da bi nafto vrtali bogovi, gradili ceste preroki, razpravljali o novi proizvodnji svetniki, pisali pesmi in razprave v revijo čudodelniki in vražarji! Čemu torej trditev, da so prekmurske poljane delček sveta, ki so ga razkosali bogovi? Čemu trditev, da je Prekmurje sivo, brezbarvno, do neznosnosti dolgočasno, skratka brez smiselnega življenja, če si odmislimo »raj bogov« in njihove teatre in atrakcije?
Res je v podeželju bolj dolgočasno kot v velikih mestih, res se dolgočasnost razprostira proti obrobnim pokrajinam, toda če nam nek Ivan Radol sugerira zehanje, to še ni dokaz, da bomo umrli od dolgega časa.
Viktor Širec
POMURSKI VESTNIK, 1. avg. 1957
3
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke in smrti od 21. do 28.
julija 1957.
Poročili so se: Maksimiljan, Keuschler, učitelj iz Tišine in Cvetka Hari, uslužbenka iz M. Sobote ter Stanko Lichtenvalner, avtomehanik in Marija Granfol, trgovska pomočnica, oba iz Maribora.
Rodile so: Jolanka Rituper iz Bo-krače deklico; Angela Benkovič iz Ivanjec, dečka; Terezija Kociper iz M. Sobote, dečka; Marta Flisar iz Skakovec, deklico; Murija Zadravec iz Lipe, dečka; Elizabeta Kutoš iz Peskovec, deklico; Marija Kežman iz Apač, deklico; Angela Hladen iz Sratovec, deklico; Helenu Rantaša iz Bakovec, dečka; Kuticu Sarku n iz Lipovec, dečka; Sonju Kardoš iz N1. Sobote, deklico; Marija »latjašec iz Lipe, deklico; Anica Pivar iz Bra-tonec, dečka; Marija Lutar iz Lendave, deklico; Jolandu Matjašeč iz Dolge vasi, dečka in Ana Kohck iz Mostja, dečka.
Nesreča z motorjem
Ko je frizer Franc Husar iz Kju-čarovec peljal na izposojenem motorju Jožico Plantev, je nenadoma privozil nasproti težak tovornjak, ki se mu je sicer pravilno izognil, u je zavozil v obcestni jarek. Husar je dobil manjše, a njegova spremljevalka težje poškodbe.
Nesreče in nezgode
Z mopedom se je peljala in padla 28-letna Antonija Stranjšak iz Vrat je vasi ter si zlomila kosti v stopalu. S sekiro se je vsekal pri delu 12-letni Stefan Gorza iz lvanovec pri Križevcih in dobil zelo hudo rano.
V gornjo ustnico je vgriznil neki pes 16-mesečno Danico Muhič iz Veržeja. Utrpela je zelo hudo rano.
Hude opekline je dobila 10-letna Mariju Gjerek iz Filovec, ko je nesla v rokah večerjo, se zadela v mater in se polila.
Nogo v kolku si je zlomil 18-let-ni Vladimir Ribič iz Veržeja, ko je padel v silos 8 metrov globoko.
Kolesje elevatorja je hudo poškodovalo prste desne roke 37-letnemu Ladislavu Kuharju iz Puconcc.
S kolesa je padel 10-lctni Anton Čerpnjak iz Krplivnika in si stopalo močno poškodoval.
Nogo v gležnju si je zlomil 2-letni Dušan Cmerekar iz Šalinec pri Ljutomeru, ko se je peljal na kolesu za sedežem in je prišla noga v zadnje kolo.
Nogo si je zlomu tudi 5-letni Franc Gomboc iz Markišavec, ko ga je oče peljal na Kolesu za svojim sedežem in je prišel z nogo med naperke.
Z gradbenega odra je padel 38-letni delavec pri »Sogradn« Martin Jerič iz Lipovec in si močno poškodoval desno koleno.
Pri žaganju drv s cirkularko si je hudo poškodoval prste desne ro-ke 17-letni Štefan Titan iz Kroga.
Hude poškodbe na desnem kolenu je dobil 63-letni mlatilničar Janez Gjerek iz Mlajtine, ko je padel s kolesa.
Domači pes je ugriznil 5-letnega Slavka Švenda iz Lendave in mu povzročil hudo runo na vratu.
Tudi 4-letno Ivanko Kerčmar iz Moravec je napadel domači pes ter ji prizadejal težko poškodbo na bradi.
S kolesa je pa el 76-letni Nikolaj Skrilec iz Lemerja in dobil hude poškodbe na desni roki.
Zadružnega bika je krmil 54-Ietni Štefan Graber iz Ženavelj, pa ga je bik podrl na tla in Graber si je zlomil desno nogo nad kolenom.
Travo je žela s srpom 16-letna Terezija Kapun iz Kruljevcev pri Vidmu ob Ščavnici in se hudo porezala na levem zapestju.
Strelsko tekmovanje v Radgoni
V nedeljo je bilo v Radgoni strelsko tekmovanje, ki je veljalo za okrajno prvenstvo. Sodelovali sta samo dve strelski družini: SD iz Radene in SD »Efenko« iz Gor. Radgone. Strelska družina iz Cankove se tekmovanja ni udeležila.
Rezultati tekmovanja so bili zelo slabi. Najboljši strelec: Manko je dosegel samo 38 krogov od 100 možnih. Drugi najboljši strelec je bil Vajs s 36 krogi.
Ekipa SD Efenko« iz Radgone je premagala SD iz Ra-denec z rezultatom 78:69.
Manko Jenko
Smrtna nesreča z eksplozivnim predmetom
Ni še ugovtovljeno, kaj je imel v rokah 19-letni Jože Gabor iz Pe-tišovec in kako je prišlo do tragične nesreče. Ve se le, da je njegova mati, ki je imela opravke v kuhinji, slišala iz kleti pok, takoj nato pa klice na pomoč. Ko je stekla v klet, je našla svojega sina vsega v krvi na tleh. Težkim ranam, ki jih je pri eksploziji dobil na glavi, rokah in prsih, je kmalu podlegel.
Otrok utonil v mlak!
Pred dnevi je v Budincih komaj eno in pol leta stari Dušan Varga utonil v mlaki blizu domače hiše. Mati ga je le za hip pustila samega brez nadzorstva in že je bila nesreča tu. Mluka ni bila ograjena. V našem časopisu smo že večkrat poročali o podobnih nesrečah in je bilo pričakovati, da bodo ljudje tudi take majhne mlake ogradili in preprečili nesreče.
Zopet utopljenec v Muri
V minulem tednu je Mura pri Krapju naplavila moško truplo, ki je že nekaj dni moralo biti v vodi. Utopljene je imel na sebi le kopalne hlače, okrog vratu pa vrvico z ročajem aktovke. Menijo, da je hotel preplavali Muro in tako priti po nedovoljeni poti preko meje, a je svojo nakano poplačal s smrtjo.
KOLIKO NAŠIH IZSELJENCEV ŽIVI PO SVETU?
Na vseh kontinentih in skoraj v vseh državah živijo naši izseljenci. Skupaj jih je milijon in 560 tisoč. Okrog milijon jih je iz Hrvatske, 360 tisoč iz Slovenije, okrog 200 tisoč pa iz ostalih ljudskih republik. Od njih je 1,200.000 delavcev.
KRATKE
ZANIMIVOSTI
LETEČA RADIJSKA
POSTAJA
Vojne oblasti ZDA so dovolile fotoreporterjem, da lahko prvič posnamejo letalo — radijsko postajo. Letalo ima dva reaktivna in štiri batne motorje ter posebne radarske naprave. Uporablja ga ameriška vojska.
»HUDIČEVI OTOKI«
NE OBSTAJAJO VEČ
Fotoamaterjem se obeta, da bodo v bodoče svoje filme razvijali na ta način, da jih bodo izpostavili toploti. Odvečne bodo postale kemikalije za razvijanje.
ČASOPISNO
ZALOŽNIŠKO
PODJETJE
"POMURSKI TiSK"
v Murski Soboti
sprejme v stalno ali honorarno službo
korektorja
v tiskarni
Interesenti morajo dobro obvladati slovenski jezik in pravopis
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja 4. avgusta 1957.
Dr. Anica Kastelic-Gregorc, stanuje v Ulici Stefana Kovača št. 2. Od 8. do 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
Tedensko nočno dežurno službo ima od 5. do 11. avgusta 1957 dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI
Od 22. do 28. avgusta 1957.
Viktorija Kebler z Orehovskega vrha, skupno z oddujo v Ljubljani in Mariboru, že sedmič; Cecilija 2i-tek iz Rakičana, petič; Frančiška Panker in Marta Horvat, obe iz Do-kležovja; Baru Jerebic iz Gomilic, Ivan Srcž in Milan Jerič, oba iz Bratonec; Milan Magdič iz M. Sobote, Helena Kovačič iz Pečarovec, Katarina Friedau, Franc Friedau, Marija Štrakl, Janez Forjan, Anton Osojnik, in Anton Kotnik, vsi iz Črešnjevec; Stanko Zemljič, Matilda Hojs, Anton Rautar in Franc Kcrec, vsi z Orehovskega vrha.
Zlatka Sever iz Križevec, četrtič; Stefan Rituper, Stefan Antalič in Zoran Klemenčič iz M. Sobote, vsi že tretjič; Marija Mulec in Vera Jančar, obe iz Radgone, drugič; Albina Jon-tez in Jožef Drvarič, oba iz M. Sobote, Marija Vučina iz Bakovec,
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 4. avgusta — Dominik
Ponedeljek, 5. avgusta — Marija
Torek, 6. avgusta — Vlasta
Sreda, 7. avgusta — Kajetan
Četrtek, 8. avgusta — Miran
Petek, 9. avgusta — Janez
Sobota, 10. avgusta — Lovrenc
KINO
MURSKA SOBOTA - od 2. do 4. avgusta ameriški barvni film: »Rdeče podveze«, od 6. do 7. avgusta avstrijski film: »Zdaj smo pa tam«. Samo 8. avgusta nemški film: »Niki«.
LE.-DAVA- — od 2. do 4. avgusta ameriški barvni film: »Čaj za dva«, od 6. do 7. avgusta italijanski film: »Hči polka«.
BELTINCI — 3. in 4. avgusta ameriški cowboyski film: »Na apaški meji«.
SLATINA RADENCI — 4. in 5. avgusta ameriški film: »Nori podvig«; 8. avgusta ameriški film: »Žrtvovani«.
GOR. RADGONA — 5. in 4. avgustu ameriški film »Fant iz Oklahome«; 7. in 8. avgusta ameriška drama: »Želi me Oklahoma«.
VERŽEJ — 3. , in 4. avgusta švedski film: »Margit«; 8. avgusta nemški film: »Stari grešnik«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 3. in 4. avgusta mehiški barvni film: »Mehika poje«; 7. avgnsta angleški film: »Žena na brodu«.
ČEPINCI — 4. avgusta madžarski • film: »Še živijo«.'
RAZPIS
Dvoletna VINARSKO-SADJARSKA ŠOLA V SVEČINI nad Mariborom sprejme v prvi letnik 30 UČENCEV, ki želijo postati kvalificirani vinogradniki in sadjarji.
Pogoji za vpis: starost 16—20 let, 2 razreda gimnazije ali 6 razr. osemletne Šole. Prednost imajo absolventi kmetijsko-gospodarskih šol. Učenci imajo vso oskrbo v internatu šole.
Prijave sprejemamo le do 20. avgusta t. 1.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri ruvnateljstvu šole ustno ali pismeno.
Ravnateljstvo
D-683
RAZGLAS
Na osnovi temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ št. 26/54) in odredbe o /utiranju koloradskega hrošča (Ur. list FLRJ št. 42/48) odrejamo obvezno zatiranje koloradskega hrošču na celotnem področju okraja Murska Sobota.
Pri kmetijskih zadrugah morajo v ta namen obstajati zadružne ekipe za sistematično uničevanje tega škodljivca ne glede na sektor lastništva.
Kmetijske zadruge morajo imeti vedno na zalogi potrebna zaščitna sredstva in tudi aparaturo — škropilnice in prosilce — za to akcijo.
Pri vseh občinah se morajo takoj formirati komisije, ki bodo vodile zatiralno akcijo, organizirale kontrolne preglede in predlagale za kaznovanje vse kršilce zakonskih predpisov.
Občinski ljudski odbori so pooblaščeni, na izvedejo zatiranje na stroške lastnika krompirjevega nasada v primeru, če ga lastnik sam ne izvede.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Kmetijska inšpekcija MURSKA SOBOTA
BOJ KOLORADSKEMU HROŠČU
Uničujte nevarnega Škodljivca, kjerkoli se pojavi.
KAKO?
Pregledujte krompirišča. da pravočasno odkrijete nevarnega škodljivca! Obirajte in uničujte hrošče, ličinke in jajčeca!
Okužene in ogrožene njive škropite ali prašite s kemičnimi sredstvi! ZA ŠKROPLJENJE UPORABLJAJTE: Lindan-olje (0.20 % — 2 del na 100
litrov vode),
tekoči pantakan (1 % — 1 liter na
100 litrov vode).
svinčeni arzenat (1 % — 1 kg na 100
litrov vode).
Za istočasno zatiranje krompirjeve plesni dodajte navedenim sredstvom: 1 % bakrenega apna (1 ko na 100 litrov škropiva) ali DITHANE (300 gramov na 100 litrov škropiva) ali LYROTAN (500 gramov na 100 litrov škropiva).
ZA PRAŠENJE UPORABLJAJTE:
Lindan, Pantakan, Pepcin.
Kemična sredstva, škropilnice in prašilnike zahtevajte pri vaši kmetijski zadrugi!
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Kmetijska inšpekcija MURSKA SOBOTA
VREMENSKA NAPOVED za čas od 1. do 10. avgusta Pričakuje se postopna ustalitev lepega poletnega vremena, pozneje tudi silna vročina. Vendar okoli 3. avg. in okoli 10. avgusta je še računati z nevihtnimi padavinami in z začasnimi ohladitvami.
Nadaljnji izgledi: jasno in sušno poletno vreme s silno vročino. Možne samo nebistv ene ali redke nevihtne motnje.
MALI OGLASI
ENODRUŽINSKA HIŠA, novejša, zidana, s trgovskim lokalom in gospodarskim poslopjem, naprodaj. Informacije: Margit Kuhar, Lemer-je 48. p. Puconci.	M-666
ZEMLJO, 1.43 ha, sestoji iz njive travnika in gozda, v Andrejcih, prodam. Informacije: Vladimir Kardoš, Tešanovci št. 3.	M-667
MOTORNO KOLO 350 ccm, s prikolico ali brez nje, ugodno prodam. Jože Benko, Tešanovci, p. Martjanci.	M-678
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, v Mariboru. Pobrežje, Cesta 14. divizije št. 41, vrt, njivo in brajde, ugodno prodam. Hiša takoj vseljiva. Mila Škofič, Maribor, Pobrežje, Cesta 14. divizije.	M-679
DR. KASTELIC GABRIJEL, specialist za notranje bolezni, zopet or-dinira dnevno od 15. do 15. ure. ob sredah od 13. do 14. ure.
M-680
MOŠKI SVITER, izgubljen v petek na Bakovski cesti, oddati proti nagradi na DOZ, Gasilski dom, M. Sobota.	M-681
HIŠO, z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanja in 3 ha zemlje, po ugodni ceni prodam. Franc Vogrinec, Moravci št. 58, p. Bnčkovci pri Ljutomeru.	M-682
ŠOLSKO SPRIČEVALO prvega letnika Ekonomske srednje šole v M. Soboti sem izgubila. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne proti nagradi na ime Marija Vogrinčič, Krašči 7, p. Cankova.
M-685
VOZ, 600 kg nosilnosti, v dobrem stanju. prodam. Štefan Horvat, Ljutomer, Ormoška 20.	M-688
HIŠO z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, z lepim sadovnjakom, vinogradom, njivo in nekaj gozda, po ugodni ceni prodam za 400.000 din. Rudolf Ber-gler, Brengova 68, p. Cerkvenjak v Slov. goricah.	M-672
Upravni odbor podjetja
»POTROŠNIK«
v Murski Soboti razpisuje mesto mlajšega
TRGOVSKEGA POMOČNIKA za skladišče špecerije.
Nastop službe takoj.
Plača po tarifnem pravilniku.
OBVESTILO
Osebo, ki je dne 21. julija 1957 ob 22. uri pomotoma vzela žensko kolo. črne barve, št. okvirja 146515, naprošam, da ga vrne čuvaju parka Dominiku KOSERJU v Slatina Radencih št„ 11, pri katerem dobi svoje kolo.
V primeru, da oseba navedenega kolesa ne vrne. bom primoram uvesti proti njej, ker je poznana, preiskavo.
D-686
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomorski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Morska Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 138. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Trubarjev drevored Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 460 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Komunalni banki v M. Soboti št. 64-KB-1-Ž-365 — Tisk Pomorske tiskarne v M. Soboti.
________MOŽ Z NEVARNIM______________________________
________S M E H L J A J E M_________________________
EDGAR WALLACE	23
»Da, v Islington Vale«. Torrington je prikimal. »Hiša, ki jo imam tam, je udobno opremljena, Lahko se boste tam kopali, Cressler, da bo vaša trda koža spet postala mehka. — Delo v hiši bo prevzela gospodična Simpson, kuhanje tudi. To je zanesljiva oseba. Oditi seveda ne boste mogli.«
Merryweater in Cressler sta zastavila še mnogo vprašanj o bodočnosti in o tem, ali je bivanje v Islingtonu brez nevarnosti. Simon Torrington je odgovoril v njuno največje zadovoljstvo. Posebno je zadovoljila njegova obljuba, da bodo kmalu v Sidneyju.
Ko se je zmračilo, so se odpravili na pot. Niso hoteli tvegati, da bi vzeli taksi ali kakšno javno prevozno sredstvo. Obljudenih ulic so se izogibali in tako peš korakali v Islington Vale.
Nihče se ni zmenil zanje. Merryweather in Cressler sta nosila modre delavske obleke in s svojima kosmatima bradama sta bila podobna delavcem, ki odhajajo iz tovarne domov. Simon Torrington pa je imel obleko, ki jo je prej uporabljal njegov brat. Ko je tako šel za obema »delavcema«, se je zdel vsakomur kot dostojanstven žujmik.
Ko so dosegli Canonbury Fielc, je začelo močno deževati, pri Bishop Abercorn College pa je še drobno rosilo. Nato je padla gosta megla. Zdaj so lahko tvegali, da so šli skupaj.
Simon Torrington je skrbno pogladil svojo duhovniško obleko.
Derrick Cressler je globoko vzdihnil.
»Rad bi, da bi se sprehajali po King Georg Streetu,« je dejal. »Sidney poznam samo iz pripovedovanj, toda mislim, da je to mesto po mojem okusu.«
»Vsekakor je to mesto brez megle,« je zagodrnjal Merry-weather. Se boste tam spet imenovali Stratham, gospod Torrington? Kaj pa je z vašo poroko?«
Torrington je prvo vprašanje preslišal, na drugo pa je odgovoril:
»V nekaj dneh se bom poročil z Grace Singleton. Peljala se bo z nami v Sidney.«
15. poglavje Prikazni v megli
Milton Goldway ni mogel niti sanjati, da si bo pridobil tako — čeprav samo začasno — slavo. Iz dneva v dan je stal na oglu ulice in prodajal časopise in njegovo življenje je teklo s točnostjo mehanizma v uri: ob šestih zjutraj mu je avtobusni šofer predal zavoj časopisov, potem pa je ves čas stal na istem mestu in prodajal časnike.
Golway je poznal vse prebivalce v Islington Valeju in oni so poznali tega malega duhovitega, nekoliko čenčavega moža, ki je bil kljub temu še dovolj zanesljiv. Niti najslabše vreme na ni moglo pregnati z njegovega stalnega prostora in šele takrat, ko se je pripeljal zadnji avtobus, je zapustil ulico in se odpravil v majhno gostilno večerjat.
Ta večer pa so se vrstili čudni dogodki: najprej je imel avtobus pol ure zamude. To se še nikdar ni zgodilo in Milton Gohvav je več kot enkrat zaskrbljeno pogledal po ulici navzdol, kjer je ležala gosta megla, toda o stari škatli ni bilo niti sledu.
■Saj se ni nič zgodilo?« se je zaskrbljeno vpraševal.
Nekoliko pozneje je prišel polkovnik Boldwood in kot vsak večer kupil zadnjo izdajo »Standarda«.
Avtobusa še ni,« mu je dejal Golway.
Polkovnik Boldwood je skomignil z rameni.
Se bo že prikazal,« je godrnjal. V tej prokleti megli mora Hull le počasi voziti.«
»Toda včeraj je bila megla prav tako gosta,« mu je ugovarjal Golway, »pa je kljub temu točno pripeljal.«
Polkovnik je spet skomignil z rameni, vzel 11 penijev, ki jih je dobil nazaj od svojega šilinga in izginil z godrnjavim »lahko noč«.
Danes pa nikomur ni za razgovor,« je razmišljal Gohvav. »Prokleta megla!« Potegnil je svojo staro poniklano uro iz žepa: »Že dvajset minut čez osmo! Gotovo se je kaj zgodilo!«
Čez nekaj minut se je prikazala gospa Doane, gospodinja gospoda Maukhama.
»Dajte mi ,Star’, prosim,« je dejala.
Gohvav ji je dal časopis s prijaznim priklonom. Imel je rad gospo Doan. ker se je tudi ob najslabšem vremenu vselelj pomudila nekaj minut pri njem.
Kaj pa se je zgodilo nocoj z avtobusom?« ji je dejal.
Gospa Doanu je dvignila ovratnik svojega plašča, ker jo je zeblo.
»Upajmo, da se ni nič zgodilo.« je odvrnila. »Ste že čitali o strašni nesreči, ki se je pretekli teden pripetila pri West Hart-lepoolu? Poln avtobus se je zvrnil v morje. Dvajset mrtvih! Pozneje se je pokazalo, da je bil šofer nekoliko pijan.« .
»Seveda sem čital,« je odvrnil Golway. »Toda, Hull sploh ne pije. On je abstinent.«
»Hvala bogu,« je nekoliko brez zveze odvrnila gospa Doan.
»Zakaj pa ne greste domov, gospod Golway? Saj ste že popolnoma premraženi.«
Dejansko je bil Milton Golway skoz in skoz moker. Lahko bi šel domov, ali bolje rečeno na večerjo k »Zlatemu levu«, vendar tega ni storil. Zakaj, tega sam ni vedel: ljudje, ki so prišli z avtobusom, navadno ničesar niso kupili, ker so si svoje časopise vzeli že v Londonu, da bi lahko med potjo čitali.
Poidite raje domov.« je ponovila gospa Doane.
"Tako bom tudi storil" je odvrnil Milton Gohvay, čeprav je natanko vedel, da bo čakal na avtobus tudi do polnoči. Kar je pri njem postalo že dolgoletna navada in mu prešlo v kri in meso, ni bilo mogoče odpraviti z nekaj ljubeznivimi besedami gospe Doane.
Gospa Doane je pripovedovala še to in ono ko pa je odšla, je končno pripeljal avtobus. Izstopilo je le nekaj potnikov, ki so se naglo razgubili v razne smeri.
»Kaj pa se je zgodilo?« je vprašal Milton Golway šoferja. »Saj je že skoraj pol desetih.«
»Imel sem defekt,« je ta neprijazno odgovoril. »V želodcu mi kruli, lahko noč!«
Zdaj pa se je tudi Golwayu mudilo. Pospravil je časopise in se odpravil k »Zlatemu levu«.
»Preneumno, da sem ga čakal,« se je jezil sam nase.
Ko je dosegel Dalston Street in zavil okrog vogala, je naenkrat zagledal tri moške, ki so prihajali skozi meglo proti njemu. Eden izmed njih je bil duhovnik, druga dva pa sta imela delavsko obleko. Brez besede so šli mimo njega.
Milton Golway je majaje z glavo gledal za njimi in videl, kako je duhovnik vzel ključ in odprl hišo na številki 18. Čudna trojica, je pomislil, dva delavca in duhovnik! Kaj le iščejo v hiši štev. 18, ki že celo večnost stoji prazna?
Nekoliko pozneje, ko se je Golway izdatno okrepčal, je zaupal novico znancu.
Dave, postrešček, ga je nezaupljivo pogledal.
»Si pil žganje, kajne?« je dejal s hreščečim glasom. »Si videl duhove? V tej hiši nihče ne stanuje. Duhovnik in dva delavca! Da se ne smejem!«
»Prisegel bi lahko,« je užaljeno odvrnil Golway. »Ti vendar veš, Dave, da tu in tam spijem le kako pivo.«
»Toda kljub temu je nemogoče,« je trdil postrešček.
Zdaj se je vmešal tudi Lacy, pohištveni delavec.
»V tej hiši nihče ne stanuje,« je pojasnil. »Polknice so zaprte in še nikdar nisem videl luči. Milton je gotovo videl strahove. Prikazni v megli.«
Čeprav sta druga dva vedno znova začela govoriti o treh skrivnostnih možeh, je Golway sklenil molčati. Bilo mu je pod častjo, da bi razpravljal s pohištvenim delavcem in postreščkom o svoji zanesljivosti. Z izgovorom je zapustil »Zlatega leva« prej kot po navadi.
POMURSKI VESTNIK, 1. avg. 1957
5
Naši izseljenci ob prihodu v rojstni kraj
ZANIMIVOSTI
ATOMSKA BOMBA
NI EKSPLODIRALA
Kotiho zasluži
Sofija Loren
bo je bilo popolnoma jasno. Pri kontrolni postaji nas je čakal avto s prižganim motorjem. Slišal sem, kako mi je močno bilo srce. Najbrž se je z obema tovarišema dogajalo isto. Radio na avtomobilu je bil že vključen. "Bodite vedno v zvezi z nami",« je opominjal dr. Graves.
Pripeljali smo se v "cono smrti". Naenkrat smo bili v podnožju stolpa. Sporočil sem:
, Plezamo’.
Bilo je ob 6.50. Čez hrbet sem vrgel jekleno žago. V žepih sem imel "francoza" in shemo za demontiranje.
Plezal sem kvišku in se opri-
O'Kefe je odšel k telefonu, toda po prstih, da ne bi povzročil niti najmanjšega tresljaja. Wieneke in jaz sva se prav tako po prstih približala bombi. Grlo se mi je posušilo, dlani na so se potile. Mišica na podlehti mi je kljub moji volji drhtela...
Slišal sem O’Keefeja, kako govori v telefon:,V kabini smo. Jack je pravkar začel delati na bombi.’
V grobni tišini sem golorok začel odvijati vijake prvega kontakta. ,Sta pripravljena, fanta?’
Wieneke je prikimal. Nihče od nas ni mogel vedeti, kaj se
Italijanska davkarija zadnje čase dvomi v iskrenost filmske igralke Sofije Loren. Celo v parlamentu in finančnem ministrstvu so govorili o njenih dohodkih. Gre za to, da niso mogli ugotoviti, koliko dejansko za-služi in da ji zato ne morejo odmeriti davka. Sofija pravi, da je luni zaslužila »samo« 16 milijonov lir, v javnosti pa govorijo, da je zaslužila najmanj desetkrat več. To je prišlo davkariji seveda na ušesa.
Dvignili bodo ladjo z 32 tonami zlata
Leta 1821 se je blizu Vendčeja potopila velika francoska jadrnica »La Confinance«, ki je nosila 32 ton zlata. Ladjo je pokril pesek in nihče več je ni mogel najti, čeprav so to večkrat poskušali. Šele sodobna tehnika je prišla ljudem na pomoč. Z radijskimi valovi so odkrili potopljeno ladjo in jo uodo zdaj dvignili.
Plastične mase v kmetijstvu
Pokrita polja dajejo
večjo žetev
Vojaka postavljata svarilne table z Geigerjevimi števci ob robu ozemlja, kjer bo eksplodirala atomska bomba
Bomba je eksplodirala
jemal z rokami stopnic. Za mano sta plezala ostala dva. Na 30 metrov sem se ustavil. Težko sem dihal, zdelo se mi je, da se pustinja pod menoj obrača. V daljavi nad sivo ravnino smo opazili gruče ljudi, ki so se zbrali okrog kontrolne postaje. Videli smo, da spremljajo vsak naš gib. Vedno bolj počasi smo se dvigali. Na 60 metrov višine smo se še enkrat ustavili, odpočili in globoko dihali. Brez besed smo plezali še po zadnjih sto stopnicah.
V petih minutah smo bili pod vrati kabine. Brez besed sem jih malo odrinil in začel žagati. Vrata so se odprla, Eden za drugim smo se splazili v kabino.
Umrl je Aga Khan
Človek, ki so ga vsako leto stehtali z zlatom in dragulji
Vsi časniki na svetu so objavili pred nekaj dnevi vest, da je umrl v 79. letu starosti poglavar muslimanske sekte »Ismailia« Aga Khun. Bolj kot verski poglavar svoje sekte je bil Aga Khan znan kot eden največjih bogatašev na svetu in stalni obiskovalec mondenskih kopališč francoske Riviere, kjer je preživel večino svojega časa.
Le enkrat na leto je prekinjal ta brezdelna potovanja, da bi odšel v Iran, kjer so ga verniki dobesedno odtehtali z zlatom in dragulji. To je bilo njihovo vsakoletno darilo. In ker je bil Aga Khan iz leta v leto težji, se je tudi zlata in draguljev nabralo za kakih 450 tisoč funtov šterlingov vsako leto. Računajo, da je zapustil okrog 600 milijonov funtov šterlingov premoženja.
Aga Khan sc je rodil 1877 v Karačiju. Njegov stari oče je bil guverner tedanje iranske province, ki pa se je sprl s šahom in naselil v Indiji. Tu je od Britancev dobil tudi naziv Aga Khan. Študiral je v Angliji in je prenašal vpliv zahodne civilizacije na svoje vernike, ki so ga zelo častili, ker so verjeli, da je neposredni potomec preroka Mohameda.
Aga Khan je bil večkrat oženjen. Najprej se je poročil na vzhodu z neko svojo sorodnico, potem z italijansko plesalko, z neko Francozinjo in leta 1944 s takratno francosko lepotno kraljico Yvette Labo-
russe. To je bila njegova zadnja žena. Imenovali so jo Beguni.
Naslednik Age Khunu je postal princ Kerim. Ago Khann so pokopali v Asuanu v Gornjem Egiptu.
Na svetu govorijo 2796 jezikov
Po najnovejših podatkih etnološkega inštituta v Londonu uporablja človeštvo trenutno 2796 jezikov. V to število niso vračunani ruzni dialekti. Najbolj razširjen je kitajski jezik, ki ga govori več kot pol milijarde ljudi. Za njim je angleščina (govori jo četrt milijarde ljudi), ruščina (150 milijonov), japonščina (100 milijonov) itd.
bo zgodilo, ko bom izvlekel kabel. Odločno sem potegnil in O’Keefe je javil dr. Gravesu: ,En kabel demontiran.’
Ves sem se potil in prsti so mi drseli, ko sem demontiral drugi kabel.
,Sta pripravljena, fantar sem zašepetal.
Wieneke je samo trenil z očmi. Če zdaj ne bo eksplodirala, ne bo nikdar. Krčil sem prste okrog kabla in čutil, kako se mi počasi otrdele mišice na roki.
.Zdaj!’ sem zašepetal in naglo potegnil kabel.
Za hip je zavladala grobna tišina. Potem pa se je O’Keefe začel dušiti zaradi nervoznega smeha. Vpil je v telefon: ,»Izvleka! je še drugega!’
Nekaj ur pozneje smo odkrili, kje je bila napaka. Našli smo jo v avtomatični napravi. Če bi bomba slučajno eksplodirala, ne bi imela nobenega praktičnega pomena za znanost, ker ta naprava ni delovala.
Toda v trenutku radosti zaradi uspešne naloge visoko v kabini na stolpu nas ni niti najmanj zanimalo, zakaj bomba ni eksplodirala,« je zaključil dr. Clark.
Letos so v nekih krajih Združenih držav in Japonske prekrili na tisoče hektarov vrtov s tankimi prevlekami iz plastičnih mas. To je nova tehnika za vzgajanje kmetijskih kultur, ki omogoča hitrejše dozorevanje, večji donos, lepše in bolj zdrave plodove in onemogoča rast plevela.
Uporaba plastičnih mas za zaščito rastlin je mnogo bolj preprosta in učinkovita od maha, žaganja in slame, kar so doslej uporabljali. Zato sedaj izdelujejo za potrebe kmetijstva prožne, na poseben način preluknjane prevleke, ki propuščajo dež. Njihova glavna naloga je, da ohranijo zemljo vlažno in mehko in da zavarujejo plodove pred gnitjem. Celo v suši, ko postane nezaščitena zemlja trda in razpokana, so ostale parcele, prekrite s plastičnimi masami, vlažne in rahle.
Dr. E. N. Emmert, profesor hortikulture na univerzi v Kcntuckyju, je eden izmed pionirjev uporabe plastičnih pregrinjal v poljedelstvu. Že pred 10 leti je začel poskušati s polietilenom.
Lani je dr. Emmert na okoli 2 ha zemlje zasejal stročnice teden dni prej kot navadno. Najprej je pokril zemljo s plastičnim pregrinjalom, zatem pa skozi luknje spustil seme. Pregrinjalo je v zgodnjem poletju ohranilo zemljo za okoli 10 stopinj
toplejšo, kasneje v toplih dnevih pa je preprečilo izparevanje. Zaradi tega je bila zelenjava zrela teden dni prej, donos pa je bil večji kot obi-čujno. Sedaj uporablja dr. Emmert poseben traktor, ki hkrati odvija plastični trak, dela na njem luknje za dež in spušča skozi njih semena.
Razen pokrivanja zelenjadnih vrtov poskušajo tudi izdelati rastlinjake iz polietilena. Na misel, da bi uporabili plastično maso namesto stekla, so prišli v prvi vrsti zaradi njene cenenosti. Razen cenenosti ih praktičnosti pa so rastlinjaki iz plastične mase tudi boljši.
Plastične trakove lahko uporabljajo na različne načine in v različne namene. Nekje razpnejo plastično pregrinjalo čez rastline, da bi jih s tem zavarovali pred premočnim soncem in hladnimi vetrovi. Po uporabi jih lahko zvijejo in spravijo za prihodnjo sezono.
Uporaba plastičnih mas v kmetijstvu je zelo razvita tudi na Japonskem, kjer so zaradi pomanjkanja plodne zemlje veliki donosi živ-Ijensko važni za prebivalstvo. Lani so več tisoč hektarov zemlje, zasejane z razno zelenjavo, cvetjem, tobakom, jagodami in rižem, pokrili s prozornimi pregrinjali. Kilometri teh trakov po poljih so povsem spremenili podobo pokrajine med Tokiom in Osako.
Sto let pariške opere
Eno najlepših gledališč na svetu
Čeprav so jo zgradili že pred sto leti, je pariška Opera še dandanes eno izmed najlepših gledališč na svetu. Po svoji velikosti, tehnični dovršenosti in veličastnosti prednjači pred drugimi svetovnoznanimi gledališkimi stavbami.
To veličastno stavbo pesmi, igre in glasbe so začeli graditi za časa Napoleona III. 1858. leta in jo dokončali v dobi republike 1875. leta. Pariška Opera je delo enega izmed najpomembnejših francoskih arhitektov — Charlesa Garnieuxa.
Malo ljudi pozna vse skrivnosti ogromne pariške trdnjave umetnosti. Poslopje opere je dolgo 172, široko 124 in visoko 60 metrov. Od najnižjih prostorov, zgrajenih globoko
Kako se Kairo bori proti
vročini
Ali Khan, sin Age K liana. za katerega so mislili, da bo očetov naslednik' kot verski poglavar sekte ilsmailiac. Toda vernikom se je mondenski Ali khan. ki je znan tudi po svojih konjskih stavah in ljubezenskih zgodbah, le zdel premalo >veren<
Zadnjič smo imeli pri nas tropsko vročino. Zato si lahko še bolj živo predstavljamo, kako je, če zavlada taka vročina recimo v Kairu, dvomili-jonskem glavnem mestu Egipta. Razlika je samo v tem, da je pri nas vročina nad 30 stopinj Celzija nekaj izrednega, v Kairu pa je to v juliju vsakdanja stvar.
V Kairu preganjajo ljudje vročino na podoben način kot pri nas. Ko se asfalt razbeli in iz mestnih zidov izpuhteva neznosna vročina, zbeži vse v senco. Sence pa je tam precej manj kot pri nus. Kairo iina sicer zelo lepe parke, toda za ooa milfjona njegovih prebivalcev jih je premalo. Zato tisti, ki imajo dopust ali pa niso zaposleni, že zjutraj odidejo v zoološki vrt in si tam zagotovijo senco za ves dan. Za razliko od naših parkov, kjer niti stopiti ne smeš na travo, lahko v Kairu sedeš kamorkoli. Kairski zoološki vrt je v resnici ogromen park, kjer potrebuješ malone ves dan. da ga prehodiš od enega konca do drugega. Tam so zbrane vse afriške živali in rastline, pa tudi precej rastlin in živali z drugih celin. Največ sence dajejo
seveda ogromni afriški kruhovci, pod katerimi se zbere tudi po 500 in več ljudi. Zenske prineso s seboj košare z jestvinami, moški pa kakšno igro, otroci se podijo po zeleni travi in vsi so zelo zadovoljni.
Tisti manj srečni, ki morajo biti v trgovinah in pisarnah, preganjajo vročino na drugačne načine. Ves dan brnijo veliki ventilatorji, sluge pa nosijo ohlajene pijače — limonado, koka-kolo in podobno. Celo v kinu lahko poiščeš nekaj hladu, ker imajo večinoma najmodernejše hlajenje.
S kopanjem pa v Kairu ni nič, čeprav teče skozi mesto mogočni Nil. V Nilu živi mikrob, ki povzroča težko črevesno obolenje, od katerega jih je včasih obolevalo okrog 70 odstotkov prebivalcev. To so bili večinoma kmetje — felahi, ki so pili nilsko vodo. Zdaj so to bolezen že precej izkoreninili, toda v Nilu se nihče ne koplje. Samo oba bregova reke sta polna tistih, ki niso dobili prostora po parkih ali pa nimajo
dovolj denarja, da bi se umaknili pred vročino v, nekuj lepo urejenih kavarn tik ob reki.
Kopat pa se ljudje iz Kaira hodijo v Aleksandrijo. Po lepi asfaltirani cesti, ki pelje naravnost skozi puščavo, prideš tja v treh urah z avtomobilom. avtobusom ali železnico. Aleksandrija ima prekrasne plaže.
Tako se Kairo bori proti vročini. Zdaj je tam vročine več kot dovolj.
K. L.
PO VELIKEM POTRESU V IRANU
1000 SMRTNIH ŽRTEV
IN 50 TISOČ BREZDOMCEV
Iz Irana so prišle vesti o katastrofalnem Dotresu, ki je terjal več kot 1000 smrtnih žrtev. Število ranjenih je še mnogo večje. Okrog 50 tisoč ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Katastrofalni potres je opustošil pokrajino na obali Kaspiškega morja, ki je v bližini nekega ugaslega ognjenika.
pod zemljo, pa do strehe se zvršča 17 nadstropij. V razkošne dvorane, hodnike in stranske prostore vodi 7813 stopnic in 2531 vrat. Na strehi Opere je cel gozd 450 dimnikov. V pariški Operi, ki je pravo pravcato mesto s svojo električno centralo vodovodom, skladišči, slačilnicami in delavnicami, dela okoli 1000 nameščencev.
•Oder je širok 53. globok 26 in visok 47 metrov. Izza njene 17-ton-ske železne zavese bi lahko postavili cel Spomenik zmage ali pa poslopje znanega gledališča »Francoska komedija«. Električne naprave so tako-izpopolnjene, da omogočajo okoli 2000 raznih svetlobnih kombinacij. Pariška Opera ima tudi največji zadnji zastor na svetu. Napravljen je iz jeklene pločevine in je težuk 22 ton. Z njim pričarajo brezkončnost nebu in peklenske globine.
Lestenec pariške Opere, napravljen iz brona in tisočev' umetniško-izbrušenih kristalov, je težak 6 ton in pol in ima 288 svetilk. Čistijo ga vsake tri mesece in tedaj ga dvignejo s pomočjo velikih dvigal. Pariška Opera ima tudi največjo garderobo na svetu z nad 80.000 oblekami. Med njimi so mnoge originalne obleke in starinske nošnje zgodovinske vrednosti. V operi je, spravljenih tudi 100 kg biserov, dragega kamenja in zlatega nakita, katerih vrednost presega milijardo irankov. Orožja in čelad pa imajo toliko, (la bi lahko opremili celo starinsko vojsko.
EISENHOWERJA JE TOŽIL
Renco Deodnti iz Firence ni dobil plačanih nekaterih prejemkov (milijon in pol lir), ki si jih je zaslužil z delom pri nekem ameriškem podjetju v Italiji. Zato je tožil ameriškega predsednika Eisenhowerja. Ubogi predsednik, Če bi morali plačevati vse dolgove svojih državljanov po svetu!
POMURSKI VESTNIK, 1. avg. 1957
Prvič je spregovoril človek, ki je demontiral že dve neeksplodirani atomski bombi. — Trenutki groze in smrti na 100 metrov visokem stolpu, kjer ie ležala bomba.
V podkomiteju za razorožitev v Londonu vodijo neskončne razgovore o razorožitvi in prepovedi atomskega oboroževanja, medtem pa velesile nadaljujejo s poskusnimi eksplozijami atomskih bomb. V puščavah Nevade bi pred dnevi morala eksplodirati šesta atomska bomba. Toda zgodilo se je, da bomba ni eksplodirala. To je že drugi tak primer. In obakrat je moral intervenirati dr. John C. Clark, direktor atomskih poskusov. Zdaj je prvič pripovedoval, kako je demontiral neeksplodirano atomsko bombo.
Takole pripoveduje:
»Nekaj sekund pred tem se je začelo štetje. — Se deset sekund, — je sporočil napovedovalec. Potem smo slišali: pet, štiri, tri... dva ... ena ... Nič.«
Potem je napovedovalec povedal, da bomba iz neznanih vzrokov ni eksplodirala. To je bilo že drugič.
Dr. Clark pripovedi! je dalje: ‘Nejeverno sem gledal kontrolno ploščo v zaklonišču iz posebnega betona. 15 km od kraja, kjer bi po vseli zakonih fizike pravkar morala odjekniti strašna eksplozija atomske bombe. Na plošči so kot yselej ob času eksplozije gore-
»Jack, zdi se, da te čaka demontiranje.« 
Od leta 1945 sem v 60 in še nekaj jedrskih poskusih bi odgovoren za naj večji del teh del. Nekdo je moral splezat: na stolp in demontirati bombo. Ta nekdo pa ni mogel biti nihče drug kot jaz. Zdaj, kc ni več cenzure, vam lahko povem, kako sem to napravil...«
Potem je dr. Clark pripovedoval o tem nevarnem delu: »Najprej smo pregledali vse električne kontakte, ki vodijo iz kontrolnega bunkerja. Nobene napake nismo našli. Nobene napake v zvezi s stolpom ni bilo. Zato sem zapovedal, naj takoj izpraznijo vse poskusna območje, predvsem pa evakuirajo kakih 2 tisoč vojakov in oficirjev, ki so ležali v rovih. 5 km od kraja eksplozije. Nato sem se posvetoval z nekaterimi uglednimi jedrskimi fiziki. Njihovi obrazi so bili resni in mračni.
Teoretično je bno malo verjetno, da bo začela delovati naprava za atomiziranje, ko bom demontiral bombo. Toda ta naprava bi teoretično morala delovati in vendar ni. Če pokaže tak precizen in, po vsem sodeč, nepogrešljiv električni mehanizem naenkrat muhavost, postanejo učenjaki malodušni. Zakaj bomba ni eksplodirala? Zakaj?
Ključ za to skrivnost smo samo slutili. Pred kratkimi 8 meseci je na podoben način odpovedala bomba v Nevadi. Demontiral sem jo in našel napako v spojnem vodu. Toda takrat je kontrolni mehanizem bil prava igračka proti temu, kar smo zdaj uporabili.«
Končno so se strokovnjaki sporazumeli, da bosta bombo demontirala poleg dr. Clarka še Barne O’Keefe in John Wieneke, dva strokovnjaka za električno napeljavo. Oba sta bila oženjena in sta imela otroke, medtem ko je dr. Clark bil sam.
Trije možje so se odpravili na smrtno nevarno pot. Splezati so morali na trinožen jekleni stolp. Sto metrov visoko so morali splezati no jeklenih stopnicah, ker so dvigalo, s katerim so dvignili bombo in monterje, pozneje spet odstranili. Povzpeti so se morali po 500 stopnicah in pri vsakem koraku drhteti od strahu, da ne bi sprožili električnega spoja in povzročili eksplozijo bombe. Druga težava je bila v tem, da so vrata kabine bila zaprta z debelo jekleno žico, ki jo je bilo treba prepiliti. Potem pa je dr. Clarka čakalo najtežje delo. Moral je previdno odsteniti dva električna kontakta.
Naša strašna naloga se je začela uro potem, ko bomba ni eksplodirala. pripoveduje dr. Clark. »Bilo je ob šestih zjutraj. Sijalo je sonce in ne-
le rdeče žarnice. Toda kazalci so kot stotine belili prstov nepremično stali na belili številčnicah, kot da se nam rogajo. Samo velika stenska ura je še dalje mirno bila minute.
Pogledal sem skozi debelo steklo proti kraju eksplozije, kjer se je dvigal kakih 100 metrov visok stolp. Moral bi se že spremeniti v paro, v molekule, ki bi jih eksplozija ponesla v velike višine v obliki ognjene atomske gobe. Toda stolp še stoji kot ogromna igla in na vrhu se sveti kabina, kjer leži bomba. Kabina je 5X5 metrov velika.
Pred tremi urami sem tam vse uredil za eksplozijo. Napeto tišino je prekinil glas mojega neposrednega predstojnika dr. Al vina C. Gravesa:
6