' 1 t r n c i c iy it >y a 5 n ir s o n n d it ie NO. 38 Ameriška I a %Ti i ^ »i AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, May 1 3, 1 986 SlOV MORNING NEWSPAPER VOL. LXXXVIII Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - V nesreči v Černobilu umrlo doslej 8 oseb — Strokovnjaki skušajo zabetonirati jedrski reaktor — Stanje se normalizira MOSKVA, ZSSR — Včeraj je vlada ZSSR v posebnem sporočilu priznala, da je umrlo na posledicah nesreče v jedrski elektrarni v Černobilu še šest oseb, 35 drugih °seb pa se nahaja v zelo resnem stanju. Po uradnih sovjetskih virih je torej nesreča v ukrajinski elektrarni terjala 8 človeških žrtev, zahodni medicinski izvedenci pa menijo, da jih bo veliko več. Umrli bodo, pravijo, zaradi smrtonosnega radioaktivnega sevanja v prvih urah ali dnevih nesreče. Sovjetski predstavniki trdijo, da lokalni funkcionarji niso ustrezno ukrepali po nesreči. Tako je Valentin M. Falin, ki vodi tiskov-no agencijo Novosti, dejal, da sovjetski voditelj Mihail S. Gorbačov ni bil obveščen o ttbsegu nesreče kar za dva dni, čeprav je vedel, da je do neke nesreče prišlo. Zaradi počasnega reagiranja lokalnih oblasti torej ZSSR ni mogla hitreje obvestiti tuje države o uesreči. Vodilni sovjetski časopis Pravda je Poročal, da so že bili partijsko kaznovani trije lokalni funkcionarji v zvezi z evakuira-ujem delavcev iz černobilske elektrarne. Sovjetski tisk poudarja, da se stanje v °kolici Černobila normalizira. Strokovnjaki Sedaj skušajo zabetonirati poškodovan jedr-ski reaktor. Po tem bodo menda morali ča-atl dalj časa, da se reaktor ohladi, z betoni-ranjem pa bi preprečili nadaljnje radioaktiv-n° sevanje iz reaktorja. Zahodnoevropske države so ustavile po-ujke povrtnin, mlečnih izdelkov in mesa iz 0vJetske zveze in drugih vzhodnoevropskih °munističnih držav, med njimi tudi Jugo-av'je. Sovjetska vlada je protestirala zoper krep jn trcijiaj ^ nj nobene nevarnosti Sede radioaktivnosti. Do tega ukrepa je pri-s °> pravijo Sovjeti, zaradi histerične proti-SOvjetske propagande s strani neodgovornih zahodnih poročevalskih agencij. ^'bija izgnala 36 evropskih diplomatov — zadnjih tednih manj terorističnih dejanj TRIPOLI, Libija — Včeraj je libijska uda izgnala iz države 36 evropskih diplo-z jt0V' ^zrok temu je dejstvo, da je bilo v uph tednih po ameriškem bombnem na- u na Libijo iz raznih zahodnoevropskih dr*av iZc SQ zgnanih več libijskih diplomatov, ki "i osumljeni sodelovanja v terorističnih sk'hVn°Stih' Je bilo kar 19 italijan- državljanov, uslužbencev poslaništva, bon n'*'rn' ^est poklicnih diplomatov. Libijo o morali zapustiti tudi 4 diplomati ZRN, 2 Beigjj £ dijca, 2 Španca, Nizozemec, Francoz in fa^nec- ^se omenjene države so v zadnjem lib-V a*' 'zgnale libijske diplomate ali druge diili^6 dr2avUane. ZDA in Anglija nimajo bile0niatskih odnosov z Libijo, zato niso ja U?°^tevane v včerajšnjem ukrepu, Grči-udi ne, to radi naklonjenosti Libiji, ki jo JC Kazalr ................................. a socialistični predsednik vlade An- tajska pripravljena izsweliti v vesolje dva umetna sonda, ki sta last privatnih ameriških družb. Pogajanja o tem so menda v končni fazi. Do te nenavadne pogodbe je prišlo zaradi težav ameriške NASA ustanove. NASA je računala, da bo lahko v naslednjih letih izstrelila take sonde v vesolje iz vesoljskih plovil. Po eksploziji Challengerja 28. januarja letos z izgubo vseh 7 astronavtov je nemogoče pričakovati ponovne izstrelitve takih plovil vsaj dve leti. Ta mesec je pa eksplodirala raketa tipa Delta, na kateri je bil umetni sond. Drugih raket NASA nima, ameriška podjetja pa potrebujejo komunikacijske sonde. Evropska družba Arianespace tudi izstreljuje umetne sonde v vesolje, vendar ta ne more sprejeti novih naročil do leta 1989. Radi tega so se ameriška podjetja obrnila na Kitajce, ki menda imajo zanesljivo raketo tipa Long March 3. Kitajci so izrazili zanimanje, in tako je prišlo do pogajanj in tudi, kot kaže, sporazuma. ^ Papandreou. mer ^ Zadnj'b tednih ni bilo dosti novih pri-'n oK^ teror'zma zoper ameriške državljane Ue irii-*16 po svetu- C6*0 v arabskih državah Mo JUk temu> da so vse te izrazile podporo a^iu Kadafiju takoj bo bombnem naPudu ZDA. gajska pripravljena izstreliti v vesolje n\e,ne sonde, last privatnih ameriških niib — Edina možna alternativa je JEKING, Ki. — Uradni kitajski časopis Javil poročilo, v katerem trdi, da je Ki- V Izraelu zaskrbljenost zaradi novejših vojaških ukrepov v Siriji — Možnost novega spopada ni mogoče izključiti JERUZALEM, Izr. — V zadnjih mesecih so izraelski vojaški poveljniki z zaskrbljenostjo opazovali aktivnosti sirijskih vojaških enot v južnem Libanonu. Sirija gradijo velike bunkerje za topništvo in tankovske enote v krajih, ki niso daleč od izraelske meje. Zaenkrat ni v omenjenih zgradbah še nobenega orožja, vendar so Izraelci kljub temu budni. Bunkerji in drugi objekti so le 10 do 15 milj proč od izraelske meje. Nekateri v Izraelu in tudi v ameriških vladnih krogih so mnenja, da je sirijski voditelj Hafez al-Assad pripravljen zopet tvegati vojno z Izraelom. Drugi pa tega dvomijo, ker so prepričani, da mora al-Assad vedeti, da bi ga Izraelci po vsej verjetnosti zopet premagali. Najbolj zaskrbljeni v Izraelu zagovarjajo preventivni napad na Sirijo. Menijo, da bi Izrael ne smel čakati na sirijski napad, ampak Sirijce prehiteti, ko še niso pripravljeni za vojni spopad. Kratke vesti - Hampstead, N.C. — Gozdni požari v tej državi so zajeli več kot 75.000 akrov in še napredujejo kljub vsem prizadevanjem gasilcev. Evakuiranih je bilo 5.000 oseb, reševalci pa so zabeležili le en smrtni primer. V jugovzhodnih državah ZDA prevladuje zadnje mesece suša, ki je hudo prizadela lokalne farmarje. Vremenoslovci pravijo, da dežja tudi v naslednjih dneh ni pričakovati. New York, N.Y. — Včeraj je vrednost dolarja v primerjavi z japonskim jenom padla na najnižjo raven vse od druge svetovne vojne. Včeraj je dolar prinesel le 160 jenov, šele pretekli september je bil dolar vreden več kot 240 jenov. Vladni finančniki tako v Tokio kot v Washingtonu sedaj skušajo ustaviti padanje vrednosti dolarja na-pram jenu. New York, N.Y. — Včeraj je zvezni sodnik John F. Keenan odločil, da so pristojne za sojenje ameriškemu podjetju Union Carbide zaradi nesreče v Bhopalu, Indija, 1. 1984, v kateri je umrlo okrog 2.000 oseb, več deset tisoč pa bilo zdravstveno prizadetih, indijska in ne ameriška sodišča. Ta odločitev se ujema z željo Union Carbide, ne pa z željami ameriških odvetnikov, ki so hoteli, da bi o odškodnini žrtvam nesreče odločale ameriška sodišča. Jt^ Iz Clevelanda in okolice Včeraj se je začela 21. redna konvencija ADZ in sicer v Slovenskem domu na Denison Ave. Zbranih je skoraj 100 delegatov, konvencija poteka danes in najbrž tudi jutri. Na sliki so (z leve) gl. predsednik ADZ Stanley G. Ziherl, prvi podpreds. Anthony Satej, in Edmund J. Turk, bivši član glavnega odbora, kije včeraj predstavil župana Georgea V. Voinovicha ter nagovoril delegate. Vpisovanje v Slov. šolo— Slovenska šola pri Sv. Vidu sporoča, da bo vpisovanje v o-troški vrtec za prihodnje šolsko leto to soboto, 17. maja, ob 9. dop., in to nedeljo, 18. maja, takoj po sv. mašo ob 10.30, v šolskih prostorih. Ker je to vpisovanje zelo važno, prosijo starše, da vpišejo svoje med tem časom! Novi grobovi Matthew (Sam) Oberstar V ponedeljek, 12. maja, je v Cleveland Clinic bolnišnici po kratki bolezni umrl 72 let stari Matthew (Sam) Oberstar z E. 272 St., rojen v Clevelandu, vdovec po Rose, roj. Bruder, oče Patricie, stari oče Kimberley, brat Jennie Suvak (pok.), Alice Debeljak, Mary Orehovec, Frances Okorn, Josepha Strnada (pok.), Lillian Vidmar in Norberta Strnad, veteran druge svetovne vojne, v kateri je bil ranjen in tudi 3-krat odlikovan z bronasto medaljo, zaposlen pri US Steel 28 let, do svoje upokojitve 1. 1968, član veteranskih organizacij. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda v četrtek, 15. maja, v cerkev sv. Viljema dop. ob 9.30 in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, pop. od 3. do 5. in zv. od 7. do 9. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Holy Family Home. Mary Boltezar V petek, 9. maja, jč v Euclid General bolnišnici po kratki bolezni umrla 102 leti stara Mary Boltezar z E. 165 St., rojena Strnad v vasi Dobrepolje, od koder je prišla v ZDA 1. 1922, vdova po Antonu, mati Tonyja in Mary (pok.), 3-krat stara mati, 10-krat prastara mati, sestra Franka, Louisa, Antona, Vincenta in Stanleyja (vsi že pok.), članica ADZ št. 4 in SŽZ št. 41. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda danes dopoldne s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 9. in od tam na pokopališče Vernih duš. (Dalje na su. 6) Seja— Ta četrtek, 15. maja, ob 1.30 pop. bo redna seja Kluba upokojencev na St. Clairju. Seja bo v prizidku SND. Na sporedu bo film o raznih krajih, ki so na razpolago za izleti z avtobusom. Na voljo bodo tudi prijavnice za tkim. »Health Card«. Seja preložena— Podr. št. 25 SŽZ sporoča, da seje danes, 13. maja, ne bo. Prihodnji torek bodo pa članice počastile »Ženo leta« ob 1.30 pop. v Sterletovi restavraciji. Zahvala— Alojzij Gosar se zahvaljuje vsem, ki so se udeležili zahvalne sv. maše ob njegovi 90. letnici. Prisrčna hvala za darila in voščilne kartice; hvala tudi vsem, ki so ga obiskali na njegovem domu. Najbolj pa se zahvaljuje dobremu Bogu, da se mu je povrnilo zdravje. Praznovanje— To nedeljo bo podr. št. 41 SŽZ počastila svojo »Ženo leta« Cecilijo Wolf. Ob 10.30 dop. bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za go. Wolf ter za vse članice, ki so v vrstah SŽZ več kot 50 let. Ob 12.30 pop. bo kosilo v SDD na Waterloo Rd. Vstopnice so po $7.50 in jih lahko rezervirate, ako pokličete 261-8914 ali 268-0882. Letna seja— V petek, 16. maja, ob 7.30 zvečer bo v SDD na Waterloo Rd. letna seja Slovenskega doma za ostarele. Z registriranjem bodo začeli že ob 7. zv. Prodaja cvetja— P.T.U. odsek pri Mariji Vnebovzeti bo imel prodajo cvetja v petek, 16. maja, od 1. do 4. pop., v soboto, 17. maja, pa od 8. zj. do 12. opoldne. VREME Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 68° F. Pretežno oblačno jutri z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 72° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroti of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 38 Tuesday, May 13, 1986 »Volitve« v Jugoslaviji Je zanimiv in podučen svetovni pojav, da se skoraj vsi absolutizmi, despotizmi in diktature vseh vrst in oblik na desni in levi skrivajo za fasado demokracije. Zlasti velja to za vse komunistične diktature, kjer ima partija absolutno in edino besedo v vseh rečeh, od politike, prek gospodarstva in kulture, do vere. Bistvo in zunanji znak demokracije so volitve. In tako doživljamo burko »volitev« zdaj tu zdaj tam v raznih socialističnih ljudskih republikah širom sveta in se jim smejemo in iz njih norce delamo. V to kategorijo spadajo tudi volitve v naši mili stari domovini Sloveniji in Jugoslaviji, ki so se odigrale sredi meseca marca v letošnjem letu. Pripisujejo jim znatno pomen, češ, da so volivci v svobodni odločbi s svojimi glasovi potrdili mandate voditeljev režima in s tem na demokratični način odobrili njihovo vladanje. Ravno v poudarku demokratičnosti in svobode pa leži vsa goljufija in prevara. Samo malo analiziramo in preglejmo, pa bomo to resnico lahko našli! Voliti se pravi izbirati med različnimi programi in kandidati, in za izbrano glasovati. Slovenski izraz »volitve« ne zadene tako točno glavnega smisla besede kot ga ima srbo-hrvatska beseda »izbor«. Izbiraš pa lahko samo, če imaš več kot en sam program (po ameriško: platformo) in enega samega knadidata. Platformo sestavljajo vodstva strank in jo potrdijo ali spremenijo izvoljeni delegati na konvencijah. Če gre na volitve ena sama stranka (partija) s svojo platformo, druge stranke so prepovedane, ni kaj izbirati. To niso nikaki »izbori«, ampak diktat ene same politične skupine. Kandidate v resničnih izborih navadno izbirajo na primarnih volitvah, ko pripadniki iste politične skupine na lokalnih volitvah med seboj tekmujejo, kdo bo dobil največ glasov. Kandidatov iste stranke za kako javno mesto je torej več in volivec izbira. Kdor je izvoljen, se potem pomeri z izvoljenim kandidatom druge stranke (ali kandidati več strank), izmed katerih volivec svobodno izbira s pogledom na platformo stranke in osebnost ter kvalifikacijo kandidata. Vsega tega pri enostrankarskem sistemu raznih diktatur, vključno komunistično, ne najdemo. Platforma je v naši domovini samo ena, marksistična, vse druge so prepovedane; kandidate za visoka in najvišja mesta izbira in določi partija, v nobenem primeru ni dana širokim ljudskim množicam možnost, da bi z zgoraj opisanim postopkom soodločali, kdo naj jim vlada in na kakšnih programskih smernicah naj jim vlada. To bi bila prava demokracija ali ljudovlada, drugo je prevara avtoritarnih režimov, kakršen je v Jugoslaviji. Ni zatorej nič čudnega in izrednega, da so v naši domovini po časopisih in revijah brili norce — kolikor jim je cenzura, trenutno dokaj mila, dovoljevala — iz predstoječih volitev in se jim posmehovali. Tako smo brali, da je ljubljanska revija Teleks bila razpisala dialog o volitvah in dobila zanimive, dokaj zafrkljive odgovore. Znani partizanski veljak in sedaj bojevit oporečnik je npr. zapisal, da je moral svoj čas obiskati zelo vodilnega tovariša, pa mu ni uspelo ga srečati. Na vprašanje, zakaj ga ne more videti, mu je šef njihovega V SPOMIN G. JOŽEFU GODINI CLEVELAND, O. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu se bo spomnila ppkoj^ega duhovnika Jožefa (jjpdina s sveto mašo, v nedeljo, 18. maja, ob 10.30 dop. G. Godina je od leta 1960 -1964 vodil slovensko šolo pri Mariji Vnebovzeti. Mnogi se še spominjamo tistih časov, kako se je zavzel za napredek šole, organiziral vsakoletne šolske izlete, in kako lepe programe je izdelal za Miklavža in za materinske proslave. Ko je g. Godina leta 1948 prišel v Cleveland k sv. Vidu, je kmalu začel s slovensko šolo v Slovenski pisarni in jo vodil do leta 1952, ko ga je škof zaradi znanja madžarskega jezika poslal na madžarsko faro sv. Marjete. Leta 1964 je odšel v Marquette, kjer je pomagal pri Baragovi zadevi in zbiral gradivo za Baragov proces. Od leta 1969 pa do svoje smrti 16. februarja 1986 je živel kot hišni dušni pastir pri šolskih sestrah v Pliberku na Koroškem in tudi pomagal na slovenskih župnijah. Pokopan je na pliberškem pokopališču. Pogrebno mašo je opravil ljubljanski pomožni škof Stanislav Lenič ob navzočnosti 33 duhovnikov. G. Godina se je rodil 12. marca 1898 v župniji Črensov-ci v Prekmurju. Med prvo svetovno vojno je moral k vojakom, kjer se je povzpel do čina podporočnika. Imel je tudi g. Jožef Godina veliko zaslug, da se je po vojni Prekmurje priključilo Sloveniji. Po dovršeni maturi je stopil v Misijonsko družbo lazaristov. Leta 1925 ga je škof Jeglič posvetil za duhovnika. Nato je do leta 1938 bil odgovoren za misijonsko tiskarno v Grobljah, skrbel je za izdajanje Katoliških misijonov. Misijonskega koledarja in druge nabožne literature. Od leta 1938-1941 je bil kaplan na Jesenicah. Med drugo svetovno vojno je bival nekaj časa v Ljubljani, nato pa v Rimu, odkoder je leta 1948 imigriral v Ameriko in prišel v Cleveland k sv. Vidu. Pridružimo se Slovenski šoli pri Mariji Vnebovzeti v nedeljo, 18. maja, in skupno prosimo Boga, naj obilo poplača g. Godini vsa njegova dobra dela! Rudi Knez Mimogrede iz Milwaukeeja MILWAUKEE, Wis. - Najstarejše slovensko ime za spomladanski maj je vigred, kar lahko primerjamo z zelenjem, kar leze ven, kar je zunaj cvetočega. Naše pesnike navdihuje v maju vse, kar zeleni in cvete: drevesa, travniki, vrtovi, in ljubezen. Povsod je toliko cvetja in zelenja, da se še tako razvajeno oko ne more načuditi tej spomladanski lepoti. Naši ljudje so temu mesecu upravičeno dali poleg malega travna še več drugih imen: majnik, cvetnik, rožni cvet, rožni mesec. Ker so v maju prvič po dolgi zimi spet gnali živino na pašo, so ga imenovali tudi mesec paše. V splošnem vremenski pregovori trdijo, če je velikega travna hlad, tedaj bo lepa zelenjad, dobro se pridela vino, polne žitarice z novino. — Ako na prvega maja dežuje, dobro letino oznanjuje. — Če na Florjana dan (4. maja) dež gre, ga vse leto manjka. — Majnika dosti dežja, obeta v jeseni dosti vsega. — Velikega travna če pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli. — Veliki traven moker, rožnik pa mlačen — kmet bo to leto žejen in lačen. Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. — Slana v začetku maja, zoriti sadja jako nagaja. — Če maj se z vročino začenja, mraz še po Urbanu 25. maja) rad ne jenja. — Na Urbana sonce gorko, obilno bo vina, ki bo sladko; če pa je ta dan pri rosi, trta le cviček rodi. — Če se Urbanu zahoče sonce, bo tudi poletje suho in vroče. Mesec maj s polnimi rokami siplje srečo in blagoslov, ljubezen in dobro razpoloženje. Naj bo s srečo in blagoslovom naklonjen vsem, ki imajo v (Dalje na str. 3) kabineta (tovariš je moral biti zelo visoka živina!) odgovoril: »Tovariš je zaposlen do konca meseca. Kmalu bodo volitve, dela skupščino.« Drug udeleženec dialoga sprašuje: »Mar kdo dvomi, da bo France Popit predsednik predsedstva (republike), Milan Kučan predsednik slovenske partije, Dušan Šinigoj predsednik slovenske vlade?« Nato pa filozofira in ugotavlja, da je treba politiku v Jugoslaviji samo priti v orbit (vesolje), potem pa se suče tam do upokojitve, ker do tja ne seže vpliv smrtnikov. Letos so liste slamnatih kandidatov dale slutiti, da bodo letošnje volitve še bolj čiste in zanesljive kot doslej. Spet drug dopisnik trdi, da ves propagandni aparat prikazuje volitve kot nekakšen zgodovinski rekord demokracije, on pa da nima prav nobenega občutka, da kakor koli lahko vpliva na to, kdo bo predsednik vlade ali predsednik SZDL ali (dalje na str. 4) V blag spomin — Jožetu Škorjancu GILBERT, Minn. - Vse pogosteje se poslavljajo naši pri.)3' telji iz naše Gilbertske skupnosti, iz našega društva ZSPB, Gilbert. Bela smrt ne izbira, ko redči vrste nekdanjih naših borcev. Tako je jeknila žalostna vest med nami: Jožeta m več! Dne 18. aprila 1986 seje Jože Škorjance poslovil o nas, v 72. letu starosti. Rou> se je bil 13. marca 1914 v Križevcu pri Ljutomeru, Sloveni ja, sredi vinskih goric, vese i ljudi, in dobrega vina. Jože je po hudi, neozdrav Ijivi bolezni končno podlegel: prestal je bil več operacij v upanju, da se mu reši živ'Je nje. Izdihnil je v Fitzgera bolnišnici v Evelethu. Pogreb je bil v ponedeljek. 21. aprila. Pogrebno sv. ma o ob 10. uri dopoldne je opravl naš župnik, g. Franc Perkovič, ob asistenci Jožetovih dolg0 letnih prijateljev, župnik0 Jožeta Vogrin, Karla nik, Janeza Šuštaršič in u dolfa Faith. Med sv. mašo m je pel cerkveni zbor, saj je ^ Jože tudi cerkveni pevec. govor med sv. mašo Jožetu slovo, o njegovih vrlinah > njegovem življenju, je župnik g. Janez Šuštarsi^-tako v slovenskem kot ang e kem jeziku. Kako je bil pokojni j0^ znan in spoštovan povso > pokazala ogromna u<*e!f. 0 pogreba. Jožetovi prijatelji prišli od blizu in daleč. Za Jožetom žalujejo Milka, sinovje Jože, Mar-ian Janez, ter hčerki Milk3 Marija. Vsi so dobro vzgoje vsak že na svojem. Posebej bi pa rad olTien|’i|,j to, da je bil Jože med začetn^ oziroma soustanovitelji 0 ^ borčevske organizacije na Gilbertu. Od takra1 Pr. £ kar ustanovljene bor organizacije, po g-Škulju, je Jože prejel Prva 0 vodila - in o se naj organizaciji prm j v obliki podružnica, kot ^ Škuljeva organizacija je bila ugodno sprejeta ^ nami tu na Gilbertu, 1 danes obstoja. Škerjančeva 8ost°!ljprta hiša! Kdo je ne pozna. ^ je bila potniku, če je ^e. potu iz juga naše obširne le v Kanado, ali 0*3ratn? j0> ki ' »greh« je napravil vsa b’nj|i | se ni ustavil pri gosto ^ Škerjančevih, ki so ve je bilo potrebno za potnika tako za telo ko Res, obisk pri Škorjance ^ bil vedno prijeten in se zabil. dje Zato so tudi Čč. ^°s j0že-prihiteli od tako da\eč ^ ,0. tovo zadnjo pot, da se P° vijo, za njega molijo, mašujejo za njegovo 1 f Ti b° 00 Jože! Bog naj v ai' plačnik! Počivaj v miru riški zemljici! Gilbert Za borce ZSPt» Andrej T« Ameriška Domov"1*1 je Vaš Hst’ Mimogrede iz Milwaukeeja (nadaljevanje z 2. str.) tem mesecu godove in rojstne dneve. In vedite, da je Ivan Cankar dejal: »Srce ima svoj Poseben katekizem; kar je v šoli in v cerkvi smrten greh, je v srcu vesela prigoda; toda smrtnih grehov, ki jih verno Opisuje srce, ni v šolskem katekizmu!« Miltvauški Triglavski kotiček Spomlad je naklonjena mladosti in ljubezni. Radi te spo-adadanske naklonjenosti se ttdadi in stari ženijo in možijo. o tako se tudi pri društvu Tri-®av ljubijo in stopajo v zakonski stan. V soboto, 8. marca 1986, j*3 si precj oltarjem v cerkvi pother of Good Counsel ob-Jubila večno zakonsko zvesto-0 g. in ge_ Kari Dovnikova erka Elizabeth in James otdon. Veselo svatovanje se Je Vršilo v znani milvvauški restavraciji Manning’s. "V soboto, 5. aprila, pa ta se v cerkvi St. Matthias y točila sin delavnega Trigla-aija Janez Limonija Anthony jubeznivo hčerko Arturo ^mondini, Joanne. Poročno avJ? se je vršilo v Ramada Inn Sands. f, P v Petek, 25. api f , avni Triglavan Ralp Pred oltarjem sv. ^ngelista pri por ur1edu* izročil svojo e en izvoljencu njeneg oh°ZU ('ra'8 Frohnu. P r rfde je opravil rev. d v R Na SVatbi’ ki se j' e, Carpet hotelu, je QOValo prijetno razpolo ^ruŠtvo Triglav priredi tve ma-ia P0P°ldne svojo druš-fast° mater'nsko proslavo v •nat t*ru^Ven'm mamicam in eram s kratkim sporedom. Profi?rU^tVO Triglav skupno s redi * 0ltlunistidnimi borci prided' p3 ^Porn'nski dan, v po-skemJelC’ 26‘ maja> v Triglav-nlan f.Parku vsakoletno žalno 'd Čl' e?tacij° za umrlimi člani sp0 a.n'Carn>> posebno pa še v s,ic 'n Padlih protikomuni-v0: !. l)0rcev v drugi svetovni jj * 'n komunistični revoluci-ob j ^'nska žalna maša bo sp0r ' Ur' dopoldne s kratkim jatep ,0ni- ^ledi kosilo in pri-vabi|S ! razgovor. Prijateljsko jeni in na svidenje! Podpredsednik društva Triglav John Bambič ml. in njegova žena Elizbelle rojena Kralj, voditeljica triglavske plesne skupine, sta pretekli mesec, v četrtek, 10. aprila, v dobro zasedni Pittmanovi dvorani na Alverno Collegu priredila samostojni recitacij-ski in baletni večer »Escapades of Kurent«. Ker sva bila v teh dneh z ženo na potovanju, poročam o predstavi samo na podlagi tega, kar sem bral v mihvauš-kem Journalu v oceni kritika Tom Strinia, in tega, kar so mi povedali in ocenili naši ljudje. V svojem članku je Strini zelo pohvalil plesni nastop koreografinje Izabelle Kralj in vse ameriške poklicne pevce in pevke ter plesalce. V ostalem delu njegovega poročila o tej Kurentovi predstavi pa je bil Strinia malce nerazumljiv in nesiguren, kot so bili nesigurni naši rojaki in rojakinje, ki so trdili, da v domačem kraju niso nikdar videli ali slišali o tem Kurentu. Resnici na ljubo je bilo pustno Kurentovanje znano samo okrog Ptuja na Dravskem polju. Zadnja leta pa so Ptujčani radi dobronosečega turizma, Kurentovanje zelo razširili in modernizirali; tako torej, kot ga je voditeljica Izabelle Kralj modernizirala in je Kurenta prikazala z ameriškimi očmi v pesmi in plesu. Povedali so mi tudi, da te vrste plesne umetnosti pri večini naših ljudi še ne vžge tistega odkritega navdušenja, kot ga vžge pri poslušanju na koncertih slovenskih pesmi in pri narodnih plesih v slovenskih narodnih nošah. Po končani, kratki enodejanki, so imeli naši rojaki in rojakinje ob prigrizku in kozarcu vina prijateljski razgovor. Dejali so, da je bil lep ameriško-slovenski večer. Slovenian Arts Council Po zaslugi bogate slovenske rojakinje Mary Ermenc, ki finančno podpira slovensko kulturno sodelovanje s univerzo Wisconsin-Milwaukee, so takšno sodelovanje precej razširili. Predstavnik UMW Robert Hickok je z veseljem odobril slovensko kulturno so- i _____Jj! zanesljivost in stvarnost cen Pri “kupovanju” ali prodaji Našega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS Clair Ave. tel. 881-2388 delovanje na tej univerzi. Poleg njega so v odboru še sledeči: Leo Muškatevc, John Bambič, Izabelle Bambič-Kfalj (urednica »Sloveni&tf^lAPf^ Program Newsletter«), Maty Bregant, Pauline Bruss, Christina Carrol, Patricia Gorenc, Dolores Ivanchich, Vlado Kralj, George Lipovšek, Jackie Nimmer, Mary Tesov-nik, Karel Dovnik, Gerald McKenna, William Roselle, Tony Verbick, Sylvia Murn in Adam Johnson. Namen te kulturne organizacije je širiti in ljubiti slovenski jezik, širiti slovensko kulturno zavest, prirejati različne kulturne prireditve, in nabirati denarne prostovoljne prispevke. Dragi kulturniki, želimo vam vsem vso srečo in veliko uspeha! »Newsletter« je tiskan na krasnem papirju, na čelu ima slovensko zastavo, gradivo pa je zanimivo. Ker pa ima »Slovenian Arts Council« v svojih pravilih napisano med drugim tudi: »...širiti in ljubiti slovenski jezik«, zato bi bilo lepo in pravilno, da bi v prihodnjih izdajah »Newsletter« bralci lahko brali tudi nekatere članke v slovenskem jeziku. Želja je, mislim, upravičena. Brez zamere! V četrtek, 25. aprila, sva bila z ženo v P.A.C. operni dvorani, ko je Florentine operna družba uprizorila znano Verdijevo delo Rigoleto. Po zaslugi odlične režiserke Anne Ewers in dirigenta N. Rescigna ter izvrstnih solistov in opernega zbora, je bila predstava prvovrstno izvedena in žela v nabito polni dvorani val odobravanja. Meni je opera Rigoleto še posebno pri srcu. To je bila prva operna predstava v mojem mladostnem življenju, katero sem gledal in poslušal, pa nič razumel. Toda Verdijeva glasba me je takrat osvojila in jo uživam še danes. V mojem nadaljnjem življenju sem imel priliko večkrat poslušati opero Rigoleto na raznih večjih in manjših odrih s prvovrstnimi pevci in pevkami in tudi s krasnimi scenami. Zato smelo trdim, da je bila odrska scenarija te opere na ljubljanskem opernem odru umetniško dovršena, posebno v zadnjem dejanju v sceni, ko Sparafucile v viharni noči med bliskom in grmenjem zabode Gildo in ko njen oče Rigoleto v obupu spozna, da nad njim visi Monteronovo prekletstvo. Takrat v mladih letih mi je ta scena vtisnila veliko strahu, katero še danes nosim čvrsto v spominu. Ljubljanska opera je imela po prvi svetovni vojni v svoji sredi odlične režiserje, scenografe, pevce in pevke. Vojvodo Mantovanskega so npr. takrat peli češki tenorist Drvota, pa še Sowilski, Polde Kovač, Banovec in Rijavec. Naslovno vlogo Rigoleta so beli baritoni Popov, Balaban, Ob krsti Mirka Javornika Ker hočemo ohraniti spomin na našo Slovenijo živ in dejaven, zato dostikrat v zmoti mislimo, da bi morali večno živeti. Ob današnjem slovesu lahko vprašamo: Komu zvonijo zvonovi? Ne vprašujmo pa: Zakaj pozvanjajo zvonovi? — Danes bomo pokopali Mirka Javornika, to pa je vrnitev v zemljo, ki je po ameriškem izročilu in po sestavi dežele pravtako naša — to je slovenska zemlja. Ne bomo pa pozvanjali slovenskemu izročilu v svetu, ko nas je vedno manj, ampak bomo prav zato s še večjo predanostjo prenašali vero v Slovenijo oživljeno na nove rodove in v nove čase — v tem meddobju. Mi namreč verujemo v modrost, ki nas uči, da ni le vstajenja po trpljenju, marveč da je trpljenje vstajenju potrebno. Trpljenje nas namreč očiščuje, da zmoremo prav razumeti, prav soditi in prav odpustiti. Slovenija ni izgubila le neizprosnega borivca za čistost materinščine, ampak tudi kladivarja blestečega izraza in sloga. Mirko je začel pisati pred več kot pol stoletja. Z bistrim očesom je prelistal svet in postavil slovensko književnost na svetovno raven tistega časa. Tudi drugi so listali po svetu, mnogi pa so izgubili vezi na rčdino, na njeno celotnost, predvsem pa so izgubili vero vanjo. Mirko je ohranil vezi nepretrgane in vero v Slovenijo neskaljeno. Bil je med prvimi, ki je povedal, da je nasilje bistveni sestavni del tuje učenosti, ki je ranila v srce Zapadno omiko in pahnila narode v duhovno zmedo in bedo. Spoznala sva se v študentovskih letih, preživela slovensko žalost ob koncu druge svetovne vojne, pomagala oživljeni Sloveniji v povojnem Trstu in ostala prijatelja v Novem svetu. Pogrešal bom razgovore z njim, saj je bil po znanju in zanimanju širok kot malokdo. V imenu Lige slovenskih Amerikancev in v imenu Svčta slovanskih dediščin se poslavljam v mislih na nepozabna predavanja o naši materinščini in na predstavitve Slovenije nam sorodnim skupnostim izročila. Simon Kregar V maju teta 1986, Washington, D.C. Jugoslovanski poskusi pritiskov na zdomske delavce (Frankfurter Allgemeine Zeitung) (Slovenski prevod iz Naše luči) V ZR Nemčiji živi 600 tisoč Jugoslovanov, kar je druga največja skupina tujcev, takoj za Turki. Domov pošljejo na leto 1,5 milijarde mark. Trenutno prihaja 2,5 milijonov nemških turistov v Jugoslavijo, pri čemer pustijo tam okrog 1,2 milijarde mark. Glede nemško-jugoslovan-skih odnosov pa bi bilo treba omeniti nekaj »odprtih« vprašanj. Gre za poskuse delovanja jugoslovanskega policijskega aparata na zahodno-nemških tleh, s čimer so prizadeti ne le tu živeči jugoslovanski občani, marveč tudi nemške oblasti. Zahodna Nemčija meni, da je treba imeti - v soglasju z njenim demokratskim pravnim redom — zasebne in javne iz- I. I. Levar in Primožič, žensko vlogo Gilda pa sopranistke Le-wandowska, Lovšetova, Ribičeva in Popovičeva. Razbojnika Sparafucila so peli basisti Zathey, Križaj, Rumpel in Be-teto, Maddaleno so pele mezzosopranistke Thiery, Kavčni-kova, Medvedova, Španova in Golobova. Med dirigenti takratnega opernega orkestra so bili Rukavina, S. Hubad st., Ba-latka, Neffat, Štritof idr. Ljubljanska opera je bila takrat na zelo visoki umetniški ravni. Bog ve, kakšno je stanje danes v ljubljanski operni dejavnosti? A.G. jave kogarkoli, izrečene ali natiskane, tako dolgo za nedotakljive, dokler to niso proti-postavna dejavnost proti jugoslovanski državi, in sicer po pojmovanju nemškega pravnega reda. To velja ne le za delovanje emigrantov, marveč tudi za delovanje jugoslovanskih in drugih občanov v ZR Nemčiji sploh. V demokratični Zahodni Nemčiji ne obstajajo vse od propada nacistične diktature več »besedni delikti«, kot jih pozna npr. jugoslovanski kazenski red — in tega jugoslovanska stran še vedno ne razume. Še manj pa se more Zahodna Nemčija za vedno sprijazniti s tem, da poskuša jugoslovanska policija za vsem delovanjem in celb zasebnim življenjem v Nemčiji živečih jugoslovanskih občanov načrtno vohljati in ga nadzirati. Vse dejavnosti, ki se njenemu nadzoru izmaknejo, so že vnaprej označene za »protijugoslovanske« in »sovražne«. Jugoslovani, ki skušajo delovati zunaj njenega nadzora, so ob vrnitvi v Jugoslavijo soočeni s težavami. Že nekaj časa v Jugoslaviji, predvsem v Bosni in tudi na Hrvaškem, hujskajo občane proti hrvaškim duhovnikom, ki delujejo v Nemčiji. Jugoslovanski klubi v Nemčiji so se razvili v središča jugoslovanske informacijske dejavnosti. Naj bi se vprihod-nje nemška policija zanje zani-(dalje na str. 4) Pred 150 leti: objava brižinskih spomenikov v Kopitarjevi knjigi Glagolita Clozianus Zgodovinska dejstva potrjujejo, da je večina Slovencev v srednjem veku živela v razmerah, ki so onemogočale sleherni razvoj književnosti v narodnem jeziku. V tem obdobju smo bili pravzaprav še brez svojega izobraženstva in plemstva. Sprva je bil poglavitni jezika vladajočih krogov latinščina, ki jo je pozneje izpodrinila nemščina. Na Slovenskem se je namreč vgnezdila nemška posvetna in cerkvena gospoda, ki je pripeljala s seboj tudi svoje podložnike, kajpak Nemce po rodu. »Ker na Slovenskem v 10. stoletju še ni bilo samostanov, v katerih bi utegnili nastati zarodki slovenske književnosti, sklepamo, da je prve slovenske jezikovne zapiske za cerkveno rabo porodila naključna potreba.« (S. Janež-M. Ravbar: Pregled slovenske književnosti, 1971). Prvi tak pomemben jezikovni spomenik so brižinski spomeniki, poimenovani po starodavni škofiji, ki je imela sedež v mestu Freisingen na Zg. Bavarskem ob reki Isari. Pod to škofijo so spadali Slovenci okoli današnjega Spittala in ob Vrbskem jezeru, kakor tudi z območja Škofje Loke. Dva duhovnika, njuni imeni se nista ohranili, sta spomenike, imenovane tudi freisinške, okoli leta 1000 vpisala v homi-liarično-liturgični rokopis frei-sinškega škofa. Sodeč po Janeževih in Ravbarjevih zapisih, so bili spomeniki pisani v tako imenovani starovisoko-nemški pisavi, v knjižni minu-skuli, ki sojo uporabljali od 9. stoletja naprej v Srednji in'Zahodni Evropi za pisanje latinščine (bavarska karolinška minuskula). Prvi spomeniki našega pismenstva, ki sta jih znanstveno razložila Fran Ramovš in Milko Kos že pred pol stoletja v knjigi Brižinski spomeniki, so prepis starejšega, neohranje-nega besedila in obsegajo tri zapiske. Ramovš in Kos odstrla pogled Kdaj so nastali, ni natanko znano; vemo samo to, da so bili vsi trije vpisani v zbornik po letu 972, najpozneje pa pred letom 1039. Prvi zapisek vsebuje obrazec splošne spovedi, ki so jo verniki molili po pridigi, drugi kratko pridigo o grehu in pokori ter opomin k spovedi, tretji pa spovedno molitev. Drugi in tretji zapisek tvorita po vsebini eno celoto. Spomenike so našli leta 1803, ko so zbornik freisinške-ga škofa prenesli iz Freisinge-na v miinchensko državno knjižnico. Tako sedaj v bavarski prestolnici hranijo pergamentni rokopisni zbornik, v katerem so tudi listi s tremi slovenskimi besedili. Prezreti ne gre, da so brižinski spomeniki ne le najstarejši slovenksi, marveč tudi slovanski spomenik pismenstva. V letu slovenske kulture je naša širša javnost ob pomenu Trubarjeve obletnice morda nehote prezrla še en pomemben jubilej: pred 150 leti (1836), je brižinske spomenike izdal znameniti slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar v dragoceni knjigi Glagolita Clozianus! Brez narečnih posebnosti Jezik brižinskih spomenikov je lepa in čista slovenščina iz 10. stoletja, še brez narečnih posebnosti; po njeni izrazni moči jo lahko primerjamo z bogatim starocerkvenoslovan-skim jezikom. V spomenikih se izraža srednjeveški liturgični slog; značilno zanj je, da postavlja pridevnik pred samostalnik, da pozna stopnjevanje, mnogovezje itd. Na drugi strani vsebuje jezik brižinskih spomenikov v gla-goslovju in oblikoslovju še značilna znamenja stare slo-, venščine. Predvsem so pomembni zategadelj, ker so eden najstarejših slovanskih zapiskov in ker z njihovo pomočjo lahko strokovnjaki raziskujejo stanje slovenskega jezika v 10. stoletju. Iz poznejših dob so ohranjeni še nekateri zapiski mlajšega izvora, med njimi rateški ali celovški rokopis, stiški rokopis, poimenovan po njegovem avtorju-cistercijanu iz samostana Stična na Dolenjskem, in drugi, ki jih že dolgo poznamo. Pred leti so v Vidmu (Udine) našli nov zapis slovenske besede v gotici, ki je bil leta 1975 prvič objavljen in popisan. Gre za starogorski zapis, poimenovan po Stari gori nad Čedadom, starodavni božji poti Beneških Slovencev, obsega pa tri kratke molitvene obrazce. Nastal naj bi v letih 1492-1498, ko je na Stari gori služboval vikar Lavrencij iz Mirnika pri Gorici, ki je v knjigi cerkvene bratovščine vpisal tudi te tri slovenske molitve. Duhovnik in politika Ameriški redovnik John Beno se je odpovedal politični karieri. Ne namerava več kandidirati za senatorja zvezne države Colorado. To službo je opravljal od leta 1978. Takrat se je za politično dejavnost odločil po dogovoru s svojim škofom, saj tedaj še niso veljali predpisi Zakonika cerkvenega prava o politični dejavnosti duhovnikov. Krajevni škof, Arthur Tafoya, je z odločitvijo redovnika John Beno zelo zadovoljen. Verske oddaje v ZDA Ben Armstrong, upravnik ameriškega združenja verskih elektronskih sredstev družbenega obveščanja je na Pritiski na zdomske delavce... (Nadaljevanje s str. 3) mala močneje kot doslej. Jugoslovanski občani, ki se nahajajo v Nemčiji, imajo pravico, da jih država gostiteljica ščiti. Poleg tega ne more biti Nemčiji vseeno, kakšne informacije zbirajo tuje države prek svojih občanov na njenih tleh. Jugoslovanske zdomske delavce, ki se vrnejo domov, jugoslovanska milica, spet predvsem v Bosni, pogosto surovo izprašuje o ostalih Jugoslovanih in njihovih stikih z njimi, pa tudi o tem, kdo odloča po nemških podjetjih ali uradih, kaj misli ta ali oni nemški šef, s kom se druži itd. Res ni čisto jasno, zakaj se Jugoslavija zanima za takšne informacije. Zbudi se tudi vprašanje, kam te informacije gredo. Vse to tudi spada k nemško-jugoslovanskim odnosom. Če je šlo za njihove koristi, niso bili Jugoslovani nikoli premalo rahločutni. Nemčija ima razloge, da za svoje koristi v teh stvareh malo bolj poskrbi. (Konec) Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT- LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 »Volitve v Jugoslaviji« (Nadaljevanje s str. 2) kak drug visok funkcionar. Kadrovska politika dviga na površje sivo množico nesposobnežev in oportunistov, ki bodo nenačelno poslušni peščici tistih poklicnih in dosmrtnih funkcionarjev, ki predstavljajo oblast v imenu ljudstva. Četrti dialogar je pisal v Teleksu, da je treba trdo držati, če imaš kaj v svojih rokah. Trdo držanje je naloga oblasti, izpolnjevanje obveznosti pa je naloga ljudstva. Ljudstvo naj dela, vladali, trdo držali in vselej dosegli, kar bomo hoteli, bomo pa mi — oblast. Naj bo tega zabavljanja dovolj! Volitve so pokazale, da itak nič ne pomenijo. Ljudstva, zlasti v Sloveniji, seje prijela neka apatija, otopelost in brezbrižnost do javnih vprašanj, ker čutijo, da z volitvami ni mogoče ničesar doseči, druge poti, razen nasilja, pa ni. Narod je v slepi ulici. Kako ga speljati ven iz te ulice, na to mislimo in delajmo, kolikor kdo more. »Volitve« v Sloveniji in ostali Jugoslaviji so pa spet bile burkasta farsa na račun resnične demokracije. L. P. letni konferenci v Washingtonu, D.C., izjavil, da je v zadnjih 20 letih opaziti znaten napredek na tem področju in da ta sredstva igrajo pomembno vlogo v ameriškem javnem življenju. Vsak teden ZDA ustanovijo novo krščansko radijsko postajo, vsak mesec pa novo televizijsko postajo. Od več kot deset tisoč radijskih postaj jih 1100 oddaja verske oddaje. Takšne oddaje pa pripravlja in ljudem posreduje tudi nad 200 televizijskih postaj. Štirideset odstotkov ameriških družin vsak mesec vsaj enkrat gleda versko oddajo. MALI OGLASI FOR SALE — EUCLID 4 bdrms. Screened porch. 2 full baths. 2 car garage. Lge lot. Near shopping and transportation. 943-4336. (38-41) DELAVCE IŠČEJO Delavce rabimo za barvanje hiš. Kličite 692-1069 zvečer. (38-39) For Sale by Owner 6 room bungalow. Lake Shore Blvd. & E. 151 St. Call 531-4259 FOR RENT 5 rooms. Carpeting and remodeled. Garage. Near St. Vitus church. Call after 6 p.m. - 946-8714. (36-39) COOK WANTED Experienced cook with an ethnic background, for restaurant in Geneva, O. 486-1985 after 3:30 p.m. (35-42) FOR RENT 4 rooms up and bath. Collin-wood area. $200. Call 692-3337 (36-39) Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444 ali 729-1023 (x) For Sale by Owner Near St. Mary's. 3 bdrms. 2 car garage. Remodeled. New roof & much more. Upper 30's. Call 249-7756. (37-40) KVALITETNA POPRAVILA Vseh vrst garažnih vrat, odpiralcev in radijskih kontrol. Popravljam tudi električno napeljavo in naprave. Kličite 268-0100. iv/1 St. Vitus Singles E. 61 St. Alum, sided. 3 or 4 bdrms. Lge kitchen. Modern bath. Rec. rm. New wiring-Copper plumbing. 2 car garage. Deep fenced yard. $25,000. E. 67 St. Near St. Clair. Alum, sided. 3 bdrm. 1 hath down/1 bath up. Din. rm. Lge modern kitchen. Euclid 3 Family 2 bdrms each. Alum, sided. 2 yrs old. Rented, $ 1 200 income. $130,000. Low taxes for 1 5 years. Euclid 2 Family Alum, sided. Lake Shore Blvd. 3 bdrms. Up & down-6 years old. Quiet tenants. $98,000. Florence Rome Realty 531-0606 For Sale 3 bdrm brick colonial. 1 5 VrS old. Air. 2’A car garage-Beverly Hills area. $82,50 Call 5#5-7112(37 40) Maple Heights Poultry and Catering -I 17330 Broadway Maple Heights j Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering servic® | za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za provorstno j postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpologo vseh vr j perutnina. Se priporočamo: I I I I ANDY HOČEVAR IN SINOVI Tel: v trgovino MO 3-7733—na domu MO 2-2912 Attention All Brides The American Home Publishing Co. offers a complete line of Wedding Invitations and Accessories for the bride-to-be. Several books are available to choose from and all at a 20% discount for Ameriška Domovina subscribers. Shop around and compare prices. You will agree the American Home offers the BEST IN QUALITY AND PRICES. 6117 St. Clair Ave. Cleveland, OH 4410J Tel. 361-4088 Kanadska Domovina S čim se sooča naša mladina in kaj vse vpliva na njo (Osebno razmišljanje) TORONTO, Ont. - Večkrat s išimo o vplivih modernizma, 0munizma in nekoliko manj Prostozidarstva, na našo mla-lno- k* jo hočejo predvsem Versko in moralno ohromiti. ^asih je težko ločiti, kdo ^°ji za katero izmed teh ideo-°®'j 'n Pti njihovem razdiral-n.^m ^lu, ker nastopajo, vča-Posamezno, večkrat pa ^ 1 vzajemno vodijo kako a c'jo, predvsem proti veri ter ^ koralno uničenje naše mla-lne- Seveda tudi starejši niso ^vzeti od teh vplivov, vendar v glavnem koncentrirajo na adino, v kateri je bodoč-nosu ^ akšno je stališče kato er ve do modernizma, uPtzma in prostozidars n°gi »napredni katolič Po koncilu trdili, da v ^Peske enciklike, ki obra jnJ° Z80raj omenjene pc cr,H°iPapez’ Prepovedali v T^anie, več ne vel; sed a.-ie ve*jal° le za tiste i aj Pa vse urejeno. ^ endar ternu nj tako K te j ,te °lcrožnice izdane, < Pan ^e*e Plavile in sc So ež' na ‘o opozorili. D ha n e do popolnega ra; toliko t ? papeževi °po noh ^° J s°dobni. Tut Preki?3 °d teh okrožnic ni tiska n a ali umaknjen brP„ a se vsled svetov Pritiska o !dostJi8r0ri’ kot se je v P PtejŠnif? S tem ni rečenc več v J P^eške odredbe v Pijavi. Čeli n S° Itoncilu mnogi stozir? Ve*‘ko sodelovati s ___^arstvom, je bil pom izdan dekret sv. stolice, da je vstop in sodelovanje katoličanov v njih ložah prepovedano. Zadnjič sem se nekoliko dotaknil tiska, ter nekaj drugih pojavov, ki se nam vsiljujejo in hočejo preobraziti naše krščansko-demokratično nazi-ranje. Rad bi pa omenil še nekaj stvari, ki se izražajo s pozdravi, simboli, oblekami in podobno. Vendar ima vsaka od teh svoj pomen in služijo v prid svetovne revolucije, katero doživljamo. Ne prehitro, postopoma. Tako, da niti ne opazimo, kako daleč so nas že prevzgojili in smo zapadli mišljenju, ki ga prej nismo odobravali. Žrtev takega mišljenja je predvsem naša mladina, ki se hitro oklene ene ali druge novosti, samo da je nekaj takega, da jo vzdrami iz tope, brezidejne vsakdanjosti. Navedel bi nekaj primerov iz lastnega opazovanja in drugih piscev, kako na čisto nedolžen način vodijo našo mladino v počasno, skoraj neopazno, neke vrste revolucionarno aktivnost. Dalj časa že opazujem, kako prostozidarski stisk roke med mladimi (ki verjetno mnogokrat niti ne vedo, kaj to pomeni in odkod izhaja) postaja vedno bolj pogost. To v javnosti, ko so se tako pozdravljali prej le člani po njihovih ložah. Ker sem svoj čas delal ob uradu za »Izmenjavo mladine«, menda sponzorirano od federalne vlade, sem imel priliko opazovati vse skupine novodošlih, ki so jih od tam razposlali na večtedensko ^ Dragi rojaki, potujete v Evropo? dre Pra^u domovine, v središču stare Gorice na lepem HOTpre^U ^orso *tal|ja. vas pričakujemo v PALACE tej . *"'"*< najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, .°nonrb radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, Ho ar°rn, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo Soba^ cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna k0ri? ^39-00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, racjjereri^na dvorana, parkirni prostor in hotelska restav-b0 pa V 2ačasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU Pa v°Skrblieno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico arn bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: 34 ,7o ( PH-PALACE HOTEL, Corso Italiana 63 - 0r,*ia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I taborjenje. To so bili študentje iz Južne in Srednje Amerike. Zanimivo je bilo opaziti, da ljudje, ki so jih pričakali, so jih spet pozdravili z zgoraj omenjenim stiskom roke. Tu in tam je bilo opaziti odzdrav tudi s stisnjeno pestjo. Njihove obleke, predvsem kape nekaterih, štrikane z dolgim cofom, so bile kot one iz francoske revolucije. Znaki na oblekah, oni iz demonstracij za mir, katere bom pozneje posebej opisal. Omenil bi še, da je bilo zaznamovanih na njihovi literaturi več držav, ki so bile članice te izmenjave, iz komunističnega bloka, med njimi tudi Jugoslavija. Kakšna je bila indoktrinacija, ki so jo dobili na taborjenju? Po obnašanju in zunanjosti njihovih voditeljev bi težko verjel, da je bila politično demokratska, še manj pa verska. Ob zatrtju terorizma v Que-becu, smo izvedeli, da so ti naši revolucionarji bili izvež-bani v Afriki, Aziji, Castrovi Kubi in še kje drugje. Ali se morda tudi pri nas trenirajo? Mir! Kdo ni za mir! Mimogrede omenim shod za mir na Varsity stadionu, ki ga je pred leti organizirala mladina torontske nadškofije in so kot glavno govornico povabili Mater Terezijo. Mati Terezija jim je pa na čisto preprost način povedala, da miru ne more biti, dokler boste pustili ubijati v vaši sredi lastne otroke (splavi). To je nekako osupnilo mlade organizatorje, ker so pričakovali, da se mir lahko doseže z odpravo orožja in da na nek način nasprotuješ vsemu staremu, vsaki avtoriteti, da vpiješ po cestah in demonstriraš, dasi sam ne veš prav, kaj bi rad novega ustvaril. Vedo le organizatorji v ozadju, ki pa imajo čisto svojske namene. Mati Terezija je čisto preprosto in odločno povedala, da je tu le vprašanje vere in morale. Z drugimi besedami, ne pustite se vplivati modernemu brezboštvu z vsemi njegovimi, tako imenovanimi človekoljubnimi podvigi in demonstracijami, ampak zaživite pravo življenje kristjanov, po nauku katoliške Cerkve. Rad bi malo opisal znake ali simbole za mir, za katere večina ljudi ne ve, od kod prihajajo in kakšen je njihov resničen pomen. Opišem jih predvsem zato, ker sem tudi več slovenske mladine videl, da jih nosi. Znak sestoji iz kroga, v katerem je upodobljen na robe obrnjen strti križ. Znak je že sam po sebi protiverskega pomena. Predvsem, če beremo, kaj pravijo k temu ljudje, ki so v tem izvedenci. Imenovan Akcijski simbol (dalje na str. 6) O krščanski svobodi in osvoboditvi (Po »The Catholic Register« pripravil Otmar Mauser) Vatikanska »Kongregacija za verske vede« je 5. aprila 1986 izdala daljši tekst o krščanski svobodi in osvoboditvi, v katerem z zgoščenimi besedami razlaga in daje napotke za pravilno tolmačenje teh dveh prvin. Sledijo izvlečki iz tega dokumenta: II. Mit revolucije Kritičen položaj, ki ga povzročajo krivice, zahteva pogum pri izvajanju drastičnih in dolgoročnih sprememb in pri zatiranju neopravičljivih privilegijev. Tisti, ki nasprotujejo takim spremembam in se oklepajo miti revolucije, s tem ohranjajo iluzijo, da je z odpravo trenutnega zla že dovolj storjenega za bolj humano družbo, a dejansko s tem vzdržujejo in ustoličujejo totalitarne režime. Boj proti krivici pa ostane brezpomemben, ako ni uravnan z vidika o ustanovitvi novega socialnega in političnega reda z ustreznimi zahtevami po pravičnosti. Pravica pa mora biti že prisotna pri u-stvarjanju novega reda. Prav tako morala v načinu. Ta princip se mora zlasti aplicirati tam, kjer se v skrajnih slučajih poziva na oborožen odpor, katerega cerkveni Magisterium opravičuje le kot zadnje sredstvo pri odpravi očividne in dolgotrajne tiranije, ki grobo krši vse osnovne pravice posameznikov in splošne skupnosti. Predno pa se ta slednji način konkretno aplicira, se mora izvesti skrbna in podrobna analiza položaja in stanja. Zaradi hitrega razvoja tehnologije v nasilstvu, in v nenehnem stopnjevanju resnih nevarnosti, ki jih ta prinaša, v mnogih slučajih »pasiven odpor« bolje ustreza moralnim principom in ima iste možnosti za uspeh. Nihče ne more odobravati zločinov, bodisi storjenih od obstoječih oblasti ali od upornikov. Med temi zločini so: represalije proti prebivalstvu, mučenje, različne metode terorizma ali načrtne provokacije z namenom povzročiti smrt pri popularnih demonstracijah. Prav tako se ne more sprejeti taktika blatilne kampanje, ki prizadetega človeka lahko psihološko in moralno uniči. Vloga laikov Ni naloga cerkvene duhovščine, da bi bila neposredno zapletena pri gradnji in organiziranju političnega in socialnega življenja. To je naloga sposobnih laikov, ki na svojo iniciativo in s pomočjo sodržavljanov to nalogo opravljajo. Svojo nalogo pa morajo laiki vršiti v svesti, da je namen Cerkve v prvi vrsti širjenje božjega kraljestva na zemlji in v odrešenje vsega človeštva. Laiki naj bi po tem uravnavali svoje delo za uspešnejše pridobivanje sveta za Kristusa. Delo za odrešenje pa je nerazvezljivo povezano z delom ža zboljšanje in zvišanje življenjskih pogojev človeka na tem svetu. Razlika med nadnaravnim redom odrešenja in redom po-svetilega človeškega življenja morata biti spojena v enotnosti i božjim načrtom pri osvojitvi sveta za Kristusa. Zato mora laik v obeh sferah, kot član Cerkve in kot državljan svoje dežele, vselej slediti svoji krščanski vesti. Tako bodo vas socialna dejanja, ki vsebujejo več konkretnih načinov, storjena v skupno dobro in v soglasju z evangelijsko resnico in po naukih Cerkve. Pri tem pa se je treba zavarovati, da izbor različnih načinov in mnenj ne bo kvaril čuta za sodelovanje, paraliziral napore, ali pa povzročil zmedo med kristjani. Evangelij dela Življenje Jezusa iz Nazareta — resnični »Evangelij dela« — nam nudi živ primer in princip radikalne kulturne transformacije, ki je predpogoj pri reševanju problemov, pred katerimi današnje človeštvo stoji. On, četudi je bil Bog, je s svojim učlovečenjem v vseh ozirih postal nam enak. Večji del svojega tuzemskega življenja je posvetil ročnemu delu. Kultura prihodnosti, ki jo naša doba pričakuje, bo zaznamovana s popolnim priznanjem vrednosti človekovega dela, ki se izraža v vsej svoji plemenitosti in s sadovi v luči skrivnostnega stvarjenja in odrešenja. Delo, priznano v obliki osebe, tako postane vir zaslužnega napora in ustvarjanja. Rešitev mnogih resnih problemov, ki izhajajo iz splošne bede, se lahko najde v pospeševanju resnične civilizacije dela. V neki meri je delo odgovor na mnoga socialna vprašanja. Zato se daje prvenstveno mesto osvoboditvi delavnega razreda. Ker je povezava med človekom in delom tako radikalna in nujna, bodo oblike in vzorci, po katerih je ta povezava regulirana, imeli pozitiven vpliv pri reševanju cele serije socialnih in političnih problemov, pred katerimi danes stojimo. Predpogoj pa je seveda pripravljenost političnega sistema, ki v celoti zagovarja razvoj vsakega posameznika... Taka delovna kultura bo morala vzpostaviti vrsto bistvenih in pogojno obveznih vrednot. Zaznala bo, da je delavec kot osega — princip, povod in namen dela. Priznala bo prednost dela pred kapitalom, in dejstvo, da so materialne dobrine namenjene vsem. Z navdihom solidarnosti bo ta kultura ne samo zagovarjala (dal)e na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV a=caaaaa«aaaaaag»g$a3«aca3gaa3caa»cggcagscas«^sag3c33sag=^ MAJ 25 — Društvo SPB Cleveland priredi slovenski spominski dan žrtve med okupacijo in revolucijo, s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. 26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Spominski dan slovesnost v parku. 31. — Slomškov krožek priredi Majniško pobožnost, pete litanije Matere božje ter branje šmarnic in procesijo s svečkami zvečer ob 7.30 pri Lurški Materi na Chardon Rd. JUNIJ I. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1986. 8. — St. Clair lovsko društvo priredi štej k večerjo na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 14. in 15. — Tabor, DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije ter obhaja 40-letnico umora gen. Leona Rupnika. 15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik. Začetek ob 11. s sv. mašo pri kapeli v Parku Triglava. 22. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 5. — Dramsko društvo Lilija priredi predstavo »Pri belem konjičku« na prostem na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. V slučaju slabega vremena, bo prireditev prestavljena na 12. julija zv. 6. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. II. , 12. in 13. — Župnija sv. Vida priredi poletni festival. 19. in 20. — St. Clair lovsko društvo priredi skupno z lovskimi društvi iz Toronta prijateljske tekme na glinaste golobe, na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 27. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — MZA krožek v Milwau- keeju priredi Misijonski piknik s sv. mašo ob 11. Kosilo, igre in srečelov. AVGUST 9. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi družabni piknik na SP. 10. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester. 24. — Slovenski dan na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. Sodelujejo slovenska kulturna društva v Clevelandu. 31. — Ansambel »Alpski sek- stet« praznuje svojo desetlet- nico javnega nastopanja na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 12. — Ženski odsek pri Slovenskem domu za ostarele priredi kartno zabavo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. 13. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet. 14. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 28. — Oltarno drušvto pri Sv. Vidu priredi kosilo v avditoriju. 28. — St. Clair lovsko društvo priredi pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica. OKTOBER 18. — Tabor, DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester. 26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 8. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 9. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. DECEMBER 6. — Slovenski Dom št 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester. - 1987 -JANUAR 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 21. — St. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju. ISKRICE Človek, ki si vse privošči brez strahu, da bi se osmešil ali da bi ga preklinjali, in se mu posreči, da ga ne zadene ne to ne ono, je neranljiv. G. Sand Kanadska Domovina Kaj ljudje najbolj berejo TORONTO, Ont. - Pod tem zaglavjem v februarski številke Božje besede beremo, da so v preteklem letu, po poročilih UNESCO, ljudje najbolj prevajali in brali Lenina in njegove spise. Sveto pismo je na drugem mestu. Se je kaj za čuditi? Ako obiščite trgovine s knjigami, od tiste, ki se hvali, da je svetovno največja in imajo milijon in več knjig, do onih manjših po Bloor St. in v oddelkih za knjige raznih veletrgovin, vidimo, da je trgovina s knjigami zadnja leta precej narastla. To se pravi, da ljudje na splošno več berejo kot včasih. Vprašanje je le, kaj berejo odnosno kaj se jim nudi za branje. Kot večina poslovanja v tej dobi elektronskih računalnikov, izgleda, da smo tudi v tem, kaj naj beremo, programirani. Ko prebrodite vse te prodajalne, opazite, da so povsod knjige istih založb in pisateljev, ki so istega nazira-nja in služijo gotovi ideologiji. Mesto, ki bi ga pred leti zasedel krščansko verski tisk, sedaj vsi ti veliki predeli prodajaln ponujajo komunizem v vseh oblikah: od sovjetskega do kitajskega in še mnogo drugih manjših struktur, kot titoizem in castroizem. Oddelek za verski tisk je bolj majhen in skupno z vzhodnimi verstvi je tudi nekaj krščanskega. Na isti polici, zraven katoliških knjig, je pa že tudi zlonameren tisk, ki katoliško Cerkev smeši, jo obrekuje ter ji jemlje dobro ime. Dosti večji predel obsega okultizem, čarovništvo, satanizem in podobno. Isto tako romani z malo ali brez vsake morale, ter druge knjige, ki so polne pornografije, vendar tako izpostavljene, da bo obiskovalec najprej po njih segel. Knjige svetovnih klasikov so nekje daleč v ozadju, da moraš prodajalca vprašati, kjer bi jih našel. Predvsem pridejo v zadrego, če jih vpraššs za kako knjigo avtorja, ki je bolj kritičen o komunizmu in ga prikaže s prave strani. Se kar pričnejo zvijati, da oni posamezne knjige neradi naročajo in, če vztrajaš, končno le obljubijo s pripombo, da bo vzelo več mesecev, čeprav knjiga pride le iz ZD in je že na trgu. Podobno sliko dobiš pri bralnih klubih, ki ti vsak mesec nudijo novo knjigo po znižani ceni, ter še kako zastonj dajo za nameček, samo da bi vas lahko včlanili. Tudi tu so knjige, ki so prirejene po istem načinu, kot one po trgovinah. K temu lahko pridamo še našo obveščevalno službo v dnevnem časopisju, radiu in televiziji, ki nam na veliko in široko poroča o vsem slabem, a zelo malo o dobrem. Ni čud- no, če smo moralno tako na tleh. Tudi čudne zmesi in neokusnost v godbi in petju, od jazza do tako imenovanega hard rocka, spadajo sem. Po Severni Ameriki imamo na tisoče dobrih talentov, a ti nikdar ali zelo redko prodrejo v svetovno javnost. Kak kričač s svojim odurnim obnašanjem, godbo in petjem pa takoj lahko izda zlato ploščo in jo na milijone proda. Po zaslugi koga? J. K. S čim se sooča naša mladina (Nadaljevanje s str. 5) miru je prvič prišel v javnost 2. februarja 1958, na prvem pohodu miru v Aldermastonu, Anglija. Katoliški časopis Denver Register je tistikrat zapisal, da je znak pripravil angleški filozof Bertrand Russell, ki je to povorko tudi sam vodil. Drugi viri pravijo, da je Russell, kot filozof, dobro vedel pomen klasičnega simbolizma. Ta znak v resnici ni bil nič novega, ampak se je več ali manj uporabljal skozi vso zgodovino krščanstva. Zgodovinska odkritja iz Neronovih časov kažejo, da je že on rabil ta simbol za uničenje prvih kristjanov. Leta 711, ko so Saraceni zasedli Španijo, so na svojih ščitih imeli iste simbole. Ravno tako mohamendanci iz križarskih vojn. Russell, kot oboževalec komunizma in sovražnik vsega krščanskega, je torej le izbral ta znak, ter ga dal za mirovne pohode ljudem za tisti cilj, ki ga je Lenin označil v »Nalogah mladinske lige«: Kot končni cilj, mir enostavno pomeni končno komunistično kontrolo sveta. Bertrand Russellu je to verjetno imelo še drugi prizvok, ki se strinja z marksistično ideologijo: uničiti vero. Sam je zapisal, da se upira vsaki veri in upa, da bo vsako versko prepričanje končno izumrlo. V Daily Workerju pa je 26. oktobra 1931 zapisal: Pot sovjetske Rusije je edino upanje. Njega so torej marxisti izbrali in jim je svetoval ta simbol. Simbol, ki je protikrščan-ski in se rabi tudi v okultne namene, kot v satanski cerkvi, ki rabi ta narobe obrnjen križ pri svojih obredih, kjer se ta križ končno zlomi in pohodi. Kaj pa zelo znani »V«, pozdrav za zmago, kot je z njim v vojnem času pozdravljal Churchill? Avtor pravi, da je bil tisti pozdrav drugačen od tega, ki ga uporabljajo mirovni demonstrantje. Pravi, da ta pozdrav z razpetim kazalcem in sredincem, ter na poseben način zaprtimi ostalimi prsti roke, predstavlja okultni obred v čarovništvu, kjer se časti satana. Nekaka perverzija papeške roke s tremi razpetimi prsti, ki blagoslavlja vernike. Kakor je hitlerjanski kljukasti križ imel svoj pomen, tako imajo znaki in pozdravi sodobnih podtalnih gibanj. To je tisto, kar je Lenin imenoval. Prekleti Aesopijski jezik, v katerem morajo govoriti. Jezik, v katerem se le revolucionarji razumejo, ljudske množice pa le slepo sledijo. Ali ni lep primer, med vojno v naši domovini, ko se je v komunistični literaturi naenkrat pojavilo nebroj tujk in gest, katerih preprosto ljud' stvo ni razumelo. J. K. O krščanski svobodi (Nadaljevanje s str. 5) pravico obrambe, temveč tudi izpolnjevanje dožnosti. V tem je zajeto sodelovanje, naperi6' no k skupnemu narodnemu in mednarodnemu dobrobitu, 10 ne le v zagovor osebnih in korporacijskih interesov. Pre°' snovane bodo metode konfrontacije in odkriti in energični dialogi. Kot posledica tega bodo politične avtoritete z večjim spošotvanjem cenile zakonite pravice in svoboščine posameznikov, družin in ostali narodnostnih skupin. Tako se bo ustvarjal položaj, v katerem bo človek dosegel svoj avtentični in njemu pripadajo či dobrobit, v katerem bo zaje ta tudi njegova duhovna rast-(Konec) NOVI GROBOVI (Nadaljevanji s str. D Charles Cetinsky V četrtek, 8. maja, Je ^ Cleveland Clinic bolnišnici p kratki bolezni umrl 71 let star Charles Cetinsky s 6503 Clair Ave., rojen v Clevelandu, mož Sophie, roj. brat Tonyja in Mathewa (° že pok.), zaposlen pri Sifc° dustries 46 let, do svoje uP kojitve 1. 1982, član SNPJ s. 158 in HBZ št. 663. P0&rebja bil iz Želetovega P°8rebnp0, zavoda na St. Clair Ave-grebne obrede je opravil ■ Viktor Tomc. Pokojni pokopan na Vernih duš P° pališču. John Hribar )etek, 19. maja, je ^ ^ it South negovališen a Hts. po kratki bol^1 90 let stari John Hr^ ' živeč na 19631 Tyr°n" rojen v Sloveniji, vdo lose, roj. Robeda, Fairbanks (Kalif-); Kapler (pok.) in R'1*? tari oče in prastari len pri Cleveland Pu :er 30 let, do svoje uP 'el. 1961. Pogreb je jvega pogrebnega zaV 152 S., včeraj, * ^ e Vnebovzete. P°Kt^iš. na Vernih duš pokop 2000 let nabrežinskih kamnolomov (Po Kat. glasu) — Početki uporabe kraškega marmorja segajo v čase Rimljanov, ki so Prvi odkrili njegovo lepoto, pa tudi uporabnost, saj služi tako v Sradbeništvu kot v kipar-stvu- Iz Sesljana so ladje kajenje prevažale do Trsta, 08leja in Altina. Baje so tudi Prvi kamnolomi bili prav v esljanu, kjer se apnenčaste s ale nad morjem kar same Ponujajo v obdelavo. Izkopanine kažejo, da je f'mska gospoda imela na ob-™°čju današnjega Sesljana in Nabrežine svoje vile, v bližnjih Kamnolomih pa naj bi delali 'zključno le sužnji. In njihove e ovne skušnje so se nato pre-na 'z r°da na rod vse tja do ^re e prejšnjega stoletja, ko so a eli uporabljati sodobnejše Malo je znanega o upoi raškega kamna po prop g'eja (leta 452) vse do ko - stoletja. Do tega čast U21 le 2a gradnjo skrorr meckih hiš v vaseh, ki st V-le v ^Užini kamnolom ■ na dvorišče je zap mnit obok, na kateregt spodar dal včasih vkle T°Je to leto gradi nk i° najdemo na primer ^ v Sv. Križu let, N> v Sempolaju 1566 ^brežini 1697. Pri hiSi p, ni kamniti izdelki: ste ze, koritaj umivalnikij sKalniCe za olje in grozdje. va Poletja so bile r . 'še zelo majhne. Sv. Kri ka?uV Začetku 16. stoletji u ' Prebivalcev, sto ,etanff 37°. leta 1827 že 1 ra*!884 Pa kar 1.372. Ta jav 6 Je Pripisati povečani '7““ v kamnolomih, era- 1857 je bila namreč PosS Južna M“mca, k žara ,P0memben dejav l0m ZV°i nabrežinskih kam ogr„. ln same vasi. Avsl najbii? država’in proga ie 1 DUn‘ja.'n najhitrejša pot stoiet- ’Je V dru8‘ Polovici m0EoJa Zgradila v prestoli ne palače in ji je nat žinski marmor še kako prav prišel. Veliko moških je čez noč zamenjalo svoj poklic. Iz ribičev in kmetov so se prelevili v kamnoseke. Drugi spet so postali vozniki ali obrtniki. Mnogo delavcev je prišlo z zgornjega Krasa, drugi iz bližnje Furlanije, nekateri celo iz južne Italije. Nabrežina je ob koncu prejšnjega stoletja podvojila število svojega prebivalstva na 1.600. V povezavi s kamnoseštvom so se razvili tudi gostinski obrati. V vasi je bilo kar 35 gostiln, toda kljub temu je bilo težko najti prenočišče. Večino gostiln so imeli v lasti lastniki kamnolomov. Tako je delavec del svojega zaslužka gospodarju spet v gostilni dal nazaj. Nekateri delavci so morali na delo pešačiti po tri, štiri ure, da so zaslužili leta 1886 za devet ur in pol 3,6 krone na dan. Po stavki leta 1905 so plačo dvignili na 4,8 krone, po stavki leta 1911 pa na 6,2 krone, delavnik pa so skrajšali za eno uro. Po prvi svetovni vojni so kamnolomi ponovno zaživeli. Marmor je šel dobro v denar. Veliko obdelanega kamna je šlo v Egipt, še več pa v italijanska mesta. Z njim so okrasili kraljevsko palačo v Kairu in v tridesetih letih železniško postajo v Milanu. Po zadnji vojni so delo vsaj v nekaterih kamnolomih obnovili, toda pot je šla le še navzdol. Če so leta 1970 v nabrežinskih kamnolomih izklesali še več kot sto tisoč ton marmorja, so petnajst let nato izkopali le še kakih sedem tisoč ton. Od 27 jih je ostalo le še 19, v njih pa je zaposlenih 58 delavcev. Po študiju dr. Ruggera Pi-zzula je za to več razlogov: delo v teh kamnolomih je že od nekdaj težko, zamudno in predvsem ročno. Tehnologija je zastarela, a obenem draga, vedno manj jih je, ki se zanimajo za to težko delo, konku- UP TO DATE:_____JOSEF'S £>/e e rizičnost zmanjša za P°loV1 0. Pri kadilcih pa so ugotovi i manjšano rizičnost za sla ° retjino. Med presenečenji, k' ie :alo analizatorje, je gotov lejstvo, da se je pokazala da j a življenjska doba prt t’stl aziskovanih osebah, ki so P° tudiju nekoliko pridobili u desni teži (okrog 7 kilogfj*. nov), v primerjavi s tistimi. 0 ostali enako težki. Raziš ° alci domnevajo, da so sle UJ ajbrž obolevali za katero o olezni. Nekaj presenečenja Pa rinesla tudi ugotovitev, ^ do dobra telesna kondicij3 nladih letih ni pomemben itclj za zdravo in dolgo živ J je. Podatki iz študije na‘|ir. a ovore, da je življenjska « ekdanjih univerzitetnih 3 jv v povprečju manjša, k° ivljenjska doba njihovih _ igov. Smrtnost je še pose ^ resenetljivo visoka med tis li, ki so se še tudi po štu ^ do intenzivno ukvarja > tletiko ali pa so atletiko P ;m in naenkrat opustili-V Journal of the Amer'c^ ledical Association pa J« P ^ ratkim izšlo tudi poroči o,^ odatno podkrepuje *