—- 213 ------ Naši dopisi. Iz konjiškega okraja na Štajarskem 29. junija. (Fo- litvene zadeve.) Fredno ta številka „Novica izide, bode pri nas volilni boj skonean. 29. t. m. sklical je nas kandidat, baron Goedl, volilni shod v Konjicah. Prišla je, kolikor je Petrovo dopuščalo, mnogo volilnih mož in njih volilcev, cel6 iz Slov. Bistrice, da so našim dejansko pokazali, da je ne mčursko-liberalna garda tudi v Bistrici na kant prišla in da je največa nesreča dozdaj za siov. kmete ravno ta biia, da so „Formaherjeu preveč poslušali. Naš g. kandidat Goe dl je mirno svoj program razvil ter si je z vsem svojim obnašanjem na-gloma srca vseh pridobil. Posebna hvala se gre g. dr. Rada ju z Maribora, ki je v poljudni besedi osvetlil program nasprotnega kandidata Possegga, ki služi „fortschrittierjem" za metlo, samo da možek menda sam prav ne ve, v kako družbo da ga je nemčursko-liberalna sodrga potisnila. — Dan poprej je Possegg v Konjicah sklical volilni shod, pri katerem pa menda ni 5 volilcev pred seb6 imel. — Navdušenje na naši strani je toliko, da ne moremo več nad zmago dvomiti. Vrla dobro drži se mariborsko bistriški okraj, ki bo na dan ____ 214 ----- Tolitve 2. julija pokazal, da nemčurstvo in liberalna podlost le se po mestih in trzib mahovja za svojo rast ima. Žalostna je pa po mestih in trzih za pravega kandidata. Dr, Foregger je framasonsk „fortschritt-ler", nasprotni le prezgodaj priporočani plemič Berks je pa „konfesijonslozler", in vrh tega v političnem oziru jegulja, ki se ti zmuzne, kjer koli jo primes. Slovenska in konservativna stranka pa ne zmore moža, ki bi zmožnost in odločno voljo imel, vstopiti se med ta dva možiceijna. Skoda velika, da se je gosp. Žni-deržič v Brežicah prehitro preplašiti dal ter je kandidaturo odložil. Z veseljem bi ga bili povsod sprejeli in z veliko večino volili. — Veseli nas neizmerno častna zmaga pri vas na Kranjskem, ki dela pogum tudi našim volilcem, da bodo toliko bolj odločno šli k voiitvi. Prem 28. junija. — Včeraj o poludne začelo je tukaj pri Serinu hiš. št. 57 goreti in v 5 minutah^bili ste poslopji Jožeta S mer dela št. 47 in Antona Cel-harja štev. 46 popolno v ognji. Vsi trije posestniki oškodovani so do 2000 gold. Poslopja bila so s slamo krita, vreme suho in jako toplo, zato se je bil ogenj v trenutku razširil, a pri vsem tem so vrli domačini one-erečenim še precej oteli. Ko je streha skupaj padala, nastal je veter in cela Premska vas bila je v največi nevarnosti. Da se je ogenj prec zatrl, gre v prvi vrsti hvala in čast gosp. prof. Jakobu Žnidaršiču, kateri je neutrudljivo ljudi na slamnate strehe priganjal in red za obrambo taistih vrlo organizira!, ravno tako neutrudljivo delal je tudi gospod župan Andrej Frank sam povsod, vsa čast in hvala pa tudi Luku Kljunu, podžupanu, Jakobu Nemcu, Francetu in Andreju Valen-čiču, kateri so bili v trenutku na slemenu te hiše in so urno ogenj zadušili. Med zunanjimi gasilci izkazal se je najvrlejega g. Janez Basa, mlinar in posestnik iz Bitinja, kateri je gasilce na mestu ognja izvrstno vodil, Gasiici iz Bitinja in Smerij zaslužijo vso pohvalo, kateri so, kakor tudi domačini, vse storili, da se je ogenj »a mestu iokaliziral in po moči hitro zatrl. Res, hud strah in beganje bilo je, ker je suša velika, vode razen v studencih in vodnjakih pri rokah nobene, a ljudje pa večinoma na polju, po nogradib in senožetih. Jok otrok in žensk bil je presunljiv, kajti ljudstvo je sploh ubožno. — Med žandarji zaslužijo toplo pohvalo g. Jurij Ki-merc, g. Miha C vet rež nik iz Bistrice, in pa gospoda Jakob Požar in Janez Sesič, katera sta iz sv. Petra na mesto pogorišča prihitela. Ti vsi gospodje prišli so po 11jct in 3 ure daleč, kar kaže, da so vneti za blagor ubogega ljudstva. Neizmerna sreča je, da ogenj 12 ur poaneje nastal ni, o katerem času bila bi gotovo z malo izjemo vsa vas vpepeijena in tudi gotovo kak človek v ognju bil smrt našel. Iz Ljubljane. — „Še Slovenja ni zgubljena! dan prišel je odrešenja, mine dolga noč nadlog" — s temi besedami gospo Dež man a iz leta 1849. začnemo poročilo o velikanski volilni zmagi v mestih in trgih 30. dne junija, katero čitatelji naši na drobno popisano nahajajo na drugem mestu našega lista. A čemu obširnih popisov, kako vsacemu rodoljubu srce veselja igra v pogledu na volilna bojišča in še posebno na poprej »emčursko Ple v n o-L j ub i j an o, ki je po 5 ur trajajoči hudi bitki zdaj v rokah Slovencev. Zato male te vrstice tudi sklepamo z besedami Dežmana I. in kličemo ž njim: ;,slava Slavjanom" —Slovencem! — ,,zdaj pa čemo novo poslopje zidati za našo preljubljeno mater, katera se je po dolgem ptujevanju k nam zopet vrnila, da bode spoineno staro prerokovanje: ,,slava h* de zopet naša, ki nam dala je ime". Tako je Dežmanl, govoril. Kako si Dežmanll. nasproti Dežmanu I. svojo vest opere, to prepustimo njem« in njegovi zadrugi. — Velik razloček med številom naših poslancev v prihodnjem državnem zboru in med unim od leta 1873* je ta, da zdaj imamo iz mest, trgov in kmetov prav vseh 8 naših, leta 1873. do 1879. pa so nemškutarji imeli $ iz mest in trgov in 1 iz kmečkih občin. — Včeraj je volila kupčij ska in obrtnijska zbornica; nje glasovi se vštevajo voiitvi ljubljanski* Al zbornica šteje le 21 glav, med katerimi so naši tri je,, tedaj se onih 18 glasov ustavaških pogubi v morje ogromne naše narodne večine ljubljanske. — Jutri ob 10. uri dopoldne volijo veliki posestniki. Nj. ekscelenca grof Ho he n war t je prišel uže včeraj v Ljubljano in je imel z dr. Jan. Bleivveisom dalji pogovor o volilnih zadevah. Danes popoldne imajo gospodje naše konservativne stranke shod v „hotelui Evropa", kamor jih je sklical grof Hohenvvart, usta-voverci pa v kazini, da se posvetujejo o voiitvi dveh poslancev, katera volijo veliki posestniki v državni zbor. Govori se o nekem kompromisu med velikimi posestniki konservativne in ustavoverne stranke, kakor so •v ga sklenili veliki posestniki na Ceskem in Moravskem, namreč, da vsaka stranka voli polovico svojih. Ali se bode zgodilo to tudi v Ljubljani, danes še ne vemo; mogoče je pri nekaterih zagrizenih naših nasprotnikih, da so veči sovražniki naroda našega kot veliki posestniki in zato nočejo o mirni spravi nič vedeti.. — O volitvah naših je hrvatski „Obzor" pisal tako-le: ^Bratje Sloveni so ravno junaško zrna-gali, izvolili so v vseh volilnih okrajih ndrodne kandidate. Tako sijajno zmago so mogli priboriti samo s-probujeno narodno zavestjo svojega ljudstva, za katero je njega inteligencija toliko skrbela ter ljudstvo tako pridobila za narodno stvar, da ga prejšnji slabi vspehi ne store apatičnega, ampak ga še bolj osrčujejo v boju, dokler ne doseže narodnih pravic. Kedar bodemo imeli mi tako sploh zavedno hrvatsko ljudstvo, moči nam bode z manjšo skrbijivostjo gledati v bodočnost^ al da to dosežemo, treba nam je inače delati, nego* dosle." — (O Peter Kozler j evi literarni zapuščini) moremo poročati, da gospL vciova nepozabijivega rodoljuba je prišla 27. dne u. m. k dr. Jan. Bleiweisu, predsedniku ,,Matice slov.", in mu prinesla zapečateno pismo^ Na zavitku tega pisma stoje besede: „Po moji smrti odpre ti!" Dr. Bleiweis odpr6 vpričo gospe vdove zavitek in v njem najde rokopis rajocega rodoljuba L napisom: ,,Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele; spisal izdatelj Peter Kozler". Na zavitku je gosp. Kozler napisal še sledeče besede: „Vlo-žene dogodbe so bile že 1. 1863. za nati3 spisane ; ako bode slovenska Matica po moji smrti spoznala, da so razširjenja po tisku vredne, naj jih natisne." Dr. Blei-weis, nepopisljivo vesel te dragocene zapuščine, ki nam kaže, koliko je trpel naš Peter Kozler za to, da se je leta 1848. pos topil na svitlo dati ,,zemljevid Slovenije", brez pomislika zagotovi gospej , da uže v letošnji „Letopi3" Matice slovenske vzame ta jako zanimivi spis, ki bode njega vrednost veliko veliko povek-šal in ostane iskrenemu rodoljubu, mučeniku za narodno stvar, najlepši spominek „aere perennius". Ob enem je pa ta spis tudi po uradnih dokumentih izpričan dokas tadanje avstrijske cenzure in kakošni sužni smo U 1848. še bili Slovenci! — (Občni zbor društva dosluzenih vojakov na Kranjskem) je bil 22. dne t. m. Gosp. Mi ha lic je zborovanje odprl z ogovorom, io enoglasno je bi z živio-kiici sprejet sklep, da se bode cesarja prosilo, nuj on prevvaame zaščitstvo društva, kateremu naj on dovolj ___ 215 ___ : za predsednika Jurij Miha lic, za njega namestnika in za računskega vodjo J. Kolaržek, za de-aarničarja J. Goljaš, za tajnika B. Lichtenegger, za njega namestnika J. Vukalič. Z živio-klici na cesarja sklenil se je zbor. — (Družba sv. Vincencija v Ljubljani) je ravnokar razglasila 3. računsko poročilo za čas od 24. aprila 1. 1878. do 24. aprila 1879. Veselo je videti, kako ta družba, revščini dobrotljiva mati, čedalje več podpore dobiva, da potem čedalje bolj more podpirati siromaštvo , katerega je res tudi čedalje več dandanes — ob času ,,des volk8wirthschafilieheo Aufjchvvunges", kakor se je lagal nedavno nek dunajsk minister liberalec. Da družba z delitvo svojih podpor previdnejše ravnati more (kajti tudi med revščino se ne manjka sleparstva), je razdeljena na dve konferenci (odbora): ena se zove ^,konferenca sv. Nikolaja", kateri predsednik je preč. gosp. profesor dr. Jan. Gogala, — druga pa, konferenca sv. Jakoba", kateri predseduje prečastiti gospod prost dr. Anton J are. Obe konferenci kažete mnogo delavnih udov, to je, odbornikov, izmed katerih tudi mnogi stanovanja ubozih obiskujejo , da se prepričajo, ali je res tudi siromaštvo tako , da je vredno družbine podpore, in podpore res potrebujejo. V poročilu nahajamo račune obeh konferencij pa tudi dobrotnike zaznamovane z njihovimi doneski. Brošuriea sklepa svoje poročilo takole: ,,Tako kaže mnogostransko delovanje družbe sv. Vincencija tudi v preteklem letu prelep in vesel prospeh. Družba se ni le krepko ohranila, marveč tudi lepo napredovala in le še globočeje se ukore-ninila. Vseh dohodkov je imela 6933 gld. 48 kr., — tedaj 1786 gold. več mimo lani, čemur se je čuditi tem bolj, ker so dobrotniki ravno to leto večkrat in na več strani svojo blagodarno roko odpirati morali." Tudi matica (zaloga) za zidanje zavetnice in sirotnice na pomoč ubogi zapuščeni mladini, silno potrebni, kaže veselo množenje po milodarih, ki jej dohajajo res tako, da se naša sicer ne premočna dežela sme ponašati, da stoji v prvi vrsti dobrodelnih deželd. — Gosp. Franc Breznik, suplent na gimnaziji novomeški, je imenovan za pravega profesorja na on-dašnji gimnaziji. — Kakor iz gotovega vira slišimo , prevzem6 prihodnji mesec usmiijene sestre, ki imajo režijo v deželni bolnišnici in ž njo združeuih dobrodelnih napravah, tudi oskrbništvo v tukajšnji otroški bolnišnici na Poljanah. — (V masnike posvečeni) bodo sledeči gospodje bo-goslovci: J. Ažman iz Krope, P. Peršič iz Loke, Fr. Gregori iz Kranjske gore, J. Regen iz Poljan, J. Sa-mide iz Kočevja, J. Zalokar iz Gorjan, J. Vahsel iz Leskovca, J. Belec iz Radomelj, A. Bobek iz Ribnice, F. Potočnik iz Železnikov, J. Sakser iz Ljubljane, M. Terček s Črnega Vrha, Fr. Zoreč od Št. Lorenca, B. Zupanec iz Radoljice. Gospoda Vahsel in Samida sta bila tudi pri zasedenju Bosne, kjer si je Sam i de pridobil zlati portepej. — (Arabski kruh) nam je na ogled poslal naš gosp. Perme. Kruh je podoben majhni okrogli pogačici, ki je tako trda, kakor dvopek (zwieback); priložil je tudi drobno tursico, iz katere Arabci pek6 ta kruh. Gosp. Permetovo pismo se glasi takole: „Na ogled Vam pošiljam ta kruhek z nekaterimi zrni turšice (sirka) vred, iz katere Arabci peko svoj kruh. Dobil sem ga od Arabcev, ki iz Sueca prisedši so skozi Ljubljano z živino potovali in nadkondukterju darovali ta kruh, ki ga ne pek6 v peči, ampak testo na solncu sušijo. Trpi 50 let, pa se ne da drugače vživati, kakor da se zmehča v vodi ali vinu." Kdor želi ta kruh videti, s katerim bi naši kaznenci „na gradu" ne bili zadovoljni, ga lahko vidi pri gosp. Permetu. — Ravnokar nam doide iz Škofje loke grozna novica, da je bila preteklo noč ondi sodniška bla-gajnica oropana, sodnik dr. Krav s pa smrtno ranjen. — („Brencelj" Št, 12) je bil za volitve dobro sestavljen, na zadnji strani ima veliko podobo trojice „Dežtnan-Kromer-Vesteneck", posnete po prizoru ,,Lum-paci-Vagabunda", ki se gre v mesta za poalance ponujat. Napravil je veliko smeha povsod. Ker se ravno prične drugo polletje, ima vsak, kdor ni še naročen nanj, naročiti si ga zdaj, kesal se ne bo. KšT (Lepe ajde za seme) 100 mernikov je na prodaj v Ljubljani v Kravji dolini v hiralnici. Kdor je potrebuje, naj se oglasi pri g. Jož. Vodetu.