VAKUUM TRUBARJEVIH DNI (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) Stanislav Južnič AMNIM, d. o. o., Gorazdova 3, Ljubljana POVZETEK Trubarjevo leto 2008 bo znova razdelilo slovenski narod na "naše" in sovražnike naših. Ker smo vakuumisti pri tovrstnih zdrahah načeloma nevtralni, si kaže pogledati, kaj so slovenski in pri nas gostujoči razumniki Trubarjevih dni menili o vakuumu, o raziskovanju materialov in o lastnostih površin. Raziskane so razlage vakuuma v knjižnicah na tedanjem Kranjskem in Štajerskem, pa tudi mnenja slovenskih učenjakov, ki so predavali na dunajski, tübingenski ali padovski univerzi. Vacuum in Trubar's time (at 500th anniversary of Trubar's death) ABSTRACT Trubar's year 2008 will divide Slovenians again into "ours", and their enemies. Vacuum researchers are supposedly neutral at such kind of quarrels. It is a good opportunity to examine the opinions about vacuum and material science at Trubar's time. The opinions about vacuum at libraries of Trubar's time Carniola and Styria were researched in light of the scientists' lectures at Viennese, Tübingen, and Padua Universities. 1 UVOD U času Trubarjevega rojstva so najpomembnejši slovenski profesorji humanisti predavali na Dunaju, kjer so zasedali toliko poglavitnih stolic in položajev kot nikoli prej ali pozneje. Primož Trubar se je na dunajsko univerzo vpisal 14. 4. 1528 in tam poslušal filozofijo s fiziko pri najimenitnejših slovenskih učenjakih, kot je bil Štajerec Andrej Perlah, medtem ko je Zasavec Matija Hvale bržkone umrl že pred Trubarjevim študijem. Kljub temu pa je Trubar seveda bral Hvaletovo filozofijo narave z razmišljanji o vakuumu, ki se nam je morda v NUK-u ohranila prav iz Trubarjeve knjižnice. Žal so nekaj mesecev po Trubarjevem prihodu Turki pod Sulejmanom Veličastnim prvič oblegali Dunaj; zato Trubar študija ni končal, temveč se je vrnil v Trst. Podobno je postopala večina Trubarjevih sošolcev, tako da je število na Dunajsko univerzo vpisanih študentov od blizu 700 iz Trubarjevih deških let padlo domala na ničlo leta 1532.1 Na Dunaju je vsaj deloma študiralo kar nekaj Trubarjevih sodelavcev, med njimi Adam Bohorič, ki je tam dosegel prvo akademsko stopnjo bakalavra leta 1547.2 Na Dunaju nabrana razmišljanja o vakuumu in drugih zagatah tedanjega prirodoslovja so vplivala na Bohoričev nakup petstotih knjig, njegov rektorat v 1Csendes, Opll, 2001, 386. 2Ahačič, 2007, 77. Ljubljani in navsezadnje na njegovo pisanje. Vsaj Bohorič in Trubar sta bila tako med slovenskimi protestanti dediča bogate tradicije razmišljanj o vakuumu dunajskih profesorjev slovenskega rodu. Starejši Trubarjevi sodelavci so študirali v severni Italiji, med njimi škofa Peter Bonomo v Bologni (1487),3 Peter Pavel Vergerius mlajši pa v Padovi do leta 1523.4 Večina Trubarjevih mlajših sodelavcev, skupaj z njegovima sinovoma, Jurijem Dalmatinom, Frischlinom in Bohoričem je študirala v Tübingenu, saj se je württemberški vojvoda posebej zavzel za širjenje protestantizma v notranjeavstrijskih deželah s Kranjsko vred. 2 TERPINOV SEZNAM GORNJEGRAJSKIH KNJIG Kakšno je bilo Trubarjevo mnenje o vakuumu? Trubarjev knjižni načrt je bil izrazito verski,5 več prirodoslovnih misli pa je v njegovih pismih in predvsem v knjigah njegove knjižnice. Trubar je večkrat pohvalno pisal o Luthrovemu poglavitnemu sodelavcu, Filipu Melanchthonu, katerega fiziko z opisi vakuuma so uporabljali tudi v Ljubljani.6 Melanchthon je bil prepričan, da se narava kot prvo izogiba neskončnim veličinam, kot drugo vakuumu, po tretji plati več sočasnim legam istega telesa, končno pa še prodiranju v snov, kot peto pa uničenju substance. Zanikal je možnost vakuuma v naravi in podal primer vodne ure, kjer voda sproti zapolnjuje izpraznjeno. V vakuumu gibanje ni možno, so bili Melanchthonovi standardni sholastični odgovori, pa tudi nadaljevanje v poglavje o redčenju in konden-zaciji je bilo povsem Aristotelovo, podobno kot opisa časa in neskončnosti.7 Seznami knjig Trubarja in njegovih sodelavcev se niso ohranili, vendar pa so jih večinoma spravili v Gornjegrajsko škofijsko knjižnico na našem delu Štajerske. Tja so prenesli številna dela iz knjižnice protestantskih stanov, kjer je bila med drugim zbrana zapuščina protestantskih šolnikov: Ljubljančana Lenarta, njegovega sina Samuela Budina in 274 knjig Primoža, pozneje Felicijana Trubarja. Primož je po prodaji svoje ljubljanske hiše leta 1569 skrinjo s knjigami podaril kranjski "deželi in cerkvi"8 kot 3 Kidrič, 1925, 1: 53. 4Filipovic, Rajhman, 1982, 4: 407. 5Kranjc-Vrečko, 2002, 548. 6 Rajhman, 1986, 28, 41; Trubarjevo pismo cesarju Maksimilijanu 2. 1. 1560. 7 Melanchthon, 1560, 157v, 158', 158v, 160v. 9Rajhman, 1982, 4: 210. 10Terpin, 1655, 16'; Simoniti, 1974, 31. 11Aha~i~, 2007, 70. 12Simoniti, 1974, 17-18. 13HHStA, FAA, 337-392. Preglednica 1: Terpinov (1655) seznam gornjegrajskih knjig po enotah12 z opisi vakuuma v primerjavi s trinajst let poznejšim Schönlebnovim13 popisom knjig deželnega glavarja grofa Volfa Engelberta Turjaškega. Schönleben je v svoj katalog vnesel dobrih trikrat ve~ enot od Terpina. Terpinov vsebinski razdelek, stran Terpinovih naslovov Število naslovov v Schönlebnovem popisu Filozofija s fiziko, 15r-16r 55 85 Medicina, 16v-17r 19 92 Splošna zgodovina, 20r-21v 99 661 Skupaj vseh naslovov 994 3257 3 HVALE Najpomembnejši slovenski mislec o vakuumu Trubarjevih dni je bil Matija Hvale iz okolice Litije. Med gornjegrajskimi knjigami ljubljanskih škofov na južnem Štajerskem, ki jih je urejeval Terpin, je bila tudi Hvaletova Filozofija narave (1513). To je bila Slika 1: Vodnica Slovnica vodi študenta proti hiši znanja v eni od del iz Terpinovega najstarejšega slovenskega ohranjenega kataloga knjig (Reisch, 1508) osnovo za stanovsko knjižnico ali celo prvo javno knjižnico na slovenskih tleh,9 v kateri je bilo mogo~e prebrati tudi številna mnenja o vakuumu. Leta 1604 so deželni stanovi skušali pretihotapiti v sodih skrite knjige na Švabsko, vendar so jim tovor zaplenili in ga ve~idel odpeljali v Gornji Grad. Pol stoletja pozneje je škofijski vikar Terpin v Gornjem Gradu urejeval nekdanje knjige ravnatelja stanovske šole v Ljubljani Lenarta Budina, med njimi prirodoslovje Gregoriusa Reischa, vezano v lesene platnice.10 Reisch si je služil kruh kot spovednik cesarja Maksimilijana I. in prior pri sv. Janezu Krstniku v Freiburgu v Breisgauu. Obravnaval je aritmetiko, glasbo, arhitekturo, perspektivo in astronomijo ob odli~nih risbah pod Dürerjevim vplivom. O vakuumu je pisal predvsem ob opisu vesolja. Prvi je dal tiskati skico ~loveškega o~esa, pod naslovom Typus gra-mmatio pa je narisal gospo Slovnico, ki vodi u~enca po poti znanja skozi petnadstropno hišo. Na tretjem nadstropju je ~akala logika, na ~etrtem pa fizika s teorijami vakuuma in moralnimi nauki.11 Slika 2: Terpinov popis filozofskih knjig z opisi vakuuma -začetek (Terpin, 1655, 15r) Preglednica 2: Terpinov popis knjig z opisi vakuuma Pisec Naslov Stran Kraj in leto Platon Opera Platonis 15r Palamedes Tabula seu index In opera Arlis 15r Johannes Versor Questionis in lib: phys. 15r 1486. Köln (2 izvoda) Boethius, Anicije Manilaj Severin De consolata philosophiae, rokopis 15r Wildenberg, Heronymus Totus philosophiae humanae 15v 1571. Basel: Oporniana Friderici Sunczer octo libros physicorum Aristotelis 15v 1500. Benetke: Jacobus Pentius Scarlichi, Rajnald manu scripta philosophia 15v 1606-1608. Gradec Reisch, Gregorius Margarita philosophica 16' 1508. Strasburg: Joannes Grüninger Aristotel Physica libri 16' Aristotel Tractatus de cometis material 16' 1653. Giessa: Chemlin Jezuiti iz Coimbre Octo lib. Phys. 16' Jezuiti iz Coimbre In 4 libros de Coelo. 16' Toledo, Francisco (Toledi) In Octo Libros (Aristotelis) Physica 16' 1600/1617. Benetke: luntas/Bertan Ziegler, Jakob Astronomia Plinis 16', 21v 1531. Basel: Henric Petri (2 izvoda) Massario, Francesco; Plinij In nonum Plinii de naturali 16' 1537/1538. Basel: Froben (T). Plinij, Gaius Cecilius starejši Historia naturalis. (2 izvoda) 16v, 17' Jordan, Gregor Theatr. Coeli et Terra 21v 1591. Köln (2 izvoda) Bordini, Fran Quas et resp. Matematica 21v 1573. Bologna: Alexander Benati Padovani, Giovanni Viridarium Mathematicorum 21v 1563. Benetke: Bologni Zalter najstarejša tiskana obravnava vakuuma, kar so jih objavili prirodoslovci in filozofi slovenskega rodu. Hvale je začel sestavljati svojo edino objavo vsaj že leta 1502, ko je bil magister, blagajnik, predstojnik filozofske fakultete in vodja enega poglavitnih študentskih domov na Dunaju. Hvale je bil od 12. 4. 1510 dalje pol leta dekan Filozofske fakultete.13 Prenavljal je nominalizem, ki je na dunajski univerzi gospodoval že od njene ustanovitve leta 1365. Obenem je zagovarjal humanizem, ki naj bi na Dunaj znova privabil študente, potem ko so že začeli uhajati v Krakov in druga učilišča, saj je celo Kopernik študiral v Krakovu. Boj za humanizem je na Dunaju med letoma 1492 in 1502 vodil Slovenec astronom Perger kot pisec prve slovenske slovnice,14 nadaljeval pa Hvale kot najbolj izrazit naravoslovno usmerjen filozof prodirajočega humanizma z zametki novih idej o vakuumu. Uvod nepaginirane knjige je Hvale 10. 1. 1512 naslovil na svojega sodelavca, Radovljičana Pavla Obersteinerja, dunajskega magistra filozofije, ki je istega leta dosegel plemiški stan. Cesar Maksimilijan I. je leta 1513 naročil slovar slovenskega jezika svojemu svetovalcu in tajniku Obersteinerju, ki je obvladal tedaj zelo cenjeno umetnost tajnopisa. Obersteiner je postal stolni prošt, med letoma 1516 in 1544 pa kancler Dunajske univerze in nasprotnik luterancev v Nürnbergu. Švicarski zdravnik in župan mesta Gallena, poznejši protestant Joachim Vadian, je Hvali sestavil uvodni epigram,15 ki priča o Hvaletovi vpetosti v Slika 3: Terpinov popis filozofskih knjig z opisi vakuuma -konec (Terpin, 1655, 15v, 16r) 13Sodnik-Zupanec, 1975, 242, 244-245, 256, 259; Uršič, 1975, 89. 14Ahačič, 2007, 90. 15 Uršič, 1975, 89-90; SBL, 4: 80 Sodnik-Zupanec, 1975, 164, 253, 262, 269, 294. dunajske humanistične kroge. Hvaletov učenec in nato sodelavec Vadian je med letoma 1516 in 1518 predaval humanistične vede. Skupaj s Tannstetterjem in drugimi izobraženci je bil član dunajske Sodalitas litteraria Danubiana in je tako deloval pod enakimi humanističnimi vzorci kot pisec geometrije v Terpi-novi lasti Vögelin. Hvale je knjižico zasnoval kot komentarje k Parvulus philosophiae naturalis, ki so jih na Dunaju uporabljali za dosego akademske stopnje bakalavra filozofije s prirodoslovjem in so jim že posvečali več časa kot študiju drugih slovitih del. Delo je razdelil v tri traktate, vsakega z več kot dvajsetimi lekcijami. Nasprotoval je Averroesu, podobno kot francoski humanist Fabri Stapulet, ki ga je Hvale zelo cenil.16 Hvale je po drugi strani uporabil precej arabske literature. Soglašal je z Occamovo (Ockham) teorijo impetusa, kot jo je razširil nominalist Buridan, usmerjal pa se je predvsem v prirodoslovne vede fiziologije, biologije in medicine. Buridan je bil leta 1327 rektor univerze v Parizu, leta 1342 pa kanonik v Arrasu. Zanikal je Aristotelovo trditev, da telesom po začetnem sunku (impetusu) nadaljnje gibanje omogoča okoliški medij. Po Buridanu zadostuje sunek, ki ga je opisal kot nekaj podobnega sodobni energiji. Medij mu ni bil nujen, še posebej ne za gibanje po vesolju, ki ga je tako napolnil kar z vakuumom, ne da bi to obešal na velik zvon. Tako je utemeljil princip vztrajnosti iz prvega Newtonovega zakona, nakazal pa je celo poznejši pojem sile. Vendar je še dolgo za njim Galileo uporabljal besedo "impeto" ali gibljivost tako za hitrost, ki jo telo pridobi v določenem času, kot za razdaljo, prepotovano na različno naklonjenih ravninah v danem intervalu. Kljub navdušenju nad Buridanom pa Hvale ni povsem sprejel njegovega odobravanja vakuuma, ki je bilo v tistem času tako redko. Dunajska univerza je že od svoje ustanovitve (1365) podpirala nominalizem Buridana in frančiškana Ockhama, med fiziki znanega po "Ockhamovi britvi". Nasprotna smer realistov Alberta Velikega in njegovega učenca Tomaža Akvinskega, ki je bila močno zastopana v Terpinovem katalogu knjig, je vakuum načeloma dopuščala kot možnost, saj ga ni enačila z ničem. Dvanajsto lekcijo prvega dela je Hvale okrasil s sliko poprsja človeka, še posebej pa se je posvetil posameznim delom lobanje in požiralnika, ki ga je narisal vidnega zunaj telesa. Tam je narisal še simbolično sliko človeške glave s črkami kot oznakami posameznih delov očesa.17 Problem prostora, vakuuma in kraja je rešil po okrajšani razlagi Aristotelovih definicij Alberta Velikega, katerega knjige je Terpin prav tako popisal. Kljub sicer modernim humanističnim prijemom je tu Hvale pristal na sholastičen Aristotelov prostor kot določilo snovne substance. To je pomenilo, da ni prostora brez snovi. Zato je Hvale trikrat odklonil obstoj vakuuma: ni praznega prostora zunaj sveta, ni ga v naravi zavoljo horror vacui, prav tako pa vakuuma ni v snovni vsebini teles, denimo v domnevnih porah.18 Posebno vprašljiva je bila prva trditev, ki je zanikala vakuum v vesolju, in je marsikdo dvomil o njej zaradi očitno neoviranega gibanja nebesnih teles. V prvi lekciji drugega dela je Hvale opisal štiri antične elemente in skiciral njihove povezave s štirimi človeškimi temperamenti, štirimi občutki in podobno.19 Število štiri se je humanistu Hvaletu pač zdelo nekaj posebnega. V šesti lekciji drugega dela je opisal redčenje in kondenzacijo. Redčenje je bilo seveda pot k vakuumu, ki pa Hvaletu ni bil povsem po godu. Ob Hvaletu so na Dunaju predavali številni drugi slovenski učenjaki Trubarjevih dni. Štajerec Perger je leta 1464 na dunajski univerzi kot magister filozofskih znanosti predaval Evklidovo geometrijo, optiko in matematiko z astronomijo, v kateri je posegal v vprašanja vakuuma. V letnem semestru 1470/71 je bil Slika 4: Glava v Hvaletovi knjigi 16Sodnik-Zupanec, 1975, 272, 277, 260, 302. 17Sodnik-Zupanec, 1975, 281, 283, 288, 291, 302; Pintar, 1949, 53; Hvale, 1513, 1: lekcije 12-17. 18 Sodnik-Zupanec, 1975, 288-289; Hvale, 1513, 1: lekciji 17-18. 19Sodnik-Zupanec, 1975, 302; Pintar, 1949, 53; Hvale, 1513, 2: lekcija 1. Slika 5: Stran iz Hvaletove knjige dekan dunajske filozofske fakultete, v zimskem pa rektor celotne univerze. Leta 1492 je cesar Friderik III. imenoval Pergerja za svojega poobla{~enca na dunajski univerzi; zato je imel ob Friderikovi smrti leta 1493 veli~astni žalni govor kot kancler novega cesarja Maksimilijana I., ki se je kmalu izkazal s svojo podporo znanstvenikom Pergerjevega kova. Bernhard je službo superinten-danta obdržal do 13. 10. 1500, ko je bil gotovo že bolan. Štajerec Perlah z zahodnega roba Slovenskih goric morda ni osebno poznal svojega malo vzhod-nej{ega rojaka Pergerja, vendar sta s svojim vplivom skoraj sledila drug drugemu na dunajski univerzi in na dvoru cesarja Maksimilijana I. Perlah se je tri leta po Trubarjevem rojstvu, leta 1511, vpisal na dunajsko filozofsko fakulteto in po {tirih letih dosegel naslov magistra pod vplivom rojaka Matije Hvaleta. Že kot {tudent je Perlah za~el po tedanjih navadah prepisovati in prirejati tuja dela, ki jih je ve~inoma posve~al svojemu za{~itniku, dunajskemu {kofu Juriju Sladko-nji; le-ta je bil rojen Ljubljan~an, kar ga je {e posebej približalo vrlemu Štajercu Pergerju. Sladkonja je v letu pred svojo smrtjo spomladi 1522 dovolil v dunajski cerkvi sv. Štefana pridigati zagovornikom novih reformacijskih pojmovanj,20 kar so kmalu preklicali. Perlah je po doktoratu na medicinski fakulteti leta 1530 postal {e profesor medicine. Sestavil je analogno ra~unalo Astrolabium Arithmeticum. Njegov izum Organum Ptholemei je dajal dovolj dobro sliko za opazovanje Merkurja, kar so tedaj, pred izumom teleskopa, zmogli le redki. Latinski prevod Perlahovih nem{kih efemerid za leto 1531, izdanih leta 1530 na Dunaju, je oskrbel Perlahov u~enec Belokranjec Kukec. Ta je bil leta 1535 profesor matematike in prokurator {tudentov ogrske narodnosti na dunajski univerzi, leta 1539 pa je postal dekan dunajske filozofske fakultete. Tako sta Slovenca Perlah in Kukec dekanovala isto~asno kar na dveh od {tirih fakultet dunajske univerze. S Pergerjevo in Perlahovo tradicijo koledarjev je nadaljeval zdravnik Jakob Strauss, ki je pot k izobrazbi za~el v Budinovi zasebni {oli v Ljubljani. Od leta 1552 do leta 1556 je Strauss {tudiral na dunajski filozofski fakulteti do stopnje magistra. Leta 1560 je kon~al {tudij z odgovori na 144 vpra{anj, ki so se dotikala tudi obstoja vakuuma. Nato se je {e pred Istranom Santorijem odpravil na univerzo v Padovo in dobil doktorat iz medicine leta 1565. Leta 1571 je postal zdravnik v Celju, ob~asno pa je zdravil {e na Ptuju in v Radgoni. Tradicijo objavljanja koledarjev in prerokb sta po Perlahu v na{ih krajih nadaljevala Trubar in Kepler kot deželni fizik in profesor v Gradcu. Denar pri tovrstnih tiskih ni ležal le v podpori nekoliko praznovernih vladarjev in pleme-nita{ev; od Pergerja dalje so namre~ objavljali cenene koledarje celo za preprosto ljudstvo, kar je {lo seveda za med. 0Belii, 1971, 43, 46, 48. 4 SANTORI Ob Dunaju je bila Padova prav tako pomembno središče učenjakov slovenskega rodu. Številni tedanji izobraženci so bili zdravniki, med njimi piranski protestant Janez Krstnik Goineo in Koprčan Ivan Bratti. Bratti je bil rojen v Kopru, kot nam sporoča zaznamek na njegovem glavnem delu Razpravi o novi in stari medicini. Brattijev sodobnik iz Kopra je bil fizik in zdravnik Santorio, sin furlanskega plemiča in koprske kneginje. Po začetnih šolah v Kopru in Benetkah je leta 1582 končal študij v Padovi, nato pa je zdravil na dvoru poljskega kralja, kjer je kapucin Valeriano Magni pol stoletja pozneje (1646) samostojno opravil Torricellijevemu podoben poskus v Varšavi. Razpoloženje na poljskem dvoru je bilo tako zelo naklonjeno vakuumskim poskusom že v času, ko je Santorio prvi stehtal zrak in tako dokazal zračni tlak. S tem je posredno potrdil možnost vakuuma, kar je pozneje ponovil Otto Guericke ob pomoči ljubljanskega kneza Janeza Vajkarda Turjaškega. Med letoma 1587 in 1599 je bi Santorio zdravnik v Karlovcu, ki so ga dogradili med letoma 1578 in 1583, oziroma na dvorih hrvaških grofov Krste, Juraja ali Nikole Zrinskega. Nato je zdravil v Benetkah kot član Galileijeve druščine. Med letoma 1611 in 1624 je Santorio v Padovi predaval medicino po dveh šestletnih pogodbah namesto tri leta starejšega Galileija, ki je odšel na medičejski dvor v Firence. Po upokojitvi (1624) je Santorio živel v Benetkah. V komentarju arabskega zdravnika Avicenne je takoj po začetku svojih padovskih predavanj prvi dodal skalo Galileijevemu termometru za medicinske meritve.21 Leta 1634 je izšel tretji ponatis Santorijeve medicinske knjige De Statica Medicina,,2^ ki jo je leta 1678 ponujal Mayr v Ljubljani.23 Z medicinsko statiko v obliki aforizmov je Santorio vpeljal raziskovanje metabolizma in druge poskuse v biološke vede. Santori je izumil tehtnico na stolu za merjenje lastne teže med jedjo in pitjem. Tako je dokazal velik delež izločanja skozi kožo. Meril je tlak in sestavil merilnik pulza z Galileijevim nihalom. Njegova razlaga metabolizma se pogosto omenja ob izumu krvnega obtoka sedemnajst let mlajšega Angleža Harveyja, ki je prav tako študiral v Padovi. Santorijeva zbrana dela (Opera omnia) so bila natisnjena posmrtno leta 1660.24 ■ajann nun iM^iJi^tni» frfd f iif)r iriPtT mrJrmif f Ti^ l^d tr Mi ^[(itfim auf, Bn& ni(K(ni crninSffiu 'HJ.ifliT; tajfi Bif Ä^iffif tllirj^tttu^irtilufiT^ ^>triififi iiriji jjgflr/ :lTutTT > myldif iiiub (T^jgt nut (>ri|fin ^dinn; nuji rttkh »mtudJtrttr Stit 4,idj ni(Mt Corfifn: fyit * ^ Ji qjjflHf,. rr.ipr dJ» ^fjp Ji;fä(ä(iiff(-ir& flfttJ ff It'flff"' PnTtß^rlvJrtilfSr fin (fbrriniflflbiiljt, %Jnniiidit (in^nrf^idiKlnt^cfq&t (m« {ijn^if / fo mtflfr^f^ii tB-ifliWitr mattdi. ßilnjrtjtnnnjr)|(ff((:(»fin[(!iji(fn ^rdVn.fgRfrMii ^hnpiiiftJpd Wirt m JrTgr4l(i(^f jnMi jcl.td ji (([^f aiHcJnlmi j Uf S vJunfn fpfj|jfK( tfutiB 1 ifl S. iIvrifBnilOjd^kfnlut tf^ffll uitCMn^ttffepfimBdtiBnifjnXiii'^Ki |r'fiiii1>dn «miRttm l^iEj ^lu^frf srjR ^iridij ifiH^ infti^ins «f i:^ --JDMitatfM K* WiiiKinrr 1 i" T 4 tf" 3(fii iiiü( nun e pfjmmtnjfjffl/ flrt ftirt OTjsa^tlftr ifcff (ilniini6 bKfrttllKi! ©lunttff TOflfl jfjinp / iH!0 MlJSSTE FR W jtUCK !>F:(f t EfifiM R If KP H.VlATION CRAi VERLASSEN LINCI WURDE AM HOFE kAlSEft BLJUULf H.JN PBW MrTAHBEITFR mo NACHFOLGER DE BRAHES. DIt EVÄNGEUSCME STIFTSSCHUIE WURDE CEStHLOSSFi>i UND IIK £|N KLOfitEF? PER KLARI SSi NM ET« UA^G EViANÖEL' Slika 13: Keplerjeva spominska plošča na stavbi Paradeishof številka 1 v Gradcu, kjer je poučeval (Foto: Bruno Besser, 2005) 36Belii, 1971, 30, 260-261. 37 Vidmar, 2000, 10, 24. 38 Kepler, 1984, 240, 242, XXIV. Kepler si je dopisoval tudi z Galileijem, čeprav ni soglašal z vsemi njegovimi opisi vakuuma. Kepler je v besedilo Misterija vstavil več geometrijskih slik. Orbite planetov je povezal s petimi tedaj znanimi pravilnimi liki. Kocko je postavil med Saturn in Jupiter, tetraeder pa med Jupiter in Mars. Še v Harmonices Mundi (1619) je Kepler uporabljal pravilne like za razmejitev orbit posameznih planetov, čeprav je medtem že ugotovil, da model ne more biti povsem točen. Ideja je bila povezana s Keplerjevimi razmišljanji o simetriji kristalov, objavljeni v praških opazovanjih prvih snežink na novo leto 1611. Razmišljanja o površinah in kristalnih oblikah je povezoval s kovinskimi spojinami samimi in tako snoval alkimijske povezave planetov in kovin, ki se še danes kažejo pri imenu Merkurja. V Keplerjevih mladih letih so za vekomaj prešli časi strpnosti do protestantskih veroizpovedi. Novi veter je napovedal nadvojvoda Ferdinand II., ki je 23. 9. 1598 zapovedal vsem protestantskim pastorjem in učiteljem, naj zapustijo Gradec v šestih dneh. Ukrep se je vsem prizadetim sprva zdel nemogoče oster. Dne PfrtJfflmnc tHiš^/ftArjoHTM COSMOCRA- cOH-r t'H C-N» MrtTC,« DE ADMJRABILl PROPORTIONE ORBIVM COELttriVM, CAVII-* cctlomm nurnčfi.inagnitudinU.moiuttm^uc pc-BZMüKsrnAmn, ^rn jH^fj^iR^fj: JOA7{J(ß KEFLEKO. rvlRTEM- ^fr^U», Iffißrimm Stjridfr^nJjid^' Quotldii morlor.fiKAtijiittrrif im^ei Dlymf! Wmnlmftiniiiiiinn* Jn«(iini>i»K ^ (iiHitnrtOl jnao; ^/JitttarmJitm NjtkMjtTlO tt.CtOl^Qtt tOACH/ilt t ff IT IC WKmtn4.tr- ^lKH,&^ltflJ1U^^ ifiit*n»m MaMf , ttttlimr^mi M«- itum*nn , iwriK^ AftuxMÖi. »ifismunik p, H IQQt Ai KtcudtbatGcornitt^G m ppf nba cl li u^, Slika 14: Naslovnica Keplerjevih Mysterium Cosmographicum iz leta 1596, ki ga je isti tübingenški tiskar Georg Gruppenbach izdal leto dni po Trubarjevem prevodu Hišne Postile. Ob delu sta se Trubar in Kepler pogosto srečavala Slika 15: Keplerjevo pismo iz Gradca 8. 12. 1598 učitelju Maestlinu v Tübingen s poročilom o bivanju v Petanjcih v 40. vrstici (Stuttgart, Wü'tenbe'ška deželna knjižnica, Cod. Math. Fol. 14a, listi 78-86) 28. 9. 1598 jim je ukazal, naj zapustijo Gradec do sončnega zahoda, štajersko in druge dežele notranje Avstrije pa v nekaj dneh pod grožnjo smrtne kazni. Čez mesec dni (29. 10. 1598) je enak ukrep doletel še ljubljanske pridigarje in predavatelje. Kepler se je s približno 40 drugimi učitelji in pastorji iz Gradca in Radgone napotil proti posesti Zrinjskih v Varaždinu. Nasilje so ublažili tako, da so jim za popotnico dali zadnjo plačo, pregnanci pa so se ustavili že v gradu na bližnjem posestvu grofa Nadasdyja v Petanjcih na cesarskem Ogrskem Prekmurskem, le nekaj kilometrov vzhodno od Radgone. Uporabljali so cerkev v bližnji Tišini. Bili so prvi protestanti v teh, danes slovenskih krajih. Ker niso poznali slovenskega jezika domačinov, so od njih težko nabavljali hrano, ki so jo zato dovažali kar iz Radgone. Sam Kepler se je zaradi dobrih odnosov z bavarskim katoliškim kanclerjem in graškimi jezuiti lahko že čez dober mesec vrnil v Gradec, medtem ko so drugi še naprej bivali v Prekmurju. Keplerju je še posebej pomagala njegova služba deželnega matematika, ki ni bila odvisna od političnih okoliščin, povezanih z vero, tako daje imel edini možnost za vrnitev po enem mesecu izgnanstva. Keplerjev "izlet" v Prekmurje je dodatno pripomogel k odmevnosti njegovih teorij vakuuma in kristalnih površin v naših krajih, kjer so številni petični bralci kupili njegova dela. Svoje ideje o površinah kristalov je objavil v Pragi neposredno po vrnitvi iz naših krajev, tako da jih je gotovo vsaj do neke mere zasnoval med Prekmurci. 8 SKLEP Posebne okoliščine so pred začetkom protirefor-macije v notranjeavstrijske prestolnice pripeljale sam cvet tübingenskih učenjakov: v Ljubljano Frischlina, v Celovec Megiserja in v Gradec Keplerja.39 Tübingen tako ni oskrboval Slovence le s slovenskimi Trubarjevimi protestantskimi tiski, temveč 9Röckelein, Bumiller, 1990, 107. tudi s plodnimi novimi idejami o vakuumu, kristalih in povr{inah. Oboje je obrodilo sadove v naslednjih generacijah, ko je ljubljanski knez Janez Vajkard Turja{ki, ki je v rani mladosti prestopil iz protestantske v katoli{ko vero, postal poglavitni Guericke-jev pomo~nik pri vakuumskih poskusih. Janezovi predniki so bili {irokogrudni podporniki Trubarja, ki je bil podložnik Janezovega deda, nekdanjega padovskega {tudenta barona Kri{tofa Turja{kega, stanovskega odposlanca na državnem zboru v Augsburgu leta 1582. 9 LITERATURA IN VIRI 9.1 Neobjavljeni viri in okrajšave AS - Arhiv Slovenije, Ljubljana. HHStA, FAA - Katalog ljubljanske turja{ke knežje knjižnice 1668/1672 (Haus-, Hof- und Staats-archiv, Dep. Fürstlich Auerspergsches Archiv, VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Laibach-Fürstenhof 1729-1895, Dunaj, Minoritenplatz 1). Maestlin, Michael. 1584. Iudica de opere astronomico D. Frischlini. Predano vojvodi v Tübingenu dne 18. 1. 1586 (Hauptstaatsarchiv Stuttgart, A 274 Bü 45 & Bü 46., fasc. 13, no. 30). Terpin, Filip. 1655. Index librorum et authorum bibliothecae Ober-burgensis excellentissimi et reverendissimi principis episcopi Labacensis conscriptus per reverendum dominum Philippum Terpin vicarium generalem anno 1655 (N[ALj, [kofijski arhiv (Ljubljana). Fascikel 96/14). 9.2 Literatura Aha~i~, Kozma. 2007. Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Ljubljana: ZRC SAZU. Belii, Ju.A. 1971. Jogann Kepler. Moskva: Nauka. Bratti, Ivan. 1590. Discorso della vecchia et nuova medicina, nel quale si ragiona delle cose ritrovate ä nostri secoli, & particolarmente dell'oro artificiale. Benetke: Nicolo Meietti. 2: 1592. Benetke: Paolo Meietti. Crombie, A.C. 1970. Da S. Agostino a Galileo. Milano: Feltrinelli. Csendes, Peter; Opll, Ferdinand. 2001. Wien. Wien: Böhlau. Dadic, Žarko. 1994. Hrvati i egzaktne znanosti u osvitu novovekovlja. Zagreb: SNL. Filipovic, Ivan; Rajhman, Jože. 1982. Vergerius (Vergerij, Vergerio) Peter Pavel ml. (geslo). SBL. 4: 407-409. Frischlin, Nikodem. Marec ali april 1573. Consideratio de nova stella, quae mense Novembri anno salutis MD LXXII in signo Cassiopeae populus septentrionalibus longe lateque apparuit. Tübingen: Gruppenbachius. 1-26. Privezano: Maestlin, Michael. 1573. Demon-stratio astronomica loci stellae nova, tum respectu centri mundi, tum respectu signiferi & aequnoctialis. 27-32. Privezano: Frischlin. 25. 12. 1572. pismo princu Friedericu von Württenbergu. Ponatis Maestlinovega dela: 1620. Tycho Brahe Astronomiae Instauratae. Pragae. Frischlin, Nikodem. 21. 2. 1586. De astronomicae artis, cum doctrina coelesti, et naturali philosophia, congruentia, ex optimis quibusque Graecis Latinisque scriptoribus, theologis, medicis, mathematicis, philosophis & poetis collecta: libri quinque. Passim insterta est huic operi solida divinationum astrologicarum confutatio, repetita ex optimis quibusq(ue) auctoribus, tam recentibus quam veteribus, quorum nomina post praefationem inuenies. Francoforti ad Moenum: Joannes Spieß. Ponatis: 1601. Francoforti: Wolffgang Richter, Joannes Spieß. Frischlin, Nikodem. 1598. Orationes insigniores... Francoforti ad Strassburg: Bernhard Jobin. Hvale (Qualle), Mathia. 1513. Habes hic amande lector textum parvali, quod adjunt phie (=philosophia) naturalis cum comentariis eru-dissimi viri magistri Mathi Qualle Carniolani, et College gymnasii Viennensis summa vigilantia e gravissimis authoribus decerptis, qui conducunt maxime, cim aliis, tum his, qui vie nominalium addicti proficiunt. Hagenau: Joannis Rynman/Henric Gran (NUK-R 4499, ekslibris Bibliot. Oberburgensi Episcopi Labacensi; 179 strani; 19 cm). Ponatis: 1517. Kepler, Johann. 1984. Le secret du monde. Pariz: Societe d'edition "Les belles lettres". Kidri~, France. 1925. Bonomo Peter (geslo). SBL. 1: 53-54. Kranjc-Vre~ko, Fanika. 2002. Splo{na prepisovalna na~ela. V: Zbrana dela Primoža Trubarja I. Ljubljana: Rokus. 542-568. Mayr, Janez Krstnik. 1678. Catalogus Librorum qui Nundinis Labacen-sibus Autumnalibus in Officina Libraria Joannis Baptistae Mayr. Venales proftant. Labaci: Mayr. Melanchthon, Philipus. 1560. Initia doctrinae physicae dictata in Acade-mia Viterbergensi. Leipzig: Rhambaw. Methuen, Charlotte. 1998. Kepler's Tübingen: Stimulus to a theological mathematics. Aldershot: Ashgate. Pintar, I. 1949. Najstarej{a od slovenskega avtorja priob~ena anatomska podoba. Zdravstveni vestnik. 53-56. Rajhman, Jože. 1982. Trubar (Truber) Primož (geslo). SBL. 4: 206-225. Rajhman, Jože. 1986. Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana: SAZU. Röckelein, Hedwig; Bumiller, Casimir. 1990. Nikodemus Frischlin: ein unruhig Poet Nikodemus Frischlin 1547-1590. Balingen: Veröffentlichungen des Stadtarchivs. Rupel, Mirko. 1966. Slovenski protestantski pisci. Ljubljana: Državna založba. Santorio, Santorio. 1614. De medicina statica. Benetke. 3. izdaja: 1634. Ars... de statica medicina et de responsione ad staticomasticem. Aphorismorum sectionibus septem comprehensa. Benetke: Marc'Antonio Brogiollo (12o, 125 mm x 66 mm). Ponatis: 1660. Opera omnia. Santorio, Santorio. 1625. Commentaria in primam seu primi libri Canonis Avicennae. Benetke. Simoniti, Primož. 1974. Med knjigami iz stare gornjegrajske knjižnice. Zbornik Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana: NUK. 17-48. Sodnik-Zupanec, Alma. 1975. Izbrane razprave. Ljubljana: Slovenska matica. Ur{i~, Milena. (1975). Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske. Ljubljana: SAZU. Valvasor, Janez Vajkard. 1689. Die Ehre deß Hertzogthums Crain. Laybach-Nürnberg: Wolfgang Moritz Endter. Ponatis: 1971. München: Trofenik. 1-4. Delni prevod: 1977. Ljubljana: Mladinska knjiga. Vidmar, Tadej. 2000. "Obena deshela, ne meistu ne gmaina, ne mogo pres shul" - Usoda protestantskih deželnih {ol v Ljubljani, Celovcu in Gradcu. [olska kronika. 9(33)/1: 9-27. Weichenhan, Michael. 2004. "Ergo perit coelum^": Die Supernova des Jahres 1572 und die überwendung der aristotelischen Kosmologie. Stuttgart: Franz Steiner. Kazalo imen manj znanih oseb Škof Albertus Mag nus (grof Bollstädt, * 1193 Lauingen na Bavarskem; t 15. 11. 1280 Köln) Edward Brown (* 1642; t 1708) Nikodem Frischlin (* 22. 9. 1547 Balingen; t 29. 11. 1590 Hohenurach na Württenber{kem) Matija Hvale (Qualle, * okoli 1470 Va~e pri Litiji; t po 1520) Klemen Kukec (Clemens Kukitz, * okoli 1500 Metlika; t 1541 Dunaj) Pavel Obersteiner (Steiner, * okoli 1480 Radovljica; t po 1544) William Ockham (* okoli 1280 Ockham; t 1349 München) Carl Peer (* 1697; t 1776) Bernhard Perger (* okoli 1640 Š~avnica v Slovenskih goricah (Stanz); t okoli 1502 Dunaj) Andrej Perlah (Perlach, Perlachius, * 1490 Sve~ina pri Mariboru; t 11/19. 6. 1551 Dunaj) Santorio Santorio (* 29. 3. 1561 Koper; t 22. 2. 1636 Benetke) Jurij Sladkonja (* 21. 3. 1456 Ljubljana; t 26. 4. 1522) Jakob Strauss (* 1533 Ljubljana; t 28. 6. 1590 Celje) Filip Terpin (Trpin, * 1603/5 Selca nad Škofjo Loko; t 23. 6. 1683 Šmartno pri Kranju) baron Kri{tof Turja{ki (* 27. 10. 1550 Turjak; t 14. 5. 1592 Ljubljana) baron Ivan Ungnad (* 1493; t 27. 12. 1564 Vinttfov) Anton Urbas (* 13. 9. 1822 Idrija; t 22. 9. 1899 Ljubljana) Juraj Zrinski (* 12. 4. 1549 Čakovec; t 4. 5. 1603)