RAZVOJ IN DELO MESTNE LJUDSKE KNJIŽNICE Prvi začetki knjižničarske dejavnosti in organiziranega branja knjig so. se v Škof ji Loki gotovo pojavili kmalu po ustanovitvi čitalnice, ki so jo škofjeloški narodnjaiki ustanovili kot sedmo v Sloveniji leta I186I2. Saij so čitalnice poleg gojenja dramske umetnosti in petja prav z razširjanjem sHovensIkim knjig uresničevali enega svojih glavnih ciljev, ki je bil: uveljavljati vsepovsod slovenski jezik in krepiti • slovensko narodno zavest. Po ločitvi političnih duhov na Slovenskem na liberalce in klerikalce, se je razdvojila tudi enotnost knjižničarskega dela. Naroidma čitalnica je ostala v rokah liberalcev, klerikalci pa so razširjali1 knjige v svojem prosvetnem društvu. Kot tretji partner so se obojim pridružili končno še organizirani rokodelski pomočniki. Vloga iknjige je vse bolj izgubljala svoj prvotni namen; skrb za izobrazbo in vzgojo bralcev se je morala-umikati posredovanju družbenih nazoiov politične stranke, ki ji je knjižnica pripadala. 1P0 časopisju preteklih desetletij naletimo poleg drugih- podatkov o življenju našega mesta tu in tam tudi na drobne beležke o škofjeloških knjižnicah in o njihovih bralcih. Nekaj več gradiva o njih vsebuje samo jubilejna spomenica ob 25-letnioi sokolske organizacije in »Imenik knjig ljudske knjižnice ,Narodne čitalnice' v Škof ji Loki«, ki je bil dokončan 10. junija 1908 in izšel v 'založbi ljudske knjižnice. Imenik, ki ga je izdelal tedanji knjižničar Avgust Nadilo, daje najboljši vpogled v vsebino knjižnice, seznanja pa nas v uvodu z njeno organizacijo, delovanjem in deloma z' zanimanjem meščanov za knjige. Vso dobo avstrijske vladavine v na'šl deželi pa preko prve svetovne vojne .in stare Jugoslavije do okupacije leta 1941 se je'knjižničarska, politika v Škof ji Loki razvijala v dveh že omenjenih smereh, liberalni in klerikalni. Prvi so imeli svoj sedež na' Mestnem trgu, drugi pa so širili svoje nazore iz Spodnjega trga! Zadnja leta pred drugo svetovno vojno sta -obedve knjižnici vključevali dokaj širok krog bralcev in imeli skupaj okrog 8.000 knjig. Poleg teh dveh javnih knjižnic je bila v Loki še idovolj močna učiteljska knjižnica na osnovni in mesčanslki šoli ter samo- • stanski knjižnici uršulink in kapucinov, vse internega pomena. Toda ves zaklad tiskane 'besede je ob okupaciji, leta ,1941 padel v roke nemškim nacistom; ki so ga z namenom, da bi zbrisali kulturno podobo slovenskega naroda z obličja sveta in da bi uničili slovensko besedo, začeli barbarsko uničevati. S knjigami so celo kurili pod kotli, kar pa jih niso upepelili, so jih zmetali v zaboje in jih odpeljali v Kranj in v papirnice. Ljudem je uspelo rešiti samo majhen del knjig, iki so jih skrbno čuvali, jih prebirali in si jih izposojali skozi vsa štiri leta okupacije. Po osvoboditvi leta 1945 je preko poletja in jeseni mestni ljudski odbor večkrat pozval prebivalce, naj oddajo ohranjene knjige predvojnih knjižnic- za ureditev nove ljudske knjižnice. Odziv je bil kar dober, nekaj zabojev knjig se je našlo še v kleteh in skladiščih županstva ter na podstrešju v ubožnici, tako da je bilo končno zbranih okrog 1.000 iknjig predvojne knjižne zaloge, ki so jo/dopolnili še darovi iz privatnih zbirk loških meščanov. Po razsoriiranju zbranega je bil formiran osnovni knjižni fond povojne ljudsike knjižnice, del knjig pa je bil postavljen v šolsko knjižnico i n 'v muzej. Do decembra 1945 je delo že toliko napredovalo, da je bila na predvečer obletnice rojstnega dne pesnika Franceta Prešerna dne 2. decembra prvič odprta nova škofjeloška Ljudska knjižnica. Svoje poslovne prostore je imela v zgradbi. Fizkulturnega doma na Mestnem trgu, kjer je, ičeprav kot organizacija kulturnoprosvetnega društva, brezplačno gostovala skoraj pet let. Leta 1949 je istočasno s svojim matičnim društvom spremenila- knjižnica naziv v Centralno sindikalno knjižnico in prešla s tem pod patronat sindikalne organizacije, ki ji je preko Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije dodeljevala redno letno dotacijo za nakupovanje novih knjig. Do tedaj je vodil knjižnico njen prvi povojni organizator predmetni učitelj tov. Franc Kalan s sodelavci: mizarskim pomočnikom iSlavotom Širokom, delavcem Jankom • Bernikom, študentom Brankom Beroičem, ki je za njim prevzel vodstvo knjižnice, in vrtnarskim pomočnikom Matijo Trepšetom, ki od 1. 1952 vodi knjižnico kot odgovorni knjižničar. Podprt z izdatno podporo sindikatov je knjižni fond stalno rasel. Knjižnična soba v Fizkulturnem domu je postajala vedno bolj tesna; zato so bili prostori najprej nekoliko preurejeni, toda nujnost je priganjala, da je bilo treba bolj in bolj začeti misliti na nove prostore. Mestni ljudski odbor, ki. je pričel kazati za knjižnico povečano 'zanimanje in ji 1. 1950 dodelil tudi prvo finančno podporo, ki se je nato vsako leto večala, ji je na prošnjo spomladi 1950 najprej namenil lokal na Spodnjem trgu št. 23 v bivši šubičevi trgovini z usnjem. Ker pa prostor za knjižnico ni pri- 174 meren, ji je meseca junija nakazal lokal v Sušnikovi (Kamrarjevi) hiši na Mestnem trgu št. 20. Da bi bil lokal, biv.še skladišče, uporaben za knjižnične namene, ga je biJo treba najprej preurediti (prebeliti, poslikat«, napeljati elektriko) in naba^^ti nov potreben inventar. Spet je priskočil na pomoč GO ZS.S in za ta dela dodelil knjižnici izredno dotacijo v znesku 60.000 ddn. V sezoni 1950/51 je knjižnica poslovala že v noviih prostorih s povečano zmogljivostjo in delavnostjo, ki je privedla do razgovorov z GO ZSS o nastavitvi stalnega plačanega knjižničarja. Toda načrt se .ni uresničil, ker so bila sindikatom znižana finančna sredstva. Zasluženo priznanje za svoje delo je knjižnica dobila na tekmovanju ob 10. obletndei ustano\'itve OF 1. 1951, ko se je uvrstila med najboljše amaterske knjižnice v Sloveniji in prejela javno pohvalo in priznanje Izvršnega odbora Osvobodilne fronte ter ddplomo Glavnega odbora Ljtidske prosvete Slovenije, od Okrajnega ljudskega odbora Kranjokolica pa denarno nagrado in diplomo za vodjo knjižnice. Nove perspektive razvoja so se škofjeloški ljudski knjižnici odprle z gradnjo doma Zveze borcev, kjer bo dobila v pnitličju vseh pet prostorov, ki ji bodo zadoščali za dolgo vrsto let. Tu bo poleg skladišča in izposojevalnice lahko uredila še pisarno^ čitalnico in klubsko sobo. Delo bo vodila s-talna plačana poklicna delovna moč, ki •je bila knjižnici prvič priznana s proračunom LOMO Skofja Loka za leto 1954. Maja meseca je mesto prevzela knjižničarka Draga Dolinar, ki ji je zaupana odgovorna naloga, da preuredi in organizira delo škofjeloške Mestne ljudske knjižnice v naslednjem obdobju njenega dela. Prikazaina kratka slika razvoja, dela lin uspehov loške ljudske knjižnice pa ne bi bila niti popolna niti verjetna, če je ne ipodpremo z nekaterimi številkami, ki nam jih nudijo knijižnične posloATie knjige in statistični i>odatki. Najprej si oglejmo knjižno zalogo in članstvo, ki sta se v povojnih sezonah gibala "takole: sezona 1945/46 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 1951/52 1952/53 1953/54 obisikovalcev ok . 1.000 1.421 1.901 2.201 2.886 3.678 4.483 4.781 5.098 izposoj en i Ji knjig 65 179 307 597 659 875 1.036 1.238 1.441 Od začetnega nabranega fonda, ki se je dopolnjeval z darovi in manjišimii nakupi, se je število knjig v sezonah 1948/49—^1950/51 močno zviševalo, na kar je vplivala pomoč GO ZSS. Nekako enak je d\ug knjižnega fonda v naslednji sezoni 1951/52, ko je knjižnica prevzela knjige siindilkalnih podružnic ter z njimi izpopolnila vrzeli in si oskrbela večje število dvojnic. V naslednjih sezonah knjižni fond ni več tako hitro lasel, ker so bila znižana finančna sredstva. Poleg del v slovenskem jeziku je v knjižnici tudi vrsta memšikih in siibohrvaškili knjig, tako da se je pokazala potreba po ureditvi posehnah oddelkov. Sorazmerno s knjižnim fondom se je giibalo tudi članstvo. To kaže, da je povečano naibavljanje novih tnjig vaibilo v knjižnico nove in nove bralce. Očitno je torej, da je osnovni pogoj za razvoj neke ljudske knjižnice čim večja izbira dobrih knjiig. Samo one so privabile v okrog članstva lo.ške Mestne ljudske knjižnice ljudi iz bližnjih in oddaljenih krajev, kot so: Dinkelj, Bodovlje, Breznica, Crngrob, Dol, Dorfarje, Draga, Gabrk, Gabrovo, Gabrška gora, GK>desič, Gorenja vas. Gosteče, Grenc, Hosta, Hotavlje, Kranj, Lipica, Ljubljana, Log, Papirnica. Pevno, Podpulferica, Puingert. Puštal, Rakovnik. Sopotnica, Sora, Stara Loka, Stairi dvor. Suha, Sv. Andrej, Sv. Barbara, Sv. Duh. Sv. Florijan, Sv. Ožbolt, Sv. Petra hrib. Sv. Tomaž, Trata, Trnje, Vešter, VincaTJe, Virlog, Virmaše, Zminec, Zelezniiki. Njim bi morali dodati še študente iz obeh doldn, ki nosijo domov knjige ob počitnicaih. letoviščarje, ki bivajo v našem mestu na dopustu, miličnike in oficirje. S tem je izpričan tudi osredniji položaj Mestne ljudske knjižnice v območju škofjeloškega okoliša. 175 sezoma 1945/46 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 1951/52 1932/53 1955/54 število knjig 689 1.799 1.647 1.990 3.486 5.718 5.124 7.627 6.655 Še bolj zanimivo sliko kažejo podatki »r obiskovalcih knjižnice in o dzposojenih knjigah: ,' i vpisanih člajiov 1.964 5.734 6.339 6.617 11.132 16.671 13.809 18.782 14.604 Osnovno g^ihalo obiska in prečitanih knjig je bilo spet naraščanje knjižnega fonda. Do sezone 1949/50 sta bila obisk 'in izposojanje mekako ustaljena, z dotokom novih knjig na osnovi podpore sindikatov pa sta se pričela močno in enakomerno dvigali (vzrak znižanju v sezoni 1951/52 je selitev dn preurejanje lokala, ko je morala biti knjižnica sredi sezone dalj časa zaprta). Največji uspeh je bil dosežen v sezoni 1952/55. Od 7.627 obiskovalcev je bilo 2.679 delavcev (53.4 "/o), 1.611 nameščencev (21.2 "/o), 166 kmetov (2.2 »/o) in 3.171 šolske mladine (43.2 °/o). Po starosti so močneje zastopani odrasli (52.2 "/o), po spolu pa prednjačijo ženske (56.9 "/o). Toda resnično število vseh bralcev je dosti višje, saj preberejo knjige, ki s-i jih izposodi nek član knjižnice, vsaij še trije mevpisani sorodniki ali znanci. Po takem računu je bralo knjige iz loške knjižnice v tej sezoni okrog 25.000 ljudi. Izposodili pa so si bralci v tej sezoni 18.782 del in sicer: 167 političnih (0.6 »/o). 454 poučnih (2.4 Vo), 12.546 leposlovnih (67 "/o), 4.348 mladinskih (23.2 "/o) ter 1.266 nemških in srbohrvaških (6.6 Vo). Številke nam pokažejo, da je bila celotna knjižna zaloga (4.781 knjig) izposojena štirikrat. Ce upoštevamo realni aktor tri, je bilo prebranih preko 56.000 del ali 12-krat ves knjižni fond. Praktične izkušnje so sicer malo drugačne od ieorije, saj vemo, da se neikatera dela iz polic sploh ne premaknejo (n. pr. po vojni izdano rusko leposlovje), druga pa romajo iz roke v roko (Modra ptica. Hram, klasiki, m.la^dinska dela). Najbolj množični obisk izkazujejo zimski meseci od decembra do marca, najnižjega pa takoj naslednji pomladainski meseci od maja do julija. Povprečno obišče knjižnico na dan 55 iziposojevalcev. Zelo zadovoljiv je končni rezultat, ki ga lahko potegnemo iz vseh navedenih statističnih ipodatkov: vsak peti prebivalec loške mestne občine je vpisan v imenik izposojevalcev Mestne ljudske knjižnice, vsak prebivalec je poslrežen 3.2-krat na leto in prečita v tem času 8 knjig. Deset let je preteklo, odkar je bila prvič po osvoboditvi v škofjeloški ljudski knjižnici! pono\'no izposojena slovenskemu bralcu prvp slovenska knjiga. Ko stopa delo knjižnice v svojo deseto sezono, so ji odprte nove iperspektive v novih prostorih in z zasiguranimii gmotnimi sredstvi. Treba bo le resno prijeti za delo in stopati po dosedanjih vzgledih korak za korakom navzgor k novim delovnim usipehom pri posredovanju osnovne izvenšolske kulturne izrazbe svobodnemu sociaMstičnerau ^l**^'*"- Branko Berčič 176