OBČINSKI KOMITE ZKS O TEZAH PREDSEDSTVA ZA IDEJNI PLENUM
Odgovornost znanje... to je izhod iz krize
Člani na.šega občinskega komiteja ZKS so na zadnji scji pred polet-nimi počitnicami, bila je 18. junija na Srednji šoli tiska in papirja, raz-pravljali o tezah predsedstva CK ZKS o aktualnih idejnopolitičnih ra-zmerah v naši družbi in ZKS. V skoraj triurni razpravi so se navzoči do-taknili najbolj perečih težav naše občine in naše drii/.be nasploh. Že v uvodu, v katerem je izvršni sekretar .Miha Juhart nanizal nekaj najbi-stvenejših poudarkov iz tez, je bilo naglašeno, da naj ta dokument slyži kot podlaga za kritični pristop k obravnavani problematiki v osnovnih organizacijah ZK; usmeritve iz tez je treba prenesti v vsa okolja in z akcijo preseči sedanje stanje.
Iz razprave je bilo razbrati, da se zavedamo stanja, v kate-rem smo. jasni sc nam tudi naši cilji, glede poti. kako priti do njih, pa si vselej nismo enotni. Zavedamo se tudi, da se ure-sničufemo    dovolj    dosledno
kongresnih sklepov. Številni govorci, povzemarao le neka-tere, so našteli vrsto primerov takega ravnanja. »Ne moremo se odločiti, ali smo ali nismo za tržni sistem gospodarjenja. Vsi vpijemo, da devizni zakon ni
dober, da bi ga bilo potrebno spremeniti, a v zakonodaji še do dandanes ni nobenih po-pravkov in izvoz nam vztrajno pada.« je dejal Miha Klešnik.
Milenko Vakanjac je menil. da je v tezah našteto, kaj vse bi morali storiti, pogreša pa po-datke o tem, s kašnirni poten-ciali. človeškimi in materialni-mi, ta družba v tem hipu razpo-laga, in kaj bi to pomenilo za prehod v 21. stoletje. Sodil je tudi, da je med zadevami, ki bi jih kazalo razčistiti na idejnem pienumu, tudi termin sodoben delavski razred. Ko govorimo o
njem, ga imamo v mislih še vedno takega, kot je bil v 19. stoletju, kar pa ne ustreza več zdajšnjim razmeram. Iz te de-finicije bi potem izpeljali lahko tudi naloge, ki stojijo pred de-lavskim razredom.
»Vendar lahko brez velikih razprav ugotovimo, da je v Mo-stah delavski razred domala v 19. stoletju,« je na to odvrnil Jovan Pjevič in dodal, da je treba samo pogledati, kako de-lavci živijo, s kakšnimi stroji delajo (oprema v moščanskih tovarnah je 80-odstotno odpi-
(nadaljevanje na 2. strani)
Odgovornost znanje... to je izhod iz krize
(nadaljevanje s 1. strani)
sana) in koliko odločajo. Okoli 70 odstotkov zaposlenih v naši občini ima izobrazbo od prve do četrte stopnje. Zato bi si morali zlasti komunisti priza-devali za konkretne programe v zvezi s prestrukturiranjem gospodarstva v Mostah. Morali
bi tudi pogledati, kakšne so perspektive delavske mladine, možnosti njenega nadaljnjega izobraževanja in napredova-nja.
Prav zdajšnja zakonodaja pa močno ovira izobraževanje ob delu. saj se morajo stroški za šolanje plačevati iz sklada skupne porabe in ne več iz ma-
terialnih stroškov, je razložil Miha Klešnik. Hkrati pa de-lavci niso več tako kot pred leti zainteresirani za pridobitev šolske izobrazbe, saj smo zna-nju vzeli veljavo. »Porušil se nam je sistem vrednot. Ra-zvrednotili smo znanje, prav znanje pa je prvi pogoj za pre-strukturiranje gospodarstva,« je dopolnil IVIiro   Sotlar.
Konkreten je bil tudi Ludvik Kreč, ki se je dotaknil odgo-vornosti. Izredno kritično je menil. da nam ne bo šlo nič bolje vse dokler ne bomo ure-sničili besede odgovornost. Zdaj za nobeno napakolnihče ne odgovarja, tudi za našo zdajšnjo družbeno in gospo-darsko katastrofo ne.
D. D.