Fošino fekočl racun št. 24.    (Conto corrente con la posta.)
Šlev. 1.
V Gorici dne 4. januarja 1923.
Posnmezna šievilka 20 stofink.
Letrtlk VI.

mu
::   l-haja   v.siik   poiulcljck   in   Orti'tt.'k   oh  S.   uri   prctipoldru .    "
Siuuc  /:i'   cclo  lcto   /5  L,   za  pol  leta  S  L,   /a  čctrt  lcfa  -i  !-¦
Za   iii(i/i:nistvü  cclo  lcto  M)  /..
!iar,)čila   hrc/   doposlanc   naročninc   sc   m-   o/iran
<)ilf»ovorni   urctlnik:    ROMAN   CK.I.                       :
1O23
Nelrsuikirana   pisina    sc    ne    sprejeinajo.    ()gUu;i    »c    i
naprcj  in  stancjo 6 /,   v   visočini   .iic^a  t/n   v    cnem
::           \a.X   i/daja   konsoreij   »(.lURiM-lK   STRAZli«-.
::           Tisk    »NARODNE   TISKAKNI^    v    Ciorici.
( 'pruva: ul. Yitturini 9.    Urcd.:  ul. Manicli  5.  fprcj  Slühc.;
Konee goriške dežele.i
Prcnovljena »Goriška Stra?
ža« stopa prcd slovcnsko
ljudstvo v težkih ra/mcrab.
Cclokupno pnlitično in sio*
spodarsko življcnje s40ri.skih
Slovencev stoji na prelomu
dvch doo. Skozi doli^o vrsto
stoletij so naši očetje na Go^
riskcm tjospodarili samostoj*
no na svoji zcrniji'. Gorica jc
biia srcdi.ščc naše^i Ijudstwi,
tu .so s;; stckalc žile dovorinirf
ec vse dežcle. V Gorici so sc
zbirali du/, stanovi, v Gorici
dežchii zhori in deždni od*
bor, ki so bili priča vscli bo*
jev, vsdt zina;! in tiicli ncsreč
slovenskega i.iiidstva. Gorica
je vidcla, kako so so naši o-
četje dvijinili iz tlačanstva, vis
dcla jc, kako so zlomili moč
J4roiov in ^raščakov in postali v
_ I^ stolctju izohražen, trezen
in kulturcn narod. Nikdar nis
smo hili ločcni od (üoricj,
niüdar narn niso iz tujili nicst
dcliii l:mha. Z ilomačim fur?
lanskiin Ijudstvom smo skup*
no tiospodarili in ukazovali
na lastni zcm.lji.
Kar sc ni z<4odiio nc pod
ohlusijo jirofov in sini.ščnkov,
kar sc ni z^'oduo pod via Jo
Hah.sburžanov, to hodo na?
pravili dancs v Rimn.
Mcdtcrn ],(i piscmo to vr?
'¦^•', sc üJlo;:a v Rimu usoda
^oriškili Slovcnccv in vsak
čas rnora iziti odlok, ki ukii--
^ujc razkosanjc   dcžclc.    Del
Slovenccv pride pod Trst,
dnij^i pridejo pod oblast ViJ*
ma. S tern jc usoda ^oriskc
üc/clc zapeeatena. Nad naini
bo ukazoval Videm, njcinu
bomo odslcj podvrženi. On
bo s^ospodoval, mi služili, on
nkazoval, Tni ubo.^ali. Naš de?
nar sc bo stckal v bla.tiajnc
Vidma, razpoia^ala bo z njim
t*ospoda v tujem mestu. Ko?
ncc našc samostojnosti, ko*
ncc lastnc^a ijospodarstva v
dcželi. Udarili so nas tako,
kakor nas ni udaril šc nihče
v z^odovini stolctij.
Lcto in dan jc ininulo, od?
kar so slovcnski zastopniki
stopiii v /ačasni dc/.clni od?
bor, da se tain borijo za av?
tonomijo. lvjudstvo ecle de?
žclc jc slo na njihovi strani v
boj in ideja avtonomijc sc jj
zma^ovito širila. Na mno^O:=
.v.icvilii'h siU/Jih jc Iju(.'.siv<i
jasno izpovedalo, da hoec biti.
na svoji zcmlji svoj gospod,
da liočc v svoj ill zadevah
sumo odločati in samo ukazo?
vati brcz posredovalcev in
v'aruliov. Večina italijanskih
strank jc bila žc na na.ši stra»
ni. z nami je Ivil parlamcnt in
7. nami odločilni državniki.
Vsi so bili prcpričani, da je
avtonomija rešena.
Tcdaj pa se jc vzdi^nila
stranka, ki jc napovc-dala o*
stcv in brezobzircn boj avto?
nomiji. To so bili fasisli. Fa^
šistovska stranka jc napravila
rcvolucijo in z revolueijo jc
hj'a vniecna avtonomija. Ko
bi nc hilo fašistovskc rcvoiu*'
cije, bi bila jioriska dcžcla do?
bila avtonomijo, kakor jc šc
i:ikdar prcj ni imeia. i a.šisti
pa so vzcli Slovcncem avto--
ucmijo, razkosali so dežclo
in jih vrdi pod oblast Vidma.
S POGU/ÄOM  NA  DELO!
Kaj scdaj? Ali je bilo res
vsc nasc t'elo zastonj? Ali
\ib bo nase ljudstvo prislo
nikdar vcč do svojih pravie?
Mi smo ^loboko prcprieani,
i!a bo avtonomija ljuds'tva
ziiia^aia, kijubujoe vscm \U
harjem. Ne le Slovcnei, am?
pak tu<Ji ljudstvo cele Italije
>;ahteva na ves rflas avtono«
mijo. Tudi italijansko Ijud^
stvo boee biti ^ospod svojc
us ode in hoee strcli rnoe na?
uutejLja uradništva. (jibanjc
?..i avtonomijo raste v Itali;
\'/ veliko mocjc» in iia^i.eo.
Ni dalee več čas, ko bo avto*
nomija podrla v Italiji vse
svoje sovražnikc in osvobo?
dila. ljudske ipnožice. Tcdaj
napoci tudi ^oriškemu Ijvid*
stvu njejLiova uva. Velika, prc*
trcsujoča zinaj'a bo veneala
našc boje. Možje in fnntjc,
ki ste vztrajali v te.i t-cžki
borbi, bodite pozdravljcni!
Vrra v na.šo pravico, naj varn
šiii prsa iriy krepi sree. Naša
zastava sc dviu.i v naši sredi
in nam kažc pot skozi teni?
ne. Nikdar je ne bomo zapu*
i stili, nikdar skiiii, nikdi:
! tajili, nikdar sramotn'-
j dali.
I Slovcnski možje in fantje,
j pos4innno in z bistrimi oemi
j lilejtc v bodočnos:!
niii.
V    Um'iei   jc   za^lcdal   lue
sveta list, ki se imenuje »Cor«
riere   di   (/(jrizia«.    Zaeel   je
svojc    političrio    delovanje    s
tern, da se je za^nal s eelo vr*
sto    napadov    na    j»orisk^ga
i knezonadškofa    ('rja    Franca
j Sedeja.
Kar  ee!  teden   zajvoredoma
so    izhajali    v    listu    uvodni
-i.,.,t,    -  ^yit-vj^  pripovedu-
;l'i \'\-A(li, da posta^
vilo slovenskih pnui^.
Gorici ,Ur<jzno množi in celo
cerkveni obredi so postali
slovcnski. Nikdar prej ni bilo.
v (jorici slovcnske popoldan-
skc službe božje, sedaj jo pa
uvaja v Corico knez in r^ad*
skof Sedci. ki dokazuie s
tcm, da je protidržaven. Naj*
vcčji zločin pa je ta, da sc pri
očctih kapucinih v Gorici de*
li sv. obhajilo Slovencem v
slovenskem. jeziku. Sploh je
samostan ^oriškili oeetov ka=
.fanske pojitike.   Na Kostaiijc-'
Jules Verne:
CRNA INDIJA
ROMAN.
Prosl» posloveniil Z. Z.
I.
• •¦  v   ii'i.^pi'olujoci  si  pisini.
»Mr. .1. K. Starr, inzener,
30, Ganon^ate.
Edinburgh.
^^-e blatfovoli j^ospod James Starr
Podati se jutri v premoßovnikc v Aber?
roylu, v rov Dochart, Jarowsjamo, bo
tarn izvedcl neko zelo zanimivo poro^
^<>. (lospoda .Ianids Starr-a bo tckom
clncva pričakoval na kalandcrskcm ko*
lodvoru Harry Ford, sin prejšnjc^a rud-
niškc^a paznika. Prosim, da ohranitc
to vest tajno!«
Pako sc je ^lasilo pismo, ki iia jc
projcl jLjospod James Starr v jutru 3.
deeembra 1. 18..; oddano je bilo na po;
s^i v Aberfoylu na Skotskem.
I'izcncrja se je polastila velika ra.
dovednost. Miscl na kako rnistifikacijo
,1T|u sploh ni padla v glavo. i^e izza mno*
^° let jc poznal Simona Forda, starc.ua
paznika v rudokopih v Aberfoylu, kjer
ic on sum nacl dvajsct let načelova! kot
tehnieni ravnatelj.
James Starr je bil n,o/. kicpkc;4<i
zc'ravja in postavne zunanjosti. di' bi g-\
labko kljub nje.Uovim pctinpetdesetim
lctom pvištcval med štiridcsctktiiikc.
Bil jc potomcc stare in u.ulednc cdin*
bnrjiškc lodbinc. Njc^ova inžcnerškn
tlela so hila v cast druzbi, k\ je izkoriš*
cjihi na pircnioi.Tii bo^ato .nodzemi^kn
carstvo zjedinjenc^a kraljestva.
V ^lobini skrivnostnih aberfoylskih
rudnikov si je James Star pridobil slav*
no ime in tu'je prebil tudi precej.šen del
svojejia /ivljcnja. Poletj tei^a je bil mož
predsednik »Družbe za izslcdovanjc
škotskih starin, bil eden najdelavnejsih
članov »Royal institucijc« in uspesno so*
dcloval pri EtHnbiirghškfjmu easopisu.
Skratka, bil je iz vrstc onih prakticnin
ucenjakov, katerim je Anglija dolžna
svoj procvit in svoje boßastvo in on je
tudi po pravici zavzemal častno mcsto
v stan škoitski pres-lclnici. ki ii vslcd
^motnc.aa kakor tudi du5cvticj2a proevi*
ta nesporno    pristoja    naziv    »severnc
Atene«.
Kakor vemo, so Anj4leži dah svo*
jim   obsirnim    premo.uovnim    okrajem
zelo znaeilno iwc, pravijo jim »Črna
Indija« in eisto «otovo je ta Indija An*
jilijo mnogo bo/j obo^'atila kot prav.i
Vzhodna Int'ija. Tu so noč in d«u za^
poslene ncprc^ledne množfce rudarjev,
ki vozijo iz nngie.škega p< ' "¦! pre*
moj4« »čnii dijaniant«, to v^           0 $40?
rilno snov, ki jc postala za industrijo
nrvovrstni življenski pogoj.
Takirat ye ležala mo. ;
erpanje premo^ovnc žile šc v daijni bo*
dočnosti in nihec ni mislil na morebiti
nastopiv.šo pomanjkanje, ki ni prav nie
k'rozilo najraznovrstncjsim tovarnam,
strojem, parnikom, plinarnam i. t. d. U*
poraba prcmo^a pa je • •¦¦•.- 4;
J   letjib zp.vzela tako vclc*                 •       .0
j   bila nek a ("era    pre*no#ovna.    iežišča do
j   zr-rdiyic žile i/*crpana.  In  poslcdnje  '<'•?--
I   -.tvo  je zadelo tudi aberfoy! ki rv
I   Prcd desetimi !oti je zadi:ji vozieek pn
peljal iz tega lcži.šča    poslednjo    tor?o
prcmona na dan.
Gelokupno    i^radivo,    k.--,wi   -,moj.,
tračnice, vozičkc pouzemske    železnice,
vzpenjaeo, priprave za prenavljan je zra*
j   ka. skratka vse, kar je s)u>::lo za delo v
!   rudniku — so privlekli na povrsje.
(Dalie.)
r^ 2093
vici in Sv. Gori pa so prava
gnezda protidržavnih rovarjev.
Vsi ti samostani stojc okoli
nadškofa v bojni vrsti in zra*
ven tega si je cerkveni vladi*
ka zbral v Gorici in okolici
čcto »najbolj bojevitih du*
hovnikov«, ki ga podpirajo v
boju proti državi. Kakšne
razmerc vladajo v dežcli, je
dokazal pogreb kanonika
drja Kobala, ki je bil vcliča*
sten in nad vse sijajen. Od
vseh - strani je prihrumelo
ljudstvo v mesto, na čelu so
pa korakali duhovniki. To je
bila slovenska narodna de*
monstracija. Saj so nosili za
krsto celo venec z nanisom:
»Zasluženemu bojevniku!«
Neovržen dokaz,. da je naš
cerkveni vladika protidrža?
ven, pa je pastirsko pismo, ki
ga ^e postal goriški duhovšči*
ni 24. novembra 1918, to je 20
dni   po sklenjenem premirju.
ODGOVORI
Dovolj opisovanja! Oseba
našega cerkvenega vladike
stoji tako visoko v mislih in
čustvih našega ljudstva, da
pomeni vsaka obramba kne*
zonadškofa zanj žalitev. Mi
sami bi se skoro sramovali bra?
niti njegovo ime pred takimi
napadi. Pokazati pa hočemo in
moramo napadalce v pravi lu*
či! To je naša dolžnost in za*
to jim odgovorimo sledeče:
1. Freden se drznete dvigniti
roko proti sveti in nedotaklji*
vi osebi na.šega duševncga nad*
pastirja, vedite,    da se s tern
dotaknete        najobčutljivejše
strani vseh katoličanov deže*
le.   Mnsgr. dr. Sedej   je  nad*
škof Slovencev   ir.  Ttalijanov,
n?j", isji voditelj krščatiskih src
celokupnega     ljudstva     cele
Goriške.    Kdor je proti  Nje*
mu, je proti nerazdružljivi   in
živi enoti furlanskosslovenske?
ga katoliškega ljudstva!
2.  Slovenci bomo molili svo*
jega Boga in poslušali Kristu*
soivo besede v ieziku Hudstva
in katoliška cerkev bo to našo
pravico ščitila z vso silo svo*
je mcdnarodnc avtoritete in z
vso mogočnostjo svoje oblasti.
Italijanski katoličani so v tern
bo'ju z nami!
Cerkev in kat. ljudstvo bo
odločalo, kakšne naj bodo no?
tranje razmere v kat. cerkvi,
in ne ljudje, ki nimajo s eer*
kvijo nobene zveze in so kato*
Hčani le tedaj, kadar hoeejo
Cerkev in njene voditclje na*
padati.
3.   Naše   samostane   črnite
pred italijansko javnostjo brez
vsake podlagc  in z naravnost
otroejimi dokazi.   Kdor ravna
tako, dela brczvestno — gonjo
proti nedolžnim ljudem.
4.  Dokazi,   ki ste jih priob*
čili proti goriškemu knezonad*
škofu, so pa taki, da so se zru*
šili prcd dežclo v nič,   eim stc
jih   napisali.   Omenimo   Vam
samo pastirsko pismo   od  24.
nov. 1918. To pismo je bilo iz;
dano    od    knezonadškofa    v
sporuzumu s krajevno vojaško
oblastjo in v sporazumu z &us
vernerjem   generalom   Pcttitis
jem v Trsfu.   Ce je bil   torej
knezonadškof tedaj protidrža*
ven,   so bila protidržavna tudi
vsa okupacijska   obiastva   kr.
vojske v Gorici in v celi Julij*
ski Krajini.
Kaj se godi po svetu.
Nemčijo vedno bolj groz*
no tlaeijo dolgovi, ki jih mo*
ra plaeati antanti kot vojno
oaskodnino. Nemška država
komaj diha pod bremennm.
Radi bi ga zvalila, pa nc mo*
re. Franeija se ne mara odpo*
vedati odškodnini, ker ima sa*
ma polno dolgov' na Angle*
škem in bi jih rada plačala z
nemško vojno odskodnjno.
Če ne dobi od Nemčije mi*
ljard, se nikoli ne resi angle*
ških dolgov. Italija se tudi
noee odpovedati ncmški
odškodnini, ker jc sama hudo
zadolžena pri Franciji in na
Angleškem. Brez nemškega
zlata, se nikoli ne izkobaea
iz dolgov. Tudi ona hoče
plaeati svoje dolgove z nem*
škim denarjem. Angleška ima
zopet svoje dolgove v Ameri*
ki. Nemeija zopet ne zmore
teh groznih svot, saj grc za
100 tisoe milijonov v zlatu.
Kolena sc ji lomijo pod bu*
taro, gospodarstvo propada,
ljudstvo strada in se trga za
tujce, delavstvo grozi s stav*
kami.
RAZTRGA.1TE VSE
PAPIRJE!
Ves svet trpi v teh razmc*
rah, Kje izhod? Angleži in
Mussolini so predlagali, naj
Amerika briše dolgove AngH*
je. Anglija naj se odreee
dolgovom Francije in Italije,
Franeija črta dolgove Ita*
liji- Tako se antanta oddahne
in zniža lahko vojno odskod-
nino Nemčiji. Angleži so
predlagali, naj Nemci plaeajo
v tern slueaju lc 50 tisoe mili*
jonov v zlatu in ec bo Jo
pridni in hitri v odplaeevanju,
se zniža ncmška odškodnina
celo na 30 tisoč milijonov
zlata. Razen tega zahtevajo
Nemci par let oddiha in med*
narodno posojilo. Ce nc bodo
par let plačevali, se bodo go*
spodarsko olkreipili in uoitcrn
morejo šele pošteno odšteva*
ti vsako leto zahtevane svote
denarja. Nemška vojna od*
škodnina je največjc gospo*
darsko in politieno vprašanje
današnjega človeštva.
V Franciji že par let sploh
ne govorijo o drugem kakor
o nemški vojni odškodnini.
Na tern kamnu so se spota*
knile in padle že neštete via*
de in najbrž si bo tudi Poin*
care razbil glavo ob nemški
odškodnini. Francozi hoeejo
za vsako ceno priti do nem*
ških milijard in hoeejo vsako
toliko časa prijeti Nemcc
za grlo. Sedaj hoeejo zasesti
z vojaško silo rursko kotlino,
kjer je mnogo prcmoga. S
tern hoeejo udariti Nemcc
po prstih in prisiliti reveža,
da plača.
ZOPET SE HOCE.IO KLATI
Če bi Francozi zasedli to
nems'ko zcmljo, bi bila nem*
ška industrija vnieena, na.stali
bi veliki nemiri, lakota bi za*
divjala v Nemčiji. Ni izklju*
eeno, da izbruhne upor in pri*
dc do nove vojne. Kri ljudstva
bi ilila zopet v ootofoih. To
nevarnost prav dobro spo*
znava.
Anglija in roti Franco*
ze, naj bodo pametni. Lojd
Žorž, ki je scdaj v politienem
penzjonu,   napada po    angle*
|   ških    časopisih    zelo    divje
Francoze in trdi da so požre*
| šni.  Nemce    bi kar požrli in
! jim ukradli še vee zemlje. Tu*
! di nova angleška    vlada    drži
Francoze za uzdo,    pa se pe*
nijo in postavljajo na zadnjc
noge.Da bi sc ti   prepiri    po*
ravnali, so sklicali nov sesta*
nek v Pariz. Tudi ta konferen*
ca bo kakor bob ob steno.
Italija ni odposlala Musso*
linija v Pariz, ker mož ne
mara tja.. Pravi, da bi se bili
morali zavexniki že pred kon*
ferenco zmeniti, sicer pa da
ima doma obilo dela. In res
je zaeela fašistovska vlada
¦mahati na vse strani. Razpu*
stila ic nesitevilinn uradoiv in
poslala uradnike domov, same
železnice bodo odpustile 60
tisoč dclavcev in uradnikov.
KRVAVI UPORI
STRAŽARJEV
Mussolini je razpustil kra*
ljevo stražo in jo združil s ka*
rabiiiei'ji.. Na 25 tisoč mož iz-
Kulji «službo. Vseira skupai bo
približno 100 tisoe družin po*
stavljcnih na cesto. Uradniki
in dclavei so tihi, stražniki so
se pa uprli. V Turinu, Nea*
polju, Pisi in drugod so zagra*
bili za orožje in se spuntali.
Zažgali so fašistovske sedcže,
ustrelili vee fašistov, vojaštvo
jc poscglo vmes in bilo je
vee mrličev. Vlada jih je razo*
rožila in eakajo jih stroge
kazni. Tako si je vlada nako*
pala žc mnogo sovraštva. ()*
goreeni so žclezniearji in vse-
delavstvo, ker jc vlada uvedla
davek na njihovc place. Od*
puščeni uradniki so obupani.
Brezposelnh je danes v Italiji
nad 36().000. Tudi na Gori*
škem si je fašistovska vlada
napravila mnogo sovraštva,
ker je unieila goriško deželo
in jo dala pod Videm. Zato
pa vlada utrjuje svojo moč.
Ustvarila je posebno narodno
brambo, ki bo obstajala iz
100.000 mož. Sprejeti bodo
samo fašisti, plaeala jih bo
viada, Prcdsedmiik bo Mussoli-
ni. Eno vojsko bo imel torcj
kralj, drugo Mussolini. Vzdr*
ževali pa bodo obe davkopla*
čevalci. Tako poplaeuje Mus*
solini svoje pristaše; ranogo
jih je im en oval eelo za pod*
prefekte in policijske nadzor*
nike, ectudi nimajo potrebnih
študijev.
V Jugoslaviji se vse pripra*
villa lia voHtve. TV. Šusitoršič,
ki se je vrnil, se jc ponudil ¦
radikalni stranki, pa ga ne
mara. Volitve bodo odloeile
o avtonomiji Slovencev in Hr*
vatov. Vse prieakujc rado*
vedno, kako bodo izpadle,
kajti od teh volitev je odvisna
vsa bodoča politika Jugosla*
vije.
0 avtßiioiii in idivi
dežele.
Mi smo edina organizacija,
ki je iz prvega poeetka pa do
danes stala na stališeu, da se
naj ohrani Goriška dežela v
današnjih mcjah z glavnim
mestom Gorica. Mi smo cdi*
na organizacija, ki se je od pr*
vih zaeetkov borila za ohrani*
tev avtonomij za naše pokra*
jine. Dokaz zato so nested
shodi po deželi, govori naših
poslancev v Rimu in govori
nasih zastopnikov v deželnem
zboru, ki je tudi sprejei znani
sklep o avtonomiji in neraz*
deijivosti naše dcžele, dokaz
je naša »Goriška Straža«, ki je
yselej zagovarjala praviluost
in upravičenost te naše zahte*
ve. Dočim so vse druge stran*
ke, poeenši od fašistov do ko*
munistov, od socialistov do
ljudovcev, od liberalcev do de*
mokratov več ali manje kole*
bale, popušeale, smo mi cdini
ostali trdno in ncpremahljivo
na zavzetem stališeu. In tudi,
ko bo goiiška de/ela razdelje*
na, bomo vedno bieali izvrše*
no krivico, in če bo izginila
zadnja sled avtonomij e v de*
želi, homo vselcj zagovarjali
potrebo, da dobe vse pokra*
jine v vspj Italiji avtonomijo.
To naeelo se nam zdi zdravo
in zato se ga bomo vedno dr*
žali.
Te dni pade odločitev o na*
ši deželi. Ako pade nam v ne*
prilog, bomo to silno obžalo*
vail, ker se zavedamo zlih go*
spodarskih in kulturnih posies
die na telesu nasega ljudstva,
vseeno nam ostane zavest, da
smo se ne*Ie držali edino pra*
vilnegu stališča, marvee tudi
to, da smo storili polno svojo
dolžnost.
Zato pase nam gabi in do
skrajnosti studi pisanje slo*
venskega fašistovskega glasila,
ki ga diktira podpredsednik la*
škega fašja v Gorici. Pravi
namrcč, da »se slovenski vodi*
telji požvižgajo na avtono*
mijo«.
To je že vrhunec vse nesram*
nosti. Videli smo že marsika*
kö neresnico v listih, tudi inno*
go zavijanj smo doživeli zlasti
od strani tržaškega »Piccolo«,
a ncsramnost fašistov presega
že vse meje.
Očividno raeunajo fašisti, ki
so to napisali, na popolno po*
teletinjenie vseh Siovenecv in
menijo, da smo že povsem po*
rezijanjeni.
Ö avtonomiji odločujejo
danes pač oni, ki so na vladi,
in to so fašisti. Na njih je, ali
ohranimo avtonomijo ali jo iz*
gubimo. Vlada, Mussolinija re*
ee lahko da ali ne. Mi pa vemo,
kaj bodo rckli. Rekli bodo:
proe z avtonomijo. In temu se
mi ne eudimo, ko vemo, da je
ena izmed   glavnih točk   faši*
Naročnina Goriike Straze
za leto 1923 je naslednia:
Celo leto 15 lir • pol leta 8 lir •
cetrt leta 4 lire in sa inozemstvo
celo leto 30 lir.
s!.(>\ .¦> .t :.;il (irograma glcdc na?
ših pokrajin: odprava avtono?
mijc. In vsi fašistovski vodi?
toiji so se v tcm smislu izjavili.
Fašistovski stab v Gorici jc
načclno proti ohranitvi avtono?
mijc. Kako naj hi torcj priča?
kovali kaj drugega nego to, da
nam fašistovska vlada pobcrc
zadnji sled avtonomije? Mi sc
čudirno lc cncmu: Kaj je padlo
slov. fašistom v glavo, da pi*
«cjo take brluzge?
Vi ste na vunu, Vi imatj
oblast, Vi khko storite, kar
hočelc: ne uganjajtc prismo?
clarij s takim pisanjem. Zapi?
site rajši to?lc v svojem listu:
»Mi slovenski fašisti bi v sreu
žcleli avtonoinijo, a mi ne od?
ločujcmo; mi smo ku/.ki pod
komando laških fašistov; kcr
pa so tisle proti avtonomiji,
moramo biti tudi mi.
KAJ JE N0VE6A NA PEŽELI.
ŠKMPETER
V nedeljo na Silvestrovo je
umrl naš znani vclcposestnik
g. Merljak Ivan pa parmcsečni
bolezni. Bil je jsicer že 67 let
star, tod a sc krepak. Preostalim
naše sožalje.
12 LOGA POD PREDELOM.
One 27. decembra, ob 10. uri
preupoidne, jc mirno v Gospo?
du zaspal Tomaž Kvorh. Bil jc
Previden ravno na božič. Umrl
ie v najlcpši dobi, star 31 let.
Poscbno iskrena east Ani Čcr?
"uti, ki je skozi vse noei stala
°b pokojnikovi postelji in- mu
stregla.
<-<ERKNO.
Topic besedc predavatcljcv
Prosvetnc zveze iz Goricc so
iiašlc odmev v sreih naših de?
klet. Članice Mar. družbe in
J^obr. društva sö nabrale za
nožienico revnim otrokom
653 lir in mnogo darov. Obda?
rovanih je bilo 50 otrok in ne?
Kaj odrasjih ubožcev. — Po?
Poldnc pred sv. večerom je
Pnredila Mar. družba božično
Jßro »Nežka z ßlcda«. ki jc do?
pro izpahi. Zahvala gre učitel?
nci gdč. Kati Močnikovi, ki jc
Požrtvovalno vodila dekleta,
hvala gre pa tudi navdušcnju
«cklct samih, ki so prihajala k
vajam celo uro dalee. Igra se
Ponovi na sv. tri kralje ob
dveh pop. — Bog živi!
KRCD
Našc izobraževalno društvo
je prircdilo za letošnjo ziino
cipkarski tcčaj za deklcta, ki
prav povoljno uspevn. Pouka sc
udeležujejo skoro vsa dekleta.
^ tcm jiin je zaRotovljen lcp
zaslužck za bodočnost. Ponik se
vrSi polcg tekra tudi v Starem
•;clu in Borjani in se ga vdelc?
f'»ie nad 60 ddklcit. Žunanstvo
]¦? 'voililo v tu n am cm svoto 500
|ir> za kar se mu toplo zahvaijn-
jemo.
IJne 27. t. m. sc jc poročil v
^redu predscdnik Kat.   izobr.
aruStva k. Ivan Cebokli z uosp.
Avjništino    Skočir.    Mlademu
pai'ii kliccmo: na mnoffa lcta!
»Kat. slov izobr. društvo v
jvred/u je prircdilo silvestrov za-
pavni vcčcr s pevskimi točkami
ln ^aljivimi prizori.
pONlKVl'.. Tntovi že dvakrat
Wrli v kmečko hišo.
•   J.V^i na naši planoti sc po?
J?v|jajo   povojni   lumpje.   —
^ineeki   gospodar   Ivan Pisk
^ rutih«  jc imel  žc mescca
8usta tatinski obisk po noci
•  /s.Vo.Ü spalnici.    V   pritlieni
Jf 91 ic bilo okno bolj  nalabno
pnPrto in tako sta zlezla sko?
zi dva lumpa in zaeela preis?
kovati pritlicje. Nato sta šla
po prstih j^ori v spalnieo. Tako
tiho sta delala, da sta bila od?
prla žc omaro in skrinjo in ju
ni nihee še slišal. Kar naenkrat
sc prebudi gospodinja in zae?
ne klicati moža na pomoč. —
Mož sc pa ni mogcl ganiti,
ker ga je žc tišeal dru^i lump
za usta in grlo, da bi sc bil
kmalu zadušil. Tat je mazal
obencm moža po obrazu s po?
sebno tckoeino, da bi ga oma?
mil in ga spravil v nezavest."
Ko je žcna začela na ves glas
vpiti je tat moža spustil iz rok
in tekel k ženi, da bi jo oma?
mil, Mož je bil resen. V hiši je
nastal vclikanski krik, tatöva
sta sc zbala in hitro pobegnila,
nc da bi bila kaj s seboj odne?
sla. Gospodar jc našel na tleh
stcklcn zamašek od tistc o?
mamljivc tekoeine.
Kmeeki gospodar se je nato
utrdil v svoji mali hišici in si
mislil: sedaj pa ne pridejo več
tako labko do menc! Toda
glej, prctckli četrtek po noei
se je tatinski obisk ponovil.
Tat je prišel skozi duri v hiev,
iz hleva v hram, od tod v ku?
hinjo in nato v sobo. Vse je
prciskal in prevrgcl, pobasal
denarnieo z drobižem, pobral
dve britvi, robec, štiri nože in
zlat prstan. V skrajni predrz?
nosti sc jc prikradel zopet v
spalnico. Hodil jc tiho in pre?
vidno, da ga ni nihčc slisal. Ko-
je brskal po nekem predalu, je
zaropotalo in gospodarji so sc
prebudili. Gospodinja zaene
klicati, gospodar vstajati, tat
pa beži kar more, skozi duri,
ki jih jc pustil vse odprte. V
rokah jc držal clektrično luč.
Gospodar udari pogumno za
njim in plane v pritlicje. da bi
zagrubil tiča. Tat pa jcstal žc
pred hišo in začcl streljati sko?
7A okno na gospodarja. Kroglc
so švigale mimo in ena mu je
oprasnila kožo v pasu. Par
centimetrov in krogla, bi bila
v obistih. Sreca v nesreei! Go?
spodar jc bil ravno ta dan po?
zabil zaklcniti duri in lcgel
mirno spat. Tudi tat jc imel
torcj srečo. Od vraga ali od
koga?
Km et, katerega tatovi, tako
pridno obiskujcjo, slovi kot
priden in varčcn gospodar.
Zato mislijo tatovi, da ima
mnogo denarja, a se kruto va?
rajo. Pa tudi če bi ga imel, bi
ga bil po teh obiskih že davno
spravil preč.
Ljudstvo sočustvuje  in želi,
da bi sc lumpje vendar že en? \
krat vjcliv past.  Opozarjamo j
oblastvo na te tatinske tiee.       j
IZ RIHEMBERKA                     !
Na Preserjah so mladcniul
pri koledovanju ]X) stari liml^ki
navadi, m m-. \ lu.i vasi še vedno
ponavlja, nabrali 164.— lir za
slovensko sirotiSče v Oorici.
Darovali so:
Franc Kerševan 5 lir, Anton Bir
sa 5, Leopold Jekše 5, Karol
Birsa 12, Franc Krševan 10, Jo-
žef Krševan 10, Ivan Krševan
10, Franc Col ja 5, Jožef Col ja
5, Izidor Križman 5, Anton Li-
čen 6, Franc Cebron 15, Peter
Mikelj 5, Ignacij Cebron 5, Ignac
Krševan 7. Leopold Piščanc 4,
Jožef Zcrjal 5, Franc Ličen 10,
Anton JLičen 5, Peter Ücen 10,
Jožef Cebron 10, Helena Liccn
10, in drusfi še 11 lir 50 stot.
Hvala darovalcem!
Prav srčna hvala tudi vsem
požrtvovalniini mladcničein in
možem, ki so sodelovaJi s pet-
jem pri koledovanju. Nasa mla-
dina s Preserij se je spet začc-
la buditi in dviffati iz mrtvila.
IDRTJA.
Izguhljene rokavice. Pri te?
čaju v Idriji je nekdo pozabil
rokavice v dvorani. Nahajajo
se shranjene pri šolski strež?
nici.
SV. KRIŽ NA VIPAVSKEM
V minulem letu 1922 se je v
svetokriški župniji rodilo 74
otrok; smrt pa je pobrala iz?
med nas 40 ljudi. Oklicalo se
je 34 parov žcninov; od teh
je bilo doma 23 porok. Zadnji
mesee jc poscgla smrt po žrt?
vah, ki jih bodo družine in so?
seščinc pogrcšale. Začctkom
decembra je umrl v Malih
Žabljah mladcnič France Se*
ver, ki je shiral v dolgi bo?
lezni. Njeno kal je pac princ?
scl iz vojske. Tovariši mlade?
niči so mu pripravili lep po?
gieb. — O božičnih praznikih
je na Cesti umrl Lovrcnc Vus
lič, mož razumen in bla^. 2,e
dolgo let je bolchal, a kljub
temu neufrudno dclal, prej?
šnja leta v službi žcleznicc,
zadnja leta na svojem malern
zemljišču. Rad jc molil in dc?
lal, a rad tudi čital in razmi?
-šljal; njegove besede in sodbc
jc bilo vrcdno poslušati. —
Za novo leto jc v Sv. Križu
sklenila požrtvovalno življe?
nje Marija Jejčič, zgledna
mati, kakršnih imajo livala
Bogu ,še mnogo slovenske
kmetske hišc. Na tihem se
jc žrtvovala in sad njenih
žrtev so dobro vzgojeni sino?
vi in hčere, ki žalujcjo ob
preranem grobu dobre mate?
re. — Bog daj vsem večni
pokoj, ki so ga na svetu malo
imcli.
Domače vesti.
+ »Straža« izšla dnn oozne-
ie. Ker ic vlada sklenila odi7ra-
viti tforiško dcždo. ie v mestu
vse delo ustavlieno. V »Narod-
no tislkarno« ie prisin slkunina
TncŠčainov im pri-sil'ia stavee,
da so nehiali •delati. Tafko ie iz-
51a ^Straža« dan i>f>7.neje. —
Bravci nai ne ZQjnw:*o
4- Siibdiiakonai in vV'fa redove
je podelil nas knezo-nndškof na
novo leto raznim jrff. bocroslov-
cem tukajšnjepa centr. se-
menišča. Od naših rnjakov so
prejeli subdijakonat ppf. Hrovat
Franc, Cezsoča; Kos Viktor,
Podmelec in Kosmač Ciril Cer-
KAKO NAROClM
»OORIŠKO   STRA2O?«
Vzemi nakaznico in nakaži
15 lir na naslov:
Vprava »Ooriske Straže«
Gorica - Gorizia - Via Favetü 9
na levi strani (na odrezku) za-
piši ime, priimek, kraj in pošto.
— Na druKi strani (obrr«) odre-
zka zapiši: Naročnina za 1923,
nov (star) naročnik. Takoj po
sprejemu denarja bos dobival
»O. St.« dvakrat na teden
in če dobi «prava Tvoj denar
do 15. t. m. Ti dopošlje se »Pra-
tiko« navrh.
iriiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiitiiiiiiii
'ŽELO"VAŽNO NAZNAN1LO
Vsem cenj. naročnikom, ki
so list narocili, a ne še plačali
sporočamo, da jim zamorcmo
list pošiljati samo do 15. januar-
ja tega leta. Isto vclja tudi o
vseh starih naročnikih. Zato naj
vsi čim prej izpolnijo to narodno
dolžnost! Kdor pliča do 15. t.
m. dobi na vrli »rjoriško pratiko
za 1923.«
|   11'llllllllllllllllllllllllllllllllHtllllllMllllllHlilil
i + Doeovor med Italijani te
j Čehi. Tc dni sc ie sklenila tr-
i Kovska iposrodba med Italijo in
1 Cešlkoslovaško. Obe diržavi sc
j bosita medseboino nodpirala in
si šli na rdko v vseh Drometnita
! stvarch.
\            Porušene serkve.    Mini-
j Kitcr za oKvoboicroe kraie ie dal
j 3 miiljone fllr na riizooJaga. za
| pozidavainje <porušenih  cdr^va.
| 21
j m   "a:w\ ¦-
ra                                       -*--
rišk^.    vi^-j;iuvn([inj   ^ospoda
Antona Češčuta. Mlademu dok-
torju naše iskrcne čestitkc!
-f Pozdrav »Dijnški Mutici«
v Trstu! Na dan sv. treh kra?
Ijcv se vrši v Trstu ustanovni
občni zbor »Dija-ske Matice«.
To je organizacija, ki si je po*
stavila za eilj: socialno in go*
spodarsko osamosvojiti naše
visokošolsko dijaštvo. Naloga
»Dijaškc Matice« je visoko
kulturna in zato jo iz globinc
srea pozdravljamo.
Urednišfvo.
4 Kaj se nam obefa v svet
tovni politiki prihodnje lefo?
Od Januar ja do decembra di?
plomatične konference.
-|- »Orjuna«. V Ljubljani je
izšla prva štcvilka lista »Or?
juna«, ki je glasilo jugoslo?
vanskih fašistov. Kakor po*
roča je »Centraini upravni
odbor« v Splitu, glavne pos
družnice »Oblastne upravne
odbore«. »pa ima v vseh glavnih
mestih, tudi v Ljubljani in
Zagrebu.
Gospodu podprefktu v Gorici!
Podprefekt v Oorici k. Pio
Marta, je izdal okrožnico o na-
pisih v obrtnih prostorih. »Po-
trebno je«, pravi g. jxjdprefekt,
»da se vsem državljanom kra-
Ijestva omo^oči bivanje v mesa-
nih ali dmirojcžičnili (sloven-
skih) krajih ...« Zato morajo u-
radi pri izdajanju in obnovitvi
obrtnih dovoljcnj odločno za-
htevati od obrtnikov, da so v
njih prostorili vsi napisi    itali-
janski. Podprefekt dovoljuje
slovcnskemu jeziku, da stoji na
drugem mestu. — Lepo je od
gospoda podprefekta, da skrbi j
za »bivanie« «državliauov iz sta
rega kraljestva v slovenskih kra
jih in se zanje tako odločno po-
tesjuie. Mislimo na. da ie njeiKO-
va dolžnost skrbeti ravno tako
odločno'«ato. da »se omogoči
predvsem bivanje« našega ljiid-
stva na lastni domači zeniljl.
Zato naj le nvede tudi na pod-
prefeJkturi, na dež. odboru, v
vse urade in obrtne prostore
tudi slovunske n anise, ki jih
ljudstvo razume. V prvi vrsti
skrbite, gospod podprefekt, za
demace ljudstvo. radi katereffa
ste prisli v Oorico, ix>tem šele za
drzavljanc starejra kraljestva.
Ali mislite, da Slovenci niso dr-
žavljani kakor vsi dniffi? Misli-
te, da sine njihov jczik vsakdo
inetati iz uradov in sramotno
preganjati iz javnosti? Kaj smo
mi ljudje" druse vrste? Žapo-
mnite si, gospod podprefekt, da
je dolžnost vsakega uradnika
spoštovati ljudstvo, med kate-
rim biva. Kdor tega ne stori,
tega tudi ljudstvo ne spoStnije
in uposteva.
Spremenjene postne pristojbi-
ne. — Razni za leto 1923 izšli
koleilatrin in t'.u!i naša »Cioriška
pratika« objavljajo seznain
poštnih pristojbin. Opozarjaino,
da od 1. januurja 1923 nap re j
vei'aio nasl-dnie m»vc rvostne
pristojbine:
Pismä in zalepke do 15
gr. 50 vwiairiev: oe pismo a>li
zalepka ne gre iz kraja 25 vi*
narjev. Pisma do 15 gr., ki so
naslovljena na vojake v slu*
žbi, (ne na eastnikc), 25 vis
narjev. Dopisnicc izven kraja
30 vin., s plačanim odgovo*
rom 60 vin. Kazgiednice ;/ go;
lim podpisom 10 vinarjev.
Vizitnice z največ pctimi be*
scdami 20 vinarjev. Osmrtnis
ce, naznanila o rojstvu, poro*
ki in slieno 20 vinarjev. Tr*
govski računi (do 15 gramov
teže) 25 vin., rokopisi za pr*
vih 200 gramov 50 vin., za
vsakih nadaljnih 15 gramov
še 15 vinarjev. Vzorci brcz
vrednosti za prvih 100 gra?
mov 30 vinarjev, za vsakih
nadaljnib 50 gramov še 15 vi*
narjev. Potrdito o prejemu, ki
se naj vrne odpošiljj^itclju 50
vinarjev. Uterjanje na raeun
tret j ill oseb razun postne
pristojbine do 10 lir 25 vinar-
jev, od 10 do 200 lir 50 vinar*
iev, čez 200 lir I liiro.
Pristojbine   za  inozemstvo:
Pisma in zalepke za prvih
20 gramov ] liro, za vsakih
nadaljnih 20 gramov 5c 50 vb
narjev. Dopisnicc 60 vinarjev.
Razglednicc z golim podpi*
som 20 vin. Kokopisi do 250
gramov 1 liro, za vsakih na*
daljnih 50 gramov še 20 vin.
Vzorci do 10 gramov 40 vin.
za vsakih nadaljnih 50 gra*
mov še 20 vin. Tiskovine za
vsakih 50 gramov 20 vin. Pri*
stojbina za priporoeeno posil?
jatev 1 lira. PolrdÜo o preje-
mu 1 liro. Reklamacijc >;a
priporoeenc in zavarovanc
posiljatve 2 Uri. Ekspresna
doštavitev 2 liri. Omoti z na*
- navedeno vrednostjo poleg
obieajne pristojh-ine do 250
gramov 2 liri, /a vsakih na*
<l;i:;nih 50  <;-ir^v   if*  v^
!     Opomba. — Najbolje. <Ja tn-
i koj popravis v »Pratiki«. Stare
i prečrtaj, nove napiši z raven.
i
-,- Zborovunje inifikuntov
ecle Primor.ske sc vr.ši 15. t.
m. ob 3. uri popoldne v hotc-
lu »Tri Krone«. Udeležc se
ga tudi zustopniki iz Trsta,
Pule in Vidma.
GdfrA'or in pro.mju. Spreduj
je debelo tiskano, koliko stunc
»Goriška Strata« v letu 1923.
Vsled tega sporočaino vsem, ki
zalrtevaio od mis. nai iim noslie
mo ručun koliko stanc list, da
tega računa ne bomo pošiljali.
Saj je to v vsaki stevilki Stražc
povedano; če ne drugje pa na
prvi strani V glavi lista. Uljudno
prosimo vse, da to uvažujcjo.
+ Nova avtomobilska črtu. Z
novim letom je začel redno vo-
ziti potni^ki avto na črti Oori-
ca-Bilje-Renče. Odhod iz Rene
ob 7 uri 20 minut, dohod v Oori-
co ob 7'45. — Odhod iz Ooiice
ob 4 popoldnu.
Dežela razkosana.
JZ RIM A SE NAM POTRJUJE VEST, KI JO PRIX A;
ŠAMO ZE V UVODNEM ČLANKU, DA JE M1NISTR*
SKI SVET SKLEN1L DOLOČ1TI NOVIM POKRAJINAM
SLEDECE MEJE:
J U 2ND TIR O L S K O OST ANE EWOTNO Z
GLAVNIM MESTOM TRIDENTOM.
T R S T O S T A N E S E DEZ PR E F E K T LI R /:,
TER SE MU PRIKUUCI TRZIČ, MILJE V iSTRl IN DEL
KRASKEGA ZALEDJA.
GST ALA GO RISK A SE PR1KLOP1 V1DMU, S
KATER1M TVORl ENO  DEZELO.
MESTNE NOVICE.
+ Gomfco mestö ugovarja.
Orna vest, da Gorica ne bo
vjč glavno mesto deželc, je
globoko razburila vse me*
sčanstvo. V sredo popoldne
so se pojavile na zidih velike
osmrtnicc, ki oznanjajo
»smrt mučeniškcga mesta«.
Trgovine so v znak žalosti
zaprte. Popoldne ob 4. je
odbor meščanov priredil zbos
rovanje v dvorani Telovacl-
r.ega društva. Po zborovanju
sc je podai sprevod, ki se ga
je udeležila krog 3000 ljudi na
vojasko pokopali.šče pri ^a*
pucinih. Na čelu sprevoda so
nosiii črno zastavo, pogrebne
vence in zastavo mesta Gori*
ce, ovito v žalni pajčolan. Na
pokopališču je imcl advokat
Pinausig kratck govor. KHcüI
je iz grobov duhove padlih in
jih rotil, naj pride jo na pomoč
Gorici, da razsvetli njih svcti
dull glavo ministrskega sveta
(v Viminalu), da ne pogubi
mesta. »Ne radi gospodar*
skill koristi, radi koristi ^a*
še Matere Italije vas kličemo
na pomoč!« jc dejal. Po go^
voi*u se je sprevod mirno raz?
šel. Po mestu visijo nekod
Zaine zastave. Na Korsu so
popoldne razjarjeni meščani
prctepli mladiča, ki je hotel
žaino zastavo zažgati. Drugc
nosreče ni bilo. Za današnji
dan so napovedane nove de?
monstracijc. Med tašisti se
opaža splošna pobitost, ker je
njih vlada predala Gorico
Vidmu. Srd proti nesrečni po*
litiki fašistov narašča v vseh
krogih mcsčanstva.
Ko zaključujcmo list, se vali*
jo po mcstu zopet množicc dc-
monstrantov. Na sredi nosijo
vclik kos polente in slanik.
L.judstvo vpije: Živijo lakota!
\ovoletnu prireditev v
»i i L01'xkern Domu«. Na no*
vo jeto je goriški »üodbeni
kiožek« nüsto])ii prvič pied go
risk im občinstvom. Tekom šti
rih mesceev se je posrcčilo pod
jetnemu učitclju Petroviču unt*
variti iz nič:i godbo na pihala,
ki štejc danes že 45 članov.
Fantjj. ki pred 4. mcscci   n:.so
poznali šc not. se upajo že
nastopiti s samostojno prire*
(iitvijo, kar pomeni vclik in
z-elo hitcr napredck. Priredili
pa so tudi dramatično predsta?
vo, in siccr >»Najdyneka«, bo-
žično žaloigro, ter »Začasno
sobo«, prav lepo burko. Ljud*
stva jc bilo v Trgovskem do*
mii p.atlačencga po vsej dvoras
ni in na galerijali. Razprodani
niso bili le scdeži, ampnk tudi
vsa stojišča. Ljudje so prišli iz
vsc goriškc okolicc in prav
mnmgo jili ie Hin iiz mesta Vsem
fan torn, godbenjkom in igra^
com, posobno učiteliu Pctfo*
viču naše iskrene čcstitke!
+ Občinskc priutojbine v
Gorici. Tekom mescca januar*
ja jc treba plačati mcstnemu
magistratu sledečc pristojbi*
ne: 1. J2 lir za priklenjenc psc
čuvarje, 50 lir za lovske pse,
katerih posestniki imajo lovs
sko pravico, 100 Jir za vse dru?
gc psc. 2. 20 lir za klavirjc,
liarmonije in orkestrijon»*. ?>.
50 iir za biljarde pri zasebni*
kih in 100 lir za biljardc v jnv*
nib prostorih. 4. Za obrtna do-
voljenja 10% od najemniue v
prvcm letu in 5% od najem*
nine v nadaljnih letih.
-'- D'Annunzio pride bcje v
Gorico. — Širijo se govoricc,
da se misli naseliti za nckaj
časa v Oorici itailiiansfki nesnik
Qabrijel D'Annunzio. Poslal jc
v Oorico svoje^a odposlanca,
da min nakupi v našem mestu
primemo vilo. Ooričanoin je po-
slal pri tej priliki pismo, v ka-
terem jih pozdravlja in zago-
tavlja, da se bo zanimal za Oo-
rico iin njen »nroovi't. Gorišfki 1-
talijani so zelo veseli.
-f Napadi v Grojni.   —   Na
j novoletni    dan je sei Ciri.1 Hle-
de iz Pevine skozi (irojno do-
mov v Ščedno. Izza gnuovja.
plane nanj neznancc z dolgim
nožem* Ker se je na istcin me-
stu že zgodil tak napad, je bil
Hlede iže pripravljen. Z levo
roko je zgrabil zu ročaj noža,
z desnico pa je zadal lopovu
sunek v prsa, da sc je ta zvalil
na tla. Tisti hip sta skočila izza
meje dva dni^a potepuha napa-
dalcu na ix>moč. To jc bilo lile-
detu preveč, zato se ie spustil v
be«-. Tiije tički jo udarijo za
njini, a Hledc je cirnih nog in
beži kot \rcter. Ko je pridrvel do
prve liise, so se trijc potepphi
potegnili v* meje, da prežijo na
nove žrtve. To je že peti napad
V (ii'ojji'i. Pač slnbo spričevalo.
da so sc preel niostoni ntaborile
oete pciL"!>iiliov.
4- Pevsko in glasbetw dni-
štvo. — Opozarjamo g. pevce
pev. in glasb. društva, da se vr-
sii.iio reduie pevslke vaie <>!> tor-
ikih in netkih ob 8. zv. v Tir^.
Domu. Prihodnji petck 5. t. m.
važen sestanck istotain.

z. Politicno'socicilni tcčuj v
Jdriji. V rnestu Idriji je pris
rcdiia ^Prosvctna. zveza« več;
dnevni tečaj, ki je zelo dobro
uspel. Program tečaja je bil
političen in socialnor-vzgojcn.
Vr^ila so se prcdavanja o dr?
zavi, o italijanski ustavi in u-
pravi, o vzgoji v dru/ini, dru*
štvu in vasi, o dobrodelnosti
i. dr. Prcdavali so predsednik
Zvezc dr. Bruinat, tajnik prof.
Tcrčclj, dr. Hitcžnik, g.č:ia
Hesednjakova, Janko Rralj. dr.
Gla-jcr in dr. Hesednjak. Po
prvem dnevu so se vdc'ezili
zvečcr vsi tecüjarji predstave
v rudarskem gicdališčii. Idrij*
ski dramatični krožck jc pred«
stavil ^Pctrčkove poslcdnjc
sanjc«, ki so izvrstno uspclc.
Udelcžba na tcčaju jc bila ve*
lika. Prišli so mo/jc in fantje,
žono in dcklcta i:-; Spodnje
Idrijc, \'A Clrncga vrha, iz Lc*
din, VA Godoviea, in celo iz'Sc*
brelj. Ko jc mestni župan Karl
¦Treven zakijučeval tcčaj, jc
b'la velika dvorana polna. —-
Pr:"vr lepo so sodclovali yn'\ tc>
čaju domači pcvci in lep idrijs
ski orke.stcr, delo požrtvrr¦•'!•
nega monsignorja Arka.
z Okrozna seja za srcdnjc^
vipavsko okroxje s vrši dne
H. jnnuarja ob 2 uri popo'dne
pri Kcbku na Goričiči. Ude«
lcžl^a jc za vse gg. odbornikc
obvezna.
z Pravila lokalnih prosvetnih
dru.stev so natisnjena. Opo*
zarjamo kulturne delavcc, ki
hočcjo ustanoviti društvo, naj
jih naroče pri tajništvu. Pro?
svetne Zveze.
z Eimtovski in dekliški od*
seki so se začcli snovati v vcč*
jih društvih. Prosimo vsc že
ustiinovljcne odseke, da se ja?
vijo   Prosvetni    Zvczi,    kjer
dobe   ]")Oslo\:ik   '/.:¦>.   svo|:'   'lc!(b
vanj. .
! inseriraite v „Goriški Sftraii" ki
i je najboli razširieni slovenski p o>-
! litifni »st v Italiii!
1111:1111! i i 1111111 im 1111111111 i 11111 ii i M.iiiii it in ii ¦ iii a iii 111 mi i > ii «<i iiii in in in i i.i 11111 ¦ 11 i.i ¦ ¦ ¦ • iina
'/.. Sv. križ na V ipavskem.
Kat slov. izobraževalno dru*
štvo jc na Štcfanovo vprizos
rilo i\ Finzgarja igrokaz Ve-
rigo. jgravci in igravke so sc
zeio potrudili in dosegli tudi
lep uspch. Prav dobro jc po*
dala vlogo Micka, hči Mars
kova: dobro ji jc pristovala
objjstna zadirčnost v prvem
dejanju kakor izraz strtc
srece v tretjem. Mickin -ženin
¦Janez sc je potrudil, da bi bil
soigravki kos; naj v nobes
nein prizoru nc pozabi, da jc
krnctbki. Skrbna mati Mis
na in nagajiva dekla Alcna
sta sc dobro vživcli v igro.
(Ko zadnja prvič pride na
odcr. naj stopa bolj naravno).
Dcd Priino/ jc vzbudii
mnogo sočutja in priznanja;
a s^ bolj bodi mchak njegov
glas in nastop kakor gre za sla
hotnega starčka. Kako pris
jctno nasprotje dclajo proti
ostali igri tisti prizori, v ka*
terih živi prcprosti starčck 'z
lju'-'kima otrokoma, ki se jih
nie nc dotaknc strast sovra*
stva. bcsncča krog njih. -
Vlogi obch soscdov Marka
in AUjača, ki sta sc za verigo
sprli! in sc sovražita. nista
lahki, podani sta bili dovolj
sprotno, a nc v vscli prizorib
cnako dobro. Vsi igravci mo*
•Xjo namrcč skrbno paziti na
tistc važnc trenutkc v igri, ki
dejanje zaplctajo ali ga po*
.Uaniiijo    k  nekim   vrhunccm.
Vs-e one osebc, ki so
tacu.'-. v igri, morajo te trennt?
Kc I'oudarili s polnim zanis
Nianje-n, ki najdc izraz, pris
nic.uiega njih značaju, v stoji,
kretnji, obrazu — ako nimas
jo taeas tudi besede. -- Tcs
žak jc prizor, ki slcdi Primos
žcvcmu pad.cu v krnico; tu
zlasti naj igravci ob ponovits
yi pokažcjo, koliko so še zmos
žni napredka! -¦- Ostali igrav*
ci niso zaostajali za imenova*
nimi: tako Mejačcva žcna Li-
za, šuntar Drnolcc, miroljubs
ni soscd Tomažin in Janczov
tckmcc Boltažar. Prav jc, da
vsi igravci govore vipavsko
narcčjc: lc da s primcrno us
g'ajenostjo in brez primesi
'Uik! Prlicicii olkviir iirri so pa
nodal i pevci in pevke. ki so ob
voiistvu g. K. Cigoja zapcli v
zaOctku Gregorčič^Aljažcvo:
Na ncbu zvczdc... h koncu
AiKimičcvo: Dckiici. — Na
novo Icto jc imclo K. S. I. drus
štvo občni zbor. Vines je g.
Viktor Stanič prcdaval o vz=
^oji značaja v društvu, pevci
in pevkc so zapcli           Vdes
lcžba mladinc na občnem
zboru jc zadovoljila, mož. pa
ic bi!o — sedem. Tcmbolj
smo vcscli tistih maloštevil*
nih mož, ki vendar pridejo
graven. Med tcmi jc vsclcj g.
zupan K. Črnigoj, ki jc zbo*
rovavcem tudi spodbudno
¦*Prcgovoril o skrbi drustveni?
kov za drustveni ugled in o
razmcrju do ncdruštvcnikov.
Naji novi odbor z božjo pos
nioejo povcdc društvo do
novih uspQhov.
7- Sv. Kriz na Vipavskem.
Kat. s!ov. izobražcvalno dru?
stvo v Sv. Križu ponovi Finž?
^arjevo dramo »Veri^o« v nc-
^clio po sv. trch kraljib ob 3.
Uri in pol pop. Vmcs bo pel
drustveni pevski zbor.
?- V mestu Sv. Kri/. se jc
Vr«ik na sv. Stcfana dramatic*
na predstava,   ki jc naravnost
sijajno uspcla. Igrali so Finž;
j4arjevo ii^ro »Veriga«. Ljud?
stva jc bilo toliko, da jc mora*
lo oditi skoro 1000 ljudi. Za?
to jc društvo sklcnilo pono*
viti igro v nedcljo, dne 7. \iu
nuarja v istem prostoru. Vsa
cast društvu, ki je tekom 4 me-
sccev prircdilo 3 dramatičnc
predstavc inj znani socialni
tcčaj.
z.  Socialni tečaj v Steverjü;
{ nu. Kakor drugod prircdi Pro?
! svetna zvcza tudi v Steverjanu
J večdncvni tečaj, in sicer od 5.
do 7. januarja.   Tcčaj    bo so*
cialnos^ospodarski in sc otvori
v pctck zvcčcr ob 6. uri. V so«
boto in nedcljo   se bodo vršila
celi dan prcdavanja z debato.
I 'lY-caj sc zaključi    v    nedcljo
I zvečcr   z  ljudsko prircditvijo,
pri    kateri     sodclujc    goriški
»Godbeni krožek«.
Iz kmetsko delavske zveze.
Vodstvo Kmetsko * dclav*
skc zvezc jc na scji dnc 3(J.
deccmbra  1922. sklcnilo:
1.     V osrednjem    tajništvu
Kmetskosdelavske  zveze, Go?
rica. Via Mamcli St. 5., sc ots
vori   ljudsko tajništvo   z   od =
dclkoma za prav no pomoč in
invalid ne pod pore.
V  varstvo oddclka za pravs
no pomoe prevzame   dr. Stos
jan  Brajša,    ki bo   sprejemal
članc K. D. Z.    vsak    čctrtek
do 1. in pol do 3. popoldnc in
vsako nedcljo    od   H). do  12.
popoldnc    v sobi    uredništva
»C>oriške  Straže«,     Via    Ma*
meli St. 5.
V   zadevi    invalidnih    pod=
por    bo sprejemal   Clane    ob
torkih, četrtkih in sobotah od
If-, do 12. dopoldne  dr. E. Mc-
scdnjak v istili prostorih.
V   vsch zadevah   jc članom
na  ' razpolago    i^lavno    tajnis
štvo K. D. Z., vsak dan od °.
do 12. ure dopoldne.    V krats
kern času sc otvorita tudi ods
delka    za kmeiijsfvo    in dav:
cue zadeve.
Čianom K. I). Z. sc bodo
dajsili vsi nasveti in navodila
brezplačno.
2.   Kmctskosdclavska    zveza
priredi  v Qorici    mescca    fc-
bruarja socialno^ospodarski
točaj. TcO.iij bo zaccl v čctr*
tck J. februarja in bo trajal
do 4. februarja zvečcr.
Pozivljamo vsc fantc in
može, ki jim jc na sreu pro?
speh važne ljudske organiza*
cijc, da sc vdelcžijo tega pos
učncga tccaja. Kdor se /.cli
vdeležiti tečaja, naj vioži
pismeno prošnjo na tajništvo
K. D. 7-., Gorica, Via Mameli
.Š7. 5., in, sicer najbolj pozno
do 15. januarja.
Natančni    program    tečaja,
priobčimo   v   prihodnjih   ste-
vilkah  »Goriške  Stra/.c«.
Tajništvo K. D. Z. v Cjnrici.
Skupini Kmetsko=dclavskc
zveze v Sv. Križu: Na Vase
pismo pod št. 3. z dnc 11. de*
cembra v zadevi osdbno*dos
hodninskega davka- odgovar?
jamo. Napravili so sc vsi po?
trebni koraki, da pride med
vsemi političnimi strankami
do skupnega nastopa z zahte*
vo, da sc pobiranjc davkov
ustavi toliko časa, dokler se
nc zviša cksistcnčni mini?
mum na 8000 do 9000 liv.
Tajništvo K. D. Z. v Gorici.
i ^
GOSPODARSTVO.
Živina v hlevu.
Pri iiias snio zairadi ojvtrcxa
l>oc'ncb.ia prisilicni, da jiojimo
in rcdiino iro'vedino in prašiče
v lilcvili.
Naäi iklcvi so navadino leseaii,
lc tunaitam imaio zidanc lilcvc.
Slabo nrcieni oa so navadno
cni im dniKi.
V naših hlevili fcrr>e živali
i])red vsein vsled moinaujkanja
ziralka. Čc KitKKniš, izneiiada v
hiev. se obnnci» v.se glave
proti ivratorn. Da me iz rado-
V'Cdnosti, anipalk da kar ma de-
belo poz'iraio svež ziraik.
Kjcr ni /jralka. nlnča oslabe
in ncs'tevilme bolczni so ža-
lostna Dosilcdica.
Daite 'torei žiivini i>red vsem
dovolj svežesra zraka!
DniRia vclik« nanalka. kii jo
oipažamo v na»ib hilewili. He siil-
na nečisitoca. Oovcdo .stoii na-
vadno do (kolen v jrnoiu! Ta
nemarmost orihaia oditod, ker
so mnojri Ijudie napačne^a
nincnja, da moira živina ffnoj
»istacaiti«, t. u pretlačitn', sicer
da jrnoi ni doher. Onoi se »spa-
ca« na gnoiišču že sam. brez
»tacamia«. Lc noirleite uboffo
/ival, (kafko dalcč stooa nazaj
od jasili, Ikier ic navadno pri-
klcnicna, kadajr ooravlia svo-
jo ipotircbo! l^o dela žival za-
raditesra. da bi si ohraniila vsaj
Klkromcn suh lin toDel nrostor-
cck r>od seboi, toda ncusmilje-
ni clov0k ji tesra ne privošči,
anipak jo nrilklenc kdilkor mo-
ßoce »na- Iwaitko«.
Painctcin jjosmxlar bo prive-
zal živail »na dodeo«. da oipravi
žival lalilko svoio notrcbo da-
leč proč od svoiesra Ježišča.
Steli'« Da bo dal žiiivali toiiko,
da si žiival    na   svoicm inestu
lalllk'O   1i;ii>r:i \'i   foitl*»   Im   viriu)   1q_
žiščc.
Snažna žival. ^i iina toplto in
melüko 'Ježiščc. se tudn vse d<ru-
irače redi ikakor ona. ki äma na
steginih znanc štirioelarte »o-
krasikc«, oziroina wotrcbuje
fcnatino mani krme. da orebiie
zirno. Kdoir ne vcriame, naj
Doäkusi! Z usncliorn bo vsak
zaido vollen.
Haijte itorei živaliiin visaj se-
daj r^o zimn. iko dina vsmk oasa
dovoli. *topla in sulia ležišča in
dovoli zraka!
g. Pozor vojnim oškodo?
vuncem! Kakor smo doznali,
ima tukajšnji dež. kmctijski
urad pripravljcnih vcč kakor
10.000 drevesc. Ta drevesca,
katerc si vsakdo lahko ^ogle*
da na dež. kmetijski šoli v
Gorici, so zclo lepa, mlada in
zdrava; so za našo dežclo pri?
znano najboljše in najrodo?
vitnejše vrstc hrušk, jablan,
češpelj, breskvi in sliv. Cena,
ki pride vračunjcna v povra?
čilo vojne skode je 3.50 L za
brcskvc    in jablane,    4 L   za
hruške, 3 L za češpljc in 2.4f
L za murvc. Vojnooskodos
vanci, ki želite vdobiti dreves
sca na racun vojne škode,
napravite čimprej prošnjo.
Prošnjo naslovite na dež.
kmctijski urad v Gorici; vlos
žitc jo pa na davčnem uradu
pristojnega civ. komisarijata,
ki potrdi škodo in jo potent
pošije kmetijskemu uradu.
Vojnooskodovanci, izrabife
to ugodno priliko!
g. Kjc bodo prihodnji sejmi?
V prihodnjih dnch se bod»
vršili scjmi v slcdečih krajih:
Dutovljc 4. januarja; Hra*
stovlje na praznik sv. treh
Kraljcv 6. januarja; v Stanjelu
7. januarja; v Podgradu 8. jas
nuarja in v Trnovcm na No*
tranjskcm tudi 8. januarja.
Vrednost denaria (valuta).
Na denarnem trj.ru. to ie na
borzi v Trstu si dofail 2. janu-
aria  JL23    za  100   4Lr    307.692
¦neinsk'O avstrjjslkih kron. —- ali
445 jujrosiiovamslkil! dinarjev
(enako 2180 jueoslov. kron) —
ali 5 doillariev /iin 12 istotimk —
ali )2 holaudsi'rfih moldinarjev m
42 holaindMkih s^otink — alii 2%
liv v zJlaitu — ali 161 češikili
kron — ali 1 antrieslkii «ifund
stcrliip.Kov in 10 stofink.
Cene živil v Gorici nri raz-
pr(Klaii na dr<obno so bile v sire-
do 3. iainuairia sleifleče: Cesnik
1.80 do 2 L. zölie sveže 1 d#
1.20; 7-elie kislo 1 do 1.20; kar-
fijoili 0.80 do 1: korenie 1.40 dt
1.60; oebula 0.60 do 1: fiižoi na-
vadni 2.40 do 2.60: fižoi Ik^ 3
do .120; salata zimslka*1.60 dio
2: kromnir 70 do 80 con* ¦ -s<TV'
sladkr» 40 <ir> K'\ c«"t.:
sila 1
^nina
do di
bdUke
3.60:
že masla 17'do 18 L: "preSano
maisilo 20 do 24 za en kilogram.
Liter midka 1.40 do 1.60: med
v saitoviu 10 L: frcani med \2
L: slkirta 5 lir za kiilo^ram;
iaica en komad 70 stotink.
Drva za Ikuriavio (V mefter-
slkih 'Doleinih) 55 do 60 lir za ku-
biöni meter.
Knjizßvnosl in nitnost.
-f »Mladika«. 11. in 12. ste?
vilka »Mladike« sta izšli v
skupnem zvezku, ki obsega
72 strani. Z globoko žalostjo
prcpojeno »Spoznanje« Sta?
na Kosovcla otvarja ta zve*
zek. Ivan Pregelj zaključuje
roman »Gloriosa«, ki je viso?
ka pesen trpeče dckliške du*
še. V »Kolonskih motivih iz
Brdu Lj. Zorzut v trch crti*
cah razkriva življenje briških
družin. Pastuskin nam podaja
v dvogovoru »Halo in Slavo*
slav«. borbo med mišljenjem
Slovanov in Italijanov na
primorski zemlji. Remčeva
povest »Andrej Kosuta«. kons
ča z močno vero mladega
fanta, da si bo zgradil lasten
dom. Fran Tratnik je zapisal
»Rudarsko legendo«. St. Ko*
sovel podaja nežno »Zalost*
no pesmico«, Leop. Keber za*
ključuje duhoviti spis o znas
menitih Brezencih. V pouč*
nem delu »Mladike« je znas
menita razprava o prefeklosti
slovenskega slikarstva    izpod
peresa drja Fr. Mesesnela.
Temcljita razprava je pravo
odkritje. Vede nas nazaj v
pretekta stoletja in nam kaže,
kaj je žc v 15. in 16. stoletju
ustvaril slovenski genij na
polju umetnosti. Razpravo
pojasnuje 10 fotografičnih po*
snetkov. H domači ccrkljan*
ski umetnosti prinaša St. Sta*
nie važen prispevek, ko pise
o slikarju Antonu Ceju. Žup*
nik J. Abram koneuje članek
v spomin nasega Cirila M.
Vuge. Sledi sedem Vugovih
pesmic, ki prieajo o globo*
kem duševnem živjjenju tcga
yelikega delavca. Profesor
Šarabon poljudno pripovedu*
je o prometnih sredstvih se*
vernjakov, nas pelje na naj*
višji vrh zemlje in nam raz*
kaže moderni parnik. — V
tern zvezku naj deš ljubko i*
grico za nase maleke, vzgojen
spis o tenkoeutnosti in vrsto
drugih spisov. Listek je poln
zanimivosti, vesela priloga pa
hrani trde orehe — uganke za
brihtneže in druge zanimi*
vosti.
Zadnji zvezek dela »Mladi*
ki« east. Tri leta že nosi »Mia*
dika« bogastva slovcnske
kulturc med primorskc Slo*
vence. V novem letu pa bo šla
med vse Slovence! Tu naj
padejo meje! Uredništvo za
novi letnik sta prevzela pisa*
telja F. S. Finžgar in pa Fr.
Bevk. List bo izhajal isto*
easno v Gorici in na Pre*
valjah. Naroea se pri upravi
»Mladike«, Gorica, Via Car*
ducci 4.
+ »Slovenka«. Izsla je 1.
številka »Slovenke«, glasilo go*
riškega ženstva. Risbe so pr*
vovrstnc, vscbina ze!.) Icym
Naročnina stanc letno 10.--
lir, vsaka številka 90 vinarjev.
+ Ruski umetniki v Ajdovšči-
ni. — Družba ruskih umetnt-
kov, ki je že lani z velikiml u-
spehi nastopala po naših odrili,
se je vrnila na Goriško. V dneh
13. in 14. t. m. bo nastopila v
Ajdovščini z novim, obsirnim
programom. Predstave se vr-
šijo v dvorani g. Bratine;
začnejo 13. t. m. ob 9. uri zve-
čer, 14. t. m. pa ob 5. uri popol-
dne. Vstopnina jx) 5. 3 in 2 liri.
Proti krivičnim davkom.
V ponolnem slkladu z zadnji
mi sklepi maze orsranizacije in s
resoiu-eijarn« shoda v Šitamdre-
žu jc iposlanec Šček vložil dine
21. decembra dališo intorpela-
cijo gilede mašega daivčnega
vprašanja. Inleroeilaciia se gla-
sii:  »Na finaonesra mimisibra«.
Že v zaeetku voine so se av-
stnijsika vlada in kraiieMne u-
Drave borile is finanönhni te-
žavami. Stroški za yoisiko fn
iiaraščaioee 'potrebšoine kra-
jcjcviririh unra-v so tiriale po-
višanje davkov do vislne, ki
jo ie ljudstvo ob naivečji po-
žrt\iavalno8ti    komai    zmoglo.
Hišmi in zcmiliiški davki in
doikkide so sdcdniic dosegli vi-
šino, ki Je absolutino oresoga-
la plačilino sposohnotet kineto-
valoev. Opozariam namreč na
dejstvo, da se za časa vojslke
skoro celotnr) nzemlic (iorrlške
spiloh ni mosrlo obdölcwati, kajti
naša piolja so se bila firemeni-
la v bojišča. ali pa so iih upora-
bili ikoit prostonišče za iskladi-
šča. botlinišnice. ookopališča
iitd. itd.
Tudi iprvc r>ovoine razmere
so biile taike. da ni foilo misliti,
da bi se vničeni kraii (koi obno-
vili in to iz sledeöih razloxov:
pnyic se Ijudstvo ix> večini ni
mojjlo takoi povrni'ti iz begun-
stva v svoia bivališča: drugič
ni držaiva prihitcla s »takojsnü-
mi isredstvii l.iudsitvu na doihoč,
da bi se preinaeraile vsaii nrve
ovire in težave: tretiič ni pri-
šlo ido i/jpilačila itežko priCxiko-
vane vojnc o-dSkodmiine. kar bi
bi še najhitreie /pospešilo obno-
vitev zcmliišč.
Pirovizorična obnciva zem-
ljišč je istala naäe kmotovalce
ojrromne vsote iin Ie zalutevala
neizrecne samoza'taie vseh diru
ž>in. Kcr še ml bil vpeilian ceneni
affrarni kredit. so se morali
kmetofvailci zadolžiti niri zaseb-
nih bankah im nlacevati zato
viisoke obresti. kair razjeda
moč še tako dobre kmetiiie.
Na druei strani ne sinemo
pozabiti deistva, da voina od-
šikodnima, iki ob deianslkih raz-
merah nc bo doses?la mitii polo-
viee, včasii. uiti cetntime rosnič-
ne škiode, ne bo zakirila vrzeli,
kakor je bilo icčenio v zalkomu
na kaitcre^a sc ie liiudstrv.o za-
aiasailo in spričo' iLatereaa še je
zadolževalo -v uipaniu cia p<ölno
voino ocLslkodnimo.
.Konečno 'treba voošttervati
ideistvo, da (kniet ni užival piri-
' elkov (in sadotv svoiih zemeM
v letih 1915, 1916. 1917, 1918 in
po večiimi niti 1910 iin pouckod
niti 1920.
Sprlöo teh »ra/nicr. iki pa sy
bile nepriinerno milciše v be-
ncškili (osvoboienih). pokraji-
nah, je 'vilada v on?cnian/ih de-
želah storia, ikar ie mojjla: nu-
dila je ajgiranni tore (lit na nizike
obrcs'ti, dclila ie /ivino in t>o-
ljodelslko orodie med kmöte,
lagSala ie davdia brcmeaia vsa
ileta vBtcvši 1920. To sc' ie sto-
rilo za osvoboiene ov-emilje, ne
ipa tudi za Gorisko''. ki ie kakor
že rečeno. nenrimerno več
pretrpdo. Praivionost zahiteva
emako postopanie im za'to vpra-
šam fjiiancnega mini^tra. ali
lioce:
1.     dovoli'ti    sprejrled    vseh
zeniljiških in liišnih davikov m
diokiad  za  v,so  eoriSko  deželo
za čas    oid  1915.    do vštetcj?a
1920?
2.   Odreditri -priecled  kaitastra
v svrlio ipra/vičmeiše   lölasJf'fka-
cije zemlliišč?
3.   Odrediti brisanie   davkov
tudii po letu 1920, in to do po-
pdneea izplaoiia voine cdšlkod
nine — za vsc ome narcele.*ki
so bile vniocne?
VirSilH Šček.
Društva.
d Airfov^.oiii-i. Na nraznik sv.
Treh Kraljcv, dne 6. t. m. so vršl
v Ajdovščini ob 4. uri pop. ve-
selica v ikmris/t našctra prcpo-
trebne^a »§olske}?a drustva«.
Prifflasili so svojc sodelovanjc
pevski zbor »Hubelj«, »Ajdov-
ski kvartet« in mladinski dile-
tantje »D. K.« Na vsporedu je
mladinska nravljična i^ra v
dveh dejanjih  »Prstan«, kuplet !
in petje. Kdor je že enkrat vi-
de! pri 'prvi vmnizoriitvii omemje-
ne igre one krasne prizore iz
življenja, malih, šegavih gozd-
nih škratov, so mu-ti sotovo o-
stali v prijetnem spominu in pri-
šel bo zopet, da jili vidi druj^ič.
Prišli bodo pa twdi oni, ki jih
niso še videli. Prišli bodo — vsi,
saj gre vendar za — našo deco.
Pridite in položite mal dar šoli
na altar!
d Slap pri Vipavi. »Dekliška
Marijina družba« na Slapu ])ri
Vipavi priredi v proslavo »Dvaj-
setletnice« svojcira obstoja due
6. januarja t. i   fna nraznik sv.
Treh Kraljev ob 6 tfri zvečei- in
7. januarja 1923 ob 3 uri popol-
dnc glcdal'isk'O inredstavo v
dvorani »Slov. izobr. društva« v
prostorih g. Rud. Ferjančič
šl:. 24, im siceir na novem dru-
štvenem odru s sledcčim spo-
redom: 1. »M. Elizalxita«, v pro-
slavo 20 Ictnice, deklamaeija;
2. A. Foerster: »Rudcči sara-
fan«, poje ženski zbor ; 3. Fr.
K....: • »Nežka z Bleda«, na-
/odna igra s petjem v petih de-
ianjih; 5. P. Ang. Hribar: >-Zvc
čer«, poje zenski zbor. K obilnf
udeležbi vabi: »Dekliška Mari-
jina družba«.
Naši fantje vojaki.
NAPOLI.   Iz   Napolija   smo
prejcli:
»Tukaj je vedno slabse. Vsa*
ko soboto grcnio po rhestu z
godbo in o poeitku nam kažejo
palace, da bi se mi Slovenci
zaljubili v nje. Pa povem
Vain, da bi ne botel več služiti
tukaj vojaščine, ker uas Slo*
vencc prevce zanieujejo in
nam pravijo »gregi«. Jaz imam
sree kot kamen in nc morem
več prestajati, ko slišim take
in druge psovke. Bog daj, da bi
kmalu končali in prišli do*
mov!« -- Drugo pismo nravi:
» v ošeim Vam vesele praznikc,
ki jih mi tukaj ne homo imeli.
— Danes je nas kapitano od*
biral nekatcre za dopust. Od
Slovcncev je izbral le enega.
Nam je narcdil go vor in med
drugim dejal ravno tako: »Ma
porco il vostro Dio! Siete an*
che voi Itaiiani c dovctc impa*
rare italiano, se no non andia*
tc a licenza — prima no!« -¦
Tako nam jo je zagodcl. Mene
ceii dan boli sree, odkar scm
slisal te besedc. Čc bi bil mo*
gel... kot modrasa! — Veeraj
smo šli pod Vezuv strelja'ci v
šajbe, to jc dalee 3 ure. Pa naš
kapitano nam ni dal poeitka,
eeravno smo imeli na sebi vso
opremo. Vprašal nas je: »Si
sta benc cosi, Austriaci por*
ci?« — Nam ne pravijo druga*
ec kot Avstrijci. Scdaj gremo
dnevno pod Vezui. Jaz imam
že vse noge krvave od same
hoje. Še dobro nc pridem do*
mov, moram v posteljo od sa*
me trudnosti, kakor sem Vam
žc pisal. Bog mi daj priti do*
mov! Smo trde kosti, boli nas,
a zgrizli rras nc V.onn!
Pozdrav iz BcHuna!
Poslušaite Slovcncev erlas,
fc'sixmwnjaiio se tulkai vas.
Kot iptick/i v iklotki zdai smo mi.
zdihujemo po svobodi.
Zalkai so tu zaprli iias?
Zalkaj se sJii.S'dc tuii srlas?
Prcdrajra domovina.
»Kako turobna ic tuihia!^
»Bclluno« oi ncsrečni <tii.
zakaj sino iscmikai mi rjsrišili?
'I'a narod cuden se nam zdi,
Iki vedno vpiiie in krioi.
Nilkdar mi niismo b'li za skup',
in vemdar so nas zcinali vikup.
Zalo predraijri v doniovinii!
Jle (k vain hi'tiionam snomini,
sipominjajte d vi se nas.
Piozdrave pošiliamo: Rupnik
Alojziij. Amton Polišalk. Potrata
Anton, .ložef Kvetrh. Budilima
Rafael. Andrei Kikivora. Bolčina
Frame. Karol Volarič. Bajc An-
direj. Zelenc Jožef. Fuk Andrej.
Roivan Firianc. Podobnik Peter.
Bolčina Karol. Wan 9kok. Rlja-
vec Frame. — Srčne nozdravc
sJlovcnskim delklctoin.
F-IRENCE
Podpisani slovenski fantje
vojaki ki služijo pri 69. pespol-
ku 7. stotnija v Firencali poši-
lianiD srči?c r»oy.<lrave vscm slo
venskim društoin, starisem. fan
torn in dekletom v domovino:
Pavšič Anton, Lokovec; Kos-
mač Rafael, Idrija; Strosar
Franc, Volk Leopold, Trnovo;
Plesničar Ferdinand, Voglarji;
Bončina Jožef, Podgozd: Oor-
juk Ludovik, Lazna; Brntuš
'\ni(M). Sdincc Pioni/ii. llojoik
Franc, Čepovan; Prinčič Franc
Kozana; Vuga Edvardo, Vcclri-
jan, Zorzut Jožef, Kojsko: Pcr-
solja Jožef, Imenjc; Persolja Jo
žef, Medana; Boštjančič Alojz^
(.k;va flcrinifiska: Kcrtilüli Kirist-
jan, AjdovšČina; Močilnik Ivan,
Kanal; Černe Avgrnst, Za.^orjc;
Škvarča Anton, Qor. Trebuše.
Pozdrav slovenski«! fantov 5.
Pozdrav slovenskih fantov
5. reg. planinccv iz Tirana.
Sprejmite nebrojne pozdravc
naši stariši, vsi mladeniči in
dekleta, prijatclji in znanci z
nado, da se v kratkih mesccih
z veselim sreem zopet vrne*
mo v domovino. — Kosovel
Ivan, Crniee. Cigoj Josip, Ma*
le Žablje. Prinčič Ivan, Veliki
Dol. .Masten Avgust, Vojšči*
ca. Vodičar Josip, Dcsklc.
Cilažar Josip, Postojna. Fajdi*
ga Andrej, Postojna. Cej
Alojz, Postojna. Pertot Pa*
vcl, Nabrcžina. Žkabar An*
ton, Lokcv. Fabec Anton, Ka=
tcževo Brdo. Rebec Ivan, Na*
rin. Fabec Ivan, Št. Peter na
Kr. Troha Franc, Idria. Bolči*
na Franc, Črni Vrh. — Na svi*
denje! Zdravo!
Širite naš list!
Hi si !e plaial naroiio „Mi Straie" za 192] ?
Pošlji takoj 15 L. pa dobiš „Goriško pratIRo"
zastonj.
Darovi.
V gostilni GoriščcfcKus
stvin v Gorici, ul. Formica, so
darovali po tomboli pri vese*
lcm omizju za Sovcnsko siro*
tisee: Rudolf Uršič 5 L, Matej
Humar 5 L, . Al. Suligoj 2 L,
Leon. Zbofiar 1 L, Franc Savli
2 L, Ivan Pičulin 1 L, Stanko
Savii 2 L, Mat. Žbogar 5 L,
Ant. Zbofiixr 4 L, Fr. Markič 4
L. Jfeter in Karol Murovec, tr*
ßovea na Kornu, vsak po 10
L, Jos. Kodermac 2 L, Terezi*
na Pirih 2 L, Tončka Pičulin
1 L in Fr. Humar 1 L. Dodali
so šc N. N. 2 L in Stcf. Bre*
nice 2 L. Vsi želijo sirotam*
malčkom vcsclo in srečno no-
vo lcto 1923.
Dobrodelnost: Za Slovcnsko
sirotiščc: Posojilnica in liranil-
«ica v St. Petrn 100 lir (toliko
tudi za Alojzijevišče); Prcč. g.
•Jos. Kravos 10 lir; Sevcrin Hva
|a, zailmtra losa v Oorici. 25 lir:
Beti Toso 25 lir (toliko tudi za
Sv. Ooro).
+Za Sklad »Goriške St raze«
darujc N. N. iz Oorice 5.— lir.
Hvala!
(7m Solsko dntstvo« darujc
bralno in pe-vsko drustvo v St.
Andrcžu 50.— lir. — Hvala! De-
nar hrani uprava).
^STNrCA   UREDNISTVA:
»Hralno in pevsko društvo
v Dobravljah«: Dopis prišel
Prepozno.
Gee    losio Ponikve   Tomal
plovensko - italiianski slovar
•|e v tiisku. Tekom noil leta torez
dvoina fohh\
KSELJENCI IZ CEPOVANA
Vaše vprašanjc si no izročili
Pravncmu odscku Kinctsko-dc-
lavske zvczc. Ko dobi ta po-
Jasnila od urada za izscljcnce,
vam sporoči. — ./. F. učitelj:
Pošljitc točnc podatkc za voja-
Kovo prošnjo na pravni odsck
K D Z. Potein bo razvidno, kaj
ie moffoče doseči.
Avtomobilna zveza
Gorica - Postoina
tMluKl iz (ionioe -ob 6.50 —
16.30*.
Pnilj)d v Poistoino ob 10.20   —
<>b ncdcljali nc vozii.
Postoina - Gorica.
OcHhkI iz Postoine 5.30 — 15.45.
! riliod v Gorico ob 8.45 — 19.
NB. V P(]istoiini imaio zvczo
^ vilaki iki otlliaiaio iiz T.rsita pro-
il Uubliaini.
Gorlca - Kormin
(Ob nedeljah ne vozi.)
Odhod iz Gorice iob 12 —   Pri-
hod v Kormin ob 12.55.
Kormin -Görica
(Ob jiedeliah nc vozi.)
Odlnod iz Kormina ob 13.20   —
Pirihod v Goricoi ob 13.55.
Gorica - Čeoovan.
Odhod iiz Goricc ob 14. — Pri-
hod v Ccpovan ob 15.30.
Čepovan - Gorica.
Odhod iz Cemwana ob   7.   —
Priihiod v Goirico ob 8.30.
Gorica - Dobrovo.
(Ob n edel iah ne vozi.)
Odhod iz Goricc ob 13.. — Pri-
hod v Dobrovo 14.30.
Dobrovo - Gorica.
(Ob nedeliah ne vozi.)
Odhod iz Dobrovejra ob 7.   —
Pröhod v Gorico ob 8.15.
Vozni red
ivoljaiven «d 1. decenibra.
Gorica - Trst (inzni ikolodvor)
Odhod proti Tmstu: 6.28 — 9.09
—  15.09 — 21.01.
Pirihod iz Trsta: 7.52 — 12.33 —
18 — 19.56.
Gorica - Ajdovščina (iužni Üviol.)
Odhod iz Gorice 7.15 — 13.40
18.35— (Gorica državni kol.)
19.25 *)
(*) ob nedeliah ne vozi.
Gorica - Videm (Benetke) južni
ktoloilvor.
Odhod iz Gorice 5.58 -- 7.54 —
12.40 — 18.13 — 20.01.
Prihod v Gorico 6.24 — 9.07 —
14.57 — 18.31 — 20.56.
Gorica - Trst državni ikolodvor
Odhod ob 5.48 — 13.54 — 19.32
—  22.29 brzovlak.
Gorica - Podb'rdo idr/avni kol.
Odhod 7.18 brz. — 8.31 oseb.
13.23 oseb. — 19.43 oseb.
»Qg'as iz Pregaria«
.laz. Ivan Bubmič iz PreRarja.
očc 7 otrok, niiscm še videl, da
bi Kiosnod i'tialiiamski učitelj tc-
Ddl oitroike v soli ali srrdo ravnal
z niimi. Tudi moiii oitrooi niso
sc bili od mieea teneni ter pra-
vijo, da ic ncikalcm priiazen.
PKKATETE    NAJCENEJŠE
TFSTKNTNE.
To potrjujejo vsc tfospo*
dinje, ki so napravilc poskuš?
njo s tem, da so skuhale ob
cnem te in drutfe. Pckatctc so
sc vedno zelo nakuhalc.
Pozor!                                     Poasor!
Velika razprodaja
^SANDRE) MAVRIČe^
manusaklurnu trgovina z izfjoiovljenlnil oblekaml
OORICX___Via CarduccI štev. 11-----OORICA
Zgoraj imenovana Irgovina opozarja cenj. obcinsfvo, naj ne zamudi naj-
"godnejše prilike, nabnvili si po nizki ceni dobro manufaklurno blago! ~
Vslecl preselilve v lnsluo hišo in pomanjkanjst prosiorov se bode prodajalo
rtiznovrslno zertsko in mosko blugo, iimo, volno, blazine, ler sploh vse
najpolrcbnejšc blago 7,a(novoporoLcnce
pod    tovarniško    ceno.
Ponovno opo/.Jirja cenj. obeinsivo,  noj uporabi lo priliko, ki bo Irajala od
20. septembra 1922 do preselitve v lastno hišo Jtev. 3 Via CarduccI.
7, obilen obisk se ,-riporoča                ^^^ mavr]Č
Ne pozablte na domažo tvrdko 1                 Postrežba najboljša in tožna!
Tel<om meseca januarja deli tvrdka cenj. odjemalcem KOLEDAR za tekože lato 1923.
Tvrdka Andrej Mavrič
Via Carducci 3
vošči
vsem svojim cenj. odjemalcem
srečno   in veselo   novo   leto!
Srečno in veselo odvo leto
vošči
vsem svojim cenj. gostom
Gostilna pri „Krancu"
Via Barzellini 15.
Tvrdka
Klede in Stekar
podjetje za napeljavo elektrike
in vodovodov
Corso V. E. III. št. 4,
vošči srečno  novo   leto cenj.
odjemalcem.
ZDRAVNIK
Dr. Fr. Jakoncic
ordinira v Gorici
v Gosposki ulici 6
od 9-11 in 3-4.
Naznanilo.
Vojska je začela
proti draginji manufakiurnega
blaga Tvrdka
Preklic>
Podpisani opozarjam oscbc,
ki raznašajo o meni ncrcsnič^
ne vusti, da bom postopal
sodnijsko . proti vsakemu, ki
ga zaslcdim.
CKV JUKIJ,
Huda južna 12.
•) Za člankc pod tcm naslovom je
I urcdnistvo odjjovorno lc toliko, ko?
i  likor zahtcva tiskovni  zakon.
DVA GOSPODA  iščeta sta,
novanjc s hrano najraje sredi
mesta. — Naslov povc uprava
»Goriške Stražc«.
pbimrVcT Vliled^ma^
kanja prostorov prodam spal?
ne sobe, jcdilne sobe, kuhinj*
sko opravo tcr po.samezne ko?
se po zelo znižanib cenah.
V. Grignaschi,  ul. Morelli 49.
Artur Oe Rossi v üorici
Corso Verdi št. 1.
(nasproti Semenišču)
PRODAJA:
Madapolan 68/70 cm
po L. 3.—
Parhcnt bairv. 68/70 cm
po L. 3.—
O-vford-Zorir 7~ cki
po L. 3.20
Pliuüü z jvianjiH? ' /iiamko
C. d. A. I. vrste po L. 4.40
Parhent beli 75 cm
po L. 5.—
Žcnske sraice . . do L. 7.80
Cvilh za Dostelie 1 vrste
120 cm                     po L. 8.—
Velika   zalo^ra   češkcga   platna
itd. tvrdke
ANTON KLAZAR A. O. Praga
Izbera tapetov in kompletne o-
preme   za postelje   čehoslovaš-
kega izvora.
Kur/ito in rreDričaite se!
Moil protaia.
V nedeljo, dne 6. januarja
1923. ob 10. uri dopoldnc pro*
dajalo se bode na lieu mesta
v Šmarjeti st. 2 ob Pesnici pri
Mariboru lepo arondirano po*
sestvo obstoječe iz njiv, trav?
nikov, tfozda, ter skoro nove
hiše z ^ospodarskc^a poslopja
z vso živino in iWit •"">'f-r^Hrni
prif'-.!;r;a;ni.
stoji.
P -vp.sf--
sai - •
nekai
posestiiik pridrži.    r\ udi prcd
liornjim rokom jc posestvo na
prodaj.
Natančnejše podatkc o le0,
številu prcmičnin, plačilnih
posiojib itd. daje zastopnik
lastnika dr. Franjo Kosina, od*
vetnik v Mariboru.
NA PRODAJ je malo po-
sestvo z zemljiščern ali brez
v bližini tovarne cementa v
Anhovem pri Kanalu. Kiiix^c ima
pravico do vojne odškodnine.
Cas en rnesec. Naslov pove n-
prava  »Ooriške Straže«.
ZAHVALA.
Vsem sorodnikom, prijateljem In znanrem ter blagini
osebam darov.iteljein Cvetja, šolskemu vodstvu v Volčah
za lepi sprejem mladine, domačemu zboru za genljive ža-
lostinke trr preč. župniku za nagovor naše nadvse ljubljene
sestre, svakinje in tete gospe
Ivane Pollioka roj. Podreka
vdove stotnika
izrekamo naso iiajtopljejšo polivalo.
voice,dne29.dec 1922.   Rodbind PodrekaZavertanik.
Potrti naznanjamo da je naša tnta   gospa
Ivana vd. Zlobec roj. Urtovec
po krstki bol zm v 84 letu previdena, z bv. zukranienti mirno izdilinila
blago dušo. Po^reb drage pokojnice se vrši v torek ob 3. uri.
Falitita Vižintin roj. ViIovbc, ncčakiiija. — Stanko Uižintin nečak.
Jagnjenka Stevaj, vnuka.
Renčfc dne 1. Jan. 1923.
Kniipii K.I.0. i Md
(Montova hiss)
hna v zalogi ved«o tudi slcdeče
knjiee:
KNJIGE ZA SPLOŠNO
IN STROKOVNO PORABO.
s'.vbuliir: KnJi^ovoclstvo; ing. Fos
erster: Ojačcn beton; ing. Gulič:
Parni kotel; prof. Šarabon: CJuspo*
darska gcografija; prof. Pič: Trgov*
sko računstvo za sole; prof. Pič:
Splošno knjigovodstvo; Nasveti /a
hišo in doin; Legwart: Ciovedorcja;
Hroskcv in iv-jrclica: Sadjc v gospo*
dinjstvu; /¦'. Seidl: Rastlinstvo na.ših
Alp; Purgaj: Ciospudiiijstvo; N. Pet
vec: Živinorojn in inlckarstvo; S.
M. /•'. Kiilihšek: Slovcnska kuliarica;
Doliun: Kuhična raCunica; Remec:
\ arena ki'harica; Dulcv: Domači ŽU
vino/dravnik: Ivan Vole: Trgovska
korisponder.'.:!; Anton Kuder: Me«
nicno pravo; Dr. Ambro/.ie: Mate«
rinska pomoč zdravemu in bolncmu
dojcnčku; M. Gove'kar: Dobra go*
spodinja: B. S.: Made/i in njih sna«
žc-nje; Junša^Rojina: Nauk o echo*
larstvvi: Zbirka dom. zdravil, kakor
jih rabi slow narod.
KNJICJE  RAZLJCNJ-:
ZNANSTVENE  VSEBINE.
Grafenauer: Kratka zgodovina.
slov. slovstva; Breznik: Slovcnski
pravopis; Korantanus: Roroška; Dr.
B. Vošnjak: Gosposvetsko poljc;
Fr. hrjavee: Naša Jstra; Abditus:
Problem! malej«a naroda; Dr. Sura:
bon: Zgodovinskc anekdote; Fr.
Povše: l>mni kmctovalec; V. Rohr:
mann: Poljedclstvo; Dr. A. Bre/nik:
Slov. Slovnica: Dr. Gruden: Slov.
zupani v preteklosti; Pirc: Kratka
zgodovinu Srbov, Hrvatov in SIo«
veneev; Melik: Zj»odovina Sloven«
ecv, lirvatov in Srbov; Puntur: Oh
petdcsetletnici Dr. Kreka; Dolian:
Knjiga uradnih vloj»; Urbunus: Knji«
ga o lepem vedenju; {Išeničnik:
Uvod v sociologijo; D. Gosar: Co?
spodarski e&eji; A. Mclik: Jugosla«
vija, /emljt-pisni prejjlcd; Anžlovar*
Res: Visokošolski študij v Italiji;
Jul. Bučar: Slovenski metuljar; Mils
ko Brezigar: Osnutek slovenskega
narodncga gospodarstva: D. K. Peč;
nik: \letika; Ljub. jur. fak.: Zbornik
znanstvenib razprav; Mar. Stepančh
čeva: Slovensko-italijanska slovnica;
F. Kleinmaycr: Priroena slovnica ita«
lijanskcgu jc/.ika; V. Bundelj: Zgo«
doviiia italiji.-; Dr. J. Bvzjak: Občna
/jjodovin;'. vzgoje in pouka; D. A.
Ušvničnik: l'vod v filozofijo; A/.
Skrbinšek: Dilotantski uclcr; E. Na*
vinstik: Lepa mask a.
LKPOSLOVNE  KNJICJE.
Jo.tipa Jurčiču: Zbrani spisi. I.
zvczck: Juri j K.o/jak, Spomini na
deda, itd.; 11. zvezek: Spomini sta«
rega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobi«
la, Cirad Rojinje, itd.; III. zvczck:
Kloštcrski žolnir, Dcscti brat, itd.;
IV. /vezek: CVct in sad, itd.; V.
zvezek: Sosedov sin, itd.; VI. zvc»
zek: Doktor Zober, itd.; Ivan Tavs
čarjir Zhrani spisi; VI. zvezek:
C'vctje v jeseni, Visoška kronika.
Frana Erjavca: Izbrani spisi; I. :cvc«
zek: Na strijeevcm domu, Zamorjen
cvet, Muzarji na Polici, itd.; Josip
Stritar: Sodnikovi; Fran I.evstik:
Zbrani spisi, I. zvczck in II. zvezek;
Fr. Deteh: Gospod Liscc; Fr. Dete-
la: Pcgatn in Lambcrgar; Fr. De*
tela: PrihajaC; Fr, Finžgar: Zbrani
spisi; I. in II. zvezek: Pod svobod*
nim solnccm; III. zvezek: lz moder*
ncga sveta; P. Bohinjec: Zbrani spi«
si I. zvczck; P. Bohinjec: Svetobod;
/. Ogrinec: Vojnimir povest; J. Jak:
lie: Vescle povesti; Ks. Meško: Pos
vesti in slike; Mencinger: Zbrani
spisi II. zvezka; Ivun Cankar: Po-
dobc iz sanj: Mimo življenja; Crcš«
nik Lenart; Romantične duše; Fr.
Milčinski: Muhoborci; Drobiž; Tolo*
vaj Mataj; Igračke; Pravljicc: J. De-
bcvec: Vzori in boji; Fr. Milčinski:
Ptički brcz sinezda; I/.idor Cankar:
Obiski; Alešovec: Kako sem se jaz
likal; Pctelinov Janez,- Ljubljanskc
slike; Nc v Ameriko; Lj. Zv.: Can»
karjev zbornik; Fr. Bevk: Faraon;
Dr. I. Pregelj: Plcbanus Joannes; Al.
Remec: Iz moje domovine; Manien
Komanova: Šopck samotarke; Janez
Trdina: Zbrani spisi; Feigel Damir:
Pol litra Vipavca; Tik za fronto;
BaanHybasek: Zadnja pravda; Ba--
zin;C;<nkar: Gruda umira; Bourget?
Kopitar: Ziniscl smrti; Chesterton:
Zapiski mrtvega tloma; Igralcc; Bc«
Čctrtck-', Coloma: Boy; Kraljica nn:<
čcnica; Malcnkosti: Dostojevski:
si; Gogolj: Taras Huljba; Gorki:
Povesti;    Haggard:    V dcvcti dežcli;
i  HandehMuzzeti: Junakinja  iz  Stajers
!  ja;   Shcehau:    Krcsalo   dulov;    Spill*
indti:     Jnnaštvo     in     /.vestoha;     De
W'iwl:   Valorija;     Tagore:   Povesticc;
Vrtnar; Tolstoi: Tri povesti; //. Bar;
{ hiisse: Ogenj;  Tagore: Ptice  selivke;
/   \'ilde:  Pravljicc; Jv.voran: Črna žena
I  ljmlska   povest;     Miller:   Zvonarjcva
hči,   povest;   Kellermann:   Timel,   ro«
man;   Paparot:  Rohinzon;   //.   Majar:
C)dkritje   Amerike.
Polcg tch knjig ima vse dnigc
knjige v zalogi, ki so danes sploh na
književnem trgu siovenskem. Tudi
vsc mogočc Giontinijvc, Turkuvc
knjižice so na razpolago!
Kupujem kože
dornačih ži-vaili kakor tudi kože
divjačine (kun, lisic, dihur-
icv ätd.)
Franc Stes, Kobarid
zaloKu u«n.ia in vsch čevljar-
skih potrebščin — ma drobno
in na debelo. —
Kožuhovina    (Stroiene    ovčje,
ianökeve bele im črne kože.
:-:   GENE POŠTENE   :-:
MED PRISTN1, lastneßa iz,
delka prodajam na drobno
in na debelo. Marušič, Via
S. Mauro št. 4 Gorica.
Voščene svcče - kadilo
Svečame   J.   K O P A Č
Liubl»aiia
Zastopstvo   za   .luliisko ikrajino
K n \ i g a r n a   Kat. tiskovnega
drnštva v Gcrici
ŽUPANSTVO   TOLMIN
Štev. 1961.
Razpis siužbe.
Zupaiust/vo Tolmim razpisuje
mesto občinskeira zdravniikia s
sedežem v trjru Tolmin. Ko-
lelkovame i>rošuie za 4o inesto
ua:i sc prcdložiio nodoksaincinu
zuoainstvu najdalie do 15. ja-
nuarja 1923. koie iiai bodo
onrenil.icne:
a)  s potrdiloni   o   italiianskem
državljainstvu:
b)  z dokazilom o ncoinadežova-
nem     živdieniu      (nökazmo-
vaniu):
c)  s   ¦spričevalom   o   teJesnem
zdraviu:
č) ,s kirstmim Liistom dokazujo-
cim' neprdk'oraeane starosti
50 lot:
d)  z   zdravnišlko    dinlomo    v
izivirniku aili noivörnini    pre-
pisu:
e)  z dokazilom.   da   ic prosilec
vešč   slovensikevra    in    itali-
janiskeffa iezika v covoru in
pisavii.
.Potfo.ii: Služba obč. zdiravni-
ka ie zacasna. in sicer za dobo
encjra leta od dneva vsfcopa.
Po preteku teca roka slcdi stal-
no imenovanie. Plača po doji«-
vioru.
I'OLMIN, 17. decembra 1922.
za  Žuoana:
I. Mrak
NA PRODAJ je pohištvo vsa-
^e vrstc po zelo nizkiii cenah,
kakor: kompetne sobe in posa-
mezne kose, železne postel-
njake itd.
L    ZUCCUIATTI
ul. sv. Ivnna 1.      GORICA
Fotograf Anton Jerkič sc nc
vrne v hišo goriške ljudske po-
sojilnice v Oospodski ulici, ka-
kor se splošno tfovori, ampak
ostane nadalje v sedanjih pro-
storili Corso G. Verdi 36, (prej
Via Oiardino).
Izšel je:
Vedež za !. 1923
in
Hišni prijateij.
Dobiva se v   Gorici v   Knjig.
K. T. D. MONTOVA  HIsA,
V Trstu pri    J.    ŠTOKA   via
Milano 37.
CHNA:    Vedež   Jično   vezan
stanc L 3. Vcdež elegantno
v platno vezan L 4.
Iii.šni prijatelj L 2.
PR. A. ČRUSOVm
specialist   za   ikožne in sptodne
bolezni   ter   ne<4ovanje  kožc.
renekcijoniran ma dunajski
fkliniki.
Spreienia:
od 9—11 in od 3—7 urc.
GORICA (Piazza grande)
Travnik hisa Paternolli
Epii keže         I
kun,   lisic,   podlasic  i.   L   d.
in plačujem po najvišjih ce- ;
I nah. Windspach, «Alb ergo  !
G orizia», Gorica. Corso Vitt.  J
Em.  10.
Go§podična
iz boljše hiše išče sobo z
električne razsvetljavo vpo-
rabo glasovirja ter vso oskrbo
pri boljši rodbini za me.sec
januar. — Cenjene poniidbe
se naprošajo na UinkO Šket,
Lrgovpc, II. Btstrica,
Naznanilo.
Pisarna inž. E. Licar^ja se je
premestila s 1. jan, v ul. Car*
ducci 7 (poslopje »Gor. jj.
posojilnice«).
PODRUZNICA
Wwä Mil bike v Gorin
Corso   Verdi „Trg-ovski Doin.
-----------                                 BrzojavnJ nasiov:
<*.^**   Tfciefon tit. 60. #*««       . .    w ..         ,       u
________                          Lj u b I j a r« » k »   bank».
___•___^____________
In rezerve?       LJUBLJANA ° **MIL;JONO';
____v/____
PODRUZNICE:   Brežice, Kran.j,   Metkovie,    Celje.
Novi   Sad.  Ptui,   Sarajevo.   Split.   Trst.
Obrestuic vloire na kniižice po4V20/0Na dal.išo odwved vcza-
ne vlo.ire po doeovorn.
Nakup in prodaia vsaikbvmstnega tujega   denarja   —   Izvršuje
vse v banuio stroke spadajoče posle naüknlaintneise.
Uradne lire   za občinstvo 81 j—12 in «d 3—5
Gb scbotah ponoldne. ob nedeljah in praznikih se ne uraduie,
Teod. Hribar w - Gorica
Corso Verdi 32 (hiša Cent?, Posoj.)
Velika zaloga  čeSkega  platna iz znane tovarne
Regtertcharf &  Rymann, vsckovrstno
blago   za   poro^ence,   kakor   tudi  velika izhim
rnoškega in ženskega sukna.
Blago solidno!  Cene zmerne!
FELBERBAUM«S.ROL1CH J^
(prej Hedžel & Korilnik)                                  ^Mfl^
GORICA :-:  Corso Verdi štev. 7  :-: GORICA    J\
j^ßfe           Velika  izbira  moskega in žcnskega   sukna,
"l|Sp~           raznovrstnega zephirja,  perUata   ter  perila,
^jM             velika 7-aloga pletenin in vczenin, kakor tudi
L^^^'          vsakovrtnega blaga za neveste, drobnarij ter
'rW'           VScb potrcbščin za krojace in šivilje.   "^f
SA DBOBNO!                              NA DEBELO!
ILHHSd Oorica, Yfa Trieste 16. ±,t^.Ä: