Na rob praznovanju 7. septembta
Piše: STANE KOMAN
O sodetovanju krajevnih skupnosti Ljubljanskega Posavja obstoja listina. če ne dve. Ko sem preteklo leto spre-jel nalogo, da pomagam organizirati to koordinacijo oziroma proslavfjanje 7. septembra sem to listino prebral. Našli smo jo v zaprašeni mapi. Takoj se mi je v misli prikradlQ vprašanje, če vse KS vedo kje |0 imajo, oziroma, če vedo kaj piše v njej- Odkar je bila sprejeta so se namreC v vsaki Krajevni skupnosti krajevni funkcionarji že ne-kajkrat zamenjati in kdo bi sedanjim zameril, te o listini in njeni vsebini ne vedo, recimo, skoraj nič-
Sicer pa vsebina hstine ni več živ-Ijenjska. Skupen odbor. torej odbor Ljubljanskega Posavja, ali devetih krajevnih skupnosti, naj bi imet dolo-čeno moč urejanja nekaterih širših nalog ali želja krajevnih skupnosti. Med temi nalogami je omenjeno tudi skupno proslavljanje 7. septembra kot spominskega dneva in krajevnega praznika. Ne spominjam se, da bi kdaj obstajalo takšno skupno telo kar mi pomenl, da so bili že od podpisovanju listine nameni ali Želje postavljene previsoko. To listino bi morali zdaj spraviti v zgodovinski arhiv, skleniti pa nov dogovor o tem, kako bodo krajevne skupnosti Ljubljanskega Po-savja proslavljate 7. september
• LE EN PREDSEDNIK
NA SESTANKU__________
Pobudo za to je pravzaprav dal se-danji predsednik sveta KS Ivana Kav-čiča, ki je edini od osmih vabJjenih prišel na sestanek, na katerem sem želel poročati, kako daleč smo s pri-pravami oziroma organizacijo pro-slavljanja 7. septembra. Zanj so bite naloge v zvezi s 7- septembrom kot spominskim dnevom Ljubljanskega Posavja nekaj, kar je krajevni skupno-sti oziroma svetu krajevne skupnosti vsiljeno. Drugo je 7. september kot praznik krajevne skupnosti. Zapisan je v statutu krajevne skupnosti in pri-merno proslavljanje krajevnega praz-nika je ena od njihovih rednih nalog. Če, je rekel predsedrrik sveta KS Ivana Kavčifia, naj praznujemo 7. septem-ber tudi kot spominski dan Ljubljan-skega Posavja, potem predlagam, da se dogovorimo, kako bomo to spravili vstatute krajevnih skupnosti.
Kar na smeh mi je šlo. ko sem tisti trenutek ugotavljal kako včasih mo-zek zataji. Mora! je priti nekdo, ki ni obremenjen z neko napol dogovorje-no obveznostjo, da je povedal kako naprej- Toda kdo bo vodil aKcijo o tem, da 7. september kot spomlnski
dan pride v vse statute KS na območ-ju Ljubljanskega Posavja? Ni dvoma. da je v tem trenutku za vodenje te akcije najprimernejši odbor medvoj-nih aktivistov OF nekdanjega rajona Ježica, ki je vodil tudi akcijo za spre-jem omenjene listine. Seveda, če od-bor MAOF sprevidi, da je to dobra rešitev za težave, ki vsako teto nasto-ptjo, ko se 7. september bliža.
Sicer pa sem v tem prispevku mislil obelodaniti prav te težave. Ne vseh, te nekaj tistih, ki po mojem mnenju. po-vedo kako težko je organtzirati pro-slave in priredttve takoj po dopustih.
Triindvajset prireditev je napoveda! skupen informativni plakat o prazno-vanju 7. septembra. Štiri prireditve naj bi bile skupne, druge pa so veza-ne na praznovanje krajevnega prazni-ka posamezne krajevne skupnosti KS Ježica je sporočila, in na plakatu piše, da bo tmela družabno srečanje kraja-nov pri Šternu, na kopališču Pa ga ni bilo. Ne zaradi vremena. temveč zato. ker so se šti k Šternu prepozno dogo-varjati za srečanje. Tedaj so namreč ugotovili. da tam. po njihovih načrtih zamišljenega srečanja. ni mogoče or-ganizirati.
• POZABILI NA POLAGANJE VENCEV__________________
Za skupno prireditev smo, kot se za takSen praznik spodobi. predvideli polaganje vencev na partizansko grobnico v Stožicah, !z vsake KS smo zaprosilt za 10-člansko delegacijo in jim postali 90 vabil. Iz treh osnovnih žol smo zaprosili skupaj za 30 otrok, pionirjev in mladincev - delegatov leh dveh organizacij. Povabili smo še odbor MAOF in otroci tz Soi. Delega-tov Iz devetih KS je bilo komaj za dve krajevni delegaciji. Več pa jih je bilo na otvoritveni slovesnosti. ki je bila v parku ob Ulici 7. september, nepo-sredno po polaganju vencev. So ne-kateri na žalno spominsko stovesnost pozabili ali zamudiii?
2e nekajkrat sem slisat o mladinski kulturnt skupint »ŠOTOR«, ki deluje v KS Urška Zatler in 7. september. Prija-vila je kulturnozabavni večerza kraja-ne obeh krajevnih skupnosti, v osnov-ni Soli Danile Kumar. Na večer nasto-pa je bila šolska večnamenska dvora-na v lemi, pa sem mislil, da je priredi-tev v prostorih KS na Bratovševi ploš-Čadi 30. Pa tudi tam ni bilo nič. O, pač! V spodnjih družbenih prostorih je bilo sestavljenih več miz skupaj, na njih pa so bili zloženi snopi papirja. Tri, štirt odrasle osebe so hftele okrog miz in ena za drugo zbirale te liste in jih zlagale na večji kup. visok že en meter!?
• ZA PLAKATE PROČ VRŽEN DENAR_______________
Skupni informativni plakat je vabil tudi na javni nastop mladih literatov osnovne šoie Danile Kurpar. Poleg mladih literatov. ki so svoje pesmi in prozo sami brali. je nastop posiušalo nekaj učitetjic in dva krajana iz Sto-žic- Pa bi ti mladi literati zaslužili več pozornosti. Recimo vsaj s sirani nji-hovih staršev, ki so najbrže vedeli za nastop. Takrai se mi je potrdila misel. da so plakati proč vržen denar. Kdo neki jih bere? Pa četudi jih, si ne more zapomniti kdaj je kaj. Dobro bi bilo, če bi si namesto plakatov omisitli kaj drugega.
Ponovno sem mislil na to. ko so imeli cicibani dveh vzgojnovarstvenih enot svoj miting pod naslovom Igre cicibanov. Ta miting je bil v velikem parku preko katerega gospodinje \z Glinžkove ploščadi hodijo nakupovat v Namo. Ura je bila 10. Cicibani so peli tn plesali. Od omenjenih gospo-dinj in že koga, se je ena sama ustavi-la in cicibane opazovala. Poteg te to-varišice so igre cicibanov opazovali in jim ploskali tudi trije moški, ki so po-tem, po igrah, cicibanom pripovedo-vali, kako je bilo, ko je biia vojna.
•  PRAZNONAOTVORITVI RAZSTAVE________________
Vzgojiteljice cicibanov so vseeno zadovoljne odpeljale svoje varovance nazaj v VVE. To, kar so si zamislile v počastitev praznika, so izpeljale in približno tako so bili zadovoljni tudi člani PDP Svoboda Stožice-Ježica. ki so prišli na otvoritev likovne razsta-ve likovne sekcije njihovega društvaa Razslava \e bila tam, k/er ima glasbe-na sekci|a. to )e MPZ Posavje, pevske vaje. Otvoritev je bila pol ure pred redno vajo in naloga MPZ Posavje je bila. da na otvoritvi vsem zbranim go-stom zapoje. Pa ni bilo potrebno. Na otvoritev ni prišel nobeden, razen pevcev in treh likovnikov; pa še pev-cev je bito premalo. da bi lahko zbra-no zapeli. Nikar ne mislite, da je to koga potrlo. Smejali smo se in ko-mentirah razstavljena dela. Mislite, da je to dobro?
Tudi nikar ne mislite, da )e bilo pri vseh triindvajsetih prireditvah lako. Bil sem zraven tudi prt nekaterih, ki so zeJo uspele. programsko in glede obfska. Naj samo navedem Zbor spretnosti in znanja mladih (v parku pred spomenikom 7. septembra), dru-žabno srečanje krajanov Urške Zatler in 7. septembra v njihovem velikem parku ter zaključno akademijo v Smeltu. Te prireditve so uspele, pa ne samo te. tudi nekatere druge. Da bi Šlo vse kot po maslu, pa res ni mogo-Če pričakovati.