Štev- 2. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 10. januarja 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Qb2lnska uprava". Izhaja v»ako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena m« fe 13 Din. za pol leU. Z« inozemstvo 26 D)«, za pol leta. Posamezne Številke se prodajajo po 1 Din. Spili in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „ Domoljub a", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in ieserati pa; UpravniStvu »Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeva ulica. Dr. Ivan šusteršič. Da se danes pečamo z bivšim načelnikom SLS, nam ne daje povoda niti njegova oseba niti njegovi poskusi in načrti, kako razbiti Slovensko ljudsko stranico. Domoljubti se mora priznati, da je v tem ozira skozi vsa leta obranil čezmerno hladnost in mir in tudi danes ni nobenega vzroka, da bi sc razburjal. Da pa kljub temu jasno podamo svoja stališče, nas k temu nagibajo naši ljubi prijatelji samostojneži oziroma liberaH, Ti ljudje namreč nekod agitirajo proti SLS s tem, da lažejo našim pristašem, češ, da hoče Ljudska stranka zopet natihoma spraviti dr. Šusteršico na površje. Da nc bo nobene nejasnosti in nobenega ribarjenja v kalnem, povemo jasno, odločno in odkrito naše stališče: Dr. Šustcršič se je vrnil v Slovenijo po posredovanju in s pomočjo samostojnežev, liberalcev in radikalcev. Kako je to mogoče? Saj je dr. šusteršič vendar veleizdajalec in krvnik slovenskega naroda-, kakor ga je svoj čas imenoval Kmetijski list in liberalci niso poznali večjega lopova od dr. Šusteršiča. Vzrok je zelo preprost. Glavna naloga samostojnežev in liberalcev je bila od nekdaj boj proti Slovenski ljudski stranki. Za to jim je bilo dobro vsako sredstvo. In če bi pri tem slovenski kmet, delavec, obrtnik od lakote poginil — glavno ostane: klerikalce ob tla. Prav zato so nas Slovence prodali belgrajskemu centralizmu. Dobro so vedeli, da bo centralizem p t,žrl na stotine milijonov slovenskega denarja, dobro so sc zavedali, da bo Slovenija ob centralističnem nasilju gospodarsko in kulturno izkrvavela — toda kaj za to: klerikalce ob tla! In tako so sc skozi vsa ta leta prizadevali, da bi razbili enotno in strnjeno fronto SLS, vpregli so ves vladni aparat v ta namen, celo po\ odanj strankarske korupcije so uvedli, strašili se niso najbolj balkanskega nasilja, oči-vidnih krivic, preganjanj in zapostavljanj, izsilili so kanččlparagraf, izstrada 1i so duhovnike, ponovno so tožili škofa \ Rini, ustanovili so fašislovsko organizacijo Or-juno, da bi s surovo pestjo vplivali na naše pristaše, podprli so Sokole z urža\-ninij milijoni, vpregli in plačali so nnjpo- slušnejšega hlapca —■ svobodomiselnega učitelja — da se tolče zanje, svoje časopise so redili iz državne blagajne —■ toda vse ni nič pomagalo: Ljudska stranka je postajala pod pritiskom vedno bolj strnjena in enotna. To so samostojneži in liberalci sami spoznali, zato jim je prišlo na misel: morda bi pa dr. Šusteršič dosegel, česar mi ne moremo. Zakaj — kakor je pokazal s svojo zloglasno brošuro -- on nič manj strastno ne sovraži Ljudske stranke kot sam dr. Žerjav, Zato so liberalci in samostojneži posredovali zanj pri vladi in vsa storili, da sc je mogel vrniti. In res: vlada mu je šla pri vrnitvi s prav posebno skrbjo na roke, liberalni listi so s posebno priza-nesljivostjo pisali o največjem »avstrija-kantu in veleizdajalcu-, dr. Žerjavova Orjuna mu je dala vesoljno odvezo, > Slov. Narod< pa mu je odprl — svojemu nekdanjemu najhujšemu nasprotniku —- svoje predale, aa iahko v njem razklada svoje nazore in priobčuje sam ali potom drugih napade na SLS hi na ljubljanskega škofa. Pašič sani, najhujši velesrb in centralist, sc je zgovarjal z njim eno uro — zakaj dobro nam je znano, da bi Pašič vse dal, če bi mogel razbiti tudi Slovensko ljudsko stranko kot je razbil demokrate, zcmljo-radnike in vse svoje nasprotnike. L^stavlja se mu edino le še Ljudska stranka, naj-odločnejša in nepodkupljiva boriteljica za avtonomijo. Nam je jasno, da je glavna in edina naloga dr, Šusteršičeva sedaj, da razbije Slovensko ljudsko stranko. Sam se je izjavil — menda dopisniku »Slov. Naroda« —• da bo delal po programu, kakor ga je začrtal v svoji brošuri. In v tej brošuri pravi na strani 208: »Tak hlev (Slovenska ljudska stranka) sc mora požgali, to zahteva dobra stvar. Zato pa je tudi vseeno, komu pride trenutno pogorišče v prid.« Slovensko ljudsko stranko imenuje na isli strani tuberkulozo (jeliko) v kosteh in mozgu našega ljudstva. Natančno po tem programu je začel. Od sovraštva naravnost bolnega mo?a razjeda sedaj samo ena želja: maščevati se in razbiti SLS. Vseeno je, komu prida pogorišče v prid, ali Pašiču ali Žerjavu ali Puclju aH hudiču: dr. Korošca, dr. Jegliča in druge je treba ubiti, tako kot je bil on ubit, pa naj se potem zemlja pogrezne. To je njegov program. S tem je naše stališče jasno. Med Slovensko ljudsko stranko in dr. Šuster« šičem ni nobenega mostu več: s svojo brošuro in s svojim sedanjimi poskusi —• čeprav brezuspešnimi — za razbitje Slovenske ljudske stranke s pomočjo liberalcev, samostojnežev ter velesrba in vele-centralista. Pašiča si je vse mostove sam požgal iu podrl. Liberalci in samostojneži pa naj se zavedo bridke resnice: tudi ta njihov načrt se bo razletel kot kepa peska, če jo vržeš v granitno steno. Slovensko ljudstvo ni še nikdar tako globoko občutilo, kako potrebna mu je Slovenska ljudska stranka: edina stranka, ki še visoko dviga ščit osamosvojitve slovenskega ljudstva potom avtonomije, edina, ki ni nikdar in nikjer prodajala za judeževe groše in ministrske fotelje koristi slovenskega krnela, obrtnika in delavca,, edina, ki je neustrašeno do konca vztrajala v narodni skupščini in spraševala kosmato vest belgrajskim cen-tralistom, edina, ki je imela pogum, da je neusmiljeno javno bičala balkansko ravnanje z našimi fanti-vojaki, kljub temu, d& so se s tem naši poslanci v zbornici izpostavljali najgršim psovkam, blatenju in celo dejanskim napadom, edina stranka, ki zagovarja, da je treba v javnosti krščanskih načel, edina, ki se je postavila v obrambo za preganjano katoliško CerkeV, edina, ki odločno zahteva: dajte vernim otrokom versko šolo, svobodomiselci pa naj imajo svojo, če hočejo. Slovenska ljudska stranka je postala izraz mišljenja slovenske-g a ljudstva. Pa tudi stari lisjak Pašič naj se ne moti, Vse druge stranke je lahko kupil, če ne kupil, pa razbil. Slovenska ljudska stranka pa je dosedaj še iz drugačnega železa, In cika Pašič si bo ob njej polomi! svoje zobe. Pomagalo ni zlato, pomagali niso ministrski stolčki, pomagal mu tudi ne bo — dr, šušteršič. . ..,„ ■ ' Tako smo rekli. , i > • ^ 3!aH Zadružništvo jo dobilo vsled našega flela nov razmah«. Tako bedarijo jo zmožen zapisati samo Kmetijski list. Pač pa je »Ekonom« dobil precejšen razmah z državnimi podporami, ki jih jo dobival. Samo da ta razmah slovenskemu kmetu ni do danes še prav nič koristil. »Kmetijska družba« je bil stalen predmet samostojnih skrbi, pravi proglas še naprej. Dokaz jo menda to, da je število članov pod samostojnim gospodarstvom za polovico padlo. Najsijajnejše »zasluge« samostojnih pa so — naši fantjo-vojaki. O teh »zaslugah« smo žo dosti pisali, šo več pa znajo o tem povedati naši vojaki sami. Spominjamo samo to, da so samostojneži že z mezincem niso ganili, ko so naši po-Blanci ob najhujšem viharju in sramotc-nju v zbornici zahtevali, da se vojni minister Žečevič pokliče pred sodišče, ker je radi nemarnosti vojne upravo zmrznilo m pomrlo 300 naših vojakov. Samostojni poslanci so pač hodili po garnizijab, pa 60 za naše fante niso dosti menili, v svet pa so pošiljali poročila, da se jim dobro godi, in v narodni 3kupščiri so kričali nad našimi poslanci, da lažejo, ko so le-ti opisovali, kako so godi vojakom po gar-nizijah. Letnik 1898! Tudi tega si samostojneži prilastujejo. In vendar je poslal vojni minister v Jugoslovanski klub svojega častnika s poročilom, da je zahteva Jugoslovanskega kluba za oprostitev letnika 1898 ugodno rešena! Eno veliko resnico pa pove ta proglas, ko pravi: 2' Pomagali smo, da je dobila država ustavo. Da, to jo največja »zasluga« samo-stojnežov. Pomagali so nas upreči v centralistični jarm, ki nas tlači gospodarsko, versko in kulturno in če se ga ne bomo kmalu otresli, bomo izdihnili pod to težo. Na stotino milijonov kron jo že izžel iz Slovenijo ta centralizem, h kateremu so nam »pomagali« samostojneži. Tega jim slovensko ljudstvo ne bo nikdar pozabilo in nikdar odpustilo. Priprave za volitve. OPOZORILO ŽUPANOM! Z današnjim dnem je zaključeno re-klamacijsko postopanje. Prva najnujnejša dolžnost županov je sedaj, da pošljejo vse reklamacije z vsemi predpisanimi dokumenti deželnemu oz. okrožnemu sodišču v oceno. O tej zadevi govori člen 10. zakona o stalnih volivnili imenikih: Vsako svojo rešitev, izdano po členu 8. tega zakona (zahteva po popravku volivnega imenika) mora občinska komisija uradoma v dveh dneh po preteku pritožbenega roka poslati pristojnemu prvostopnemu sodišču v oceno z vsemi akti vred, ki so nanašajo na to. Župane opozarjamo posebno na tole točk? tega zakonskega določila: - Vse sklepe glede popravo volivnega imenika mora podpisati občinska komisija t. j. župan in dva občinska odbornika, ki ju zato določi občinski odbor, ne pa župnu sani, ker župan sani nc sme volivnega imenika popravljati. 2. Zakon pravi: »V dveh dneh po preteku pritožbenega roka«. Od katerega dno se računa pritožbeni rok? Stvar je tale: Vsak reklamiranec Ima pravico, da so v treh dneh od prejema rešitve svoje reklamacijo pritoži. Torej mora ohčin-skakomisija čakati 3 dni od tistega dne, ko jo svojo odločbo izročila prizadetemu in ima potem še dva dni časa za odpoši-ljatev aktov sodišču. 3. Župane ponovno opozarjamo, da morajo vso prilogo biti potrjene od pristojnih oblasti. Tako n. pr. bo reklamacija neveljavna, čo rojstne, oziroma starostno podatke potrdi mesto župnega urada župan. Za vojake, ki so odslužili rok in se vrnili domov, je najbolje, da se 'r^iloži odpustnica, in pa potrdilo županstvo, da prizadeti sicer stalno biva v občini ii. je bil le vsled vojaške dolžnosti odsoten. S tem bi bilo reklamaeijsko postopanje končano. POPRAVLJANJE VOLIVNIH IMENIKOV »URADOMA«. Dasi bi človek mislil, da so z rekla-macijskim postopanjem volivni imeniki končnoveljavno zaključeni, vendar temu ni tako. Zakon o volivnih imenikih vsebuje tozadevno gorostasno nedoslednost, ki jo bodo župani pri pripravah za volitve, mar&ikie pa tudi volivci, če ne bodo ostro pazili, bridko občutili. Letos so namreč volitve razpisano ravno v času, ko se vrši tudi uradno popravljanje volivnih imenikov. In Bioer morajo po zakonu občinske komisije uradoma vsako leto od dno 1. do vštetega dne 31. januarja izvršiti popravko volivnih imenikov; pri tem vpišejo vanje s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volivno pravico; a niso dotlej vpisane, ter izpuste na isti način one, ki 60 izgubile to pravico. Občinska komisija vpisuje vojake, ki so odslužili svoj rok, uradoma v volivni imenik po odslužitvi roka. Jstotako vpisuje vojake, ki v tem letu odslužijo svoj rok. Najkasneje do dne 5. februarja pošlje občinska komisija tako popravljeni volivni imenik pristojnemu dež. oziroma okrožnemu sodišču oluiem v prepisu tudi vse izpremembo volivnega imenika, ki jih jc izvršil meseca januarja. Ako občinska komisija ne predloži v zgoraj označenem roku volivnih imenikov sodišču, jo sodišče pozove, naj to stori v 5 dnen; istočasno pa ukrene uradoma, kar jo po zakonu potrebno za kazen teh poslovalcev. Ako tudi po tem roku občinska komisija sodišču ne predloži volivnega imenika, odredi sodiščo sodnega uradnika, da v enem mesecu v zmislu odredb tega zakona sestavi volivni imenik za to občino hi stroški se nalo-že odgovornim činiteljem v občini. Tako zakon. Zupane opozarjamo tudi na stroga kazenska določila, ki se bodo uporabljala napram njim, čo ne bi teh zahtev izpolnili ali pa bi izrabljali svojo uradno moč in upisovali neopra-vičenco. Povdarjamo zlasti: Uradno bodo * upisovali župani vse, ki so do 31. jann-arja 1923 dopolnili 21 let, bili do tedaj 6 mesecev v občini in so naši državljani ali pa slovanske narodnosti. Nadalje se vpišejo uradoma vsi vojaki, ki so bodo vrnili do 31. januarja in vsi javni nnmeščenci, ki bodo do 31. januarja nastavljeni v občini. Somišljeniki! Pazite, da bo župan opozorjen na vsakega našega volivca, ki bi po teh določilih mogel biti vpisan v volivni imenik. Pri tem ni potreba ni-kakih reklamacij. Županstvo oz. občinska komisija mora vsakega upisati v volivni imenik. Ce bi župan kljub dokazom koga ne hotel upisati ga naznanite in sodiščo ga bo z zaporom do treh mesecev ali globo do 3000 Din poučilo spoštovati zakon. Istotako mora župan uradoma izbrisati vsakega za kogar je dokazano, da nima več pravice biti vpisan v imenik. Se veliko večjo pažnjo pa obračajte županom, ki so naši politični nasprotniki, da no bodo izrabljali svojo oblasti v škodo naši stranki. V vsakem takem slučaju nastopajte z vso odločnostjo. Tajništvo SLS. ZAUPNIKI! Pošljite nemudoma Imena in podatke predstavnikov in njihovih namestnikov naše liste (čuvarje skrinjice) kakor smo naročili v okrožnici. Prosimo storite to takoj! [Tajništvo 81 3. Vprašanja na samostojneže. (Dopis iz Kranja.) V ponedeljek so Imeli samostojni tudi pri nas v Kranju shod v mali sobici pri Peterčku. Poročal je samostojnež poslanec g. Rajer o delu samostojnih poslancev. Po govoru g. Rajerja pa so zbrali kandidata za radovljiški in kranjski okraj, znanega kričača Ažmana, po domače Medveda iz Hraš pri Lescah. Rajer je v svojem govoru zelo slavil in povzdigoval samostojno ter navajal velike uspehe, katere so dosegli samostojni §oslanci za našega kmeta. Mi, kmetje od LS, smo se mu seveda smejali, ker smo vedeli, kako farba svoje volivce. Da nas ni bilo malo navzočih od SLS, se je posebno opazilo pri glasovanju za kandidata Ažmana, ker mi nismo glasovali za njega, na kar so nas samostojni strašno grdo gledali, toda nastopiti proti nam niso upali. V našem okraju je gotovo najmanj dve tretjini samostojnih kmetov že spoznalo samostojneže in jim obrnilo hrbet. Da pa je nekaj še vedno tako zagrizenih, pa ne bi bili verjeli in jih le še pomilujemo, da so tako nesrečni za se in za ves slovenski narod, kateremu kopljejo kulturni, gospodarski in narodni grob. Kmetje iz kranjske okolice vprašamo naše tovariše, samostojne kmete iz kranjske okolice, kaj vendar vidijo, da so dobrega storili samostojni za nas? 1. Ali imamo kmetje inanj davkov kot smo jih imeli prej, ko samostojnežev ni bilo na vladi? 2. Ali se po vlakih ceneje vozimo kakor prej? 3. Ali je poštnina cenejša kakor prej? 4. Ali je manjša trošarina? Samo pri sladkorju plača danes vsak pri 1 kg 32 K. Koliko pa pri drugih stvareh?! 5. Ali je manjša carina, ali se ni .av-no carina pod samostojno vlado tako dvignila, da je bil vsak izvoz nemogoč in to ob času, ko je kmet moral dvakrat toliko svoje živine in prašičev prodati kakor druga ieta in je bil s tem oškodovan slovenski kmet za sto in sto milijonov, 6. Ali so nižje procente od dedščine, podedovanih posestev ali od dote, i.atere dajejo kmetski očetje in matere svojim sinovom in hčeram? 7. Ali je mogoče naš denar (valuta) več vreden, kakor je bil ob času, ko so samostojni v vlado stopili? Ali ni dvakrat, trikrat manj vreden? Ali ni manjša vrednost denarja istotako izguba za kmeta, kakor za vse druge državljane? 8. Ali je bilo pametno amerikansko (Blčrovo) 100 milijonsko dolarsko posojilo, ki je tako oderuško, da je namesto 100 milj. dolarjev dobila država samo okrog 82 milj. dolarjev. Obresti po 8 % pa v zdravi, zlati valuti! Kaj se to pravi, vsak lahko ve, če zlato kupuje za naš papirnati denar. Od prvega dela posojila (15 milj, dolarjev) so okrog 10 milj. dolarjev pometali proč za dviganje naše valute in danes je nižja, kakor je bila prej, ko so jo pričeli dvigati. Pač pa imamo 10 milijonov dolar- {'ev več dolga in s tem veliko novevbreme, catero bodo morali nositi in plačati naši davkoplačevalci. 9. Radi neumne, strankarske izpeljave agrarne reforme se je uničilo samo v Vojvodini letno do 40.000 vagonov žita b 8000 vagonov sladkorja. Kaj vse bi naša država lahko dobila za to zdravo valuto? Ali se jo Pucelj kaj boril zoper to nemarnost? 10. Ali je mogoče bilo to pametno od njih, da so glasovali za 1 milijardo in i00 milijonski kredit za vojsko? Prej so vpili, da so klerikalci naredili vojsko, a sedaj se samostojni prav pridno pripravljajo za njo I 11. Ali pa je mogoče bilo od njih pametno to, da so zahtevali centralistično ustavo, po kateri smo Slovenci v držav' manj kot pastir v veliki družini in da tako drugi delajo z nami in nas izkoriščajo kakor hočejo, in smo sploh brez vsake moči v državi in nas nikjer ne upoštevajo. Sprejela se je ustava proti veliki večini Slo- vencev in Hrvatov. Dve leti «e je delala in ko je bila narejena, so sami tisti sprevi« deli, ki so jo naredili, da je neizptljiva in da so napravili veliko neumnost. Sedaj jo je treba takoj izpremeniti. Izpreminjali pa jo bodo zopet dve ali pa še tri leta. Kam pripelje tako delo državo, vsak lahko ve, Ako bo kmet dve leti zidal hišo, 2—3 pa podiral, je gotovo, da ne bo dolgo časa kole vozil po svojem dvorišču. Tovariši, samostojni kmetje iz našega okraja, odgovorite nam na te vprašanja! Če nam na stavljena vprašanja odgovorite, stvarno, boste sami prišli do prepričanja, kako uničevalno je bilo gospodarstvo tiste, vlade, v kateri so sodelovali tudi samo« stojni, za našega kmeta kakor tudi za celo državo. Gospodarski obzornik. 1 QQOOOOOOO OOOCXXXX>OQO888&KX> Žečevič pokliče pred sodišče, ker je radi nemarnosti vojne upravo zmrznilo m pomrlo 300 naših vojakov. Samostojni poslanci so pač hodili po garnizijab, pa se za našo fanto niso dosti menili, v svet pa so pošiljali poročila, da se jim dobro godi, m v narodni skupščini so kričali nad našimi poslanci, da lažejo, ko so le-ti opisovali, kako se godi vojakom po gar-nizijah. Letnik 1898! Tudi tega si samostojneži prilastujejo. In vendar je poslal vojni minister v Jugoslovanski klub svojega častnika s poročilom, da je zahteva Jugoslovanskega kluba za oprostitev letnika 1898 ugodno rešena! Eno veliko resnico pa pove ta proglas, ko pravi: Pomagali smo, da je dobila država ustavo. Da, to jo največja »zasluga« eamo-stojnežev. Pomagali so nas upreči v centralistični jarm, ki nas tlači gospodarsko, versko In kulturno in če se ga ne bomo kmalu otresli, bomo izdihnili pod to težo. Na stotine milijonov kron je že izžel iz Slovenijo ta centralizem, h kateremu 60 nam »pomagali« samostojneži. Tega jim slovensko ljudstvo ne bo nikdar pozabilo in nikdar odpustilo. Priprave za volitve. OPOZORILO ŽUPANOM! Z današnjim dnem je zaključeno re-klamacijsko postopanje. Prva najnujnejša dolžnost županov je sedaj, da pošljejo vse reklamacije z vsemi predpisanimi dokumenti deželnemu oz. okrožnemu sodišču v oceno. O tej zadevi govori člen 10. zakona o stalnih volivnih imenikih: Vsako svojo rešitev, izdano po členu 8. tega zakona (zahteva po popravku volivnega imenika) mora občinska komisija uradoma v dveh dneh po preteku pritožbenega roka poslati pristojnemu prvostopnemu sodišču v oceno z vsemi akti vred, ki so nanašajo na to. Župane opozarjamo posebno na tole točlc tega zakonskega določila: L Vse sklepe glede popravo volivnega imenika mora podpisati občinska komisija t. j. župan in dva občinska odbornika, ki ju zato določi občinski odbor, ne pa župau sam, ker župan sani ne sme volivnega imenika popravljati. 2. Zakon pravi: »V dveh dneh po preteku pritožbenega roka«. Od katerega dno so računa pritožbeni rok? Stvar je tale: Vsak reklamiranec Ima pravico, da so v treh dneh od prejema rešitve svoje reklamacije pritoži. Torej mora občin-ska komisija čakati 3 dni od tistega dne, ko je svojo odločbo izročila prizadetemu in ima potem še dva dni časa za odpoši-ljatev aktov sodišču. 3. Zupane ponovno opozarjamo, da morajo vso prilogo biti potrjeno od pristojnih oblasti. Tako n. pr. bo reklamacija neveljavna, če rojstne, oziroma starostno podatke potrdi mesto župnega urada župan. Za vojake, ki so odslužili rok in se vrnili domov, je najbol je, da se '•filoži odpustnica, in pa potrdilo županstva, da prizadeti sicer stalno biva v občini ii. je bil le vsled vojaške dolžnosti odsoten. S tem bi bilo reklamacijsko posto-panjo končano. POPRAVLJANJE VOLIVNIH IMENIKOV »URADOMA«. Dasi bi človek mislil, da so z rekla-macijskim postopanjem volivni imeniki končnoveljavno zaključeni, vendar temu ni tako. Zakon o volivnih imenikih vsebuje tozadevno gorostasno nedoslednost, ki jo bodo župani pri pripravah za volitve, marsikje pa tudi volivci, če ne bodo ostro pazili, bridko občutili. Letos so namreč volitve razpisane ravno v času, ko se vrši tudi uradno popravljanje volivnih imenikov. In sicer morajo po zakonu občinske komisije uradoma vsako leto od dno 1. do vštetega dne 31. janu« arjn izvršiti popravke volivnih imenikov; pri tem vpišnjo vanje s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volivno pravico? a niso dotlej vpisane, ter izpuste na isti način ono, ki so izgubile to pravico. Občinska komisija vpisuje vojake, ki so odslužili svoj rok, uradoma v volivni imenik po odslužitvi roka. Istotako vpisuje vojake, ki v tem letu odslužijo svoj rok. Najkasneje do dne 5. februarja posije občinska komisija tako popravljeni volivni imenik pristojnemu dež. oziroma okrožnemu sodišču obrnem v prepisu tudi vso izpremembe volivnega imenika, ki jih jo izvršil meseca januarja. Ako občinska komisija ne predloži v zgoraj označenem roku volivnih imenikov sodišču, jo sodišče pozove, naj to stori v 5 dneh; istočasno pa ukrene uradoma, kar jo po zakonu potrebno za ka-zffi teh poslovalcev. Ako tudi po tem roku občinska komisija sodišču ne predloži volivnega imenika, odredi sodišče sodnega uradnika, da v enem mesecu v zmislu odredb tega zakona sestavi volivni imenik za to občino in stroški se nalo-žc odgovornim činiteljem v občini. Tako zakon. Župane opozarjamo tudi na stroga kazenska določila, ki se bodo uporabljala napram njim, če ne bi teh zahtev izpolnili ali pa bi izrabljali svojo uradno moč in upisovali neopra-vičenco. Povdarjamo zlasti: Uradno bodo upisovali župani vse, ki eo do 31. Jann-arja 1928 dopolnili 21 let, bili do tedaj 6 mesecev v občini in so naši državljani ali pa slovanske narodnosti. Nadalje se vpišejo uradoma vsi vojaki, ki so bodo vrnili do 31. januarja in vsi javni nameščenci, ki bodo do 31. januarja nastavljeni v občini. Somišljeniki! Pazite, da bo župan opozorjen na vsakega našega volivca, ki bi po teh določilih mogel biti vpisan v volivni imenik. Pri tem ni potreba ni-kakih reklamacij. Županstvo oz. občinska komisija mora vsakega upisati v volivni imenik. Ce bi župan kljub dokazom koga ne hotel upisati ga naznanite in sodišče ga bo z zaporom do trel mesecev ali globo do 3000 Din poučilo spoštovati zakon. Istotako mora župan uradoma izbrisati vsakega za kogar je dokazano, da nima več pravice biti vpisan v imenik. Se veliko večjo pažnjo pa obračajte županom, ki so naši politični nasprotniki, da ne bodo izrabljali svojo oblasti v škodo naši stranki. V vsakem takem slučaju nastopajte z vso odločnostjo. Tajništvo SLS. ZAUPNIKI! Pošljite nemudoma imena in podatke predstavnikov in njihovih namestnikov naše liste (čuvarje skrinjice) kakor smo naročili v okrožnici. Prosimo storite to takoj! Tajništvo SI 3. Vprašanja na samostojneže. (Dopis iz Kranja.) V ponedeljek so imeli samostojni tndi fri nas v Kranju shod v mali sobici pri eterčku. Poročal je samostojnež poslanec g. Rajer o delu samostojnih poslancev. Po govoru g. Rajerja pa so zbrali kandidata za radovljiški in kranjski okraj, znanega kričača Ažmana, po domače Medveda iz Hraš pri Lescah, Rajer jc v svojem govoru zelo slavil in povzdigoval samostojno ter navajal velike uspene, katere so dosegli samostojni poslanci za našega kmeta. Mi, kmetje od SLS, smo se mu seveda smejali, ker smo vedeli, kako farba svoje volivce. Da nas ni bilo malo navzočih od SLS, se je posebno opazilo pri glasovanju za kandidata Ažmana, ker mi nismo glasovali za njega, na kar so nas samostojni strašno grdo gledali, toda nastopiti proti nam niso upali. V našem okraju je gotovo najmanj dve tretjini samostojnih kmetov že spoznalo samostojneže in jim obrnilo hrbet. Da pa je nekaj še vedno tako zagrizenih, pa ne bi bili verjeli in jih le še pomilujemo, da so tako nesrečni za se in za ves slovenski narod, kateremu kopljejo kulturni, gospodarski in narodni grob. Kmetje iz kranjske okolice vprašamo naše tovariše, samostojne kmete iz kranjske okolice, kaj vendar vidijo, da so dobrega storili samostojni za nas? 1. Ali imamo kmetje manj davkov kot smo jih imeli prej, ko samostojnežev ni bilo na vladi? 2. Ali se po vlakih ceneje vozimo kakor prej? 3. Ali je poštnina cenejša kakor prej? 4. Ali je manjša trošarina? Samo pri sladkorju plača danes vsak pri 1 kg 32 K. Koliko pa pri drugih stvareh?! 5. Ali je manjša carina, ali se ni ,av-no carina pod samostojno vlado tako dvignila, da jc bil vsak izvoz nemogoč in to ob času, ko je kmet moral dvakrat toliko svoje živine in prašičev prodali kakor druga leta in je bil s tem oškodovan slovenski kmet za sto in sto milijonov. 6. Ali so nižje procente od dcdščine, podedovanih posestev ali od dote, Katere dajejo kmetski očetje in matere svojim sinovom in hčeram? 7. Ali je mogoče naš denar (valuta) več vreden, kakor je bil ob času, ko so samostojni v vlado stopili? Ali ni dvakrat, trikrat manj vreden? Ali ni manjša vrednost denarja istotako izguba za kmeta, kakor za vse druge državljane? ' 8. Ali je bilo pametno amerikansko (Blčrovo) 100 milijonsko dolarsko posojilo, ki je tako oderuško, da je namesto 100 milj. dolarjev dobila država samo okrog 82 milj, dolarjev. Obresti po 8 % pa v zdravi, zlati valutil Kaj se to pravi, vsak lahko ve, če zlato kupuje za naš papirnati denar. Od prvega dela posojila (15 milj, dolarjev) so okrog 10 milj. dolarjev pometali proč za dviganje naše valute in danes je nižja, kakor je bila prej, ko so jo pričeli dvigati. Pač pa imamo 10 milijonov dolarjev več dolga in s tem veliko novqtbreme, katero bodo morali nositi in plačati naši davkoplačevalci. 9. Radi neumne, strankarske Izpeljave agrarne reforme se je uničilo samo v Vojvodini letno do 40.000 vagonov žita in 8000 vagonov sladkorja. Kaj vse bi naša država lahko dobila za to zdravo valuto? Ali se je Pucelj kaj boril zoper to nemarnost? 10. Ali je mogoče bilo to pametno od njih, da so glasovali za 1 milijardo in iOO milijonski kredit za vojsko? Prej so vpili, da so klerikalci naredili vojsko, a sedaj se samostojni prav pridno pripravljajo za njol 11. Ali pa je mogoče bilo od njih pametno to, da so zahtevali centralistično ustavo, po kateri smo Slovenci v državi manj kot pastir v veliki družini in da tako drugi delajo z nami in nas izkoriščajo kakor hočejo, in smo sploh brez vsake moči v državi in nas nikjer ne upoštevajo. Sprejela se je ustava proti veliki večini Slo- vencev in Hrvatov. Dve leti se je delala in ko je bila narejena, so sami tisti sprevU deli, ki so jo naredili, da je neizpdjiva in da so napravili veliko neumnost. Sedaj jo je treba takoj izpremeniti. Izpreminjali pa jo bodo zopet dve ali pa še tri leta. Kam pripelje tako delo državo, vsak lahko ve. Ako bo kmet dve leti zidal hišo, 2—3 pa podiral, je gotovo, da ne bo dolgo časa kole vozil po svojem dvorišču. Tovariši, samostojni kmetje iz našega okraja, odgovorite nam na te vprašanjal Če nam na stavljena vprašanja odgovorite, stvarno, boste sami prišli do prepričanja, kako uničevalno je bilo gospodarstvo tiste, vlade, v kateri so sodelovali tudt samo-stojni, za našega kmeta kakor tudi za celo državo. Za naše vrtnarstvo. V nedeljo, dne 7. januarja, je sklical pripravljalni odbor vrtnarskega društva posvet vseh tistih, ki se 2animajo za vrtnarstvo. Udeležba pač ni bila sijajna, kar je pač znak današnjega časa, ko ljudje nimajo smisla za kaj pametnega in koristr nega, pač pa imajo preveč smisla za razna uživanja. Ne mislim popisovati poteka tega posveta, oziroma zborovanja, ampak podati le njegov pomen. Splošno mnenje je vladalo, naj »Sadjarsko društvo za Slovenijo« izpremeni svoja pravila ter naj to društvo obsega tudi vrtnarstvo, zakaj sadjarstvo je le del vrtnarstva. Če bi imeli dvoje društev, enega za sadjarstvo, drugega pa za vrtnarstvo, bi obe društvi le životarili in ne bi bilo tistega uspeha, kot pa če so vse sile in moči združene v enem društvu in gredo skupno na delo. Dne 2. februarja se bo vršil v Ljubljani občni zbor »Sadjarskega društva za Slovenijo«, kjer se izpremene pravila in najbrže tudi naslov. List »Slovenski Sadjar« se izpremeni v toliko, da bo polovica lista posvečena sadjarstvu, polovica pa vrtnarstvu. Novemu društvenemu odboru bosta podrejena dva popolnoma samostojna odseka — sadjarski in vrtnarski — od katerih bo vsak za sebe skrbel za napredek dotične stroke. Gre sedaj za vprašanje, ali je vrtnarstvo važno tudi za našega kmeta, delavca in obrtnika ali ne. Na to vprašanje je edin odgovor, da je potrebno. Pa poglejmo! Kmet rabi semen, v dotičnem kraju jih ni mogoče dobiti, če jih pa dobi, so slabe kakovosti. Če gre v prodajalno kupovat, jih pač dobi, toda za drag denar — pa naj bi to že bilo. če bi bila prvovrstna — zelo velikokrat pa kupi mačka v žaklju. Dogodilo se je celo, da drago kupljena semena niso niti vzkalila. Toda kje dobiti semena? Tudi to 8i šlo. Vrtnarski odsek tega društva misli organizirati naše kmete, da bi pričeli sami gojiti res preizkušeno seme, katero bi ali naravnost ali pa potom društva prodajali tistim, ki ga rabijo. Tako bi na eni strani bil zadovoljen pridelovalec, ki bi seme lahko in dobro prodal, na drugi strani pa odjemalec, ki bi dobil res dobro in krajevnim razmeram primerno seme. Nadalje bo treba naše ljudi naučiti umno vrtnariti. Če bi to res znali, koliko bi lahko zaslužili posebno okoličani večjih krajev, n. pr, mest, trgov, industrijskih krajev itd. Marsikaj bi lahko odpadlo, kar se danes uvaža — iz tujine v našo državo in bili bi tudi vstanu celo izvažati. Na ta način bi se lahko popolnoma osamosvojili in ne bi nam bilo treba kupovati zelenjave, ki nam jo pošiljajo naši »zavezniki« Italijani. Sicer pa je važno vrtnarstvo tudi za vsakega najmanjšega kmeta. Ali ni žalostno, da se najde še danes brez števila vrtičnov, gred ali kakor se že imenujejo, kjer vidiš kako semensko zelje in nekaj zanikrne zelenjave. Zraven pa tožijo ljudje, solato jemo tako, ki bi bila za živino, ne za ljudi, nobenih glav nima, kumar sploh ni, ker nočejo rasti, in podobno. Zraven pa se sliši vzdih: »Danes je drugačna zemlja, kot je bila včasih.« Na to je edin odgovor: ne znamo vrtnariti. Če bi znali, bi imeli tako solato kakor naše brihtne Kra-kovčanke v Ljubljani ali pa kot čebele pridni Bolgari v okolici Zagreba in Novega Sada. V vrtnarstvu je treba pouka, katerega doslej še nimamo. To, kar sem povedal glede kmeta, velja deloma tudi za delavca in obrtnika. So, ki imajo hišicc z vrtičkom. Prostor bo pa umno izrabil le tisti, ki se za to briga, da pridno prebira strokovne spise se udeležuje tečajev o vrtnarstvu, pogleda tudi na kak boljše urejen vrt, skratka, da se tega posla uči in nauči. Tudi delavec in obrtnik, ki ima lasten vrtiček, mora gledati na to, da si dobi dobrih semen, sadik itd. Za to bo skrbelo društvo, objavljalo v glasilu ali pa drugim potom razne nasvete, skrbelo za vrtnarski pouk po kmetih in mestih in delalo na to, da se čim prej ustanovi vrtnarska šola. V tem ozira bomo morali slediti drugim, bolj naprednim državam, kot so Nemčija, Nizozemska, Danska, ki pošiljajo svoja semena, 31 razno drevje, rože itd. celo v Ameriko to Avstralijo, pri tem pa služijo lepe denarce. Vsakemu, ki ima res kaj veselja do napredka našega vrtnarstva in sadjarstva, toplo priporočamo, da pristopi kot član k temu društvu. Koliko bo znašala članarina z naročnino vred za list in kam je denar poslati, o tem bom še poročal. Vse to določi občni zbor dne 2. februarja. Končno naj še omenim, da namerava društvo ustanavljati svoje podružnice tudi po deželi. Dokler pa teh ni, naj vsak pristopi k osrednjemu društvu, ki se za sedaj še imenuje »Sadjarsko društvo za Slovenijo«. Na tem zborovanju se je tudi poudarilo, da to društvo nima ničesar skupnega s tako-imenovano »Gojkovo vrtnarsko šolo« v Kranju, ki obstoji na papirju že čedno število let, storila pa ni ničesar, ker nima članov in ker cel odbor tvori le ena in ista oseba. Prijatelj vrtnarstva. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 2, jan. 5. jan, 6. jan. Denar K v K v K v ameriški dolarji (eden) 362 — 369 — 368 — avstrijske krone (sto)--— —-- žešKoslov, krone (ena) 11 60--— — anglešKi funti (eden)------ francoski franki (eden) — — 26 — --- Italijanske lire (ena) 18 68 18 80 18 bolgarski levi (eden)------ carski rublji (sto) ------ nemške marke (sto) — — — —-- ruraunski leji (eden)------- Švicarski franki (eden)--71 —-- poljske marke (sto)------- mažarske krone (sto)--— — — — g Konec krone. S 1. januarjem je dejansko prestala biti krona plačilno sredstvo. V smislu vladne odredbe morajo vsi zavodi od 1. januarja 1923 dalje voditi račune v dinarjih. Na tujih denarnih trgih, n. pr. na borzi v Curiliu itd. nič več ne označujejo vrednosti krone ampak le dinarja. S tem je pravzaprav naša krona, katero je vlada v Belgra-du umetno ubila na račun dinarja, izginila s tega sveta. g Kritje našega iV-nnrja. Najpreje se moramo vp ti, koliko imamo v prometu sploh papirnatega denarja. Zadetkom januarja 1922 smo imeli papirnatega denarja za 4 tisoč 667 milijonov dinarjev, koncem decembra 1922 pa za 4 tisoč 863 milijonov 80 tisoč dinarjev. Število papirnatega denarja se je torej pomnožilo za 196 milijonov <"> tisoč dinarjov. Kritje papi natega denarja začetkom januarja 1922 je znašalo zlatih dinarjev 401 milijon 400 tisoč, od katerega odpade 74 milijonov 200 1isoč na kovano zlato, 16 milijonov 730 tisoč na srebro in 808 milijonov na tujo denarne vrednosti. V začetku decembra 19L»2 pa je znn';alo kritje le še 848 milijonov 100 tisoč zlatih dinarjev. Kakor se vidi, se jo kritje precej rmanjšalo. Pač uspeh demo-kratsko-radik Ino-samostojne vlade. g Drugi obrok ameriškega posojila v znesku 10 milijonov dolarjev, ki bi ga morali dobiti že meseca novembra lanskega leta, še do danes ni b.pifičan. Amovikancl že vedo, zakaj,.. 41 g Koliko bo Matarska plačala na račnn vojne odškodnine? Repa raci jska komisija objavlja, da je Mažarska dosedaj na račun vojne odškodnine plačala t vi mi''nrdfi kron v zlatu. CENE. 2itni trg. Trgovci z žitom so pričeli nakupovati žito za izvoz in sicer vsled vesti, da bo izvoz neomejen. Povpraševanje je veliko ali ne toliko ponudb. Iz Novega Sada poročajo, da je pšenica poskočila od 425 na 437 Din 50 p, umetno sušena koruza od 282.50 Din na 300 Din. Pretekli teden je bilo prodane največ črne moke in sicer za vojsko, pa tudi po beli moki je bilo večje povpraševanje kot sicer, zato je cena moki št. 0 poskočila od 592 Din 50 p na 625 Din, črni moki št. 6 od 480 na 525 Din. Po ječmenu je malo povpraševanja in mu je cena od 302 Din 50 p do 310 Din 50 p. Tudi po ovsu je bilo malo povpraševanja in mu je bila cena od 287 Din 50 p do 800 Din. Cene mekinjam od 151 Din 25 p do 165 Din. Mekinj je dovolj na razpolago. Maribor, Pšenica 450 Din, rž 400 Din, ječmen 400 Din, oves 850 Din, koruza 400 Din, fižol 400 do 500 Din, krompir 125 do 150 Din, zelje 450 do 500 Din. Cakovee. Pšenica 460 do 462.50 Din, rž 875 do 400 Din, ječmen 337.50 do 350 Din, oves 831.25 do 837.50 Din, koruza 325 do 862.50 Din, fižol 375 do 475 Din, krompir 112.50 do 125 D. Ilok. Pšenica 420 Din, rž 340 Din, ječmen 300 Din, oves 280 Din, koruza 250 Din, fižol 600 Din. Virovitica. Pšenica 425 Din do 430 Din, H 337.50 do 338 Din, ječmen 300 do 810 Din, oves 287 do 2S7.50 Din, koruza 250 do 260 Din. Požega. Pšenica 420 Din, rž 350 Din, ječmen 275 Din, oves 275 Din, koruza 225 Din, fižol 400 Din, krompir 150 Din. Subotica. Pšenica 425 Din, rž 350 Din, ječmen 300 Din, oves 275 Din, koruza 245 Din. Cene v Avstriji v avstrijskih kronah: Pšenica 380 tisoč t. j. 475 Din, rž 320 tisoč t. j. 395 Din, ječmen 280 tisoč t. j. 350 Din, koruza 210 tisoč t. j. 325 Din, moka št. 2 520 tisoč t. j. 650 Din, moka za kruh 440 tisoč t. j. 550 dinarjev. g Cene petroleju. Na podlagi odredbe odbor.. monopolske uprave od 8. decembra objavlja uprava državnih monopolov, da se bo pro-laj-i od 1. januarja 1923 petrolej po ceni 550 Din za 100 kg. g Dra; ' "a na Rnskem. Po poročilih, ki so prispela z Ruskega, je stal dne 21. septembra 1922 v mestu Krasnojarskem v Sibiriji pnd (16.3« kg) pšr ične moke 19 milijonov rnbljev, krava 95 milijonov rublja v, en funt (41 d k g) mesa 600.000 rubl.iov, šivalni stre.;! 95 milijonov rubljev. ŽIVINA. g N.: zorovanje krav v Kanadi (severna Amerika). Angleški listi poročajo, kako nadzirajo v Kanadi krave-mlekarice. Dnevno zapisujejo, koliko dn.'a krava mleka in koliko pojo ter kakovost mleka. Krave, ki ne prinašajo čistega dobička, to je, pojedo toliko kolikor dajo, p- dajo za meso. Na ta način dobe izbiro najboljših In najzdravej-Slh krav, ki dajejo nrjboljše mleko ta najboljšo mlado živino. Na ta nnfin se zviša kakovost in množina mleka pogostokrat za 100 odstotkov. Strogo nadzorujejo tudi plo- menske bike g Mažarske svinje za Švico. Švicarska je na željo bu ir tndl dali, je pa drugo vprašanje. ZADRUŽNIŠTVO. g Novo srbsko zadružno podjetje. Novo-nadski ob ,nski zastop je odstopil srbski kmetijski družbi veliko zemljišče v bližini klavnic«. Dni".')a ustanovi tamkaj veliko podjetje za mlečne in mesne izdelke. RAZNO. (t l^etijukl ponh po delell. Oddelek za kmetijstvo priredi v d rumeni le>lnu meseca januarja t. L alecieč« Douine tečaje in predavanja: 1. V pone- deljok, dno 8. januarja v Besniei ob 15. uri v goli (o umni reji živine, pom. okr. ekonoma lllad-uik). 2. V četrtek, dno 11. januarja v Dolnji Lendavi (tečaj o ravnanju z letošnjim vinom, okr. ekonom Vojsk). 8. V nedeljo v Dolenji vasi, kočevski okraj, v Soli ob 10. uri (o sadjarstvu in travniStvu, pom. okr. ekonoma Zdol-Sek), v Š mar t ne m pri Litiji (o obnovi vinogradov, okr. ek. v Polju pri Muljavi, v Soli ob 14. uri (o racionalnem gnojenju in ravnanju 2 gnojem, pom. okr. ekonoma Jereb), v Podzemlju ob 10. uri po maši v Soli (o kmet. izobrazbi in o živinoreji, pom. okr. ekonoma Koa-da), v Domoincih v Prekmurju ob 18. uri (o izboljšanju travnikov, pom. okr. ekonoma Pavlica), v G r e n č a n i h v Prekmurju (o živinoreji i« izboljSanju hlevov (okr. ekonom Vojak), v črni na Koroškem (o pospeševanju živinorejo, okr. ekonom Wernig). g »Sadjarsko društvo za Slovenijo«, ki je bilo ustanovljeno leta 1921, žteje 2000 članov. K Delavske plače aa Češkoslovaškem so zmanjšali za 20 odstotkov s 1. januarjem leta 1923 iu s L februarjem jih zmanjšajo za t>e nadaljnjih 5 odstotkov. GUMENE PETE IN GUMENE POTPLATE ceneje in t rajni j« so kakor uanenal Najbolja varstvo proti vlagi I mraza I DOMA. Zelo sumljivo je poročilo, katero je dal pri zadnji seji ministrskega sveta zunanji minister dr. Ninčic. Povedal jo, da se je lozanska konferenca slabo končala, da je Francija pridobila Italijo, da jo podpira, zalo pa bo Francija podpirala Italijo v njenih sporih z Jugoslavijo. Kaj je še poročal, so ne ve, pač pa je čudno to, da se je sklenilo takoj osnovati svet državno obrambe, ki ima nalogo v najkrajšem času izdelati načrt o vseh vprašanjih, ki nastopijo ob vojnem stari ju. Prometni minister pa so je naenkrat spomnil, da je nad vse nujna ureditev železniškega prometa. Saj jo prav to, samo to je čudno, da se je začelo kar nenadoma tako muditi. Obenem pa je ministrski svet sklepal, kako dobiti denarja za vse to. Radikalna stranka vedno bolj kaže pristno lice, kolikor bolj misli, da je edina gospodovalka v državi. Iz vse Pašičeve politike se vidi, da je njegov namen do konca izpeljati najstrožji centralizem in Srbom še bolj izročiti edino in vodilno vlogo v državi. Srbski radikalni list »Tribuna« je že razvil radikalni program za bodočo skupščino: država naj se imenuje kraljevina Srbija, državni jezik bodi edinojc srbski, vsa in časopisih — mora biti v cirilici, vse organizacije in stranke, ki so zgrajene na plemenskem ali verskem temelju, se morajo razpustiti. Kakšen balkanski norec je to napisal, ne vemo. Zakaj na ta način mora Pašič celo pravoslavno cerkev razpustiti, ker je to organizacija zgrajena na verskem temelju. In pri teh radikalih išče dr. Susteršič pomoči, da bi razbil Slovensko ljudsko stranko! Volivno gibanje je zelo živahno. Demokrati se prepirajo med seboj, radikal-ci so sprti zlasti v Vojvodini, kjer ima večino radikaloev za seboj Protie, zemljoradniki so razcepljeni v več skupin, socialisti in komunisti še ne vedo, kaj bi. V Belgrad je došel dr. Korošec, ki se je vrnil iz Vojvodine, kjer je imel razgovore z Bunjevci, Nemci in Mažari. Oe bodo Nemci in Mažari postavili lastne kandi-datej sc še no ve, ker jih ogromno število ni vpisanih v volivni imenik. (V Jugoslaviji je 600.000 Nemcev in 500.000 Mažarov). Avtonomistična skupina muslimana dr. Spahe bo postavila lastno listo in upa, da bo centraliste v muslimanski stranki popolnoma potolkla. Ponovne prošnjo samostojnežev za sprejem v vlado je radikalna vlada končno odbila, kljub temu, da je bivši poslanec Rajer hodil od radikala do radikala in da je celo dr. Vošnjak moledoval pri Pašiču za usmiljenje. »Balkan« pravi, da bi »kmetijaci najbolje storili, ako bi se vobče ne pokazali več v političnem življenju, nego ostali pri mesarsko-me-šetarski obrti, ki jo še najboljše razumejo.« Tako naše ljubo samostojneže tudi v Belgradu od prave strani poznajo. DRUGOD. V Rusiji je pretekli mesec zboroval kongres vseh ruskih sovjetskih republik, ki so združene v rusko državo. Sklenilo se je, da se bo Rusija imenovala Zveza socialističnih republik. Sedaj obsega ta Zveza sledečp republike: Rusija, Belorusija, Ukrajina, Georgija, Aserbeidžan, Armenija in daljnjevzhodna republika. Rusija zopet sega od Poljske do Japonske. Konferenca v Lozani se ue premakne z mrtve točke. Gre za Mosul, pokrajino v severni Mezopotamiji, ki je sicer še turško ozemlje, toda pod angleško oblastjo. V Mo-sulu so še miljarde turških lir vredni neiz-črpani petrolejski vrelci. Angleži kot dobri trgovci jih seveda ne marajo izpustiti iz rok. Turki pa tudi vedo, da pomeni Mosul zanje veliko narodno bogastvo in velik vir državne blagajne — zato zahtevajo Mosul zase. Tako se še vedno lasajo za milijarde in nihče noče odnehati. Turki so nahujska-li svoje pristaše v Mosulu, da so zanetili vstajo proti Angležem. Seveda so Angleži navajeni takih vstaj in znajo takoj zdravilno poseči vmes. Anglija, Francija, Italija in Belgija še vedno ne morejo najti načina, kako bi nemško kravo tako pitali, da bi vsem štirim dajala dovolj mleka. 132 milijard zlatih mark Je dolžna Nemčija kot vojno odškodnino. Nekaj časa je plačevala, potem se je pa naveličala. Da pa ne bi mogli Francozi je svojo valuto to sedaj posebno Francozi debelo gledajo. Vse svoje gospodarstvo in popravljanje po vojski prizadetih krajev so opirali na nemške zlate marke — pa jih ie kar nenadoma zmanjkalo. Franciji preti raditega težka gospodarska kriza. Zato je skušala Francija kar kratkim potom zasesti i orenje, najbogatejše nemške kraje z velikanskimi tovarnami in premogovniki ter iz njih iztisniti zlate marke. Toda teza pa nista pustili Anglija in Amerika. Sedaj so se zopet sešli zavezniki v Parmi, da se pogovore, kako bi Nemčiji omogoči odplačevanje vojne odškodnine. Anglija je predlagala, naj ee Nemčiji dovoli za štiri leta oddih, dolg naj se vsaj za polovico zmza in po štirih letih, ko se Nemčija ma- njezn°m0rej Z°Pet z^ne 2 ^Plačev*. Francozi pa pravijo, .da ne morejo dolgo čakati, kvečjemu dve leti. Popusta ne dovolijo nikakšnega, razven če Amerika m Anglija odpustita Franciji toliko dolga, kolikor bi iz Nemčije manj dobila. Nemčija pa naj plačuje na ta način, da zavezniki po« bero vso nemško carino v Porenju, davek na premog in še druge smalenkostic. če pa ISemčija tudi tega ne more, naj se Pore-nje takoj zasede. Francozi so se nekaj časa pregovarjali, ker pa se niso mogli ze-diniti, so se razšli. Nemčija je tudi s tem zadovoljna. Kjer se dva kregata, ima tretji dobiček. V Italiji gospod Mussolinl misli, da nima nujnejšega dela kakor kovati načrte, kako bi Slovence poitalijančil. Sedaj je razdelil slovansko Primorje v tri dele, da bi Slovane bolj raztrgal in razbil ter jih izročil italijanskim večinam. Istra je pokrajina zase z glavnim mestom Pulj, Trst z okolico je zase, Goriško pa je priklopil videmski pokrajini z glavnim mestom Videm. Tako je Gorica po dolgih stoletjih prenehala biti glavno mesto. Goričane je to tako zabolelo, da so tisti dan, ko se je to zvedelo, razobesili črne zastave, trgovci so zaprli svoje trgovine, meščanstvo pa je priredilo velik protesten shod in ogromen žalni sprevod. Mussolini je vse to takoj zvedel ter poslal goriškim Italijanom tolažilno brzojavko, češ, naj drže disciplino in naj se uklonijo, ker je to potrebno vsaj za toliko časa, da se Slovenci poitalijančijo. Pa bo čakal še g. Mussolini. Mažarski vedno huje raste greben. Po trianonski mirovni pogodbi ne sme imeti vojaštva razen malega števila za domačo varnost. Zato pa se na drug način skuša pomagati. Vlada je predložila zakon za zaščito države. V tem zakonu je cela vrsta določb, kako more vlada v kratkem času zbrati prav znatno armado v »zaščitoc države. Mala antanta prav pozorno zasleduje mažarske skrivalnice. Grčija bi se rada pridružila mali an-tanti. V ta namen je prišel v Belgrad naš poslanik na Grškem Balugdžič, ki je nagovarjal našo vlado za ta korak. Vendar se sodi, da Grčija ne bo sprejeta v malo an-tanto, ker bi si naprtila s-tem samo nove obveznosti, koristi pa nobene. Na Češkoslovaškem je te dnf neki komunist streljal na finančnega ministra dr. Rašina in ga težko ranil. Proti dr. Rašinu je zadnji čas v čeških listih nastala velika gonja. Posledica je. bil atentat nanj. Vlada fe takoj izdala proglas, v katerem pravi, da bo odločno nastopila proti takim poizkusom. Moderne države žanjejo, kar same se-jejo z brezverstvom in poveličevanjem lakih atentatorjev, ki delajd in mečejo bombe v njeno trenutno korist. Potem se ni čuditi, da začnejo nekega dne bombe tudi nazaj leteti. Tedenske novice. d Občni zbor Kmetske zveze za logaški okraj, V nedeljo, 14. januarja se bo vršil ob treh popoldne v Društvenem demu v Dol. Logatcu občni zbor Kmetske zveze za logaški sodni okraj. Na občnem zboru bo poročal poslanec Slanovnik. Pozivamo vse somišljenike, da se občnega zbora v največjem številu udeleže. d Obča« zbor Kmetske zveze za Belo-krajino se bo vršil v nedeljo 21. januarja ob 9. dopoldne v Društvenem domu v Metliki. Člani Kmetske zveze in somišljeniki cele Belokrajine naj se občnega zbora udeleže. Govoril bo poslanec Ncmanič in zastopnik iz Ljubljane, d Tečaj Županske zveze za kamniški okraj bo v nedeljo 28. januarja ob 9. dop. v Društvenem domu v Domžalah. Župani, obč. svetovalci in odborniki ter vsi drugi, ki se za občinske stvari zanimajo, naj pridejo v največjem številu na ta tečaj. Po županskem tečaju bo sestanek, na katerem se bomo razgovarjali o nekaterih važnih vprašanjih. — Podružnica Županske zveze za kamniški okraj. d Občni zbor Kmetske zveze se je vršil na Silvestrov večer na Vrhniki. Zastopniki so se ga polnoštevilno udeležili. Poslanec Stanovnik je poročal o političnem položaju, urednik Smodej je govoril o volivnem gibanju. d Prevoz v Judenburgu ustreljenih vojakov bivšega 17. pešpolka. Začetkom mu-ja leta 1918 je med vojaštvom bivšega si j-venskega 17. pešpolka v Judenburgu na Štajerskem nastal upor, ki je zahteval 6 Žrtev. Te so bile po zadušenem uporu na podlagi razsodbe prekega sodišča ustreljene in pokopane v skupnem grobu na pokopališču v Judenburgu. Osnoval se je sedaj v Ljubljani poseben pripravljalni odbor, ki sestoji iz bivših vojakov 17. pešpolka in ki namerava skrbeti za prevoz zemeljskih ostankov ob priliki tega upora ustreljenih vojakov iz Judenburga v domovino. Odbor hoče tudi skrbeti, da se preostalim priznajo primerne preskrbnine. d Finančni minister carinikom. Ker razne pritožbe zaradi grdega postopanja nekaterih carinikov napram potujočemu občinstvu nikdar niso prenehale, je izdal finančni minister ukaz carinikom, naj se vzdržujejo nepotrebnih sekatur občinstva >n naj zaradi par dolarjev in frankov ne spravljajo cele države ob njen ugled. Zlasli priporoča finančni minister carinskim organom vljudnost napram državljanom zavezniških in prijateljskih držav. —- Ta ukaz je jako umesten, ampak če bo kaj zalcgel, je drugo vprašanje. Bs.lkanec je balkanec, , . d Minister za kmetijstvo je sedaj ujivo Šupilo, hrvatski radikal. d Za velikega župana ljubljanske oblasti« jc imenovan dr. Vilko Baltie, mariborske pa dr. Miroslav Ploj. Pokrajinski namestnik Hribar še ostane. Tako plačujemo sedaj namesto enega komandanta kar tri. O blaženi centralizem! d Vrhovna prednica šolskih sester i o postala s. Angelina Križanič, prednica šolskih sester v Celju. d Izgubil se je sivi starček Slovenski Narod in ne ve, ne kaoi ne kod. Se ne dolgo, kar je udrihal po dr. Sušteršiču kot narodnemu veleizdajalcu — danes ga zagovarja in jemlje v zaščito; še ne dolgo, kar je branil nedeljivost Slovenije, danes se mu to čisto pravilno zdi; še ne dolgo, je bil pristaš zagrebških kongresislov, ki so proglasili svoj boj centralizmu in centralističnim, strankam — danes snaži čevlje radikalom. Orientacijo je izgubil, reveži d Tajništvo Jugoslovanske kmetske zveze ima šc 200 izvodov našega koledarčka v zalogi. Na to opozarjamo naše čita-telje, posebno člane Kmetskih zvez. Koledarček je zlasti za kmetovalce neprecenljive vrednosti. d Zaupni sestanek je imel v ponedeljek 8. t. m. v restavraciji pri Levu v Ljubljani dr, Ivan šusteršič. Bilo je navzočih kakšnih 20 osebnih prijateljev njegovih. Kakšni so sklepi, ne vemo. To pa verno, da bo boj proti dr. Šusteršičevim poskusom, kako v korist centralističnih in svobodomiselnih strank škodovati SLS, ravno tako brezobziren kot proli svobodomiselnim strankam samirn. V tem oziru nobene nejasnosti! Ljudska stranka bije odločilen boj za obstoj slovenskega ljudstva v političnem, kulturnem, gospodarskem in verskem oziru. Ljudstvo pa je več kot oseba, pa naj bodo lo tudi dr. Šusteršič in njegovi prijatelji, Ipsi videant. Naročniki v Nemški Avstriji dobe v današnjem listu položnice dunajske poštne hranilnice. Ime na položnici naj jih nič ne moti. Nismo si mogli pomagati drugače, kajti na naš račun bi poštni uradi ne sprejemali plačil. Poštno potrdilo naj vsak dobro shrani. Naročnina znaša 7.a celo leto 52 Din, za pol leta 26 Din. Ta znesek naj preračuna v nemške avstr. krone vsak sam po sedanjem tečaju krone. Izseljcnci v južno Ameriko, pozor! Generalni izseljeniški komisarijat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu objavlja: Precejšnje število naših državljanov, ki se hočejo izseliti v Južno Ameriko, potuje preko Trsta, kjer si nameravajo preskrbeti pri konzulatih dotičnih držav potrebne vizume. Večinoma odpotujejo iz svojega kraja, preden so si preskrbeli uve-renji, ki jih zahtevajo dotični konzulati za izdelovanje vizumov, ali prihajajo z dokumenti, ki jih zahtevajo konzulati Severne Amerike za odpotovanje v Severno Ameriko, nimajo pa ouih dokumentov, ki so potrebni za potovanje v Južno Ameriko. Naša delegacija v Trstu v sled tega večkrat prihaja v neugodni položaj, kjer mora zadr-z®vati naše državljane več dni ali celo več tednov, da dobi odgovor od pristojnih obla- sti glede osebnih podatkov izseljenca. Po. log rednega potnega lista se zahtevajo od onih, ki potujejo preko Buenos Airesn alt Montevidea v Južno Ameriko, so na iopni; 1. Potrdilo, da dotična oseba ni bila kaznovana. 2. Zdravniško spričevalo, da je dotie-na oseba zdrava in da ni imela preje ni-kakih bolezni. To spričevalo mora biti potrjeno od pristojne občine. 3. Potrdilo občine, da je dolična oseba sposobna izvrševati svoj ]>oklic. Izseljenci morajo ta potrdila, prevedena na italijansko ali francosko, prinesti seboj, da jim ne bo treba plačati visokih stroškov za prevod in za legalizacijo pri naši delegaciji. Izseljenci v Južno Ameriko se opozarjajo na ta navodila. d Orjunaš je na Dunajski cesti v Ljubljani napadel redovnico in jo s palico uda-sil na tilnik s psovko: Prokleta baba. So-kolska kultura, ki jo učita »Jutro« in (Domovina«. d Orjimcši-sokoli so v Planini ponoči s kamenjem napadli župuišče. Orožniki so na delu. d Nevarno je obolel general Maister, osvoboditelj Maribora. d Neresnične govorico. Pokrajinska uprava nam je poslala sledeče sporočilo: -Koncem lanskega in v prvi polovici letošnjega leta so se razširjale govorice o j aznih velikih nerednostili v državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani. Tudi časopisi so prinašali vesti o toin. V zadevi so he vršile pri pokrajinski upravi obširne pred poizvedbe in zasliševanje prič v svrlio eventualne uvedbe disciplinarne preiskave proti odgovornim funkcijo-narjem državne žrebčarne, pri deželnem sodišču v Ljubljani pa kazensko sodno postopanje. Pri obeh se je izkazalo, da so bile v s o v e s t i o nerodnostih poli o 1 n o m a neo.snova n e. Povzročitelja le-teh veterinarski major v p. France R e b o r n a k in A n t o n G 1 i h a, oba bivša uslužbenca državne žrebčarne, sla, bila od deželnega sodišča v Ljubljani radi pregrešita po § 104. srb. kaz. zak. celo obsojena, in sicor prvi na 3000 Din kazni ali S dni zapora, drugi pa na 500 Din kazni ali 10 dni zapora ter oba na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvrševanja kazni. Z ozi-rom na izid kazenskosodnega postopanja in ugotovitve povodom predpoizvedova-nju in zasliševanja pri pokrajinski upravi ni nobenega povoda, da so uvede proti obdolženim funkcijonarjein drž. žrebčarne disciplinarno postopanje. Vodstvo žrebčarne ni le zagrešilo nobene nečednosti, ampak jo vršilo v vsakem pogledu svojo dolžno.it v polni meri in v najtežjih časih s hvalevredno požrtvovalnostjo.« — Pokrajinski namestnik Iv. Hribar. _ d Marijine kongregacijc po hrvatskih šolah so zopet dovoljene. d Hudi Mariborčani. Izšla jc nova ila-novanjska naredba, ki daje hišnim posestmi toni pravico, da znatno povišajo najenv nino svojim gostačem. Seveda so se le pravice povsod hišni posestniki takoj v najvišji meri poslužili, če je bilo še tako malo krščansko. Mariborski gostači pa s« niso kar tako udali. Strnili so se v skupni organizaciji in povedali gospodom posestnikom, da ne bodo niti ficl.a plačali, pač S ia so pripravljeni z njimi sc dogovarjati, išni posestniki so pač napravili kisle obraze, pa pomagali se ni nič dalo. Ali naj ves Maribor naženejo pred sodišče? d Stanovanjsko sodišče, Vsled sklepa ministra za socialno politiko od 1, januarja sc bo na podlagi stanovanjskega zakona in pravilnika o njegovem izjvrSevanju osnovalo pri ministrstvu za socialno politiko stanovanjsko sodišče. Poleg tega višjega sodišča se bodo osnovali po vsej državi stanovanjski odbori, ki bodo reševali v prvi instanci predložene spore ter vse zadeve, ki spadajo v njihov delokrog, - d Vse invalide, vojne vdove in sirote, včlanjene pri splošni organizaciji vojnih invalidov, vdov in sirot — Po-verjenigtvo za Ljubljano in okolico obveščamo tem potom, da ko bo vršil dne 21. januarja t. 1. ob pol 9. uri dopoldne v prostorih gostilne pri »Zlatorogu« 3. redni občni /bor b sledečim dnevnim redom: Volitev predsednika občnega sabora, poročilo funkcijonarjev, absoluto-rij, volitev novega odboru ter raznoterosti. <1 Ljudska posojilnica v Novem mesto, reg. zadr. z neom. zavezo, ki po-sjuje v I. nadstropju poslopja Gospodarske zveze (bivša Ferličcva hiša na Glavnem trgu) sporoča, da je glasom sklepa liačelstvene seje od 27. decembra 1922 zvišala obrestno mero pri nevezanih vlogah na 5 %, pri vezanih pa na 5 V-z % • .Daje tudi pod ugodnimi pogoji posojila na vknjižbo, menice in tekoči račun. d Neka belgrajska tvrdka pošilja na naša županstva in druge urade ^Spomenico« kot spomin na kraljevo poroko. Spomenica obsega razne slike izza kraljeve poroke. Značilno pa je, da je besedilo srbsko, hrvatsko, rumunsko iu deloma francosko, le slovenskega ni nikjer. Bcl-grajčani naj se najprvo nauče slovenski, potem naj pa hodijo po naže kronicel Spomenico — retour, nazaj! d Pritožbo zoper ljubljanske volitve je pokrajinska vlada zavrnila. Kdaj se bodo vršile županske volitve, se še ne ve, ker Hribar spisa še ni podpisal državni praži rojstni dan kraljico Marije, d Nov državni praznik je 9. januar, d Dijaške gospodinje so povišale ceno za hrano mesečno za 100 dinarjev. d Smrtna nesreča v Fali pri Mariboru. Pri elektrarni v Fali je zadnje dni preteklega leta močan veter podrl lesene Nosile zaradi njihovih velikih p r ed nosi i i- pelnik^Tnpol-pleie stebre za električno žico pri delavskih hišah, Hčerka železničarja Webra je hotela iti 31, decembra k sosedovim. Med poljo je pobrala žico s polnim električnim tokom, ki jo je takoj usmrtil. Tudi njena mati, ki je prihitela na pomoč, bi kmalu postala žrtev. Rešili so jo delavci. d Popravek. V zadnji številki Domoljuba smo na str. 7 priobčili dopis iz Grosupljega, kjer jc tiskarski škrat skočil iz ojnic. Stavek: Seveda, če bomo imeli tak občinski odbor (13. vrgla od spodaj šteto) itd. se mora glasiti pravilno tako-le: Seveda, če bomo imeli tak občinski odbor, kakor ga imamo sedaj, ki mu jc bolj pri srcu en milijonar, kakor cele vasi revnih kmetov in bajtarjev, no bomo nikoli nič takega v občini napravili. —- Zadnji stavek pa se mora pravilno glasiti: Oe se bo stekal ves dobiček, ki ga sedaj pobirajo naši gostilničarji, mesarji in trgovci, v občinsko blagajno in če se še alkoholne pijače obdavčijo, bomo v kratkih letih imeli dovolj denarja ne samo za šolo, cerkev, pokopališče itd., temveč tudi za zidanje delavskih hišic tovarniškim delavcem, katerim že sedaj primanjkuje zdravih in cenili stanovanj. — Uredništvo. d Mlada žrtev otročje lahkomišljenosti. V bližini Celja je 8 letni PavSck ustrelil 31. decembra 1922 z revolverjem v 5 letnega sosedovega sina Franceta Brvarja in ga zadel v trebuh. Fantka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjev jc umrl. Listnica upravništva. Naročnik g. Fran Kostanjev ec, ki je v pismu dne 7, jem. poslal 7 Din naročnine, naj pove svoj natančni naslov, ker ga jc pozabil navesti v pismu. d Najdena v topljene«. Iz potoka Ja-vornik pri Koroški Beli so potegnili vtop-ljenca, kateri jc ležal v vodi približno teden dni. Kdo je, se nc ve. Meril je 168 cm, starost približno 50 let. Oblečen je bil v črne hlače in črn telovnik. — V bližini Polšnika so pa našli ležati na skali približno 40 let starega \topljcnca s popolnoma razpadlim obrazom. Sodi se, da je bil utopljence pogrešani železniški dclavec Ivan Ščuka iz Ljubljane. Pokopali so ga v Polšniku. J »N»6 domc, glasilo slovensko mladine »ri-na5a v letošnji 1. številki: dr. Korošec: Na-Somu domu v.a novo leto (potreba državoznanslvn), dr. A. Stanovanje (zdravniški nasveti), Justin : Savinjski 11 o s a r j i (opisuje eden najlepših delov Štajerske Slovenije in njene prebivalce), Božidar: Moje cvetko (vojaška povest), fantje Pod vaško lipo napovedujejo boj surovosti, Dekleta pa v Dekliškem vrtcu igrajo L u š t n o Spelo in pametno M i n k o. Društveni glasnik prinaša poročila naših delavnih izobraževalnih društev. >N a š dom* stane za celo leto samo 10 L> i n. Naroča so pri Upravi 3 Našega doma, Celj«, hotel Beli vol. d Vinko Lovšin: J ur če k, kupici ia tenor-aolo in moSki abor s spremljevanjem klavirja. Založil prireditelj (Rakovnik sal. zavod). Cena 8 Din. "elo ga priporočam našim društvom, ker je prav lahek in učinkovit. NE POZABIMO vložiti napovedi o dohodnini. To sc mora zgoditi pred koncem januarja, sicer izgubimo pravico do vložitve in nas davčna oblast sama obdavči. Za sestavo tc napovedi je neobhodno potrebna knjiga: Ž u n , DOHODNINA. Knjiga je lahko umljiva ia opremljena s praktičnimi vzorci. Olajšala bo delo in prihranila marsikaj na davfinih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbiikov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek. Knjiga velja 8 Din, po pošti 1 Din več. Knjiga se dobi v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani. — Istotam se dobi tudi knjižica: Kakine neposredne davke Iinarro la kako jih plačujemo. Cena 4 Din, po poŠti 1 Din več. d Najdeno. O blukoštnih dneh minolega leta je nekdo v prodajalni KTD (Ničman) v Ljubljani pozabil zavoj tkanin (beloga blaga). Upravičenec nflj se čim prejo zglnsi, da se mu vrne lastnina, drugače sc bo izročila v dobro namene. Sirom domovine. IZPOD TRSKE GORE PRI NOVEM MESTU. V bajmofški grajski kapclici so tudi bile L-a Sveto jutro tri maše. Prišel jo sloveči novomeški učitelj, znani cerkveni govornik, pevec o. 0tolar. Pri najsv. opravila sta stregla dva sOrliča« v kroju, kar jo bilo spodbudno. — ljudstvo je postil« sadnji čas dokaj trezno. (r»milne »o skoro povse' prazne. Pije pa se nemalokrat preveč v zidanicah; pretekle meseco so se dogodili tu pa tam vanj« tudi vlomi. V očigled splošni draginji ia pomanjkanju je škoda sleherno kaplje, ki na ta način preide. — Ob nedeljskih popoldnevih pa bo šel vsak naveden katoličan v župuo eerkev t blagoslovu in krši:. nauku, ki je le vedno izmed vseh prvi in najpotrebnejši. RIBNICA. Ribniški »fajerber« ali kako so ogenj panati ne sme. Ena kratka povest za preprogo ljudstvo, ven dana na svetlobo vsakega ognja skusi ta ribniški Majerber«. Dobi in bere se zastonj samo pri kakem ognju v Ribnici. —'•. Je ivouilo in tulilo in gorelo. Je gorel ta dolgi Janez, ramku se en, so reče njegova hiša. Je drla vesoljna ribniška srenja ogenj gledat in gospod. Je prišla brizgalna is Bit-kovre, brei konj pa dveh kolesih, in ogenj panala* Je ostal še en ogorek. Je pripeljal Otovčcnov France. rib niško brizgalno na bajer, odvili eevi kakor so dolge in jih dali fantičkom, da so jih prijeli na vsakem konca. Pa je stal pri ognju en .'trle, so imeli v rokah eno trobilo, ki ogenj v' vodo rila. Ia se pridrvijo fantički is enim koncem eevi k stricu, ki so imeli trobilo. So držali stric trobilu, prijeli za eev, se prijeli za glavo. Konec eevi je bil narobe. iKarobe konee je pravi-r, -o rekli strie, ki niso mogli trobilo r eev vtakniti, — seveda, če jo narobe — in so jih napodi i nazaj do bajerjff. So tam rekli fantički: ^Narobe konec je pravi, so rekli stric.« In se fantički pridrvijo s ta pravim narobe konce nazaj. »So bili ta pravi narobe konec in stric iu trobilo- deset korakov od ogorka, ogorek pa skrit — zniene. -Cev podaljšotk so rekli stric. So prinesli kolešček eev), narobe navite. Sta jo prijela dva fantička vsak na enem koncu, se xadrvela cen dve njivi, če ni bila kešeniea. prinesla en konee cevi strieu, ki so bili dali trobila gospodu, ki lasem ljudi striže. So mrierili gospod, ki lasem ljudi striiejo iu kovinam obrt; suažijo, trobilo na ogorek, ga pogasili in rekli: : Take«I pa nič več. IZ STARE OSELICE. Po dolgem času Kopet par vrstic. Kaj zvciU naši Sirom okrogle zemlje raztreseni rojaki vsaj par drobnih novic iz kraja, kjer jih je z inljevo roko zibala mati pravo Kranjske korenine. Slabe posledice svetovne vojne Se niso izginile. Ena je S Ostudne kletvo v raznih tujih jezikih, katere zlasti moška mladina v svojo icliko sramoto pogoeio ponavlja. Mož in fant, ki je količkaj izobražen, nikdar ne ponavlja tujih umazanih kletvic. Le živalsko podivjani in do skrajnosti pošuroveli človek more imeti mnenje, da se postavi i robatim priduša-ujem in 8 ciganskimi kletvieami. Tega se gotovo ne zaveda, da ga ta razvada v pošteni druščini dela ostudnejčega, kot če bi bil po obrazu umazan z živalskim blatom. Druga. Iz stolpa naše žnpno cerkve se še vedno oglaša najmanjši zvonček ker mu je vojska vzela močnejša tovariša. Ljudje to pričeli zbirati denar za dva nova ponova. Rojaki, katerim se je sreča prijazno nasmejala i denarnem oziru, prispevajte po svojih močel>, da so čimprej oglasi preko naših kmetskih domov blagodonečl bim, bani, bom. — Pred .Jeti jo umrl v Ameriki Fr. »urnik znan po pridevku Samorasnik. Trda je bila njegova usoda, zgodaj j« osirotel, dorasel pri tuilo ljudeh in pozneje odkj r Ameriko, ondl Je delni v premogokopu in si precej prihranil m se poleg tega zavaroval na življenje. l'o njem je sedaj podedoval njegov strir Janez Bnrnik, oslabeli starček brei imetja lepo >soto četrtmilijona kron. — 1'red nedavnim časom jo bilo brati v časopisih, da je ii-dalo železniško ministstvo naredbo proti nedo.-loj-nosti v železniških vozovih. Prav je to iu potrebno. Umestno bi pa bilo to naredbo razširiti tudi na avtomobilske zveze. Xo naj pojasni naslednji slučaj: Božične praznike se peljem z avtom Škotja Loka—Žiri, natlačeni smo bili potniki kot slaniki v soda. Tu se pririue skoii vrata debeli Žirorski Auže ia zahteva sedeža, a pri taki gnječi je bilo to aekaj težkega. Anže vzame na piko slepega invalida in ga tako surovo nahruli. da se je ueki hrvatski potnik zgražal rekoč: >kaj menite, da smo potaiki vasi prasci«, Anie se jo po svoje odrezal: >če se ne odmaknete, vas pometem v en! t Urez komentarja. HOTEDEKSICA. Po dolgem času bodo tudi uant zopet zu-peli novi zvonovi. Livarna v Ljubljani nam je zagotovila 3 zvonove v skupni teži 28 me-terskih centov. Dne 13. t.m. jih borno pripeljali in 17. na naš domač praznik sv. Antona Puščavnika bo slovesna blagoslovitev ob 9. url dopoldan, na kar se potegnejo v zvonik. Popoldan priredi Slov. kat. izobraž. društvo igro »Stari in mladi« v korist zvonovom. Sosedje, prihitite ta dau v obilnem številu k tej veliki slovesnosti. KAJHENBUKG. Dne 20. deccmbra 1922 je po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti umrl spoštovan in ugleden mladenič, Mihael Dvoršak star 21 let. Kajni je bil član Orla v Rajhen-burgu. Bil je vsakemu zelo dober, zvest, vljuden in zgleden mladenič. — Mi, tvoji tovariši, žalujemo po Tebi, dragi Mihael, bodi Ti žemljica lahka, Tvoji rodbini pa naše iskreno sožalje, VRH SV. TREH KRALJEV. Izobraževalno društvo, ki je do sad njega časa dremalo, se je prebudilo k novemu življenju. Ved novoisvoljeaim odborom, katerega duša |e raz-umai ia marljivi predsednik Kavčič, je društvo jeseni priredilo dobro u»peli igri: >Jeia nad petelinom ia kes« in »Oevtjarc Ljudi se je kar trlo. — Nastala je potreba, da si zdradimo l>ow ia so priprave ie v polnem teku. Dom bo najvišji v eoli Sloveniji — 8«0 m nad morjem. — Za farno cerkev Sv. Treh Kraljev nameravamo naročiti nove broaaste zvonove z intonacijo h, e (stari mali gis), v kvartsekstakordu. kar se nepopisno veličastno glasi, ker smo tndi prej take iineli. — Ustanoviti smo poleti tudi pevsko društvo Zvon sv. Treh Kraljev. Zbor šteje — čeravno smo v »i-okih gorah — 26 peveov in pevk. Koliko navdušenje Vlada za petje pri nas, se spozna iz tega, da so tudi možje in žene pri zboru. Vsi člani redno obiskujejo vaje in skušnje. Le vrlo naprej! K temu pomagaj Nag na priprošnjo sv. Cecilije, ki jo zbor ča-ti kot svojo posebno zavetuico. Obe društvi sta ob celodnevnem češčeuju (21. novembra) pristopili skupno k sv. obhajilu. X lepim peljem pri obkajilni mizi je Zvon do solz ganil navzoče vernike. Dne 22. novembra je pevsko društvo napravilo skromno domačo slovesnost o priliki praznovanja svoje nebeške zavetnice sv. Cecilije. Premovanfs govedi v 3.1922 (Zakasnelo.) Vsled pomanjkanja krme, ki je nastopilo po hudi suši in i z tega izvirajoče slabe kakovosti goveje živine se premovanja v letu 1921 niso vršila. V to namenjena denarna sredstva so se obrnila v vzdrževanje najboljših in najlepših starejših plemenskih bikov in je ta način uporabe pri danih razmerah na splošno gotovo več koristil. Niti kaj boljše niso bile prehranjevalno razmere letošnjo jesen; vsled pomanjkanja krme je živina bila v jako bornem stanju. Radi tega nI imelo pomena splošnih premovanj v velikem številu prirejati. Pač pa »a se po celi Sloveniji na jesen vršila fi* licencovanja bikov združena s premova-njern najboljših plemenjakov, ker upamo na ta način rešiti zopet nekaj starejših bikov pred predčasno odprodajo. Splošua pregledovanja in premovanja goveje živine, pri katerih je bil dognan tudi ženski materijal, so se vršila letošnjo jesen na šestih krajih in sicer so to bila sledeča: živinska razstava na Bledu, za katero je prispevalo in jo omogočilo kmetijsko ministrstvo, dalje prva razstava matične živine v Št. Jurju ob juž. žel.; zadružna premovanja v Selcih, Sodražici in Strugah ter okrajno premovanje v Marenbergu. Misel zadružnih premovanj je bila letos jako srečna. Pri zadružnih premovanj ih dobe odlikovanja le oni živinorejci, ki so s svojim trajnim delom prispevali k napredku živinoreje, dočini so priznanja pri okrajnih premovanjih včasih lahko bolj od naključja odvisna, ker se podeljujejo tudi za slučajne torej ne trajne uspehe. Najlepšo živino je to leto pokazala živinorejska zadruga v Sodražici. Posebno prijetno nas je na premovanju v Sodražici izneuadila precejšnja zenačenost prignanega materijala, žival je bila živali podobna. To znači lep napredek, ki naj zadrugo spodbuja, da nadaljuje svoje delo po začrtani poti. Dobro znamenje jo bilo zadostno število razstavljenih bikov, ki so\oeino-ma dosegli lepa priznanja. Prav posebej moramo omenjati dve in pol leti starega sivca, ki ga redi g. Modic I7.ban od sv. Gregorja. To je danes morda najkrasnejši bik na celem Dolenjskem, zadosti širok in globok in je dobil prisojenih 29 enot in 250 dinarjev nagrado. Glede uspeha stoji na drugem mestu živinorejska zadruga v Strugah, ki je z mnogoštevilnim dogonom matičnih krav pokazala veliko zanimanje. Vsled pičlejšili krmskih razmer so bile živali v reji neko-liko za Sodražico, vendar se pa jasno kaže stalen napredek kot vpliv dobro organiziranega podrobnega dela. Ta zadruga že nekaj časa sem slovi po tem, da je pri nakupu in dodelitvi plemenskih bikov silno izbirčna. V doslednem zasledovanju lega cilja je dosegla zadružna živina zaslužen sloves med dolenjskimi živinorejci. Število bikov, ki jih je zadruga razstavila, sicer ni bilo visoko, a bili so vsi prvovrstni. Omenili je, da se je pri tej zadrugi premovanje vršilo na podlagi matične knjige, tako da ga je smatrati lahko kot redno revizijo plemenskih živali v smislu zadružnih pravil. Jako lepa je bila razstava govedi v Št. Jurju ob južni žel., katero je priredil živinorejski odsek tamkajšnje kmetijsko podružnice. Je to najmlajša pa veliko obetajoča živinorejska organizacija. Letošnjo pomlad^ se je izvršil vpis najboljših živali v matično knjigo in že letošnjo jesen je podružnica vprizoriia razstavo vpisane živine. To se je zgodilo o priliki obiska srbskih kmelovalcev, ki so bili polni hvale o razstavljenem materijalu. Naloga odseka je delovati na zboljšanje mlečnosti pri pomurski pasmi. Odsek živahno deluje ob velikem zanimanju okoliškega prebivalstva. Razstavljene živali so nudile lepo sliko, zlasti kar se rastnosti tiče. Osobito sta zbujala zanimanje dva starejša bika, šestletni psemčue barva ter štiriletni sivec (laatni- ka Urlep in Rozman). Živinorejski odsek i ima hvaležno polje: razven zvišanja mlečnosti bo treba delovati tudi na večje zena-čenje zunanjih oblik. Vsekakor pa imamo tukaj že danes dobro ozrejevališče za plemenske bike pomurske pasme, s čemer jo napravljen važen korak k osamosvojitvi. Prav lepo se jo obneslo premovanje v Češnjici, kjer je pokttzala živinorejska zadruga v Selcih svojo živino. Ta zadruga jo najstarejša živinorojska zadruga v Sloveniji in razpolaga trenotno brozdvoinno z najboljšim plemenskim materijalom na Gorenjskem. Vsled tega jo je smatrati za važno oporišče pri nadaljnem pospeševalnem delu na Gorenjskem. Zalagati jo bo treba z najboljšimi plemeujaki in jo spodbujati k marljivemu delu s predavanji, tečaji itd. V tem slučaju bo selška dolina ialiko poslala zakladnica za plemensko živino ostale Gorenjske. Na razstavi smo videli precej lepe, zaslavne bike, krave so bile srednje težke in lepe ter z vsemi znaki povoljne povprečne mlečnosti. Iz tega materijala lahko zadruga pri smolrenem delu čez nekaj let vzgoji prvovrslno plemensko živino, za katero bo našla prav dobrih odjcmalcev. Omeniti mi je šc p r e m o v a n j o v Marenbergu, za katerega se je tamkajšnji okrajni zasiop že iri leta potegoval. Pokazalo se je, da je bilo splošno pregledovanje silno potrebno, kajti ugotovilo se je silno pomanjkanje dobrih bikov, navzlic temu, da so v okraju vsi pogoji za uspe« šen razvoj živinoreje dani. V okraj je treba zanesti le podrobno delo potom pouka in nasveta pri plemenskem odbiranju in pravilni vzgoji plemenskega naraščaja. II koncu poročila naj omenim še sledeče: Letošnja premovanja so jasno pokazala vrednost organiziranega podrobnega dela. Materijal pri živinorejskih zadrugah nas je o tem'zadostuo prepričal. Za tako delo pa ni treba ravno zadruge, opravljajo ga lahko živinorejski odseki pri občinah ali podružnicah, glavno je, da se začne delo pravilne plemenske odbire in nabava dobrih plemenjakov resno in smotreno izvrševati. Samo besede danes ne zadostujejo več, treba praktičnega izvajanja. Kjer si krajevni faktorji niso na jasnem, želijo pa napredka ter se podrobnega dela ne ustrašijo, naj povabijo pristojnega živinorejskega inštruktorja ali okrajnega ekonoma, ki bo dal podrobna navodila. Niso bile mnogoštevilne letošnje živinorejske priredi Iv e, a vršile so se večinoma v oporiščih naše živinoreje in zaradi tega sil no važne. Ce bomo imeli enkrat doma dobz-o urejena vzrejevališča, smo prestali najhujšo krizo v naši živinoreji, zakaj dosegli smo delno osamosvojitev tudi na tem polju. Dosedaj so boljši naši živinorejci v številnih slučajih dokazali, da znajo tudi oni vzrejati dobre bike, ki se lahko pokažejo pred vsakim še tako kritičnim očesom. Dal Bog, da najdemo med živinorejci še dosti razumnih in pridnih sodelavcev, ki bodo svoje zmožnosti postavili v službo domače živinoreje. To je domoljubno delo prve vrste, v korist kmečkega stanu kakor tudi ugledu naše pokrajine, od katere pričakujejo naši južni bratje z vso pravico potrebnega napredka in navih pobud. Ing. Jos. Zidaušok, živinorejski nadzornik te <3 Listek« mi | 1S>:<2> ....................................ram....................„;.......n Pod krivo jelko. Povest iz Metemikove dobe. Spisal t Peter Bohinjec. (Dalje.] Gospodu kaplanu se zasvita v glavi in sumljive misli sprelete njegovo dušo. Vse besede in obnašanje treh deklet mu švigajo pred očmi. Skoro ni vedel, kaj počeli. Ali ni bilo treba dolgo premišljevali. V tistem hipu skoči iz zasede našemljen človek in mahne s kolom po kaplanu. Ta se je ob Sumu zasukal in kol je zletel mimo njegovega hrbta. Takrat dvigne kaplan svojo gor-jačo in mahne po rokovnjaču. A tudi ženska je hipoma ozdravela in skočila pokonci. Spopadli so se vsi trije in začel se je boj na življenje in smrt. Kaplanov udarec je Se toliko omamil nasprotnika, da je imel gospod Kajetan več opraviti s praskajočimi rokami ženske, kakor z moškim napadalcem. Tega je kmalu spravil pod-se, naposled pa se mu je posrečilo, da je tudi žensko položil poleg moškega. Tega je zvezal za roke s svojim pasom, žensko pa je privezal za kite k napadolčevim nogam. V tem je ženska zabrlizgala na piščalko, a gospod Kajetan je tekel na vse prelcge v bližnjo vas in Iri romance, ki so hitro pritekle na lice mesla, so le zaničljivo gledale za bežečim kaplanom. Ko so vaščani pridrli oboroženi nad ro-kovnjače, ni bilo več ne duha ne sluha ne o Travnovih treh, ne — o Golobarju in Burkaši. Razburjen je prišel gospod Kajetan domov, praznoval sveti dan, a spisal je še listi sveti večer pismo do škofa s prošnjo, naj ga prestavijo drugam, ker v Komendi ni več varen življenja. No mizi pa je ležalo pismo vodiškega kaplana, ki mu piše, da je prestavljen v Mengeš. Na Sent Janžev dan sta šla oba na Brni-ke po slovo h gospodu Matevžu, ki ju je oba odpeljal na novo službo s svojim vozičkom. »Brez žrtev ni zmage,« je ponavljal brni-Ski beneficijat. IX. Veliki Groga je sedel v vollini onkraj Jame, udolbeni ob Savi v skalnati čeri in imenovani »Brankov kevderc«. Poleg njeg.i je sedela grbasta Agata in se zakrivala v beli kožuh. Pred njima je stala njena hči Mica s svetlimi očmi. Nekaj tovarišev je čepelo ob malem ognju na robu čeri in si grelo premrle ude. Bila je suha zima in svitla noč — tisli sveti večer. Prazničen glas je odmeval po vsi sorški ravnini, na obrazih rokovnjaške druščine pa se je brala nevolja in jeza. »Ti si bila torej ob grobu, Mica?« povpraša harambaša svojo hčer. »Nisem bila pri odprtem grobu, ko so vanj zavalili Iruplo mojega Groge in z njim vred 5e tri druge, ki so pomrli po poti od kmetskih udarccv. Pravila mi je vse to Burkaša. A kaj lo? Saj žalujem že drugič po svojem ljubem. Toda te grozne muke, ti neusmiljeni udarci, ki so padali na naše uboge ljudi od Brnikov do Mekinj. Jaz nisem mogla gledati vseh teh krutosti od blizu. Bi se bila izdala. Burkaša mi je pravila, da so vlekli mojega Groga za pete po kan.c*-nilih stopnicah in je udarjal z glavo ob kamen. Ni čuda, da je izdihnil. Groznol Takih muk niti mi ne iznajdemo,« je pripovedovala hči Velikega Groge z živo ponašo, dokler ji solze niso zalile oči in vzele govorico. Rokovnjači so molčali in kovali maščevanje. »Pusti kolesa, ki se več ne obračajo in sedi na sanke^ pusti ranjke lam, kjer so, in se brigaj za žive, Mica!« izpregovori a ileh sedeča sloka ženska, držeč v naročju obezano glavo Golobarjevo. Njene plave oči se zagledajo v ranjenčeve oči, njene ustnice pa se nategnejo in raztegnejo v zanič-ljiv, hudoben posmeh. Bila je Travnova Jc-ra. Pa nadaljuje: »Ko bi bila šla ti danes z mano, bi se tvoje svetle oči zaverovale v fanta, da bi hipoma pozabila vse srčne rane. Pustimo mrtve v miru m glejmo, da dobimo v roke glavnega junaka naših nasprotnikov. Meni bi se bilo danes kmalu posrečilo, da ni ta nerodna roka mojega Goiobarčka vse skva-riia.« Ranjenec je nekaj godel sam zuse, Jera pa je pripovedovalo popoldanski dogodek pod kriško graščino. »Ni nam šel na led. Oolobarjeva roka je spretna za lov na golobe, je urna za krajo ženskih robcev, loda kol mu je izpod-letel,« skonča Travnova Jera. »Imaš prav, Jera,« se oglasi majhen mo-žiček ob ognju, »komendskega kaplana moramo dobiti — živega ali mrtvega. Skoda, da si danes zaigrala vlogo spokorjene romance,« skonča Kovar iz šmarce. »Meni se tako zdi, da bo s Kajetanom težko kaj. Čuti, da so mu tla postala vroča in preden nam pride spet v pest, bo že Bog ve kod na drugem koncu kranjske dežele. Ti kraji niso več za nas in gledati moramo, da se premaknemo onkraj Kranja,« modruie Jera in boža glavo svojega ranjenca. Veliki Groga je zadovoljen majal svojo glavo in potrdil Jerine besede: »Jera ima prav. Nazaj se pomaknemo proti Udnemu borštu. Tacman nas pričakuje z veseljem.« Ob bukvi je sedela Mica in molčala. Njene oči so bile uprte v mater. Obe sta bili zamišljeni in smehu ni bilo na njunih ustnicah, ko so tovariši začeli izbijati surove dovtipe. Mici se jc prignusilo dosedanje življenje in v dnu njenega srca je tlela iskra, ki se je večala in večala, dokler ni butnila na dan. Obrne se do horambaše in s solznimi očmi začne govoriti: »Oče, jaz sem sila lega življenja. Sveti dan bo jutri, mi pa ga bomo praznovali v li duplini.« »Saj je naš Zveličar tudi v votlini prebil nocojšnjo noč,« ji odvrne Jera posmehljivo. Ali staremu Grogi se oči zaiskre, iz njegovih prsi se dvigne nestrt ponos in zakliče z za-tegnenim glasom: »Mica, pojdi na Stegna v Omejačevo bajto in se ogrej, da prideš spet k pameti. Komalar iz Cešnjevka naj gre s tabo. Mi gremo do Mraka na 2erjavek. Jutri večer odrinemo nazaj proti Udnemu borštu. Pa še li pojdi, Fundeška, ker imaš majhnega otroka.« »Ga nimam,« odvrne Fundeška. »Nesla sem ga v Vodice in položila v vežo gospodu Načelu, rekoč: Ker ste nam vzeli može, pa Vi redile naše otroke. Saj mi je hudo za mojo Francko, a zastrašiii sem hotela go* spoda kaplana in uverjena sem, da bo bolj skrbel za njo kakor jaz sama.« »Kakor komu kaže,« pristavi Kovar hladno in se obrne. »O dobro kaže,« nadaljuje Fundeška »Sem se že enkrat prepričala, da je otrok v prav varnem zavetju. Gospod Nace jo ima rad, kakor bi bila njegova. V naročju jo je držal Francko, ko sem priberačila k njemu, postrežnica pa ji je posteljico pripravljala. Moja Francka bo še nekoč tako cerkvena pevka, da ji ne bo para. Kar mačka rodi, miši lovi. Moj Tomaž je pevec in godec, jaz imam dober glas, ni vraga, da bi se ne iz* polnilo moje prerokovanje. Samo to pro-i sim, harambaša, da gospodu Nacetu nihče nič žalega ne stori, dokler redi mojega otroka. Gospod Nace sam nam ne bo škoi doval, ali komendski dragonar go je pre« motil.« Harambaša zagodrnja nekaj pred se, njegova hči pa odide s svojim spremstvom, »Jur, jaz pojdem nocoj v Trboje k pol-, nočnici,« zine Mica Komatarju, ko stopata po klancu proli Trbojam. Pojdi še ti. Trboj* ski gospod je miren mož in jaz imam vanj zaupanje. »Kaj poreko ljudje, ako naju spoznajo?, Ne kaže, Mica,« odvrne zamišljeno Komafar, Mici upade pogum. Za sabo je £ula go* vorico. Harambaša je že stopal s svojo čefd proti Zerjavku. Pri Mraku se odpro duri in štekljačarji vstopijo. Samokrese polože na mizo in zahtevajo prenočišče. »Zdaj bomo najprvo molili,« izpregovori junaška gospodinja in vzame molek v roko. Veliki Groga ni ugovarjal in je molil rožni venec z domačimi. Led se je tajal tudi ob njegovem srcu in ko je gospodinja povzdig* nila glas: »Ki si ga Devica rodila«, je Groga obrisal solzo izpod oči s svojim rokavom. Samo Bog jo je videl. Spomin otroških let mu je šinil mimo glave. »Pojdite na onostran v zidano hišo,« reče hišni gospodar neljubim gostom. »Mi ostanemo tukaj, pojdite domači tja* koj,« odgovori Groga zapovedujoče. In domači so se morali umakniti v mrzle? zidano hišo. Malharji so ostali v leseni hiši in Sunkarica je prišla v hišo z zibelko, sedši na materno posteljo. »Ti že ne boš spala na moji postelji,« ji reče Mrakovka in postavi zibel obenem Z mize na tla. »Tiho, drugače utegneš videti rdečega petelina na strehi,« odvrne Sunkarica osorno! in Mrakovi so umolknili ter odšli v zidan« konec. Ko se je zaznal dan, so neljubi gostje že izginili iz hiše in iz vasi. • • • Tam gori v lenelišah v Bidovi bajti pfl je gostoval kapitan Tacman in njegov opro* da Polonjek. Strohovala sta vso okolic«, in vabilo starega Grogo, da se vrne v trste* niško okolico. In stari Groga je dospeL No Stefonjf večer je bilo nopovedono kurjovišče pod krivo jelko v Udnem borštu. Tacman je poročal harainbaii o svojem delovanju. Stari Oroga je poslušal z veseljem kapitanovo poročilo. Za trenutek se je pomladil in izbrisal nevesele spomine preteklih dni. Njegova hči je stala poleg njega, opasana z zlatim sklepancem, ovenčana s »rebrno verižico in z pozlačeno avbo na glavi Tacmanu se razširi njegovo veliko srce, ko mu je Mica s svojim pogledom pretresla obisti. »Le poglej jo, Tacman, mojo Mico, kako le 5e zala, dasi je pokopala že dva moža. Tebi jo izročim v varstvo, da se je nagledaš, in ti jo popeljem pred jarek pod krivo jelko Dobro si varoval naš stari dom. Vse ti je pokorno, naši in drugi ljudje. Kaj hočem drugega, kakor da te izberem za svojega namestnika in naslednika. Ljudje božji, kapitan Tacman je od danes naprej vaš ha-rambašal Tretjič že odlagam čast, ki sem jo nosil celih 30 let med vami, in zdaj upam, da sem jo odložil zadnjič. Tocmon je mol zato. Vronjek je bil nesrečen. Mali Oroga je imel smolo, Tacman po naj ima srečo in zdravjel« Stari znanci iz prvega dela naše povesti so se gnetli okrog novega para, so potopili Žale spomine, veselje se jim je bralo na obrazih in pogum se jim je užigal v prsih. »Na dolga leta!« so vpili. Ognji so goreli kakor kresovi, meso se je peklo in mast se je cvrla, vino se je ločilo in par za parom se je vrtel na gosli Pundeškinega Tomaža. »Finfranje« je trajalo do ranega jutra. Solnce je zažarelo izza gora, se je po-vspelo na nebo in posijalo tudi skozi goste smreke Udnega boršta. Golniški grad se je svital pod Kriško goro, Zaloški zvonik se je kazal na planoti, le robati Storžec si je nadel na beli pl»šč temno kapo. (Dalje.) Prava sredstva lepote! Katera drže, Kar obečaio! it 23 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena so prava Flza-teputo pospešujoča sredstva lekarnarja Feller. Elza-obrazna pomada saSKE gani, šolnini opeklini, lisam, hrapovi koži, odstrani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kože. — 2 velika porcelanasta lončka z zavojnino in poštnino 25 dinarjev. Elza-lilijno mlečno milo dSU lepote t — Ideal vseh mil f — Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega linega duha. — 4 veliki kosi z zavojnino in poštnino 35 din. EiZHioHa n ni k krepi kožo na glavi, zabranjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las, prhut in prerano osi-ITelost itd. — 2 velika porcelanasta lončka z zavojnino in poštnino 25 dinarjev. En poskus zadostuje, da tudi Vi rečete: Jo je ono pravo!"| Iščite v vseh poslovalnicah samo prave Elza-preparate od lekarnarja Feller. Rnziičr.ot Lilijno mleko 6 Din; brkomaz 3 Din; ftajfinejši Hega-puder Dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 15 Din; najfinejši zobni prašek »Hega« iT patent-dozah 10 Din; puder za dame ▼ vrečicah 2 Din j zobni prašek v škatljah 3 Din, v vrečicah po 2 Din; sachet (dišava) za perilo 3 Din; šampon za lase 2 Din; rumenilo za obraz 12 pismov 12 Din. najfinejše parfeme od 15 Din dalje; cvet za lasč 20 Din; Elza-katranovo milo 5 Din. — Za različne predmete se računa zavojnina in poštnina posebej Na vse gornje cene se računa za sedaj še 57. doplačila. Naročilna pisma nasloviti Da; Engen V, Feller, lekarnar Stublca Donja, Elzatrg št. 16, Hrvatsko. Dele vodne žage Id «o ostali komu pri prenarejanju in io ie za silo uporabni, KUPIM. - Ponudbe na upravnlltvo »Domoljuba« pod »Vodna žaga 59«. gtectaa zveza iz Bremena preko Southamptona, Cherbourga v New Ynr); potom prekrnsniti amerikmiskih vladnih pnrobrodov United Stat03 Ltnes. PRIHODNJI ODHODI: President Rodaevelt 17. jan.. 23. febr. Amerika . . . 7. febr., 11 aprila President Harding 14. fet>,\,21 mar Georgo Washiogt, ai.felir., 28.mar. Zahtevajte proipofele ir, pifvre listine Sicv.146. UNITED STATES LINES BEIGR.^.D, Travniška ulica 1. in vse večje potno pisarne. MlorSprgi^ prost vojaščine, rokodclcc, se želi IVtiaUbHlbj v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro 20 do 26 let. Prednost imajo šivilje, ali pa take s kakim posestvom. — Ponudbe na upravo lista pod ROKODELEC 135. !ščem DEKLICO z dežele, poštenih staršev, 10—14 let staro, za POMOČ K OTROKOM. Plača po dogovoru. -Naslov pove uprava »Domoljuba« pod številko 152 Vajenca za vrtnarsko obrt 14 letnega, sprejmem takoj. — Hranr in stanovanje v hiši. — IGNACIJ STREKELJ, trgovski vrtnar, Spodnja Šiška 66. za cerkveno porabo priporoča ANTON ŠKRBE mL, svečama, Žužemberk št, 27. dobi službo v župnišču v Št. Jerneju. - Prednost imajo Dolenjke. Priglasi do 20. t. m. 109 W Ob dobro idoči in stanovitni vodi želim kupiti ŽAGO Tudi POSESTVO ako bi bilo zraven, vzamem. — Ponudbe pod: »ŽAGA 83« na upravništvo »D. mol|uba«. Kosllnl STROJ malo rabljen, ceno naprodaj. — Vprašanja mj upravništvo »Domoljuba« pod »KOSILNICA«. Poročne prstane y veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar » Kamniku na š itni (nasproti farne cerkve). V župnišču na IGU n p r e J m o DEKLO ki bi hotela ostati dalj časa pri hiši — Ponudbe na župni urad na IGU p. Ljubljani POZORI Za podeželska društva, POZORI ki uprizarjajo gledališke igre, izdelujem no v t, UMETNE BRADE ki ne rabijo lepila. 6 brad za različna maske in barve 60 Din, 10 brad 90 Din. — V ZALOGI *o garniture šmink, 8 barvne, lepilo (Mastic), lasna volna, puder. — Izdelujem po naročilu gledališke vlasulje. Kupujem ženske zmešane LASE po najvišji dnevni ceni. — I. DOLENJSKA LASNA INDUSTRIJA l SVETEC, NOVOMESTO. 21 BLUZE •1 spodnja krila, predpasniki, oprema za novorojenčke se najceneje kupi pri: A. Š S H K 0 VIC nasl. K.SOSS, LJUBLJANA, Mestni trg Ste?. 19. &£lf£i-$0di202 Slumcg-»£ur!ti in vsa golazen mora poginiti ako porabljat« moja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke, 30 K, za stcnice 28 K, uničev. mo-^ Ijev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in no zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Prcprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. J0NKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. Kmetsko POSESTVO KUPIM na Dolenjskem ali Spodnje štajerskem. Rediti mora vsaj tri krave. V odgovoru se nora navesti velikost, v kakem stanju je hiša in kolika je cena. — Ponudbe pod .UGODNA PRILIKA« na upravništvo »Domoljuba«. 56 F. l Trti priporofia vsakovrstne lepe omare (kostne) z ladelcl in tudi visoko iz trdega in mehkega lesa, postelje o-nuire,sfoie,modroco; sploh vsa pohištveno dele dobil edino le V i, na Sv. Petra cesti 17. lepo domače platno izredno trpežno iz lanene prejo izdeluje najceneje tkalnica .Hrosna*, Ljubljana, zrinshGflac.fi nasproti cerkve sv. Jožefa. Sprejema tudi laneno prejo v tkanje. Na zahtevo pošilja vzorca t Potrtim srcem Javljamo v»era sorodnl-kom, prijateljem In znancem ttiino vesti da Je Vsemogočni Dalo soprogo, ozlr. iez vse ljubljeno raamfco Ivano Šmalc rof. Stergar trgovko v Mirni na Dolenfskem po dolgem, mučnem trpljenju, previden« s tolažili svete vere, v 62. letu njene 6ta. ros«, ob 6. uri y Mirni poklical k Sebi * boljšo večnost. Truplo blage pofcojnlcc se položi na tukajšnje pokopališče Sv, Helene dne 6. t. m. ob 15. uri k večnemu počitku. Sv. maše zadušnlcc se bodo služite V Mfrnl In drugih cerkvah. Mirna, dne 4. januarja 1923. Ivan Smale posestnik In klobučar, »oprog. Ivan, Anton sinova. Ivanka« Mici, Angela hčere. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze prisrčnega so« čutja ob priliki prebrldke Izgube naše nepozabne soproge In mamice, gospe Ivane Šmalc ro|. Stergar trgovke v Mirni na Dolenfskem za mnogoštevilne obiske v njeni bolezni In ko je bila na mrtvaškem odru, ter za mnogoštevilno spremstvo vseh stanov na njeni zadnji poti Izrekamo svojo največjo tahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom, gg. zdravnikom in usmiljenim sestram v ljubljanskem Leo-nilču, usmiljeni sestri Antoniji Papež iz Stične, ki JI Je le v zadnjih osmih dneh kar najpožrtvovalnejše noč in dan stregla. Potem imo dolžni iskreno zahvalo Mirensklm pevcem za ganljivo lalostin-ko ob grobu, nadalje Marijini družbi ter vsemu ostalemu občinstvu, ki Je prihitelo od blizu in daleč, celo iz Ljubljane, da počasti pokojnico na njenem zadnjem potu. Se enkrat najlskrenejša zahvala za vsa pismeno izrečena aolalja onim, ki so se nas v nall žalosti na kak drug način spomnili. Mirna, dne 6. januarja 1923, fealujoči ostali rodbine ŠMALC. ženitna ponudba. Kiejač, 26 let star, si lell znanja z gospodično ki bi imela malo premoženja ali obrt šivilje, ker •i želi samostojnosti. Tajnost zajamčena. Ponudbe ......iifro .SAMOSTOJ- 158 • iliko naj se pošiljajo pod NOST« na upravniltvo »Domoljuba«. Veliko Izbiro otroSMh vozičkov, dvokoles In Šivalnih C D otipi LJubljana, Stari trg 28. strojev » UtllJGI- Sprejme «e v polno poprovo za emofllronfe z ognjem In ponltilanle DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI, ŠIVALNI IN RAZNI STROJI. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJubljano, Karlovskn Cesta št. 4. VAJENCA za PEKOVSKO OBRT, le poltene hllc, krepkega, sprejme PEK ARIJA V LJUBLJANI. — Naslov pove uprava »Domoljuba« pod Itevilko 149. 150 kron na dan lahko vsak zasluti doma v svojem kraju s prodajanjem nekega izdelka. Kdor hoče zaslužiti, naj ml poSlje svoj naslov in znamko za odgovor. Josip BatiC, Litija 75. Ali se ho^te temeljito osvoboditi reomatizma? Tisoči so ti biii ozdravljeni! Bolečine v udih In členkih, otekli udje, sključene roke In noge, trganje, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabost oči so posledice revmatičnih In prollnsklh bolezni. Ponudim Vom naravno sredstvo za ozdravljenje I i NlknVo univerzalno zdravilo, marveč sredstvo, ki Je nudi bolnemu človeštvu mati narava. Vsakemu brezplačna poizkuBnJa! Pišite mi takoj in vam pošljem sredstvo in poučno razpravo popolno zastonj. Ostali ml bodete trajno hvaležni. __ E&spedlGija OpeFn-llpoMe, Budapest. VI flbtii. IVI. »Ione*, kam pa nostš kožo v stroj, ko zakoliči kravo, junca, tele, prašiča itd ?* - j Kom drugom. kot v strojarno Jakoba Planinška v Kandiji pri Novem mestu. Tam izdelujejo najfinejše usnje vseh vrst domačega izdelka Ako hočeš tudi ti imeti fino usnje, ne si Ija kožo v stroj in zadovoljen boš I« - Priporoča se: JAKOB PLANIN-ŽEK in F. MURN, strojarna, Kondijo. SUHE GOBE ZDRAVILNA ZELIŠČA kupujem in plačam po najvišjih cenah, kakor: čeSminjevo lubje, čemerika itd. ter prosim cenj. ponudb in vzorce. IVAN STULLER, VRHNIKA. BERITE nHJPKUO -m n predno kupite uro, ilu-strovnnl katalog tvrdke H. SUTTNER ((metalk Henit Malte) vLJuuljanl fit 1. - Ta Vas obvaruj« Škode in jeze, katero povzročajo slabo, bazar s ke ure, ln Vam kaže, kako ee zarnoro dobro in zraven ceno kupiti. Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ure, Speci-Jalne znamke „IKO" iz lastne tvornice v Švici, kokor tudi druge dobre žepno ure, zapestne ure, svetilne fn stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmanska darila In vso drugo zlatnino in srebra Dlno. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižoe in brivske stroje, stekloreze, doze za tobak, svalčlce in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro ln ceno pri Mi: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) t Ljubljani it i. Priporočamo lla oeliko in malo! n ilajMjše šivalne slro;iiEritzniir za rodbinsko ln obrtno rabo, potrebščine za Šivilje, krojače In Čevljarje. — Edino pri liana, k Petra nasip II1. Vsakovrstni VOZOVI združenih obrtnikov stalno v zalog! pri MARTIN MALI, sedlarju in ličarfu avtomobilov v Domžalah« Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trga (Št. Peterskl most.) Sprejemajo se popravila in v zameno. Kolesa avtomobili, deli in oprema pnevmatika najceneje J. Goreč, LMlona, Gosposvelsto cesto šlev. 14. JHT Lastna garal* in delavnic«* "M na drobna na debela TRGOVINA PRI »OSTERCU« M. LAPUH in DRUG škof ja Loka, Spodnji trg št. 47 priporoma svojo bogato zalogo manufakturnega blaga. Posebno velika izbira MOŠKEGA SUKNA in DAMSKEGA VOLNENEGA BLAGA po izredno nizkih cenah. Lepo črno BRINJE ima v zolo^i Ivrdka KMET 8: KOMP, I.jtibljana, Gosposvet3ka cesta 8. Telefon interurban 319. Brzojavi: KMiil. Hlode, gojzdove, trame, deske In flrifo ponudite LliSNI DRUŽBI ILIBIJA, lil UIVd Ljubljana, Kralja Petra trs Štev. 8, pred soduijo. • Plačujejo ee nnjviije dnevne cene. Pspota&RPa ®sr!fo nataHte 599J glsasir o VZAJEMNI POSOJILNICI v LJUBLJANI r. L i b. z. sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vlogo ee obrestu- C brez odbitka rentnega in in-jejo po w 19 validskegn davka. Vloge v tekočem računu sc obrestujejo po 5 % %. Hranilno vloge vezane nn dobo pol leta po 6 % %. Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 ▼ lastni palači (via & vls hotela »Union")* Telefon št. 57. Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000* Podrnžnice: Djakova, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, čibcnik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost a Svcopčo Zanatlitsko banko d. d. v Zagreb« in njeno podružnico v Karlovcu u.r z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadn. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbujo vse bančne in borzne transnkcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterij«. SLOUENSKR BRNKH Centrala v Ljubljani v lasini palaii, Stritarjeva ulica štev. 9 (iuspr. frančiškanske cerK«) K imni zaklad: 8 Podružnice: Novi Sad, Dolnja Lendava, Ljutomer. Ekspozitura: Vrhnika. Se priporoma za izvršit« vseh bančnih Plačaj« najdlje obresti na vložrte k»|ixite In na vlrge na tekočih računih. - • Poslov pod najkulanintjlmi pojojl. >5t U"* Vi« ^^šžBaBBBBBafflfflafflBassssBaEgBaBaBfflf Najboljša in najsigurnej^a prilika za štedenje! Ljudska pssililnica © Lpiilpiii Miklošičeva cesta St. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vioge in vloge na tekočem računu od 1. jan. 1923 po ir S°/o foreas odbitke: rentne^ain invalidnega davka Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in jo imela konceni septembra 1922 nad 110 milijonov kron hranilnih vlog j in nad 1,100.000 kron rezervnih S ------g znkl&dor. -- Posojila se dovolju-jejo na osebni kredit (proti mc-liici), na hipoteke iu v tekočem računu. izdaja koasorcij »Domoljubi«. Odgovorni urednik Anton Stinik v LJubljani, Tisk* Ju|ci)ovansk» tiskarn«.