KOPAL MN ZABAVALI SMO SE
Termah snovik
MATJAŽ LENASSI
Direktor BSH Hišnih
Zadnji dve leti sem bil več zunaj kot doma, lani sem, recimo, samo z avtomobilom naredil sto tisoč lometrov, da ne omenjam, da sem z dalom preletel cel svet po dolgem in počez. Prav dolgo takšnega tempa človek ne more zdržati, lahko sicer preživiš, če imaš kakšne višje cilje, )da meni ni do tega. Enostavno sem pri 47 letih prestar za to.
25 EUR
ŠTEVILKA 35
(stran 13)
aparatov Nazarje
KURILNO OLJE EL
Žopupoln u»«*
Srečanje delovnih invalidov v Logarski dolini
EURODIESEL
Informacije in naročila:
MINI MARKETING, d.o.o. Stranice
PE: Prečna 17, Oplotnica

Zgornjeaavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
VABI NA OGLED FILMOV
Kopalniški sestav Neva 81
jalom in umivalnikom, bel. širina 81 cm. Kolpa
Zadruga mozirje
Zgornje sa vinjska kmetijska zadruga Mozirje z.ao.
NIVEDUR P
notranji, 25 kg
avtorja
Anže Čoki
Boštjan Vire
Sprejemamo naročila za 18 tednov stare rjave jarkice MFC 1.199 SIT (5 EUR) do 13.9.2006.
Napovednika filmov najdete na www.freeapproved.com
Oddajte naročila za odpadni krompir!!!
Projekcija filmov bo v sredo, 6. septembra ob 20:00,
v Kulturnem domu Nazarje.
sigma barve
odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba.
TRGOVINA
BARVE LAKI	d.o.o.
Levec 56, Petrovče. 03/ 547 17 18
SIGMA
COATINGS
® «vinjski v««—x
Ves dan, vsak dan!
Nova frekvenca - stari prijatelji
,SANJSK<IHlBTARtV!l
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold
Kraljestvo oblakov
film o gorniško-raziskovalni odpravi
in
Lovci na pršič
slovenski smučarski film
Kraljestvo oblakov
slovenski gorniško-raziskovalni film o mednarodni odpravi Kunlun Shan 2005, v neraziskano, vojaško nadzorovano področje skrajnega zahoda Kitajske in
Lovci na pršič
slovenski smučarski film, film o avanturah pri iskanju smučarskih užitkov v gorah širom sveta.
Izkupiček od prodanih kart bomo namenili odkupu gozdarske hiše na Farbanci (Angleška baraka). Z vašim obiskom nam boste priskočili na pomoč in to bo še en kamenček v mozaiku k večji verjetnosti da nam uspe.
Vstopnice po 800 SIT bodo v predprodaji v Knjižnici Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno in Luče, na uredništvu Savinjskih novic in Trafiki Ljubno. Vstopnice bodo v prodaji tudi uro pred predstavo po 1000 SIT.
Po ogledu filmov možen klepet z avtorjem Anžetom Čoklom
'‘Sigma fraine
OSREBNJft
CELJE
Tretja stran
Kdaj boste plačali ceno zdravja?
Vsak dan znova se lahko prepričamo, da zdravje postaja vse bolj pomembna vrednota. To je po svoje razumljivo, saj je zdravljenje iz dneva v dan dražje, torej so zdravi ljudje na boljšem kot bolni ne samo po zdravstveni ampak tudi po ekonomski plati. Zdravje pač ima svojo ceno, ki jo treba plačati, vprašanje je le, kdaj jo plačamo.
Mnogo ljudi živi nezdravo življenje brez rednega gibanja, s prekomerno in neprimerno prehrano, nekateri tudi kadijo in prekomerno uživajo alkoholne pijače. Kaj se zgodi? Slej ko prej se pojavi bolezen v takšni ali drugačni obliki, ki jo treba zdraviti, to pa stane. Toda stroški niso povezani zgolj z zdravstvenimi storitvami in zdravili. Če pogledamo realno, je še večji strošek začasna ali trajna delna ali popolna izguba delovne sposobnosti, le-ta pa predstavlja največjo vrednost vsakega izmed nas. Če nismo sposobni ustvarjati lastnih prihodkov, lahko živimo le še na račun nekoga drugega, v tem primeru celotne družbe.
Ob različnih priložnostih večkrat slišim izjave, da bi ljudje že kupovali zdravo hrano, če le ne bi bila tako draga. Res je zdrava hrana dražja od običajne, kar je logično, saj je tudi kvalitetnejša, njena pridelava pa je zaradi manjših količin povezana z višjimi stroški. Toda če uživanje takšne hrane varuje naše zdravje, potem je izdatek zanjo vsekakor upravičen, v nasprotnem primeru bomo pač morali denar, ki smo ga trenutno »privarčevali« z nakupom manj kvalitetne hrane, malce kasneje odšteti za zdravnike in zdravila.
Do nedavnega se stroškov za zdravstvene storitve nismo dovolj resno zavedali, saj je za večji del teh naših potreb poskrbela država. A stvari se hitro spreminjajo, vedno več zdravstvenih storitev moramo (do)plačati pacienti sami, obetajo se nove dajatve na tem področju, zavarovalnice napovedujejo podražitev premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje ... Se torej splača bolj skrbeti za lastno zdravje ali ne?
Če boste v času od 6. do 13. septembra obiskali Mednarodni obrtni sejem v Celju, vam predlagam, da se ustavite tudi v hali K, kjer boste v restavraciji zdrave prehrane lahko poskusili jedi iz biološko predelanih surovin, ki ne vsebujejo aditivov, konzervansov, barvil in umetnih sladil. Pa dober tek vam želim!
■p/L4K/*
IZ VSEBINE:
Aktualno:
Bručan - trn v peti
slovenskega zdravstva?............4
Policijska postaja Mozirje:
Zasegli 188 sadik konoplje........5
Slovenska ljudska stranka:
Družinske vrednote so steber slovenstva.... 6
Savinjsko društvo za MHE
Male hidroelektrarne namesto starih mlinov in žag............
Intervju:
Matjaž Lenassi,
direktor BSH Hišnih aparatov Nazarje.8
Okonina:
Sanacija Mlinarjevega jezu v rokah okoljskega ministra.........9
Rekreatur 2006:
Kolesarji tudi skozi
Zgornjo Savinjsko dolino...........2 5
z
ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 35,1. september 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
NOV ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
Bručan - trn v peti slovenskega zdravstva?
Minister za zdravje Andrej Bručan je s pripravljanjem novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju že večkrat dodobra razburil slovensko javnost. In čeprav je predlog novega zakona že tako rekoč pred vrati parlamenta in bi javnost pričakovala, da bo to predlog, ki je dodobra usklajen z vsemi socialnimi partnerji, temu ni tako.
Čeprav naj bi se po devetih mesecih usklajevanj vladni pripravljavci zakona s predstavniki sindikatov in delodajalci uskladili glede vseh predlogov razen predloga glede višine letnega prometa kot meje za plačevanje zdravstvenih prispevkov, zadovoljstva med zaposlenimi in samozaposlenimi ni opaziti. Ravno nasprotno. Minister bo podražil zdravstveni prispevek večini samozaposlenim, za glave pa se držijo tudi koristniki podjem-nih in avtorskih pogodb, ki bi po novem lahko za nespremenjene zdravstvene usluge plačevali dvojno zdravstveno zavarovanje.
(NE)ZAŽELENE NOVOSTI Z MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE
Kot so na nedavni novinarski konferenci sporočili z ministrstva za zdravje, si pri snovanju novega zdravstvenega zakona zelo prizadevajo za večjo pravičnost pri plačevanju zdravstvenega prispe-
vka, ki se do sedaj očitno marsikje sploh ni plačeval. Do obljubljene pravičnosti želijo priti s plačevanjem zdravstvenega prispevka obrtnikov, »espejev« in ostalih samozaposlenih od dveh in ne več osmih zdravstvenih osnov. To pomeni, da se bo marsikateremu slovenskemu podjetniku zdravstveni prispevek precej povišal.
S tem naj bi se strinjali tudi predstavniki sindikatov in delodajalcev, ki zastopajo tudi obrtnike in samozaposlene, manjka le še dogovor glede višine letnega prometa kot meje za plačevanje zdravstvenih prispevkov. Po novem sta za obrtnike, samostojne podjetnike in samozaposlene določeni dve osnovi za plačevanje zdravstvenega prispevka (900 evrov in 500 evrov). Ministrstvo za zdravje za mejo med plačevanjem prispevkov od omenjenih osnov predlaga
35.000	evrov prihodkov na letni ravni, medtem ko predstavniki obrt-
Minister Andrej Bručan namerava podražiti zdravstveni prispevek večini samozaposlenim
(foto: Marija Šukalo)
nikov vztrajajo pri prihodkih za to mejo v višini 46.000 evrov. Tako naj bi po mnenju predstavnikov obrtnikov plačevali zdravstveni prispevek od osnove 900 evrov le obrtniki, ki so v preteklem letu ustvarili več kot
46 tisoč evrov prihodkov.
Minister Bručan je prepričan, da bodo na nadaljnjih pogajanjih našli rešitev, ki bo zadovoljila obe strani. Manj prepričani so številni mali podjetniki, ki so do sedaj spadali v najnižje plačilne razrede glede zavarovalne osnove in se že oglašajo v javnosti, saj so, kot kaže, potegnili »ta kratko«. Povišanje prispevka za zdravstveno zavarovanje za 30 in več odstotkov lahko marsikateremu malemu podjetniku, ki že sedaj ne more konkurirati globalno usmerjenim podjetjem, precej zagreni življenje.
PLAČILO ZDRAVSTVENEGA
ZAVAROVANJA POSTAJA DAVEK
Ker je slovenska zdravstvena blagajna že precej časa sinonim za vrečo brez dna, se je minister Bručan »lotil« tudi tistih slovenskih državljanov, ki si vsakdanji kruh (večinoma po sili razmer) služijo s podjemnimi ali avtorskimi pogodbami. Po noveli zdravstvenega zakona naj bi se plačevali zdravslveni prispevki od avtorskih in podjemnih pogodb v vrednosti 6,36 odstotka.
Vse lepo in prav, dokler gre za davkoplačevalce, ki niso obvezno
Nasa anketa
Bomo plačevali za dolgotrajno oskrbo?
Na ministrstvu za zdravje so pripravili predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Dolgotrajna oskrba je oblika skrbi in pomoči osebam, ki so dalj časa odvisne od pomoči druge osebe, ker zaradi bolezni, poškodbe, invalidnosti ali oslabelosti same ne morejo poskrbeti zase. Zakon naj bi obravnaval tudi sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bo verjetno kombinacija obveznega in prostovoljnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in bo določal kako, koliko in komu bomo plačevali to zavarovanje. Po tem zakonu bi sredstva zagotavljali po načelu medgeneracijske solidarnosti vsi, v večji meri pa naj bi jih koristili starejši. Kaj o tem menijo Zgornjesavinjčani?
Alenka Žagar, Loke
Zakon je dobro zastavljen in ga pozdravljam. Močno upam, da bodo potem sredstva prišla na pravi naslov in se bodo namensko porabila. Ampak, saj poznamo: črka zakona je eno, realnost pa drugo.
Antonija Govek,
Okonina
Bolje je po malem dajati in dlje časa, kot pa potem vse na enkrat. Vsi bomo to enkrat potrebovali, zato sem pripravljena plačevati.
Branko Požarnik, Rečica
Če bomo plačevali prispevek iz bruto osebnega dohodka, na to seveda ne bomo imeli vpliva, drugo pa je prostovoljno zavarovanje. Seveda sem že sedaj pripravljen to plačevati, saj nikoli ne veš, kdaj boš potem to potreboval.
Milica Atelšek, Dol Suha
To pozdravljam samo v primeru, da bodo tisti mladi, ki bodo to danes začeli plačevati, tudi pozneje lahko sami koristili. Ne pa da se potem zakon ponovno spremeni in vse izniči.
Janez Kramer, Planina Če bodo plačevali vsi, ni vzroka, da ga tudi sam ne bi plačeval. Upam, da bom sam potem lahko to tudi izkoristil.
Cvijetin Alempič,
Nazarje
Na sprejetje zakona nimam vpliva. Če bodo uvedli nov prispevek iz bruto plače, bom pač moral plačati. Tudi prostovoljno zavarovanje bom plačal, saj bom tudi sam nekoč verjetno potreboval oskrbo in upam, da bo potem ta zakon še v veljavi.
Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem
zavarovani že iz delovnega razmerja in torej še ne plačujejo zdravstvenega prispevka. Kajti zavarovanci, ki so že obvezno zavarovani pri svojem delodajalcu, zdravstveni prispevek že plačujejo. In če si kakšen tolar prislužijo še s podjem-no ali avtorsko pogodbo? Naj zdravstveno zavarovanje plačajo dvakrat! Takšnoje očitno prepričanje ministra Bručana. In, da ne bo pomote, dvakrat plačane zdravstvene usluge ostajajo na istem nivoju. Gre torej za plačevanje pris-
pevka za uslugo, ki ne bo povrnjena. S strokovnim izrazom temu rečemo davek.
Vladna koalicija je pri pripravljanju novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju socialno ogroženi skupini obljubila plačevanje zdravstvenega zavarovanja. Gre za obljubo, težko več milijard tolarjev. Marsikateri mali podjetnik se bo lahko upravičeno spraševal, ali je ta obljuba z vladnih ramen padla na njegova.
Tatiana Golob
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Zasegli 188 sadik konoplje
Policisti Policijske postaje Mozirje so v sodelovanju s kriminalisti Sektorja kriminalistične policije policijske uprave Celje 24. avgusta opravili hišno preiskavo pri 26-letniku iz Spodnje Rečice. Med preiskavo so odkrili posebej prirejen in opremljen prostor za gojenje konoplje.
Mozirski policisti so pri 26-letniku iz Spodnje Rečice odkrili posebej prirejen in opremljen prostor za gojenje konoplje
Med preiskavo stanovanjske hiše v Spodnji Rečici, kjer živi omenjeni 26-letnik, so preiskovalci odkrili posebej prirejen prostor za gojenje prepovedanega mamila konoplje, ki je bil opremljen z desetimi reflektorji in ventilatorjem. Osumljeni je vtem prostoru konopljo gojil v lončkih, večjo količino sadik konoplje pa tudi na vrtu ob stanovanjski hiši.
Policisti so po opravljeni hišni preiskavi našteli kar 188 sadik konoplje, zasegli pa so tudi vseh 10 re-
flektorjev, ki jih je osumljeni uporabljal za hitrejšo rast konoplje. Tako velika količina sadik prerašča lokalne okvire in je velika tudi v regijskem smislu.
Ob njegovi prodaji bi se osumljenemu 26-letniku denarnica dodobra odebelila. Seveda sedaj s prodajo ne bo nič, saj bo zasežena konoplja strokovno uničena. Zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili sledi zoper osumljenega kazenska ovadba.
Benjamin Kanjir
Organizatorji koncerta Tamburašev s Polzele, ki je bil predviden v Blatah, 27. avgusta 2006, sporočajo, da bo omenjeni koncert v Blatah v nedeljo,
3. septembra 2006, ob 16. uri.
Komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak:
»Na Policijski postaji Mozirje letos v primerjavi s preteklimi leti beležimo porast prekrškov na področju odkrivanja prepovedanih drog. Policisti naše policijske postaje so letos v 16 primerih obravnavali prekrške na podlagi Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in v sklopu teh prekrškov zasegali manjše količine prepovedanih drog.
Prav tako smo letos obravnavali osem kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili oziroma kazniva dejanja omogočanja uživanja mamil. Omenjeni primeri kažejo, da so prepovedane droge prisotne tudi v naši dolini, kar ima za posledico več ostalih kaznivih dejanj. Odvisniki si namreč denar za dnevne odmerke najpogosteje pridobivajo s prodajo pri vlomih ali tatvinah pridobljenih predmetov.
Problematika s področja prepovedanih drog na območju naše policijske postaje negativno sicer ne izstopa iz povprečja. Občane pa želimo vseeno opozoriti na dejstvo, da so prepovedane droge prisotne tudi na našem območju, zato naj bodo pozorni na okolico, v kateri živijo in naj nas o morebitnih posebnostih obvestijo in tako pripomorejo k še bolj uspešnemu delu na tem področju. O posebnostih nas lahko opozorijo tudi na anonimno telefonsko številko 080 1200.«
Vaša jrar n ost je naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com
Ali se strinjate z novim zakonom, ki omogoča mladoletnikom vožnjo avtomobila?
Večina anketirancev je proti temu, da bi mladoletni vozniki vozili po naših cestah.
Tokratno vprašanje se glasi: ali boste obvestili policijo, če boste opazili v svoji okolici posebnosti v zvezi s prepovedanimi drogami? Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka,
5.	septembra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic.
M
SINTAL
GEL. »JE
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA ORGANIZIRALA SREČANJE DRUŽIN NA LEPENATKI
Družinske vrednote so steber slovenstva
Slovenska ljudska stranka (SLS) je ena tistih političnih strank, ki postavlja družinske vrednote na visoko mesto. Tudi tokratno srečanje družin, že 17. po vrsti, ki so ga pripravili skupaj s Pašno skupnostjo Lepenatka, je bilo po vsebinski plati posvečeno pomenu družinskega življenja, katerega je v mašnem bogoslužju na začetku srečanja še posebej izpostavil župnik iz Nove Štifte Lojze Ternar.
Med vidnejšimi člani SLS so se srečanja udeležili poslanca v državnem zboru Jakob Presečnik in mag. Janez Krambergerterstar-osta stranke dr. Franc Zagožen.
Zgornjesavinjske družine so se na pobudo ljudske stranke prvič zbrale na Menini pianini leta 1989, torej v času, ko so se v Sloveniji začele dogajati demokratične spremembe. Po besedah koordinatorja stranke Andreja Presečnika so v skoraj dveh desetletjih obredli skoraj vse planine v Zgornji Savinjski
SAVINJSKO DRUŠTVO ZA MALE HIDROELEKTRARNE
Male hidroelektrarne namesto starih mlinov in žag
dragocenost ali neko obliko varovanega, smiselne. Kot minister za okolje in prostor bi rad bil človek koordinacije in sinteze, daje možno oboje. Male hidroelektrarne je potrebno umeščati v prostor na takšen način, da se vse naravne vrednote ohranijo,«je povedal minister za okolje in prostor. Pomembna so strokovna mnenja, kijih morajo posredovati predvsem strokovnjaki za ribištvo in varstvo narave, zato so postopki pridobivanja dovoljenj tako dolgi, vendar jih bodo po Podobnikovih napovedih z vladnimi uredbami skrajšali.
»Z veseljem lahko povem, da je društvo, ki seje danes preimenovalo, našlo v meni in ministrstvu dobrega sogovornika. Finančno bomo podprli projekt, na podlagi katerega bomo lahko ugotovili, kje na območju Zgornje Savinjske doline je možno izkoristiti stare vodne objekte, kot so mlini in žage in jih uporabiti za male hidroelektrarne,«je še dejal okoljski minister.
Savinjčan
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik načelno podpira prizadevanja društva za obnovljive vire, katerega vodi Robert Prušek (desno), vendar ne na škodo naravnih vrednot (foto: EMS)
Na sobotnem srečanju članov savinjskega društva za male hidroelektrarne v Logarski dolini, ki se ga je udeležil tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, so večino časa posvetili obnovljivim virom energije. Istočasno so na izrednem občnem zboru spremenili ime društva in se preimenovali v Savinjsko društvo za obnovljive vire energije in ekologijo. S tem želijo razširiti dejavnost z vodnih virov na vse obnovljive vire.
Med večjimi problemi, s katerimi se soočajo graditelji malih hidroelektrarn, so (ne)usklajeni interesi z okoljevarstveniki in dolgi roki pri pridobivanju soglasij in dovoljenj. »Bistvo naše aktivnosti bo zadrževanje Savinje z zadrževalniki in izgradnjojezov. Voda je skupna last in dobrina, zato želimo z naravovarstvenimi inštitucijami, kot so Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije in Zavod za varstvo narave Slovenije doseči dogovor,
kje je izgradnjojezov možna. Opredelili smo 80, v glavnem nekdanjih jezov, kjer je možno ponovno zgraditi jezove, zadrževati vodo in dvigniti talnico,« razlaga predsednik društva Robert Prušek, prepričan, da bi graditelji hitreje in lažje prišli do koncesije, če bi jo podeljeval pristojni minister in ne vlada.
Male hidroelektrarne prispevajo
dobre tri odstotke električne energije v Sloveniji. Ob pospešeni izgradnji sistema hidroelektrarn na spodnji Savi bo, po besedah ministra Janeza Podobnika, težko zadržati ta odstotek. »Rad bi povedal, da se soočam z dvema usmeritvama. Po eni je potrebno razmisliti, ali so investicije v male hidroelektrarne na območju, ki ima morda naravno
Slovenska ljudska stranka že skoraj dve desetletji organizira srečanja zgornjesavinjskih družin (foto: EMS)
dolini. Čeprav skorajšnje lokalne županov in občinskih svetnikov že kar precej zaznamujejo strankarsko življenje, se z njimi na Lepenatki niso pretirano ukvarjali, kot da v SLS ne čutijo potrebe po širši predstavitvi morebitnih kandidatov. Očitno zadostuje zagotovilo Andreja Mesečnika, da bo stranka poskrbe-a, da bodo na kandidatnih listah
ljudje vredni zaupanja.
Gost srečanja mag. Janez Kramberger, ki v državnem zboru vodi komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetuje v kratkem pozdravnem nagovoru poudaril pomen slovenslva, ki se ga bolj kot doma zavedajo Slovenci, ki živijo izven meja matične domovine, »imel sem priložnost, da sem obiskal Slo-
vence v Argentini. Ker je danes srečanje družin, naj povem, da so slovenske družine v Argentini zelo številčne. Bil sem presenečen, da otroci tretje generacije govorijo izredno lepo knjižno slovenščino, katero težko slišiš pri nas doma. Številčno močne družine in slovenske verske misije negujejo slovenski jezik,« je strnil vtise Kramberger.
Savinjčan
Mag. Janez Kramberger je izpostavil številčnost slovenskih družin po svetu (foto: EMS)
OBNOVA GOTSKEGA BISERA V SOLČAVI
Za sanacijo že zagotovljenih 40 milijonov tolarjev
Pogodbo o sanaciji cerkve Marije Snežne sta podpisala solčavski župnik Silvester Molan (drugi z leve) in predsednik uprave CM Celje Marjan Vengust (prvi z desne) (foto: EMS)
S podpisom pogodbe je tudi formalno stekel postopek sanacije več kot 500 let stare gotske farne cerkve Marije Snežne v Solčavi. Podpisnika, v imenu solčavske fare župnik Silvester Molan in izvajalca del podjetja CM Celje predsednik uprave Marjan Vengust, sta poudarila potrebo po precejšnji meri strpnosti in sodelovanja pri zahtevni sanaciji, s katero želijo preprečiti nadaljnje posedanje temeljev, kar posledično povzroča razpoke na celotni cerkvi.
Na podlagi projekta, ki ga je pripravil domačin Ivan Golob, seje solčavska župnija prijavila na razpis ministrstva za kulturo, ki je za dela v
letošnjem letu že zagotovilo 40 milijonov tolarjev. Osem milijonov je prispevala lokalna skupnost, enako
vsoto naj bi zagotovila tudi mariborska nadškofija, del denarja pa bo zbrala župnija. Pogodba je podpisa-
na za celotno sanacijo, ki bo predvidoma zaključena leta 2009.
Župnik Silvester Molan verjame, da bodo pri ohranitvi edinstvenega gotskega bisera, s katerim je primerljiva samo še gotska cerkev na Ruju, sodelovali tudi razni sponzorji. Razmere so namreč precej nevzdržne, saj je cerkev zaradi neustreznega odvodnjavanja izredno vlažna. Zato bo potrebno slediti projektnim rešitvam in vodo speljati stran od objekta. Tega se zaveda tudi predsednik uprave CMC Marjan Vengust, ki meni, da imajo na razpolago premalo denarja, da bi iskali poceni rešitve, ki bi se že čez nekaj let izkazale za zgrešene.
Savinjčan
20 LET ELEKTRONIKE IN ELEKTROINSTALATERSTVA IDE HRIBERNIK S.P.
S pozitivnim razmišljanjem in ustvarjalno energijo v
Minuli petek so v nazorskem gradu Vitovec s priložnostno slovesnostjo obeležili dvajset let Elektronike in elektroinstalaterstva Ide Hribernik. Ob tej priliki je podjetnica z Rečice ob Savinji postavila na ogled nekaj svojih likovnih del, ki jih v ustvarja v prostem času, piše pa tudi pesmi. O likovni dejavnosti Ide Hribernik je spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj, za izjemno glasbeno doživetje pa so poskrbeli člani Slovenskega okteta, ki so navdušili tako obiskovalce kot člane Hribemikove družine.
aljevala kooperacijsko sodelovanje s podjetjem MGA, kasneje BSH. Ob spremembi konstrukcije aparatov je ostala skoraj brez dela, zato je začela sodelovati s podjetjem Iskra Feriti iz Ljubljane. Tri leta so pri Hribernikovih pretežno delali za
Obrtno dejavnost Hribernikovih je v garaži njihove stanovanjske hiše na Rečici začel Jože Hribernik. Ukvarjal se je z elektroinštalacijami, izdelovanjem tiskanega vezja in izdelovanjem programatorjev za pralne stroje za Gorenje iz Velenja. Leto kasneje je začel sodelovati s podjetjem MGA Nazarje, za katerega je izdeloval statorsko navitje za ročni mešalnik.
Leta 1988 je Hribernik za MGA začel izdelovati tudi vsa stikala za mešalnik in razne komponente za druge male gospodinjske aparate, leta 1989 pa je spričo prostorske stiske stekla gradnja nove delavnice. Nepredvidljiva usoda je hotela, da je gradnjo morala dokončati Ida Hribernik sama, saj je Jože Hribernik 31. julija 1990 nenadoma umrl, star komaj 43 let.
Načrtovana poslovna preusmeritev v razvoj in proizvodnjo ele-
Za izjemno glasbeno doživetje so poskrbeli člani Slovenskega okteta, ki so navdušili tako obiskovalce kot člane Hribemikove družine
(foto: Saša Benda)
ktronike (Hribernik je medtem že izdelal prvi računalniško vodeni stroj za Kovinarstvo z Ljubnega ob Savinji) je na ta način padla v vodo, toda Ida Hribernik se ni predala malodušju, pač pa je s pomočjo delavcev, ki soji stali ob strani, nad-
omenjeno družbo, nato pa so ponovno vzpostavili sodelovanje z BSH Hišnimi aparati.
Začeli so z izdelovanjem vgradnih rezalnih strojev, motorjev in kasneje celotnih pogonskih enotza kuhinjske aparate, pogonov za soko-
vnike, pogonov za palične mešalnike, grelcev za nove termične aparate, osvojili pa so tudi kovičenje nožev za rezalne stroje.
Od leta 2000 dalje pri Hribernikovih delajo v skladu z zahtevami ISO standarda, vseskozi izboljšujejo organizacijo dela, največji poudarek pa namenjajo kakovosti. To je pogoj za uspešno sodelovanje s podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje, ki terja neprestano prilagajanje zahtevam strateškega partnerja. Ida Hribernik seje ob praznovanju 20-letnega jubileja zahvalila celotnemu vodstvu in še nekaterim posameznikom v Hišnih aparatih za korektno poslovno sodelovanje v preteklem obdobju.
Obletnice pa niso zgolj za oziranje v preteklost, ampak tudi za načrtovanje prihodnosti. Hribernikovi so ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo Hribernik d.o.o. z namenom, da s svežim znanjem družinskega podmladka razširijo dejavnost še na druga področja. Njihovi načrti so smeli, razmišljajo pozitivno, tudi ustvarjalne energije jim ne manjka, torej ni nobenega razloga, da jim ne bi uspelo.
Franci Kotnik
MATJAŽ LENASSI, DIREKTOR BSH HIŠNIH APARATOV NAZARJE
»Na moje delovno mesto bo prišel nekdo od zunaj«
Matjaž Lenassi (foto: Franci Kotnik)
V zadnjem obdobju najuspešnejše zgornjesavinjsko podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je tudi v letošnjem letu na dobri poti, da doseže zastavljene cilje. V prvih sedmih mesecih so proizvedli celo nekaj več aparatov, kot so planirali, vrednostno pa je bila produkcija nekoliko nižja, kerzaradi razmer na trgu niso izdelali planiranega števila prestižnega seta za zajtrk Porsche 2.0 rezultatih poslovanja in njegovem napovedanem odhodu iz Nazarij smo se pogovarjali z direktorjem BSH Hišnih aparatov Matjažem Lenassijem.
Ugotavljamo, da je trg še vedno pretežno orientiran na nizkocenovne gospodinjske aparate, ki prihajajo iz Kitajske in Turčije, zato smo z doseženimi rezultati v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zadovoljni. Planirano proizvodnjo smo količinsko presegli za sedem odstotkov, poslovni izid iz poslovanja pa je v tem obdobju znašal nekaj preko sedem milijonov evrov. Če bi vse ostale družbe v koncernu poslovale tako dobro, bi bilo res odlično. Toda kriza na trgu še ni povsem pojenjala. Pravijo sicer, da seje Nemčija v glavnem že izvila iz nje, seje pa zato preselila malce bolj na sever Evrope.
Pomembna sprememba za nas seje zgodila tudi v Rusiji, kije eden od naših zelo dobrih trgov za motorske aparate, kjer BSH ne dovoli več tako
imenovanega sivega uvoza. To je v prvi fazi povzročilo šok na trgu, saj so se cene dvignile za znesek carin, zato se je prodaja začasno nekoliko znižala, sedaj pa seje vse že dokaj normaliziralo. V Rusiji smo imeli tudi manjši problem z našim sokovnikom, kije izdelan za hišno oziroma kuhinjsko uporabo, Rusi pa so z njim predelovali na stotine kilogramov sadja naenkrat, zato seje zgodilo, da so aparati tudi odpovedali. Skušali smo jim razložiti, da to ni normalna uporaba, da za to potrebujejo profesionalne aparate, na koncu pa nismo dosegli nič, kajti kupec je kralj in ima pravico uporabljati aparat, kakor želi. Če mu kaj ne ustreza, bo pač kupil drugega. No, potem smo naredili nekaj rekonstrukcij aparata in tako je zdaj to urejeno. Problem je bil zgolj zaradi pregrevanja motorja, ker so aparati ure in ure delovali in potem je termo varovalo izklopilo motor. Kupec seveda ni vedel, daje vgrajeno termo varovalo, in ker aparat ni delal, smo ga dobili nazaj, čeprav je v bistvu delal normalno naprej, ko seje ohladil.
-	V kolikšni meri na vaše poslovanje vpliva tako rekoč konstantna rast cene nafte in njenih derivatov?
Baker, kovine, papir, karton, embalaža, vse to so stvari, katerih cene konstantno rastejo že nekaj časa. Deloma so povezane z nafto, deloma tudi ne, v vsakem primeru pa jih je z racionalizacijami znotraj podjetja zelo težko kompenzirati. Doslej nam je to nekako uspevalo, v prihodnje pa bo to še bistveno težje, saj je naš cilj ob koncu leta doseči poslovni izid iz poslovanja v višini dvajset milijonov evrov. Stem ne želim reči, daje cilj ogrožen, toda škarje se vedno bolj stiskajo, vedno manj je manevrskega prostora. Tako velikih skokov, kot smojih delali v preteklosti z drugačnim načinom razmišljanja, z drugačno filozofijo, s timom, v prihodnje ne bo mogoče delati. To je pač nikoli končana zgodba.
-	Kaj ste postorili v tovarni v času kolektivnega dopusta?
Največje letošnja investicija je bila izgradnja zunanjega parkirišča, to je bil kar velik zalogaj, vendar potreben, kajti mi smo podjetje, ki si ne more privoščiti, da bi njegovi delavci hodili z umazanimi nogami v službo. Preuredili smo tudi avlo pri vhodu in seveda vse tisto, kar je bilo potrebno v proizvodnji - od rednega vzdrževanja do nabave novih strojev. Moram povedati, da bomo do konca leta dobili še kar nekaj novih strojev, poskusili bomo s stroji za brizganje plastike s Kitajske,
na testiranje pa bomo dobili tudi stroj, ki je zgolj električno gnan brez hidravlike.
-	Kako ste zadovoljni s prodajo velikih gospodinjskih aparatov? Kot je znano, z njimi pokrivate skoraj celoten trg Jugovzhodne Evrope.
Pred nedavnim so naše podjetje obiskali trije od štirih velikih vodij koncerna Bosch Siemens. Prvi med njimi je bil predsednik uprave dr. Kurt-Ludwig Gutberiet, nato je prišel dr. Wolfgang Colberg, član uprave za finance, nabavo in prodajo, nazadnje pa še dr. Robert Kugler, član uprave za tehnično področje. Vsi trije so začeli svoj obisk vnaši prodajni pisarni v Ljubljani, nato pa so prišli v Nazarje. Vsi trije so bili izjemno navdušeni nad letošnjimi prodajnimi rezultati, saj je prodaja krepko boljša od plana in podobno kaže tudi za naprej. Verjetno je bil to razlog, da so nam zaupali še prodajo gospodinjskih aparatov v Bolgariji in Albaniji.
-	Torej je bila selitev oddelka marketinga v Ljubljano prava poteza?
Alije kzdajšnjim rezultatom pripomogla lokacija marketinga v Ljubljani ali ne, je težko reči. Osebno sem mnenja, da so rezultati odvisni predvsem od vodij in ljudi, ki delajo. Dejstvo je, daje Ljubljana bolj pri roki in da pride več kupcev pogledat razstavni prostor in se pogovarjat kot v Nazarje, po drugi strani pa ljubljanska lokacija nima direktnega kontakta s proizvodnjo, kar je lahko za nekatere kupce, ki bi si želeli ogledati tudi proizvodnjo, pomanjkljivost. Lahko smo zadovoljni, daje naš direktor prodaje in marketinga Hendrik Kretzer zelo dober prodajnik in zelo prodoren človek, ki zna motivirati ljudi, ki zna začrtati pravo strategijo prodaje inje marketinško odlično podkovan, poleg tega pa ima zelo dobre odnose s centralo v Miinchnu, kar je potrebno, da dobi aparate v pravem času. Danes kupci ne čakajo, danes kupci hočejo blago takoj, zato je zelo pomembna tudi dobra logistika.
-	Običajno ste v zadnjih letih v septembru organizirali dan odprt vrat. Bo tudi letos tako?
Tudi letos bo tako. To je tradicija, ki smojo začeli, ko sem prišel v Nazarje, in upam, da se bo nadaljevala tudi po mojem odhodu. Mislim, da smo to prireditev dolžni pripraviti za družine naših sodelavcev, kajti prihaja za nas najbolj pomemben del leta. September, oktober, november so meseci, ko ne poznamo prostih sobot, ko delamo cele dneve, zato je prav, da sorodniki in prijatelji naših delavcev vidijo, zakaj je to potrebno in v kakšnim razmerah delamo tukaj. Ocenjujem, da seje naš
dan odprtih vrat že kar dobro prijel, povezan je tudi z občinskim praznikom v Nazarjah, vendar bo letos malce prej kot običajno, 9. septembra, ker je to po koledarju za nas edina prosta sobota vtem mesecu. Pripravili bomo zabavo za odrasle in otroke, organizirane oglede proizvodnje, ne bo pa nobene otvoritve, kot je bila lani. Parkirišče smo itak naredili zase in smo ga interno že predali v uporabo. Tudi predstavnikov vlade oziroma politike nismo vabili, naj bo to dan za nas in naše družine.
-	Omenili ste, da odhajate iz BSH. V nekaterih medijih smo zasledili, da boste prevzeli vodenje podjetja Alpina?
To bo jasno v prihodnjih dneh, ko bo o tem odločal nadzorni svet Alpine. Sicer pa je informacija točna in če bo vse tako, kot smo se načeloma dogovorili, bom vodenje Alpine prevzel s prvim novembrom.
-	Po izjemnih poslovnih uspehih in napredovanju v koncernu BSH je bila vaša odločitev za zgornjesavinjsko javnost veliko presenečenje. Ali je šlo za hitro odločitev ali pa je le-ta v vas zorela dlje časa?
BSH je zelo dobro podjetje, ima pa eno napako, če ga primerjam na primer z Gorenjem. Ko v Nazarjah dosežeš določen nivo, potem je nasled-
nji korak tujina. Jaz nisem več med najmlajšimi, poleg tega so tukaj otroci, zato me tujina ne zanima več. Zadnji dve leti sem bil več zunaj kot doma, lani sem, recimo, samo z avtomobilom naredil sto tisoč kilometrov, da ne omenjam, da sem z letalom preletel cel svet po dolgem in počez. Prav dolgo takšnega tempa človek ne more zdržati, lahko sicer preživiš, če imaš kakšne višje cilje, toda meni ni do tega. Enostavno sem pri 47 letih prestar za to. Če bo šlo vse po načrtih, lahko naredimo v Sloveniji še eno tako uspešno tovarno, kot so Hišni aparati v Nazarjah, in to bi bil zame lep zaključek kariere. Mislim, daje odločitev prava, nazorska tovarna je dosegla nivo, ko se ne more nič dramatičnega zgoditi, veliki novi projekti prihajajo, vse je dogovorjeno za naprej, noben strah ni potreben. Nenazadnje bi bila to zelo slaba tovarna, če bi se zamajala zaradi odhoda enega direktorja.
- Kakšen je bil odziv pri nadrejenih, ko ste jim sporočili svojo odločitev?
Sprva so bili malce šokirani, toda to so profesionalci in razumejo, da lahko ima nekdo v življenju tudi drugačne cilje kot je kariera v BSH. Kljub temu mi je dr. Kugler ob nedavnem obisku v Nazarjah dejal, da on pozna samo en razlog, zaradi katerega lahko zapustiš BSH. Odvrnil sem mu, da jih jaz
poznam več, on pa je vztrajal, da je samo eden. Ko sem ga vprašal, kateri je ta razlog, mije odgovoril - penzija. Razočaranje vodstva BSH po svoje razumem, saj oni želijo graditi podjetje kot neko družino. Jaz sem bil tukaj šest let in pol in so me smatrali kot člana družine, potem pa sem si izbral svojo pot in seje njihov scenarij podrl.
V BSH ni dovolj, da si stoodstotno prisoten, moraš biti tudi stoodstotno motiviran. Če imaš v delovni sredini človeka, ki samo razmišlja, kako bi šei drugam, seje najbolje takšnega človeka čim prej znebiti. V BSH so me sprva sicer poskušali prepričati, naj ostanem, nato so me želeli držati do 31. decembra, kar bi me tudi lahko, potem pa so očitno le ugotovili, da to nima nobenega smisla. Zame vedo, da če se enkrat nekaj odločim, je več aii manj samo zguba časa, če se nekdo želi še pogovarjati in me prepričevati v nasprotno.
- Ali je že znano, kdo vas bo nasledil na funkciji direktorja Hišnih aparatov?
Jaz že vem, kdo pride. Tukaj se bo zgodila reorganizacija, sprememba ne bo samo na mojem položaju, ampak tudi na funkciji direktorja gospodarjenja, vendar je vtem trenutku še prezgodaj govoriti o imenih. Lahko povem le to, da bo na moje delovno mesto prišel nekdo od zunaj.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
OKONINA
Sanacija Mlinarjevega jezu v rokah okoljskega
ministrstva
Ljubenski ribiči so na svoji spletni strani zapisali, da je Mlinarjev jez v Okonini popustil zaradi dotrajanosti in nestrokovnih sanacij, predvsem pa zaradi prekomernega (dovoljenega) odvzema proda iz Savinje. Zaradi sesedanja jezu je grozila osušitev celotnega toka okon-inske gojitvene struge, zato so ribiči izvedli intervencijski ulov. Ljudje ob sotočju Savinje in njenih pritokov se še živo spominjajo katastrofalnih vodnih ujm v preteklem desetletju in predvsem posledic, saj so vodotoki ostali praktično brez vodnih pregrad, ki so pred tem umirjale deroče vode.
Vodja oddelka območja Savinje na Agenciji RS za okolje Alenka Zupančič pojasnjuje, da država nameni vsako leto sredstva za redno vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, kar pomeni zlasti utrjevanje bregov in dna površinskih vodotokov, skrb za pretočnost struge tekočih voda ter odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin, košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih ter odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz površinskih voda in vodnih ter priobalnih zemljišč. Nadalje Zupančičeva razlaga, da država nameni vsako leto sredstva za redno vzdrževanje, ki se porabijo po predhodno usklajenem planu.
»Za leto 2006 je bilo za celo Slovenijo predvi-
Mlinarjev jez v Okonini je popustil predvsem zaradi prekomernega odvzema proda iz Savinje (foto: EMS)
denih milijardo 167 milijonovtolarjev,odtegaza povodje Savinje in dela Sotle slabih 152 milijonov tolarjev, za samo fizično izvedbo pa 81 milijonov tolarjev. V letošnjem letu je bilo iz naslova rednega vzdrževanja izvedeno za dobrih 11 milijonov tolarjev (med drugim tudi čiščenje prodišča pod Mlinarjevem jezom), v preteklem letu pa
4,8	milijonov iz rednega vzdrževanja in 15,6 milijonov tolarjev iz investicijskega vzdrževanja. Podatki so za občine Solčava, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Gornji Grad,« pravi Alenka Zupančič in
dodaja, da se večje poškodbe, katerih sanacija zahteva obsežnejše tehnične ukrepe in obsežnejšo projektno in tehnično dokumentacijo ter upravna dovoljenja, ki imajo po zakonu o gradnji objektov značaj investicij, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist, financirajo iz vodnega sklada. Ta program izvaja ožje ministrstvo za okolje in prostor, na podlagi programa, ki ga pripravi Agencija RS za okolje.
Odgovor na vprašanje, kdaj, s kolikšnimi sredstvi in na kakšen način se namerava država lotiti dejanske sanacije Mlinarjevega jezu, je torej v rokah ožjega dela okoljskega ministrstva, ki upravlja z vodnim skladom. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi sanacija jezu, kije bil delno saniran po poplavi leta 1990 (nadomestitev porušenega dela jezu) ter v letu 2000, iz naslova rednega vzdrževanja je bilo izvedeno popodenje, stala okoli šest milijonov tolarjev.
Ribiči in okoliški prebivalci živijo v bojazni, da bo morebitno močnejše jesensko deževje stanje jezu še poslabšalo, v kolikor ne bo država takoj in učinkovito pristopila k sanaciji. Nihče pa ne želi razmišljati o možnosti, da bi jez dokončno spodkopalo in odneslo, kar bi povzročilo precej okoljskih problemov in še večjo luknjo v proračunu ministrstva za okolje in prostor.
Savinjčan
39. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CELJE
Poslovni in družabni dogodek leta
Tradicionalni Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju bo letos potekal od 6. do 13. septembra. Povpraševanje razstavljavcev je bilo tako veliko, da je družba Celjski sejem d.d. postavila še eno montažno sejemsko dvorano in s tem pokrite razstavne površine povečala za tisoč kvadratnih metrov. MOS bo v sredo ob 11. uri uradno odprl minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak.
Na 39. obrtnem sejmu v Celju se bo neposredno predstavilo 952 razstavljavcev iz 35 držav, ob upoštevanju zastopstev pa bo njihovo število preseglo 1.500. Poleg razstavnega programa in dogajanja na razstavnih prostorih bodo utrip na celjskem sejmišču popestrile številne spremljajoče prireditve, ki jih Celjski sejem
pripravlja z domačimi in tujimi partnerji.
Na posvetih in okroglih mizah bo tekla razprava o aktualnih temah, ki krojijo poslovno okolje gospodarstvenikov in podjetnikov, med drugim o prevzemu evra v začetku leta 2007 in o problemu plačilne nediscipline za poslovanje podjetij. Za obrt-
nike bodo zagotovo zanimive delavnice, kijih pripravlja Obrtna zbornica Slovenije (OZS), saj bodo namenjene aktualnim vprašanjem, kot so kako do uporabnih informacij o finančnih virih, kako pristopiti k prijavi na javni razpis, kaj je dobro vedeti o davčnih inšpekcijskih pregledih itd.
Na MOS bo zabavno tudi za otroke. Starši bodo lahko svoje malčke odpeljali vsejemsko dvorano N, kjer bo igralni kotiček za zabavo in razvedrilo. Zanimivo bo tudi dogajanje v dvorani K, kjer se bodo poleg podjetij iz prehrambene industrije in vinarjev predstavile nekatere slovenske občine in regije.
Novost v dvorani K bo restavracija zdrave prehrane, kjer bodo kuharski mojstri za obiskovalce sejma pripravljali okusne jedi iz zdrave hrane.
39. MOS bo mogoče obiskati vsak dan od 9. in 19. ure, le zadnji sejemski dan bo sejem odprt do 18. ure. Cene vstopnic so ostale enake kot lani, in sicer za odrasle 1.200 SIT, za upokojence in skupine nad 20 oseb 1.000 SIT, za učence, dijake in študente pa 900 SIT. Za družinsko vstopnico, ki vključuje dve odrasli osebi in otroka starosti 7 do 15 let, bo treba odšteti 2.400 SIT
Franci Kotnik
NOV TRGOVSKI CENTER MERKUR V VELENJU
Vse za dom, vrt in delavnico na enem mestu
Nov trgovski center Merkur na 7.500 kvadratnih metrih ponuja kupcem celovito paleto izdelkov za dom, vrt in delavnico (foto: UK)
V	Velenju so pred tednom dni na Cesti Simona Blatnika odprli nov trgovski center Merkur, ki na več kot
7.500	kvadratnih metrih prodajno-skladiščnih površin ponuja kupcem celovito paleto izdelkov za dom, vrt in delavnico. Center je razdeljen na dva dela - Merkur Dom zajema specializirano ponudbo izdelkov za opremo doma in ureditev vrta, Merkur Mojster pa izdelke za delo domačih mojstrov, obrtnikov in podjetnikov.
V	novem Merkurjevem centru, ki je seveda bistveno večji od prejšnjega v sklopu nakupovalnega centrale zaposlenih 33 ljudi, največ-
jo širitev pa je doživel oddelek z gradbenim materialom in črna ter barvna metalurgija, ponudba za lepši dom pa je obogatena s širok-
im izborom izdelkov iz programa »vse za vrt«.
Merkurje v postavitev novega trgovskega centra investiral
5.300.000	evrov, gradnja pa je bila končana v rekordnih 190 koledarskih dneh. Ob odprtju je predsednik uprave Merkurja mag. Bine Kordež direktorici Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje Mariji Korošec izročil ček za milijon tolarjev in ob tem izrazil obžalovanje, da tovrstne poteze in novice o uspešnem poslovanju podjetij v slovenskih medijih ne najdejo vidnejšega mesta, medtem ko se novice o sporih in tožbah praviloma znajdejo na naslovnicah časopisov in v središču pozornosti elektronskih medijev.
Franci Kotnik
OBČINA MOZIRJE
Letošnjo jesen novih 8.900 metrov nsfnltnih prevlek
Najdaljši odsek, ki se že intenzivno utrjuje, bo urejen v Lepi Njivi
(foto: Benjamin Kanjir)
V občini Mozirje je v pripravi kar 8.900 metrov lokalnih in gozdnih cest, ki bodo v naslednjih parih tednih preplastene z asfaltno prevleko. Najdaljši odsek, ki se že intenzivno utrjuje, bo urejen v Lepi Njivi. Cesta, ki jo domačini poznajo pod imenom Pod stenami, je dolga 2.855 metrov. Za bližnje kmetije bo modernizacija te ceste pomenila konec nevšečnosti in slabe volje ob vsakem večjem deževju ali sneženju.
Daljši odsek predstavlja tudi stara šmihelska cesta, ki bo modernizirana v dolžini 650 metrov. Tema daljšima sledi devet krajših odsek-
ov, ki bodo asfaltirani v Lokah pri Mozirju, v Ljubiji in Lepi Njivi. Njihova dolžina je med 60 in 345 metri.
Največji občinski jesenski projekt na rečiškem delu občine bo modernizacija ceste v Borseko.
Utrjevanje in asfaltiranje bo potekalo na dolžini 1.860 metrov. Tudi v Poljanah bosta modernizirana dva daljša odseka. Prvi v dolžini 620 metrov bo v mnogo čem razbremenil Detmarjeve, drugi pa bo Poljane povezal z zaselkom Vimpasle. Dolžina slednjega odseka znaša okroglih 500 metrov.
Z asfaltno prevleko bodo na območju rečiške krajevne skupnosti poleg omenjenih prevlečeni še štirje odseki v dolžini med 55 in 550 metri, tako bo mozirska občina od letošnje jeseni bogatejša za 26.705 kvadratnih metrov asfaltnih prevlek.
Benjamin Kanjir
SREČANJE DELOVNIH INVALIDOV V LOGARSKI DOLIN
Zaposlenost delovnih invalidov v državi raste
Zadnjo avgustovsko soboto so se pred Domom planincev v Logarski dolini srečali delovni invalidi iz številnih slovenskih društev. Organizator srečanja, Zgomjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov s predsednikom Tonetom Gračnerjem na čelu, je na 10. tradicionalno srečanje privabil skoraj tisoč petsto udeležencev.
Miran Krajnc: »Še posebej nas zanima problematika zaposlovanja invalidov, ki zadnje čase kaže izrazite trende pozitivnega razvoja.« (foto: Marija Šukalo)
V prijetnemu kulturnemu programu, ki so ga sooblikovali pevci in pevke ter instrumentalisti, so spregovorili župan občine Solčava Vojteh Kle-menšek, načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik in direktorica Centra za socialno delo Marjana Veršnik - Fale ter zaželeli prisotnim pri-
Tisti, ki se niso sprehodili v hribe, so veselo zaplesali v dolini (foto: Marija Šukalo)
jetno bivanje in zabavo. Osrednji govornik srečanja je bil predsednik slovenske zveze delovnih invalidov Miran Krajnc, kije poudaril, da njihovo srečanje ni navaden zbor, temveč pomeni izraz pripadnosti profilirani in reprezentativni, največji nacionalni invalidski organizaciji, ki ure-
sničuje skupne interese in interese posameznikov na širokem področju invalidskega varstva.
»Še posebej nas zanima problematika zaposlovanja invalidov, ki zadnje čase kaže izrazite trende pozitivnega razvoja. Z novo zakonodajo in njenim doslednim izvajanjem zaposlenost delovnih invalidov v državi raste. Del zaslug za izboljšanje stanja si štejemo v lastno dobro, saj je zveza neposredno sodelovala pri oblikovanju zakonodaje,« je v svojem govoru med drugim povedal Krajnc.
Popoldansko pomenkovanje prijateljev in znancev, ki so se podali tudi do bližnjih vrhov ali pa se samo zavrteli ob zvokih glasbe, sta pozdravila tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik. Podobnik je prepričan, da v času, ko postajata kariera in uspeh vrednota, prepogosto pozabljamo, daje prava vrednota človek. O invalidnih ljudeh se pogosto govori in gleda kot na neenakopravne člane družbe. Vendar mora v družbi postati skrb za ljudi, ki ne morejo sami poskrbeti za kakovost svojega življenja, zavezujoča in moralna odgovornost vsakega posameznika in vseh skupaj. Invalidnost ne sme biti ovira, ampak samo drugačna kakovost življenja, česar se moramo vsi zavedati in tako tudi ravnati.
Marija Šukalo

PLANINSKO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI
Za reciške planince avstrijska megla ni ovira
Zadnjo soboto v juliju se je 17 članov Planinskega društva Rečica ob Savinji podalo na dvodnevni izlet na Sonnblick (3.106 m), ki leži nasproti Grossglocknerja v Visokih Turah v Avstriji.
Z avtomobili so se peljali do gostišča Alterpoch-er nad Heiligenbluttom, kjer je bil nekoč rudnik zlata, danes pa je tam etnološki muzej, kjer lahko še vedno iščeš zlato. Pot so nadaljevali peš po dolini Fleistal, mimo Zimseeja do planinske postojanke Zittelhause (3.106 m). Med hojo do vrha je bilo veliko lediniških razpok, ki jih je bilo treba preskočiti, in trdega ledu.
Na vrhu jih je pričakala megla, ki je onemogočala razgled, toda to ni zmanjšalo zadovoljstva ob osvojenem vrhu. V planinski postojanki Zit-telhaus, kjer so prespali, so bili prijetno presenečeni nad urejenostjo, kajti lahko bi bila vzorec našim planinskim kočam, tako po ceni kot po celotni ponudbi, vključno s prijaznostjo osebja. Spoprijateljili so se tudi z domačini, ki so pekli kruh, kar se bo morda pokazalo na Lenartovem sejmu ob njihovem obisku. Naslednji dan so se po isti poti vrnili domov.
Kotje povedal predsednik društva in vodja izleta
Člani rečiškega planinskega društva pred vzponom na Sonnblick
Robert Teržan, je potrebno čestitati vsem	kajti brez njiju ne bi bilotega izleta. Omenjena tura
udeležencem za disciplino in zaupanje. Poseb-	je bila druga v sklopu vsakoletne akcije rečiške-
na zahvala pa velja planinskima vodnikoma PD ga planinskega društva K - 3000.
Zabukovica, Cvetu Jančiču in Janezu Cerjaku,	Štefan Matjaž - Stepa
TRGOVINA SMEHOM
ALEKSANDRA PODSEDENSEK s.p.
Na trgu 14 3330 MOZIRJE
mowi m:
on pomeum no pota on os.oo no 11.00
SOKOM:
on os.oo no 12.00
z naj nižjimi cenami
otroškega, ženskega in moškega tekstila!
OTVORITEV V PETER,
1. SEPTEMBRA
2006,
OB 8. URI.
Se vidimo!
V prostorih bivše papirnice.
Okna s prezračevalnim sistemom AirMatic!
(za zdravo in prijetno bivanje)
Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!)
Steklarstvo Benda BENGLAS d.0.0.
Loke 33, 3330 Mozirje
Tel.: 03/839-45-10, 031/302-121
I
f \
♦ ♦s
8 m
ALI VAM OKNA NE TESNIJO?
S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala!
IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN.
UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI!
Ostala ponudba:
-	izdelava termopan stekla
-	vrtanje
-	brušenje
-	fazatiranje
-	izdelava namiznih plošč
-	uokvirjanje slik
-	montaža na domu -itd.

drugič žreb naklonjen bo
rombar Eifi{:
Animatorka TèriOnovik je
*
bdela na'dpiesnimi
Sfc..	""
koraki naših bralcev
-* , t -. guli ' j«	»mi fy «B m&rnm 1 —
j. JgBSgk * m K Gm m - i Ir 1 I	
npur h , j . jH	- fe;::--;^; ™ ■< « I "
	Slovo bilo je res težko, ''_’ -.-** M
v mm3 , "	kaj bi dala, da mi še Ribič, ribič
NLB osebni kredit - vzemite ga
osebno
Vodja Poslovalnice Mozirje Boža Cajner
ljudje Imamo veliko potreb In še več želja, tako veliko, da včasih zmanjka denarja za njihovo uresničitev. Vendar izpolnitve vseh želja ni treba odlagati v prihodnost. Če nam manjka le še nekaj denarja, sl ga lahko preprosto sposodimo pri banki. Za uresničitev malih in velikih želja so nam na voljo NLB osebni krediti. O njih smo se pogovarjali z gospo Božo Cajner, vodjo Poslovalnice Mozlije.
- Kaj je pravzaprav osnovna korist osebnih kreditov?
Osnovna prednost osebnih kreditov je, da znesek kredita resnično lahko porabite za karkoli in kadarkoli, saj vam znesek nakažemo na vaš
osebni račun. Pri NLB lahko izbirate med krediti v tolarjih ali evrih, namenjeni pa so tako strankam, ki imajo pri nas odprt osebni račun, kot drugim.
-	Kolikšen pa je najvišji znesek kredita?
Najvišji znesek osebnega kredita ni omejen, odvisen je le od odplačilne sposobnosti in oblike zavarovanja. Kredit lahko odplačujete do 10 let, daljša doba odplačevanja pri enaki odplačilni sposobnosti omogoča višji znesek kredita ali nižjo mesečno obveznost.
-	Včasih se zgodi, da nepričakovano naletimo na izjemno ugodno priložnost za nakup, a denarja ni dovolj, ponudba pa velja le dan ali dva. Ali v takih primerih lahko pomaga vaša banka?
Seveda. Z osebnim kreditom brez zavarovanja je znesek do milijona tolarjev na vašem računu že v istem dnevu. Osebnega kredita brez zavarovanja pa ne odlikujeta le hitrost in preprostost postopka odobritve, ampakje tudi cenejši v primerjavi z osebnim kreditom, zavarovanim pri zavarovalnici.
-	Kaj je potrebno za najem osebnega kredita brez zavarovanja?
Za osebni kredit brez zavarovanja je dovolj, da se oglasite v naši poslovalnici z osebnim dokumentom, davčno številko in s kartico osebnega računa.
-	Kdo lahko najame osebni kredit brez zavarovanja?
Osebni kredit brez zavarovanja je namenjen našim strankam, ki imajo pri nas odprt osebni račun, na katerega prejemajo plačo ali pokojnino vsaj šest mesecev, in posl ujejo z vsaj eno našo plačilno kartico (Koranta, MasterCard ali Visa).
-	Kolikšen pa je najvišji znesek osebnega kredita brez zavarovanja?
Najvišji znesek je milijon tolarjev ali ustrezna protivrednost v evrih, če imate pri nas odprt osebni račun, pa vam lahko odobrimo tudi višji znesek, do treh milijonov tolarjev oziroma ustrezno protivrednost v evrih. Znesek kredita je odvisen tudi od odplačilne sposobnosti in dobe odplačevanja, ki je od tri mesece do pet let.
-	Ali imate v tem času kakšne posebne ugodnosti za kreditojemalce?
V avgustu in septembru ob najemu osebnega kredita podarimo eno našo storitev, ki je stranki najbolj pisana na kožo, brezplačno. Stranka lahko izbira med brezplačno pristopnino za NLB Klik, NLB Teledom ali brezplačno članarino za prvo leto za plačilno kartico po svoji izbiri (Koranta, klasična MasterCard, Visa).
Za več informacij vas prijazno vabimo v našo poslovalnico v Mozirju, Na trgu 9, lahko pa nas pokličete tudi na telefonsko številko 03 839 17 19.
Promocijsko sporočilo
Odločite se za NLB Osebni kredit do konca septembra in izberite dodatno ugodnost.
Vabljeni v poslovalnice podružnice Savinjsko-Saleška!
Piše: Aleksander Videčnik
SRHUIVE PRIPOVEDI
Že večkrat smo opisovali okoliščine, v katerih so nekoč živeli in delali hribovski kmetje v naši Zgornji Savinjski dolini. Naj poudarimo, da so bile kmetije še pred II. svetovno vojno znatno večje od sedanjih. Tako je bilo razumljivo, da so bile redko posejane po naših vrhovih. Vzroke za to, moramo iskati v davni preteklosti. Fevdalci so poseljevali svojo posest tako, da so bile kmetije gospodarsko zanimive in tako dajale gosposki večje dajatve. Poznamo, da so tedaj imenovali take gospodarske enote "hube" ali "grunt". Velikost gruntov je bila različna, vendar pa ustrezna željam fevdalcev po čim večjem dohodku. Za to so bile domačije bolj oddaljene druga od druge, kot so sedaj, koje bil po ukinitvi tlake sprejet dedni zakon, kije pospešil drobljenje kmetij.
Hribovci so tako pač živeli precej odmaknjeno, kar se je seveda odražalo v načinu življenja, navadah in običajih. Nekoč so opravljali določena dela skupinsko, denimo požarjenje, košnja, spravilo lesa, žetev, razne gradnje domov in še kaj drugega. Take prilike sojih združevale in povezovale med seboj.
Seveda si danes ne moremo predstavljati, da so po kolovozih spravljali domov le skromne tovore, da so bili pozimi povsem odrezani od nižin, da so pozimi umrle celo zakopali v sneg in jih spomladi pokopali, saj niso mogli v dolino.
Vse to seje odražalo tudi na življenje v družini na kmetiji. Zimski večeri so bili dolgi, svetili so s freskami ali na odprtih ognjiščih (skrilj). V hiši so opravljali razna popravila na orodju, ženske so predle, otroci pa ždeli na peči in poslušali modrovanje odraslih, zbranih okoli peči. Še posebej živahno je bilo na kmetiji, ko so prišli v štiro razni rokodelci, ti so bili pravi duhoviteži.
Tedaj je prišla na dan domišljija posameznikov, ki so pripovedovali kar srhljive zgodbe o pokojnih, coprncah, coprnikih, strahovih in prikaznih. Davno tega sem hodil po Primožu in zbiral gradivo za eno mojih knjig. Pogovarjali smo se o vsem mogočem pa tudi o tem, o čemer bom sedaj napisal.
PRIPOVED Z REČICE
Naj opišem zgodbo, ki mi jo je pripovedovala neka starejša ženska. Prvič sem slišal besedo "panati". Ko sem prišel domov, sem pogledal v neko knjigo narodopisca dr. Frana Kotnika. Takole je razložil pomen besede panati. Naj bi pomenila "ukazovat" ali "obvladovati".
3z moje beležnice ...
Na Rečici je nekoč stal velik farovški marof, segal je tja do poti na pokopališče, je pripovedovala sogovornica. Prva leta okoli 1900je popolnoma pogorel. Po pripovedi matere moje sogovornice, kije ta požar doživela, so ljudje trdili, da bi župnik lahko panai ogenj in ga pognal v pekel. Pa ni vedel, ali je na marofu še hlapec, ki bi ga tako pognal zraven med hudobce. Seveda so tako razmišljali ljudje. Iz trške "Štirne" so nosili vodo, toda plamenov ni omejilo niti pogasilo. Ljudje so govorili, daje ogenj podtaknil Prislanov hlapec, ki je prvi vpil, da gori. Tedaj še ognja ni bilo videti. Zato so ga osumili in kmalu je izginil, baje v Ameriko. Minila so leta in neki Rečičan je ležal na smrtni postelji in pred pričami priznal, da je on podtaknil ogenj in da naj ne dolžijo več Prislanove-ga hlapca.
Župnikom so ljudje, daleč nazaj, pripisovali razne sposobnosti in nadnaravne moči.
VŠEMPRIMOŽU
Kupmrejeva mati mi je pripovedovala zgodbo povezano s čarovnicami ali s strahovi. Nekoč je Nejča prišel po besedo k njim domov, pa ni hotel nihče spregovoriti s človekom, ki je veljal za coprnika. Maščeval seje tako, daje izmaknil iz hiše nek predmet in se preko njega maščeval materi, ki je dojila, da ji je potem nenehno teklo mleko.
V Šemprimožu je bila velika nedelja. Navada je bila, da so fantje od zore naprej zvonili. Tako so še v trdi temi prišli do cerkve in opazili v daljavi lučke kot neke bakle. Takoj so vedeli, da plešejo coprnice. Stopili so na vzpetino in se drli: »Coprnica vesa, ti po rit' meša.« To je čarovnice tako razjezilo, da so stekle proti fantom, ti pa so zbežali pod cerkveno kap, tam so bili varni pred divjimi co-
prnicami, saj si tja ne upajo.
Rasfočki ključar Lomšekje zagovarjal (zdravil) in je bil sploh marsičesa vešč. Nekoč je šel mimo Murčeve kmetije in se tam z gospodarjem posvetoval, kako pregnati to coprniško golazen. Lom-šekje bil tudi temu kos. Svetoval je postaviti na sveti večer koš krme pred hiev, nikakor pa ne pod kap. Baje so se tega coprnice najbolj bale in odslej so imeli pri Murčevih mir pred njimi.
PLES COPRNIC
Stare ženske so pogosto opazovale v Drčarjevih požarih šviganje luči, večkrat so le-te poplesavale v krogu. Zatrjevale so, da je to ples coprnic. Te ženske, povezane s hudičem, so veljale med ljudmi za zelo hudobne, če si po naključju zašel med nje. Pravijo, da jih je bilo največ med "čudnimi" kočarkami, pa tudi gruntarske so sodelovale. Zelo znana je bila "Baba" na Reberniji. Ljudje so trdili, da ponoči leta naokoli, če pa seji kdo zameri, ga hudo osmodi. Ljudje so vedeli povedati, da sicer nima krave, ima pa vedno dovolj mleka.
Kmetje so govorili, če katera od krav ni imela mleka, da sojo pomolzle coprnice. Da niso mogle v hlev, so si kmetje pomagali tako, da so v zemljo pod kap hleva, zabili žareč železni drog in v luknjo nalili mleka tiste krave, za katero so mislili, dajo coprnica molze. Če je potem prišla čarovnica blizu, jo je tako zapeklo, da je pridrvela k hiši, tam pa je ni smel nihče ogovoriti, ker bi tako bila rešena muk. Ljudje so tem hudobam privoščili, da jih je na zlomke in dolgo peklo.
V Primožu so vsi dobro vedeli, da je med coprniki Gorski Nejc, zato so se ga izogibali. To gaje močno peklilo, vendar mu ni nihče pomagal to jezo prebroditi.
3ščemo stare fotografije
V Bočni so pozimi 1932-1933 igrali igro Črna žena. Izvirnik slike je v Muzejski zbirki v
Gornjem Gradu.
KAKO DO ODŠKODNINE PRI ŠKODAH OD DIVJADI
Opazili ste škodo od divjadi. Kaj narediti in na koga se obrniti?
MARIJA SODJA KLADNIK,
vodja odseka za živalski svet,
Zavod za gozdove OE Nazarje
Najprej zavarujte kraj nastanka škode in čim prej naredite pisno prijavo na lovišče ali na območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Kraj nastanka škode zavarujte z namenom, da se ohranijo sledovi povzročitelja škode, npr. mrtvo jagnje vam bodo nezavarovano čez noč pojedle lisice. Zelo koristne so tudi fotografije škode. Nato poskušajte sami ugotoviti, katera žival je škodo povzročila. Od tega je odvisno, kam boste dali pisno prijavo o škodi.
ŠKODA OD LOVNE DIVJADI
Škodo je povzročila lovna divjad (divji prašiči, srnjad, jelenjad, muflon, damjak, lisica, kuna belica, jazbec, siva vrana...), za izplačilo odškodnine je odgovorno lovišče. Pisno vlogo pošljite v roku treh dni na upravljavca lovišča: lovsko družino ali lovišče s posebnim namenom (Lovišče Kozorog). Lovišče je dolžno v roku osmih dni opraviti ogled škode. Na podlagi ogleda se z vami (oškodovancem) sporazume o višini in načinu plačila odškodnine. Vi kot oškodovanec dobite odškodnino, primer je zaključen.
Če do tega ne pride (lovišče ne opravi ogleda v roku osmih dni ali ni dosežen sporazum glede višine odškodnine), pošljete kot oškodovanec pisno prijavo škode komisiji. Prijavo pošljete na Upravno enoto Velenje, ga. Dermol. Komisija mora opraviti ogled škode v roku 15 dni od prijave in na podlagi ocene komisije o višini škode poskusita oškodovanec in lovišče skleniti sporazum o odškodnini.
Če se oškodovanec z oceno komisije ne strinja, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, koje škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave na lovišče (rok tri dni od opažanja škode) in pisne prijave na komisijo (rok osem dni od prijave škode).
ŠKODA OD LOVNE DIVJADI NA NELOVNI POVRŠINI
Če je škodo povzročila divjad (divji prašiči, srnjad, jelenjad, muflon, damjak, lisica, kuna belica, jazbec, siva vrana...) v ograjeni površini, npr. intenzivni sadovnjak, nasad jagod ali v naselju, na dvorišču, v hlevu, vas bo lovišče napotilo, da gre za škodo od divjadi na nelovni površini. Za to
škodoje odgovorna država, ki jo predstavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Za ogled škode in sestavo zapisnika so pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove OE Nazarje, kamor pošljete pisno vlogo v roku treh dni.
Pogoj za izplačilo odškodnin na ograjenih površinah je, daje ograja primerna.
-	Za predele, kjer lahko škodo povzročita srnjad ali poljski zajec, zadostuje 1,5 metra visoka ograja. Na valovitem ali strmem terenu mora biti višja (do 180 cm). Če je ograja žična, mora biti debelina žice 2-2,5 mm in maksimalna velikost okenca 6x6 cm.
-	Za predele, kjer škodo lahko povzroči jelenjad, mora biti ograja visoka 190 cm, na valovitem ali strmem terenu pa precej višja (od 220 do 280
cm). Če je ograja žična, mora biti debelina žice
3,5	mm. Velikost okenca je lahko večja (15x15 cm). Ker ograja vedno hkrati služi tudi za preprečevanje dostopa poljskemu zajcu in srnjadi, naj bodo okenca v višini do enega metra od tal manjša (6x6 cm).
Obe opisani ograji bosta površine dobro ščitili tudi pred divjim prašičem. Paziti je treba tudi, da je ograja nepoškodovana in da v celi dolžini enako dobro varuje površino.
ŠKODA OD ZAVAROVANIH DIVJIH ŽIVALI
Pogoste so škode od zavarovanih živali (medved, ris, planinski orel, krokar...). Ne glede na mesto škode je za izplačilo odškodnine odgovorna država, ki jo predstavlja Agencija RS za
okolje in prostor - ARSO. Pisno vlogo v roku treh dni daste na Zavod za gozdove OE Nazarje.
Pooblaščeni uslužbenec Zavoda za gozdove bo prišel na ogled škode in naredil zapisnik o nastanku škode. Nato bo na podlagi enotnega cenika predlagal sporazum glede višine škode. V primeru sporazuma bo zapisnik poslan na ARSO, ki vam bo v razumnem roku izplačala odškodnino. Če se s predlagano višino škode ne boste strinjali, imate 8 dni časa, da vlogo o škodi dopolnite z ustreznimi dokazili izvedencev. Dopolnjeno vlogo prav tako pošljemo na ARSO.
O vsem v zvezi s škodo potem komunicirate z ARSO. Ta vas obvesti tudi v primeru, da presodi, da do odškodnine niste upravičeni. Če se s tako odločitvijo ne strinjate, imate možnost, da stožbo
zahtevate, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Oškodovanec mora tožbo vložiti v treh letih od dneva, koje škoda nastala.
ŠKODA OD DIVJADI POBEGLE IZ OBORE
Na srečo so le še redki primeri, ko škodo povzroči pobegla divjad iz obore. V tem primeru je za odškodnino odgovoren lastnik obore.
NASLOVI IN TELEFONSKE ŠTEVILKE
-Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) OE Nazarje, Savinjska 4, 3331 Nazarje, tel. 83-93-770;
-	Upravna enota Velenje, Rudarska cesta 6a, Velenje, tel. 89-95-700;
-	Agencija RS za okolje in prostor (ARSO), Vojkova lb, 1000 Ljubljana, tel: 01 47-84-000.
BANKA CELJE
Darilo za študente in dijake
Banka Celje od 14. avgusta do 31. oktobra 2006 študentom in dijakom, ki bodo v tem času postali komitenti Banke Celje, ter imetnikom najstniškega transakcijskega računa, ki izpolnjujejo pogoje za študentski račun, ponuja poleg brezplačnega pristopa do Klika NLB še darilo. Novi imetniki transakcijskega računa bodo prejeli OTP (One Time Password) čitalec, ki omogoča varno spletno nakupovanje, saj se imetnik na internetu ne predstavlja več s šte-
vilko kartice temveč z enkratno ustvarjenim geslom.
Poslovanje s študentskim računom Banke Celje je brezplačno, sredstva na računu pa se obrestujejo. Na bankomatih Banke Celje z depozitno enoto lahko imetniki študentskega računa opravijo polog gotovine in plačajo svoje obveznosti, lahko pa se odločijo za plačilo svojih obveznosti preko trajnika.
KF
NAČELO DOBREGA GOSPODARJA - IZ ZAKONA O DIVJADI IN LOVU Lastnik zemljišča, ki mu divjad lahko povzroči škodo, mora kot dober gospodar narediti vse potrebno, da svoje premoženje obvaruje pred nastankom škode. Pri tem je zelo pomembno stalno opazovanje svojih zemljišč, da škodo odkrijete takoj ob nastanku. Posamezna stalno ogrožena zemljišča ali živino na pašniku je treba zavarovati z električnim pastirjem.
Ustanove in organizacije, ki skrbijo za gozdove v Sloveniji
TONI BREZNIK,
vodja Območne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije
Slovenci smo še posebej tesno povezani s pradavnima simboloma življenja - z drevesom in gozdom. Kljub veliki navezanosti na gozd pa javnost slabo pozna organiziranost gozdarstva vSIoveniji. Če se pogovarjamo z ljudmi o tem, kdo kaj dela v gozdu, običajno dobimo odgovor, da so to gozdarji, če pa želimo vedeti, kje so ti gozdarji zaposleni, pa običajno dobimo odgovor, da »Na gozdni«. Organiziranost gozdarstva v Sloveniji je bila v preteklosti res bolj preprosta, v novejšem času pa je precej razvejana.
Institucije, ki poleg lastnikov gozdovvplivajo na ohranitev in razvoj gozdov v Sloveniji, so: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Gozdarski inštitutSIovenije. Vse te so financirane iz proračuna. Zveza gozdarskih društev in Lovska zveza Slovenije ter številne druge organizacije s področja varstva okolja pa so nevladne organizacije.
Poleg tega se z gozdarsh/om, predvsem z odkupom lesa in deloma izvajanjem del v gozdovih, ukvarjajo kmetijske in gozdarske zadruge ter njihova krovna organizacija Zadružna zveza Slovenije. V državnih gozdovih opravljajo dela koncesionarji - nekdanji upravljavci teh gozdov, večinoma so to nekdanja gozdna gospodarstva. Koncesija se podeljuje za sečnjo in spravilo lesa, prodajo gozdnih lesnih sortimentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih del ter za gradnjo in vzdrževanje gozdnih vlak. Poleg tega v gozdovih opravljajo dela še številni podjetniki.
Najpomembnejša je prav gotovo vloga Zavoda za gozdove Slovenije, ki kot javna gozdarska služba usmerja razvoj vseh gozdov v Sloveniji. Zavod za gozdove je organiziran na državni (centralna enota), regionalni (14 območnih enot), in lokalni ravni (93 krajevnih enot in 408 revirjev) in zaposluje 750 oseb. Od tega je 670 gozdarskih strokovnjakov (številke se od leta do leta nekoliko spreminjajo - upadajo), ki so razporejeni tako, da obvladujejo celotno površino slovenskih gozdov. Zato so gozdarji Zavoda za gozdove na terenu najbolj prisotni in prepoznavni.
Zavod za gozdove Slovenije po zakonu o gozdovih opravlja naslednje dejavnosti: spremlja
stanje in razvoj gozdov, skrbi za varstvo gozdov, usmerja gospodarjenje z gozdovi, gozdnim prostorom, posamičnim gozdnim drevjem ter skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, usmerja gradnje in vzdrževanje gozdnih cest, vodi evidence in baze podatkov za gozdarstvo, strokovno svetuje in usposablja lastnike gozdov, skrbi za gozdno semenarstvo in zagotavlja sadike gozdnih drevesnih in grmovnih vrst ter prevzema dela, ki so financirana iz proračuna Republike Slovenije ali iz evropskih sredstev.
Zaradi močne organizacijske razvejanosti se gozdarji na lokalnem nivoju povezujemo v gozdarska društva, na nacionalni ravni pa so društva združena v Zvezo gozdarskih društev, ki že od leta 1938 izdaja strokovno, znanstveno in društveno revijo Gozdarski vestnik.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je interesna organizacija kmetov, kmetijskih organizacij ter lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov. Zastopa svoje člane, skrbi za pospeševanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter nudi svojim članom razvejano in kakovostno strokovno svetovanje na področju kmetijstva.
Sektor za gozdarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poleg tega, da pripravlja predpise s področja gozdarstva, nadzira Zavod za gozdove Slovenije oziroma z njim strokovno sodeluje predvsem pri pripravi programov na nacionalni (državni) ravni. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede urejanja vprašanj, ki zadevajo zdravstveno stanje gozdov, varovanje rednih ekosistemov in vrst v njem ter snovanje in upravljanje zavarovanih območij, tesno sodeluje z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo.
Izobraževalni program opravljata Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni. Raziskovalno delo poteka v okviru Gozdarskega inštituta Slovenije ter oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, ki se pri aplikativnih raziskavah tesno povezujeta z Zavodom za gozdove Slovenije.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je kot predstavnik lastnika (države) zadolžen za smotrno gospodarjenje z državnimi gozdovi.
Vir: Gozd in gozdarstvo Slovenije
Wvee/ 5 /eH ...
ČETRT STOLETJA OVČARSKEGA PRAZNIKA
V Šmihelu so 18. avgusta organizirali že 25. tradicionalni ovčarski praznik. Bogato tradicijo so z veseljem nagradili obiskovalci, ki so prireditev obiskali v velikem številu. Petindvajseti ovčarski praznik so mladi Šmihelani obeležili s popolnoma novim pristopom. Drugače dolgotrajno prireditev so skoncentrirali na vsega dve popoldanski uri, v katerih pa so pokazali in povedali vse tisto, kar so želeli. Obiskovalci, ki so tako imeli moč videti stare, v dolini že pravzaprav pozabljene običaje, so se domov vračali z res prijetnimi vtisi.
10 /eH ...
LUČANI PONOVNO IZVIRNO IN DOMAČE
Z izvedbo že 27. Lučkega dne so se ponovno izkazali Lučani, ki so v izvedbo vsakoletne prireditve vložili obilico truda in iznajdljivosti. Rezultat tako ni izostal, saj so si lahko obiskovalci v štirih dneh ogledali narodopisne, športne, kulturne in razvedrilne prireditve, ki so na najboljši način dokazale, da se je Lučki dan ponovno vrnil med uspešne tozadevne prireditve pri nas. Tako si je bilo moč ogledati predenje volne, pletenje košev, vrtanje lukenj v hlode, ki so služili za vodovod, žganjekuho in še mnogo zanimivega.
V/\^ed 15 /eli...
FLOSARSKI BAL V ČETRTO DESETLETJE
Kar precej pomislekov je bilo, ali v sedanjih razmerah pripraviti flosar-ski bal na Ljubnem ob Savinji. Pa so Ljubenci tehtno premislili in se odločili, da se tridesetletnemu izročilu ne bodo odrekli. Korajžno so krenili v četrto desetletje svojega flosarskega bala. Malo so dvomili zaradi po poplavah skorajda uničenega prireditvenega prostora, klonili pa niso. In jim je zares uspelo.
Pripravila Tatiana Golob
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Savinjska cesta 4,3331 Nazarje
Javna razgrnitev in javna obravnava osnutka gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Luče
Od 1. septembra do 14. septembra je v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Luče (Luče 80) javno razgrnjen osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Luče. Javna obravnava osnutka načrta pa bo organizirana v petek, 8. septembra 2006 ob 10. uri v Luče. Pričakujemo vašo udeležbo in tudi koristne predloge in pripombe na osnutek načrta, ki obravnava gospodarjenje z gozdovi v tem pestrem in pomembnem delu našega območja
Načrt za gozdnogospodarsko enoto Luče ima veljavnost od leta 2006 do leta 2015 inje bil izdelan za vse gozdove v enoti (ne glede na lastništvo). Enota obsega celotno občino Luče ter dele občin Gornji Grad (manjši del k.o. Tirosek) in Ljubno (manjši del k.o. Primož).
Predloge in pripombe lahko lastniki gozdov ter vsi ostali zainteresirani posamezniki in organizacije podajo:
-	ustno na javni obravnavi,
-	v knjigo pripomb in predlogov na kraju javne razgrnitve,
-	na elektronski naslov vid.preloznik@zgs.gov.si,
-	na naslov Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Luče.
P'
,ja vaknapot v ,

SAMU TUns
Samu Josip s.p., Avtoprevoznišlvo, Nove Loke 5, Mozirje
ZA DIJAKE
PREVOZI V VELENJE IZ
LUČ 6:35, LJUBNEGA 6:55, GORNJEGA GRADA 6:00 in 6:55, NAZARIJ 6:25 in 7:20, MOZIRJA 6:30 in 7:24
PREVOZI IZ VELENJA V OBE SMERI
13:10, 14:14, 15:30, 19:20
J	ZA ŠTUDENTE	~~1
MOZIRJE-VELENJE- MARIBOR ob nedeljah ob 18:20 MOZIRJE-VELENJE-LJUBLJANA ob nedeljah ob 18:20 LJUBLJANA-VELENJE-MOZIRJE ob četrtkih in petkih ob 16:00 MARIBOR-VELENJE-MOZIRJE ob četrtkih in petkih ob 16:00
NUDIMO POPUSTE:
-	NA VOZNIŠKO DOVOLJENJE
-	VEČ OTROK IZ ENE DRUŽINE
Caffe-Tropic Žalec, d.o.o.
NATURA'^
ajmrtfotcf ' ^
jA
HONORARNO DELO NOČNEGA ČUVAJA
Apart hotel Natura nudi honorarno delo upokojencu za delo nočnega portirja na recepciji hotela. Informacije na tel. št. 03/83-70-400.
Slovenska ljudska stranka
TABOR SLS
Občinski odbori SLS organiziramo skupno udeležbo na TABORU SLS na Ptuju, ki bo v nedeljo, 10. septembra 2006
Prosimo, da svojo udeležbo prijavite na telefon: 837-07-37, ga. Ančka, vsak delovni dan med 7. in 14. uro. Ob prijavi dobite podatek o odhodu avtobusa iz vašega kraja.
Prijave zbiramo do torka, 5. septembra 2006.
Savinjska cesta 87/a 3310 Žalec P.E. ApartJ Lačja \as 33
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@ernail.si
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo, registracijo svojega avtomobila, se do petka, 8. septembra, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
/M.MIKLAVC
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
Šport, Ljudje in dogodki
EVROPSKE IGRE DIALIZNIH IN TRANSPLANT!RANIH BOLNIKOV
Odlični rezultati Slavka Brica
V madžarskem mestu Pese so od
13.	do 20. avgusta potekale 4. evropske igre dializnih in transplanti-ranih bolnikov, katerih se je udeležilo okoli 400 tekmovalcev iz 21 držav. Barve slovenske države je zastopal tudi Slavko Bric iz Šmartnega ob Dreti, ki je v kategoriji tekmovalcev nad 50 let osvojil kar štiri medalje. Zlato v teku na pet kilometrov, srebrni v posamični vožnji s kolesom in kolesarski dirki ter bronasto v plavanju na 50 metrov.
Tovrstne športne igre niso zgolj športna prireditev, ampak veliko več, je poudaril Slavko Bric, saj je njihov poudarek zlasti na rekreaciji, zabavi, druženju ter promociji, kjer si dializni in transplantirani bolniki izmenjajo svoje izkušnje pri zdravljenju in
Slavko Bric (prvi z leve) je v kolesarskih disciplinah osvojil za Slovenijo kar dve srebrni medalji
premagovanju bolezni. Za Brica so tovrstne športne igre najboljši dokaz, daje transplantacija način zdravljenja, ki vrača kakovost življenja, ponavadi pa tudi življenje samo. Igre so tudi odlična priložnost za osveščanje javnosti o pomenu darovanja in presajanja organov in tkiv.
Evropske igre potekajo vsako drugo leto, zato se vsestranski športnik iz Šmartnega zavzeto pripravlja za svetovne igre, ki bodo prihodnje leto na Tajskem. Bric namreč tekmuje v disciplinah, ki terjajo od človeka sistematičen trening in precej fizičnih priprav, zato mu osvojene medalje pomenijo več kot samo prijeten spomin na dosežen rezultat.
Savinjčan
ČLANI IN SIMPATIZERJI STRANKE SDS IZ REČICE OB SAVINJI, ŠMARTNEGA OB PAKI, NAZARIJ IN MOZIRJA
Nepozaben izlet v Posočje
Na rečiško avtobusno postajo so tretjo avgustovsko soboto malo čez peto uro zjutraj prihajali planinsko opremljeni potniki, saj je bila vremenska napoved vabljiva za izlet. Člani in simpatizerji stranke SDS iz Rečice ob Savinji, Šmartnega ob Paki, Nazarij in Mozirja so odpotovali na ogled Posočja in prelepe okolice.
Med vožnjo je bilo dovolj časa za pomenek, med drugim tudi politične vsebine. Prijetno druženje in skupni interesi članstva in simpatizerjev prinašajo tudi vzpodbudne rezultate. Po vožnji čez Vršič je sledil ogled prenovljene Ruske kapele, spomenik ujetnikov I. svetovne vojne.
Sledil je vzpon do izvira Soče, preizkušnja hoje stopinje za stopinjo po strmem skalovju, ko te neizbežna notranja sila sama potiska naprej in te ni strah globočine, iz katere se sliši mogočno šumenje kristalno čiste Soče. Planinci so se ustavili v osrčju Triglavskega naravnega parka ob spomeniku Juliusa Kugyja, ustanovitelja Alpskega botaničnega vrta, saj je bil poet Julijskih Alp, navdušen gornik, planinski pisatelj in botanik.
Korita Soče so priča davnih let, koje bistra reka izklesala in vanje vpela loke in prepade, da oko ob pogledu v globino zasije v zeleno-modre nianse. Grmičevje in drevje rastoče ob koritih se lesketa, kot da je listje posejano s tisočimi naravnimi kristali. Popotniki so bili presenečeni nad prelestno lepoto slapa Boka, ki velja za najveličastnejši in največji v Sloveniji.
Po kosilu v Bovcu je sledil ogled zgodovinske trdnjave Kluže, kjer so se odvijale bitke v I. sve-

£-.r~r"

’S
ß

il Vij
H \
Mnog) udeleženci izleta so se odločili, da se bodo v Posočje še vračali
(foto: Niko Ivanuša)
tovni vojni. Reka Koritnica, ki izvira med Mangartom in Jalovcem, se ponaša z mnogimi zanimivimi in globokimi koriti, eden meri celo 70 m v globino. Tudi potok Možnica ima mnogo korit in veličasten slap, veliki Možniški slap. Vzpon nad njegov izvirje naporna enourna hoja strmo navkreber, vendar je trud poplačan z lepim vtisom čuda narave. Nazaj pelje makadam cesta prav do ene najlepših vasic v Evropi: Log pod Mangartom.
Kondicijsko dobro pripravljeni člani so se povzpeli še do slapov: Dvojna latvica, Škropilnik, Ihta, Katedrala in Parabola, ostali popotniki so si ogledovali posledice potresov in plazu pred leti.
Sanacija poteka počasi. Zgrajen je nov, močan most, nekatere stavbe so prenovljene, kraj spet dobiva prvotno podobo, toda nikoli več ne bo enak kot pred katastrofo. Cilj izleta je bil dosežen s tem, da se pomaga s humanitarnostjo na potresnem območju. Člani SDS so se odločili za dopustovanje v Posočju. Tudi videz Lepene je zelo vabljiv, toda zmanjkalo je časa za ogled.
Povratek preko Italije v Kranjsko Goro in proti domu je bil med vožnjo popestren s pesmijo ob spremljavi harmonike. Franci Šonje odlično izpeljal organizacijsko vodstvo, Niko Ivanuša pa je s fotoaparatom zabeležil čudovite posnetke.
Rozka Tkavc
VOZILI SMO: SKODA FABIA Ì.4 TDI ELEGANCE
»Ali res potrebujem ve« avtomobila!?
«
Medtem ko so oči ljubiteljev avtomobilov češke tovarne Škoda uprte v novega roomsterja, ki naj bi na naše ceste zapeljal v mesecu septembru, so nam v PSC Praprotnik v Velenju za krajši test odstopili fabio 1.4 TDI. Fabia sicer ne sodi več med mlajše avtomobilske modele na zahtevnem trgu, kljub temu pa še ni za odpis, saj vedno znova preseneča s svojo prostornostjo, kvaliteto in zanesljivimi voznimi lastnostmi. Z motorjem 1.4 TDI predstavlja varčno in poskočno izbiro hkrati.
Oblika fabie ni sama po sebi nič pretresljiva. Oblikovana je po modernih načelih, kar pomeni velike sprednje luči, značilne boke in prepoznaven zadnji del. Na voljo je v treh karoserijskih različicah, in sic er kot fobia (z odsekanim zadkom), fabia sedan (s klasičnim zadkom) in fabia kombi (karavan). Izbira je stvar odločitve kupca in njegovih potreb.
Notranjost fabie deluje nemško
ANDRAGOŠKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA \ VELENJE
LJUDSKA
UNIVERZA VELENJE
pusto, vendar je zelo uporabna. Vse je na svojem mestu in vse na dosegu roke. Plastika deluje solidno, sedeži so udobni, pravzaprav se v redko katerem avtomobilu sedi bolje, pri opremi elegance pa ne manjka nič, kar bi voznik pogrešal pri vožnji poletnih dneh. Z dolžino 3.960 mm se fabia uvršča v razred mestno potovalnih avtomobilov, tudi izleta na morje se ne ustraši. Prtljažni prostor v osnovni različici meri 260 li-
trov, modela sedan in combi pa sta glede tega še bistveno radodarnej-ša.
Motorna paleta je široka in zajema pet bencinskih in prav tako pet dizelskih agregatov. V testni fabii je
vas v šolskem letu 2006/07 vabi v izobraževalne programe, ki smo jih objavili v Katalogu izobraževalnih možnosti, katerega smo dostavili na vaše domove.
Če ga niste prejeli, pokličite in dostavili vam ga bomo na dom!
BREZPLAČNO NUDIMO:
- SVETOVANJE za šolanje odraslih v Svetovalnem središču Velenje * vse informacije na enem mestu tudi za občane vseh občin Zgornje Savinjske doline. POKLIČITE : 898 54 70
- BREZPLAČNO samostojno učenje v Centru za samostojno učenje in učno pomoč v Nazarjah, Zadrečka cesta 35,
(vpisanim v programe izobraževanja na Ljudski univerzi Velenje). POKLIČITE : 839 02 06
INFORMATIVNI DNEVI LJUDSKE UNIVERZE VELENJE:
- 5. SEPTEMBER OB 16.30 URI - OSNOVNA ŠOLA LJUBNO - 5. SEPTEMBER OB 18. URI - CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE -13. SEPTEMBER OB 18. URI - LJUDSKA UNIVERZA VELENJE VPISOVANJE V VSE PROGRAME NA LJUDSKI UNIVERZI VELENJE BO V SREDO, 20.9.2006,
OD 9. DO 12. IN OD 15. DO 18. URE.
Titov trg 2, 3320 Velenje, tel. 03 898 54 50; Nazarje tel. 03 839 02 60, spletne strani: www.lu-velenje.si, e-pošta: info "Ju-velenje.si
bil na voljo l,4 litrski dizelski motor, ki se pohvali z 59 kW moči in Ì95 Nm navora pri 2.200 vrtljajih. Opremljen je sturbino z variabilnim delovanjem in sistemom vbrizgavanja goriva preko šob s tlačilkami. Na račun dobrega navora je neza hieven za vožnjo, kar v praksi pomeni, da lahko s prestavno ročico precej lenarimo. Navduši z majhno porabo goriva in solidno potovalno hitrostjo, malce moti le hrup, ki se ga bodo pri Volkswagnu rešili s prehodom na drugačen sistem vbrizgavanja goriva.
Fabia med vožnjo deluje zanesljivo in odločno. Iz ravnovesja je ne vržejo niti večje grbine, kaj šele os tri ovinki, kjer se počuti povsem domače. Za zaviranje skrbijo učink ovite zavore, opremljene z ABS dodatkom. Za vse naštete kvalitete bo kupec odštel vsega 12.974,46 evra, kar se sliši malo, vendar proračun v tolarje malce ohladi prvotno navdušenje. Ko sem po testni vožnji Izstopil iz table, sem se vprašal: »Ali res potrebujem več avtomobila!?«'
Igor Pečnik
1)3/ 8370-890
SIMPLY CLEVER
-MIPS oia gg RELAX
Mi
TEČAJ CPP
Sreda 13.september ob 17.Ö0|
100% NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI
S.	Reliixoyim posojilom do izpita
Brezplačen tečaj za dijake in študente ter ura vožnje v paketu 2800 SIT ali 11.68 €
Vpisi vsak dan na tel: 03/ 8370-890 ali na dan tečaja !
PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20
Dubaj ■ Počitniška oaza in nakupovalni raj na robu puščave ( 1 )
Piše: Andrej Klemenak
Dubaj je eden izmed sedmih emiratov, ki sestavljajo Združene arabske emirate. Mesto je navdih tistim, ki obožujejo sanjske plaže, tistim, ki radi občudujejo kulturne in naravne znamenitosti, kot tudi tistim, ki svoje počitnice najraje preživljajo na golf igriščih ali ob raziskovanju ekstremnih arhitektonskih dosežkov.
Dubaj je poznan kot mesto trgovcev, ki je skozi generacije gostilo mnoge pomorščake. Tradicija prijaznosti in gostoljubnosti ostaja danes natančno takšna kot pred mnogimi leti. Dubaj je sanjsko mesto prihodnosti in presežnikov, kmalu bo vse največje, najvišje in najbogatejše. Ekstremni projekti so namenjeni zabavi, razkošju in posebnim priložnostim.
HOTEL V OBLIKI JADRA
Pred stoletjem je bil Dubaj mirno mesto, posejano z barakami trgovcev in morskih nabiralcev biserov. Danes je milijonsko mesto, kjer ob tradicionalnem arabskem življenju cvetijo turizem, mednarodna trgovina in gradbeništvo. Stare zgradbe pa se prepletajo z moderno oblikovanimi steklenimi nebotičniki.
Gradbišče, kjer bodo nekoč stali razkošni hoteli (foto; Andrej Klemenak)
Sanjski razcvet mesta se je začel, ko so pod morjem odkrili naftna ležišča. Dubaj seje z učinkovitim črpanjem nafte znašel med najbogatejšimi deželami sveta. Vsak dan načrpajo okoli dva milijona barelov črnega zlata in v državno blagajno nenehno pritekajo naftni dolarji. Vendar je
nafta je v letu 2005 predstavljala še zgolj 6,5% bruto domačega proizvoda, leta 2010 pa bo predvidoma še samo 1 %. Pomembnejša postajata trgovina in predvsem turizem.
Burj Al Arab s sedmimi zvezdicami, ki ima obliko rahlo napetega jadra
(foto: Andrej Klemenak)
Težko je reči, da so vsi nakupi v Dubaju še vedno tako zelo ugodni, pa vendar je to eden glavnih motivov prihoda v mesto. Nakupovanje se odvija v nakupovalnih centrih s trgovinami različnih blagovnih znamk ali na tržnici (soog - stara tržnica), kjer so nakupi še cenejši in se za dosego željne cene lahko s trgovci pogajate, predvsem za nakup zlata in diamantov, Najdražje obleke in obutev najboljših svetovnih modnih oblikovalcev, tehnični aparati in nakit so obiskovalcem na voljo po precej ugodnih cenah.
Lansko leto je mesto obiskalo skoraj šest milijonov turistov, leta 2010 jih pričakujejo okoli petnajst milijonov. Za bogatejše so na voljo luksuzni hoteli in jahte. Več kot sto razkošnih hotelov ponuja sobe in apartmaje različnih velikosti. Najrazkošnejši med njimi je 321 metrov visoki Burj Al Arab s sedmimi zvezdicami, ki ima obliko rahlo napetega jadra. Obiskovalec si lahko za deset tisočakov privošči zgolj vstop in popije skodelico čaja. Krasen pogled na okolico ponuja tudi Hotel Jumei-
ra - zgrajen v obliki morskega vala.
Obisk Dubaja je ponavadi popestren z vožnjo po peščenih sipinah, ogledom kamelje farme in postankom za opazovanje sončnega zahoda z visokih sipin. Ob sončnem zahodu vam v beduinskem šotorišču postrežejo z večerjo z žara ter z baklami osvetlijo predstavo trebušne plesalke.
SANJSKO MESTO PRIHODNOSTI
Poleg tradicionalnih že znanih Dubajskih znamenitosti bo obiskovalec v prihodnje naletel na nove, drugačne, fascinantne mojstrovine vrhunske arhitekture. Dubaj se iz klasične golf desti-nacije počasi spreminja v mesto, ki bo na enem mestu ponujalo vsa čuda sveta, ki si jih premore zamisliti človeški um.
V mestu je na voljo sedem odličnih golf igrišč, ki ponujajo svojevrsten izziv tudi najbolj strastnim golfistom. Na njih se odvijajo golf turnirji svetovnega merila. The Emirates Golf Club je med najbolj obiskanimi v Dubaju. Premore dva velika igrišča z 18 luknjami in enim z devetimi luknjami. Skoraj vsa dubajska golf igrišča so osvetljena, tako da ljubitelji golfa ta čudoviti šport igrajo tudi ponoči.
Konec leta 2005 so odprli Ski Dubai - največje zaprto smučarsko letovišče na svetu, ki se razteza na več kot 23.000 kvadratnih metrih puščave. Sestavljeno je iz petih pobočij različnih višin in strmin. Smučišče z umetnim snegom je sestavni del trgovskega kompleksa Emirati, kije hkrati največje nakupovalno središče na svetu. Sneg seveda izdelujejo umetno, za normalno obratovanje ga potrebujejo več kot 5.000 ton. Kompleks premore tudi prave alpske hišice s kamini, polno je umetnih smrek in jelk. Za dnevno karto je potrebno odšteti 12.000 tolarjev.
Nadaljevanje v prihodnji številki.
Kljub puščavi je mesto povsem zeleno
(foto: Andrej KLernenak)
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Avgustovske
novice
Mesec avgust je za nazorske košarkarje minil v znamenju priprav na prihajajočo sezono. Zaradi negotovosti glede finančnega kritja sezone so se treningi odvijali zgolj v domačem okolju. Fantje so moč nabirali v glavnem na prostem, ob slabem vremenu pa so koristili Športno dvorano, kjer jim je bila omogočena tudi uporaba garderob In tušev.
Kadeti, mladinci in člani so večji del priprav opravili skupaj. Pri mlajših bo Luka Krivec kot posojen igralec tekmoval za kadete Geoplin Slovana in z njimi že trenira, v mladinski kategoriji pa bo igral za matični klub Nazarje. Tudi ekipa članov se postopoma že oblikuje. Od lanske ekipe je Tadej Žerjav zapustil klub in odhaja najverjetneje v Prebold, Predrag Milčič bo zaradi poškodbe izgubil sezono, Dalibor Matijevič ostaja povsem na razpolago svojemu klubu Elektri, Gregor Vaupotič pa je prenehal z igranjem košarke.
Na treningih je bilo nekaj novih igralcev, vendar bo seznam ekipe za prvenstvo dokončno objavljen po prvih pripravljalnih tekmah. Mednje spadajo tudi tiste v okviru turnirja za praznik občine Nazarje v soboto in nedeljo prihodnji teden. Takrat bodo razen domačinov igrali še prvoligaš Zagorje, drugoli-gaš Prebold in Hopsi Polzela iz 1. B lige. Pomočnik trenerja članske ekipe je postal Leon Cajner Marolt, ki bo s svojimi bogatimi igralskimi izkušnjami nedvomno v pomoč, kakršno si je trener Andrej Pečovnik želel že v prejšnjih sezonah.
Pionirji, stari 12 do 14 let, so pridobivali kondicijo na Lazah v Kokarju. Tridnevni tabor v tamkajšnjem športnem centru, od 20. do 22. avgusta, je bil zelo uspešen. Pogoji za delo, vključno s prenočevanjem, so za tak namen na Lazah dovolj dobri. Vseh trinajst udeležencev je bilo zelo prizadevnih in tudi vreme ni nagajalo kot lani. Trenerji so bili z delom zadovoljni. Upam pa si trdi ti, da tudi otroci in njihovi starši z odnosom in pozornostjo trenerjev do njih. Utrujeni, a nasmejanih obrazov so se mladi košarkarji razšli z željo, da bi se še kdaj takole srečali. Ne gre pozabiti, da so se prijateljske vezi med njimi še utrdile, in morda se bo kdaj pozneje pokazalo, koliko je to vredno za njihov napredek v igranju košarke in tudi v življenju nasploh.
Tomaž Križnik
—
Kovinska industrija KLS d.d., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 839-32-00
Naša družba je postala pomemben dobavitelj izdelkov za avtomobilsko industrijo v Evropi. Izgradili smo moderno tovarno, kjer je večina proizvodnih procesov avtomatiziranih.
Zaradi povečanih naročil in hitre rasti podjetja iščemo več delavcev za delo v proizvodnji.
Vabimo vas, da se oglasite pri nas in spoznate naše podjetje. Zlasti ste vabljeni kandidati z dokončano poklicno ali tehnično šolo strojne ali elektro smeri. Pisne prošnje pošljite na zgornji naslov.
CENTER
VOZIL
NISSAN
NEVARA, X-TRAIL, NOTE (vozila v zalogi)
NISSAN KREDIT KREDIT NA POLOŽNICE
TESTNE VOŽNJE
R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče
Bvft Telefon: 03/425-45-00
SHIFT_family life
ORATORIJ V LEPI NJIVI
V slovo aktivno preživetim počitnicam
Oratoriji so v naši dolini že praktično nepogrešljiv del poletnih počitnic marsikaterega otroka in tudi sodelujočega. Lepa Njiva je eden izmed tistih krajev, za katere si počasi že lahko diznemo trditi, da je oratorij postal del skupnosti in prehaja v tradicijo.
Leponjivski oratorij je sklenil "sezono oratorijev" v mozirski župniji. Čas, namenjen predvsem otrokom in njihovi mentalni, duhovni in socialni rasti. Kakorje to že v navadi, je oratorij sestavljen iz dramskega prikazovanja življenjske zgodbe osrednje osebe oratorija, ki je to leto sveti Frančišek Ksaverski. Prav tako oratorij sestavljajo duhovna piatali skupinska katekeza, delavnice, kjer otroci krepijo svoje ustvarjalne zmožnosti in velike skupinske igre.
Leponjivski otroci, letos sejih je oratorija udeležilo 28, zanje pa seje vseskozi trudilo osem animatorjem pod vodstvom Sabine Sedovšek, so tako med svojimi izdelki, ki sojih konec oratorija lahko odnesli domov, našli papirnate vetrnice, poslikane stekleničke od soka (ki so se tako preobrazile v vaze polne rož), ptičje krmilnice, izdelane iz tetrapakov
in podobno.
Dopoldnevi so bili namenjeni razmišljanju, ročnodelskim delavnicam, po malici pa je sledila velika igra. Te igre zajamejo vse udeležene, jih učijo sodelovati v skupini, jim prikažejo zdravo tekmovalnost in jih predvsem naučijo skrbeti drug za drugega. Ob tem ni manjkalo norčavosti in razigranosti, navsezadnje je bila "na sporedu" tudivelika vodna igra. Že samo ime pove, katera je bila glavna sestavina igre in kakšne so bile posledice za vse udeležene. Iznajdljivost, nove ideje, veder pogled na možnosti, ki se odpirajo v vsakem novem dnevu znova, so torej značilnosti oratorija.
Barbara Fužir
Otroci in animatorji leponjivskega oratorija so si pripravili zanimiv in zabaven zaključek počitnic
(foto: Katarina Fužir)
RADIO GOLDI PREBOLD
Slabša slišnost le začasna
Radio Goldi Savinjski val je pred nedavnim pridobil samostojnofrek-venco 106,2 MHz, kar je bila dolgoletna želja lastnika in ustvarjalcev programa, na žalost številnih poslušalcev pa seje slišnost radia Goldi v Zgornji Savinjski dolini s tem poslabšala. 0 razlogih za to spremembo smo povprašali direktorico radia Sergejo Hajnšek.
»Do zmanjšanja slišnosti je prišlo s strani Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (APEK) zaradi usklajevanja tehničnih parametrov, ki so določeni v
okviru mednarodnega sporazuma Geneva 84 za uporabo radijske postaje na lokaciji Gora Oljka. Na Radiu Goldi Savinjskem valu smo takoj, ko nas je APEK obvestil o omejitvi slišnosti na naši novi frekvenci (po novem je omejena tudi frekvenca 89,1 MHz), ustrezno ukrepali in podali predloge za lokacije za oddajnike na novih dodatnih frekvencah na območju Mozirja in Velenja.
Dogovori glede dodatnih frekvenc na omenjenih območjih že potekajo, vendar je zaradi usklajevanja mednarodnih parametrov
HITRO PO KREDIT
j Uresničite Vaše sanje!
Nudimo:
-	ureditev potrošniškega kredita
-	ureditev stanovanjskega kredita
-	ugodne obrestne mere
-	izjemno hitra odobritev
«Ä*
Obiščite nas na naslovu PRAVNO SVETOVANJE, Na trgu 51, Mozirje in pomagali vam bomo do uresničitve vaših želja.
to dolgotrajen postopek in časovno nanj na žalost ne moremo vplivati. Vsekakor se bomo trudili po najboljših močeh, da bomo zastavljene cilje dosegli. Obenem že potekajo dogovori glede slišnosti v vseh kabelskih sistemih, ki smo jo s
pridobitvijo nove frekvence prav tako začasno izgubili. Po zadnjih pogovorih sodeč naj bi se v kabelskih sistemih ponovno slišali nekje konec avgusta ali v začetku septembra letos.«
KF
I	Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418,839-02-20,839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
22. ULTRAMARATON IN POHOD CELJE - LOGARSKA DOLINA
Preizkus človeške volje in vzdržljivosti
V soboto, 2. septembra, bodo pohodniki in maratonci iz Slovenije in tujine že 22. leto zapored skušali kar najhitreje premagati 75 kilometrov dolgo pot iz Celja do Logarske doline. Organizatorji so postorili vse potrebno, da bo atraktivna športna prireditev potekala brez težav, še posebno pozornost pa so posvetili varnosti, saj zaključni del poti še vedno poteka po državni cesti.
Start maratona bo ob 6. uri v Celju, trasa pa je že nekaj let nespremenjena in poteka po javnih cestah po levem bregu Savinje do Polzele, kjer prečka Savinjo in se
nadaljuje proti Preserjam, Malim Braslovčam in Letušu ter naprej mimo Mozirja in Nazarij skozi Ljubno, Luče in Solčavo do Logarske doline, kjer je cilj celotnega mara-
ri Na trgu 22, Mc S tel.: 03/58-32-
Poleg modnega nakita
-	ŽENSKE URE že od 5.000 SIT
-	MOŠKE URE že od 6.000 SIT
-	OTROŠKE URE že od 3.790 SIT
MOŽNOST MENJAVE BATERIJ V URAH
I200
Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic!
POZIV K PRIJAVI JULIJSKE SUŠE
Občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje in Solčava pozivajo kmetijske pridelovalce, ki so utrpeli škodo na kmetijskih pridelkih zaradi posledic julijske suše in imajo kmetijske površine na prodnatih tleh in višjih ter prisojnih legah, da le-to prijavijo na občinskih upravah do 7. septembra 2006.
Obrazce za prijavo škode lahko dobite na občinskih upravah in pristojni Kmetijski svetovalni službi.
Po navodilih Uprave RS za zaščito in reševanje se škoda oceni po posameznem kmetijskem gospodarstvu le, če skupna površina prizadetih kmetijskih zemljišč, kijih uporablja gospodarstvo dosega ali presega 1 ha PRIMERLJIVIH KMETIJSKIH POVRŠIN.
tona pri penzionu na Razpotju.
Maratonci, ki startajo v Celju, lahko izstopijo v Mozirju na 33 km ali v Lučah na 58 km. Skrajšani starti bodo ob 9. uri v Mozirju, ob 10.30 na Ljubnem ob Savinji in ob 11.30 v Lučah. Organizatorji pričakujejo, da bo iz Celja stortalo okoli tristo maratoncev, najmanj zahteven pa je zadnji, 15-kilometrski del poti, zato predvidevajo, da bo največ udeležencev krenilo na pot proti Logarski dolini iz Luč. Po lanski rekordni udeležbi preko 1.200 pohodnikov in maratoncev bi bila podobna številka letos za organizatorje velik uspeh.
Že 12. leto zapovrstjo bo aktivno sodelovala tudi Slovenska vojska (SV). Pričakujejo okrog petsto pohodnikov in okrog tristo tekačev, v Lučah pa se bodo zaposlenim v SV pridružili tudi družinski člani, ki pa ne bodo startali istočasno, da ne bo prevelike gneče.
Na celotni progi maratona bo 15 okrepčevalnic in več kontrol. Organizatorji bodo zagotovili prevoz prtljage v Logarsko dolino in prevoz udeležencev maratona nazaj do Celja. Proga bo dobro označena, prijaviti pa se bo mogoče tudi še pred startom.
Franci Kotnik
KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE
Danes prva
kvalifikacijska tekma v Mariboru
Pričenjajo se kvalifikacije za popolnitev 1. slovenske »futsal« lige, kjer si bosta ekipi mariborskega Branika in KMN Nazarje poskušali izboriti prosto mesto v elitni deseterici državnega prvenstva. Prva tekma bo na sporedu že danes, 1. septembra, v novi športni dvorani v Ljudskem vrtu, odločitev pa bo padla teden dni kasneje v petek, 8. septembra, v Nazarjah. Boljši iz obeh srečanj se uvrsti v prvo ligo, ki se prične 15. septembra, poraženca pa čaka mesto v vzhodnem delu druge lige, ta pa se prične v mesecu oktobru.
O možnostih nazorskih »grašča-
kov« je težko govoriti in še težje napovedati razplet teh kvalifikacij, saj je ekipo zapustilo kar šest standardnih igralcev, njihova zamenjava pa so mladi zgornjesav-injski upi. Tako pomlajena ekipa je lahko po eni strani velik »outsaid-er«, po drugi pa nepredvidljivo moštvo, ki lahko vedno preseneti in upamo, da bo tudi na teh dveh tekmah tako. Pod taktirko novega trenerja Viktorja Uršnika se trenira dobro, vzdušje v ekipi je odlično in vsaj glede tega tudi uspehi ne bi smeli izostati, če ne v prvi pa v drugi ligi.
Franjo Pukart
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekma z malokalibrsko puško
Po sobotnem treningu se je v nedeljo, 20. avgusta, za naslov društvenega prvaka kvalificiralo 12 strelcev na tekmovanju z malokalibrsko puško leže, ki gaje organiziralo Strelsko društvo Gornji Grad.
Prejšnjo nedeljo so se ti strelci pomerili v tekmovanju na izpadanje. Od dvanajstih se jih je šest najboljših uvrstilo v drugi krog in od teh
so se v tretjem najboljši trije potegovali za prva tri mesta. Na strelišču Zagradiše je tako prvo mesto zasedel Srečko Trogar in postal društveni prvak, drugo veteran Ivko Poličnik in tretje veteran - lovec Peter Krajnc. Žal v mladinski konkurenci ni bilo dovolj tekmovalcev, zato priznanj niso podelili.
Jože Gomboc
KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE MOZIRJE
Uspešno izveden tabor reševalnih psov
V času med 23. in 27. avgustom je na širšem območju Mozirja potekal 13. tabor reševalnih psov Slovenije. Kar 105 vodnikov se je s svojimi šolanimi štirinožci zbralo na vadbenem društvenem poligonu v Varpol-jah, kjerso se po napornih dopoldnevih pripravljali na nove preizkušnje.
Vodniki se z reševalnimi psi vsako leto zbirajo v drugem kraju, zato da se privadijo na različne ambiente, delovišča in pogoje dela
(foto: Benjamin Kanjir)
Vodniki se z reševalnimi psi vsako leto zbirajo v drugem kraju, zato da se privadijo na različne ambiente, delovišča in pogoje dela. Med dolgimi urami napornih vaj in urjenj odpravljajo svoje napake in utrjujejo pridobljena znanja. V štirih dnevih skupnega druženja so vodniki zamenjali več krajev, kjer so se urili. Praktične vaje iz iskanja pogrešanih oseb in reševanja izpod ruševin so potekale na Pobrežjah, pri Špehu, v leškem gozdu, na Punšlah, v kamnolomu Krivec, na kmetiji Fleretovih, v cementninarstvu Polak, žagarstvu Murni, na območju nekdanjega podjetja Glin in velikega dela Golt.
Ob prihodu na določeno območje so slednjega najprej preiskali, izbrali tri markerje, ki so se nato skrili na težko dostopne kraje. Sledil je posamični izpust kužkov, ki so mark-
erje iskali. Ob najdbi so lajali tako dolgo, da so sejim pridružili vodniki.
Udeleženci tabora so ob koncu izrazili veliko zadovoljslvo ob dobri organizaciji članov domačega kinološkega društva. Za slednje pa letošnja sezona še ni končana.
Že 16. septembra jih čaka razstava psov pasme shar pei, teden kasneje pa tekma šolanih psov, ki jo tradicionalno prirejajo v sklopu prireditev ob občinskem prazniku.
Največja preizkušnja pa člane društva in predsednika Ferda Hrovata čaka ob koncu septembra. Zadnji dan tega meseca in prvi dan prihodnjega bodo na tem območju v njihovi organizaciji potekali mednarodni IRO izpiti. Zaupanje mednarodne organizacije in tako obsežno prireditev so si zgornjesavinjski kinologi prislužili zavoljo odličnih organ-
izacij različnih mednarodnih pasjih prireditev. Doslej je prijavljenih preko 80 vodnikov reševalnih psov, ki bodo poskusili opraviti ta izpit. Slednji jih uvršča v državno mobilno enoto reševalnih psov, kije ob različnih priložnostih takoj sklicana na
dolžnost. Doslej so se prijavili vodniki iz Hrvaške, Avstrije, Švice, Češke, Slovaške, Nemčije in Slovenije. Visok nivo in pomembnost dogodka kažejo tudi sodniki, ki bodo iz Švice, Češke in Avstrije.
Benjamin Kanjir
REKREATUR 2006
Kolesarji tudi skozi Zgornjo Savinjsko dolino
Prvi danje bil namenjen prologu, po katerem so organizatorji določili vrstni red ekip na startu. Slednje so se naslednji dan podale na prvo etapo, kije potekala od Lendave do Ptuja. Na drugi etapi so kolesarji prevozili pot med Ptujem in Velenjem, kjer je bil cilj in drugojutro start
zadnje, tretje etape.
Dirka je bila v mnogo čem nekaj posebnega. Najprej zato, ker je bila ekipna, v vsaki je sodelovalo šest kolesarjev. Čas posamezne dirke se je ustavil, koje skozi cilj pripeljal zadnji član ekipe. Seveda ni šlo za profesionalce, ker takšni niso izpol-
njevali pogojev za zmago. Ekipam seje namreč meril končni čas. Skupne rezultate so organizatorji nato sešteli in dobili povprečje. Zmagala je tista ekipa, ki se je temu povprečnemu času vsake etape in nato skupno celotne dirke najbolj približala. Torej člani ekipe, kije bila najhitrejša, niso postali skupni zmagovalci, ampak je ta čast pripadla
največjim povprečnežem. Torej v vsakem primeru, bolj ali manj, rekreativcem.
Letos seje s 350 kilometrov dolgo potjo spoprijelo pet ekip, najbolj pa so se povprečnemu času, kije znašal dobrih sedemnajst ur in pol, približali kolesarji ekipe Iskra pro team.
Benjamin Kanjir
Trasa etapne kolesarske dirke Rekreatur, ki se je odvijala med 24. in 27. avgustom, je zadnji dan tekmovanja tekla od starta v Velenju skozi Zgornjo Savinjsko dolino, čez Črnivec do cilja v Kranju. Rekreatur je bilo prvo večdnevno ekipno kolesarjenje po Sloveniji. Vodila sta ga rekreativni duh in šarm profesionalnih dirk.
Večdnevno ekipno kolesarjenje po Sloveniji je pripeljalo kolesarje tudi V našo dolino (foto: Benjamin Kanjir)
Vaša pošta
Letovanje na Debelem Rtiču od 3.8. do 10.8.2006
Otroci so se 3. avgusta 2006 odpeljali z avtobusom z eno uro in pol zamude iz Mozirja. Povratek naj bi bil 10. avgusta 2006 ob 10.30.
Prav tega dne smo vsi nestrpno čakali svoje otroke. Avtobus je pripeljal z dvajsetminutno zamudo. Otroci so izstopali z avtobusa eden za drugim. Ugotovili smo, da na avtobusu ni našega sina Dominika To-stovršnika. Začeli so se trenutki groze. V trenutku človek pomisli na najslabše. Nastala je prava panika med vsemi. Nihče ni vedel, kje je ostal, kje se nahaja. Do prihoda avtobusa v Mozirje vzgojiteljice sploh niso vedele, da našega otroka nimajo na avtobusu. Niso vedele ali je ostal na Debelem Rtiču, na vmesnem postajališču ali na drugem av-tobusu.
Vzgojiteljice so zagotavljale, da jim številčno stanje ustreza po seznamu. Na kar se je izkazalo, da to ni držalo. Prosili so me za opis sina. Pokazal sem jim fotografijo. Telefonirali so na vse strani, da bi sina vendar našli. Domaje nastala splošna zmeda, da ne govorim in opisujem. Stiskalo nas je pri srcu - ne da se opisati, kakšni so to občutki. Ne želim jih nikomur. Na srečo so Dominika vendarle našli. In da se nahaja na drugem avtobusu - smer Jesenice. Še vedno nisem verjel, da je to res, nakar smo vzpostavili vezo in da sem ga slišal po telefonu. Odleglo je nam vsem, da se je tako srečno izteklo.
Dominik je po 4-urnem zamiku prispel domov. Vprašal sem sina, kako je prišlo do te neljube prigode. Dejal je, da je na Debelem Rtiču
vprašal vzgojitelja, na kateri avtobus naj gre. Ta mu je odgovoril, da na prvega in tja je tudi odšel.
Mislim, daje organizacija popolnoma zatajila. Vzgojitelji, ki so spremljali te otroke, niso bili sposobni opravljati tako odgovorne dolžnosti. Takšno ravnanje je malomarno, neodgovorno. Lahko bi bilo tudi usodno. Nikakor ne morem dojeti, da sta bili na vsakem avtobusu dve vzgojiteljici. Vse štiri vzgojiteljice niso pogrešale otroka in vedele, da imajo na enem avtobusu otroka več, na drugem pa enega manj vse do Mozirja. Saj to sploh ne moreš verjeti, da se kaj takega lahko zgodi. Zamenjane prtljage in ne vem kaj še vse.
Rdeči križ Slovenije, Območno združenje RK Mozirje:
Opozoril bi vse odgovorne člane, naj bodo previdni pri izbiri kandidatov za voditelje letovanja. Otroci so naš zaklad, ni cene, ki bi jo lahko nekdo nadomestil. Zato jih ne mislimo oddati v varstvo takim vzgojiteljem, kotsobilitokratznjimi. Mislim, da se z mano strinjajo tudi vsi ostali. Pričakoval pa bi tudi opravičilo za to neljubo prigodo, ki se je zgodila, od Rdečega križa in vzgojiteljic za zelo slabo opravljeno delo. V bodoče bi bilo tudi prav, da izda seznam vzgojiteljev, ki prevzemajo odgovornost do otrok. Predlagam tudi, da naj bi odšel z njimi vzgojitelj iz tistega kraja, kot so otroci. Saj jih bolj poznajo in dote neljube napake ne bi prišlo.
Alojz Tostovršnik Na Pečeh 6 Ljubno ob Savinji
kakor tudi finančnih sredstev. Vem, daje požigala in ropala tudi nemška vojska, vendar oni so bili okupatorji. Vsem vam, ki vasje vzredila slovenska zemlja, pa kaj takega ni bilo potrebno.
Pa še to tov. komandant -občečloveška in naravna pravica
Ker občinski mlini v Gornjem Gradu, kljub opozorilom, meljejo dalje, je prav, da je tudi širša javnost seznanjena o tem, kako bi radi kos za kosom naše male Slovenije, uničili z betonom ali prodajali tujcem.
Dokler bo tako, da bodo zdravnikom in drugim strokovnjakom zdravila predpisovali vsevedni politiki, ekonomija in pravniki, bo Slovenija zlata jama za barabe. Najbolj pa boli, da s pomočjo domačinov namerno propadajo naše firme, trgovine, namerno se plodna zemljišča prekategorizirajo v neplodna itd., vzporedno temu pa propada tudi kultura, tradicija in krajinske vrednote.
Za koga? Spet za tujce in njihove izdelke ter za naše »šverck-omerc« izbrance, ki se kopljejo v izobilju, ostalim 90 odstotkom pa se odmerja samo za preživetje.
Žal, takšni smrtniki živimo tudi v zaselku Prekštan, v Gornjem Gradu. Resje, samo pikica smo na zemljevidu, zato se nas tako tudi obravnava, ko takole neuradno, slišala - rekla, izvemo, da je vse že dogovorjeno. Soglasja in prostorski akti so očitno sprejeti brez nas domačinov. Tujec, ki se že sprehaja in si ogleduje »naša« kot lastnik, bo kupil in zgradil velik kamp za turiste.
Hvala Bogu, to bo cvenka in kaj me to sploh briga, tako rekoč par metrov od hiše mi bodo tujci noč in dan gledali v skledo in to z ene boljših plodnih njiv, na kateri je še včeraj rumenelo žito, rasla koruza, krompir, skratka poljščine z še zelo zdrave in ne zastrupljene njive, kakršnih je že malo.
Pa poglejmo grehe za nazaj; kerje bilo zemljišče ideološko nesprejemljivih -farovško - se je celo Novo naselje pozidalo na najboljših njivah v Gornjem Gradu. Prav tako del Tlake na Pil-phovih in Mežnarjevih njivah, kjer je sama odlična plodna zemlja I. kategorije.
vsakega človeka je pravica do svobode govora, kakor tudi pravica do samoobrambe, pa če tudi napadalec na kapi nosi rdečo zvezdo.
Jože Ugovšek Lenart 14 Gornji grad
In zdaj je na vrsti Prekštan. Še ena zadnjih večjih njiv, še ena sprehajalna oaza ne zabetonirane narave. Le o miru bi bolj težko govoril, kajti tu živeči imamo že sedaj vsega vrh glave. Tako podnevi kot ponoči se ne manjka objestnežev na glavni cesti, od vseh vrst mladostne omame razigranih kopalcev na Graščinskem jezu do pasjih iztrebkov po naših vrtovih in še bi lahko našteval. Vendar, to so domačini, zato vsak malo popustimo, da je volk sit in koza..., da medvedov, ki so še najbolj miroljubni vtej dolini Šentflorjanski, ne omenjam. Omenjam pa horde tujcev, ki bi nam jih radi vsilili, da se bodo «unterholtali«, ko bomo avtohtoni Prekštančani najbolj potrebni počitka.
Prekleto skregano z načeli demokracije je tudi mišljenje, ko ti nekdo reče, če ne boš dal, ti bodo (bomo) pa vzeli. Če ti ni všeč, pa pojdi drugam!?
Pregnali bi nas radi z rodnih ognjišč, uničili še tisto malo plodne zemlje, hišo in naš jezik, naše navade, še tisto malo pristno podeželskega, kar je še ostalo.
Polje, kdo bo tebe ljubil... kje ste vsi, ki sicer dobro vidite. Okoljevarstveniki, zadružniki ali skupnost kmetov, tisti, ki se že vse življenje mučite po bregovih, ki so bolj primerni za pašnik ali gozd, vam na očeh pa se za Judežev denar uničuje ali prodaja tujcem plodna ravninska polja, travnike , cele domačije, kjer bi s precej manj trpljenja in stroškov pridelovali poljščine in krmo za hrano, ki je poleg čiste vode in zraka najpomembnejše živilo. Česar se nekateri za to plačani in odgovorni še očitno premalo zavedate, koliko je zaradi nezdrave hrane bolnih tudi pri nas.
Res je, da kakšna druga dejavnost na zemlji prinaša več, a za to iščite za okolje nemoteče in neplodne površine, kijih ne manjka in katerih ne bo povzročena
Je bilo potrebno?
Lepo od vas g. Franc Sever, da ste navzoče seznanili o uspehu vaših borcev v hudem boju, ki seje takrat odvijal na Menini. Vendar pa ste si zopet vzeli čas za kritiko domobranstvu in vseh tistih, ki se s komunistično ideologijo niso in se še danes ne strinjajo. Kajti partija je izvajala strahovito nasilje nad lastnim narodom katerega posledica je bilo ustanavljanje vaških straž, iz katerih je pozneje nastalo domobranslvo. To pa je bila voda na mlin komunističnim voditeljem, ki jih je Stalin vseskozi opozarjal, da je treba v Jugoslaviji in seveda tudi v Sloveniji pospešiti
državljansko vojno. Tako seje teror dejansko iz dneva vdan stopnjeval in nastajali so novi in novi grobovi, ki še danes samevajo po naših planotah, gozdovih in travnikih. Je bilo potrebno pomoriti toliko slovenskih rodoljubov, inteligence, duhovnikov, obrtnikov, kmetov pa tudi cele družine z materami in otroki vred. Je bilo potrebno rušiti gradove, cerkve, mostove in druge objekte, ki so bili še kako pomembni za kulturni in vsestranski razvoj takratne Slovenije. Uničevali ste kapital, ki ni bil vaša last in v katerega izgradnjo so mnogi rodovi vložili veliko truda,
Polje, kdo bo tebe ljubil
škoda. Zato trdim, da so takšni posegi v naravo in nepremišljeno spreminjanje namembnosti plodnih zemljišč na omenjenem koščku naše doline, kot marsikje drugod po Sloveniji, zelo okoljsko sporna, da ne rečem bogokletna.
Kar so naši predniki tisočletje ohranjali kot svetinjo, lahko zaradi par prodanih duš izgubimo v nekaj letih.
Tujci nas bodo cenili po tem, koliko spoštujemo sebe, svojo zem-
ljo, kulturo in navade. Mi pa te vrednote pri njih cenimo in spoštujemo, toda v njihovi deželi, tam kjer so doma.
Živimo, a ne za hlapčevstvo pod svetlim soncem, za vse nas boljše in človeka vredno življenjeje bila vizija leta 1991. Če je to bila vizija za samo tistih 10 odstotkov izbrancev pa pojdite vsi k vragu - hvala.
Franc Poznič Prekštan 1 Gornji Grad
ČRNA KRONIKA
•	OB RAČUNALNIK IN DENAR
Solčava: V noči na 23. avgust je neznani storilec vlomil v brunarico TD Solčava. Iz notranjosti je odnesel računalnik z monitorjem in denarnico, v kateri je bilo okoli 50 tolarskih tisočakov.
•	NESREČA NIZOZEMKE POD OKREŠLJEM
Logarska dolina: Pri sestopu z Okrešlja je v bližini Orlovega gnezda
24.	avgusta državljanka Nizozemske zdrsnila na mokri podlagi. Pri padcu si je zlomila nogo. Gorski reševalci in policisti so jo prenesli v dolino, od koder je bila z reševalnim vozilom prepeljana na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
•	VLOM V KAVARNO
Luče: V času med 23. in 25. avgustom je neznani storilec vlomil v kavarno v Lučah. Iz notranjosti je odnesel glasbeni stolp in nekaj menjalnega denarja.
•	PRIJAVA NESREČE Z ZAMUDO
Mozirje: 25. avgusta je prišel občan na mozirsko policijsko postajo in obvestil dežurnega, daje bil 12. avgusta udeležen v prometni nesreči pri Igli. Voznik osebnega avtomobila je vozil preblizu desnemu robu vozišča in zapeljal s ceste. Pri tem je bila ena izmed oseb v avtomobilu huje telesno poškodovana. Policisti bodo okoliščine nesreče še preiskali.
•	TATOVI GORIVA
Rečica ob Savinji: 26. in 27. avgusta je neznani storilec iz tovornih vozil, parkiranih v Spodnji Rečici, iztočil gorivo. V soboto seje lotil dveh, v nedeljo pa še dveh tovornjakov.
Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica
• IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, •OKENSKIHPOLIC in
■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA
Tel-: Ss „
Gsm.T.9^ *0-496
n’:0<1S6t
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Mirne ROBNIK
iz Luč
se domači zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, prinašali cvetje in sveče, darovali za svete maše.
Posebna zahvala pa velja vsem, ki ste nam pomagali pri pogrebni slovesnosti.
Vsi njeni
^0G^E ST0R/7V^
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p.
____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Tihi grob, na njem so sveče, naše duše so boleče, srce joče in trpi, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Vančeja ROBNIKA
(11.7.1943 -16.8.2006) iz Luč
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, prinašali cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Hvala tudi gospodu župniku, Jožetu Gračnerju, pevcem, govornici, praporščakom in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZADRECKE NOVICE
Nastavi budilko na 5:30.
PREVENTIVA
Gostilničar pristopi h gostom, ki igrajo karte in ogovori enega: "Si ti rekel, da imaš več pameti kot denarja?"
"Ja."
"Potem pa je tale pijača zate zadnja, plačaj!"
TEZK0 PRIZNANJE
"Kje pa si se mudil včeraj?" vpraša Mozirjan Re-čičana.
"Šel sem na srečanje anonimnih deloholikov."
"In kako je bilo?"
"Zaradi prezasedenosti članov nam je srečanje spet odpadlo."
Kaj kriči tisti kolesar tam zadaj?
UL0VILI 10NGNE ŽARKE IN ŽARKA
Mladi mični gospodični sta prišli do visokogorske kmetije in nagovorili lastnika: "Gospod, midve se odpravljava na morje."
"Lepo. Če me sprašujeta za smer, vama moram povedati, da sta rahlo zašli."
"Ne, ne. Veste, midve sva nudistki. Ker še nisva nič zagoreli, sva mislili, da bi vas prosili, da nama dovolite, da se sončiva za vašim maro-fom. Tam gotovo ne bova nikogar motili ..."
Kmetu so se orosile oči, tako dolgo se ni spomnil pomežikniti. Slednjič izdavi: "S-s-seveda. Toda lahko bi nastal problem."
"Kakšen?"
"Imam sina Žarka, ki je rahlo omejen pri pameti. Če bi slučajno naletel na vaju, bi vaju utegnil nadlegovati."
"Kaj pa naj zdaj?"
"Če bi se to zgodilo, me kar pokličita. Takoj bom pritekel in ga zvlekel stran."
Deklini sta se strinjali in odšli poležavanju na soncu naproti. Kmet ves dan ni videl ne sina, ne slišal deklet, da bi ga klicali. Ker mu je bilo nerodno, da bi šel preverit, kaj se za marofom dogaja, je mencal in mencal, dokler se ni odločil. Vseeno je šel in pogledal, kaj se z nagicama dogaja. In imel je kaj videti. Vse tri - dekleti in sina - je našel objete v klopčič golote.
"Kaj ... kaj ... kaj vama nisem rekel, da me pokličita, če vaju bo nadlegoval moj krat-koumnisin?"
"Zakaj, saj vaš Žarko ni tako kratke pameti. Takoj je vedel, kaj mora početi."
Hugo Mušnik
NEHVALEŽNOST PA TAKA!
Nejčekje na prvi šolski dan užaljen in očita mamici in očku: 'To, da ponavljam razred, vama ni všeč, a za to, da vama ni potrebno vsako leto kupovati novih knjig, mi pa nista nič hvaležna?!"
Blenda Tavrl
^ , ^23
Kaj mu pomaga, če je bogat, prav tako se mora učiti in umivati kot midva!
SISTEMSKA RAZLIKA
Marko Purnat, član občinskega sveta občine Mozirje: »Lojze, dopovej prosim že enkrat Ivanu, da je bil sistem, ko si bil ti župan, boljši, ker so povsod sprejemali naročilnice za hrano in pijačo!«
Lojze Plaznik, bivši predsednik Skupščine občine Mozirje: »Kaj naročilnice, včasih smo imeli čas, da smo skupaj jedli in pili, brez da bi neprestano gledali na uro...«
Ivan Purnat, župan občin Nazarje: »Ja, draga kolega, po tej plati se lahko pa še danes marsikaj naučimo od naših prijateljev Čajetincev...«
(BRATSTVO I JEDINSTVO PRESS)
V PODOBNIH VLOGAH
Benjamin Kanjir, dopisnik Savinjskih novic: »Se ti je odvalil kamen od srca, kaj, ko seje kardinal Rode zadovoljen odpeljal iz Mozirja?«
Sandi Koren, mozirski župnik: »Seveda, kako se mi ne bi! Kar predstavljaj si, da bi bil ti dopisnik Dela in bi prišel na obisk predsednik uprave Danilo Slivnik. Prepričan sem, da bi se ti pošteno tresle hlače, pardon, fotoaparat...«
(PRINCIP JE ISTI; VSE OSTALO SO NIANSE PRESS)
SLIKA NE LAŽE
Rebeka Kotnik, hčerka glavnega in odgovornega urednika Savinjskih novic: »Uh, če bo oči videl tole sliko, mi zagotovo ne bo verjel, da nisem kadila in nisem pila piva...«
(FOTOGRAFSKA ZLOBA NE POZNA MEJA PRESS)
	SESTAVIL PEPS
	
	ŠOLSKE
	POČITNICE
	
	DEKOKT, IZVAREK, OBAREK
OSKRBA
BOLNIKA
MATEMATIČ.
PRAVILO, IZRAŽENO S ČRKAMI ALI ŠTEVILKAMI
PRAVOSLAV-
NI
ŠKOF
RIMSKI
HIŠNI
BOG
FRANCOSKI
FILOZOF-
HIPPOLVTE
RAZSULO
(KNJIŽ.,
REDKO)
REKA NA PELOPONEZU, EVROTAS
20. IN 18. ČRKA
TOMAŽ
TOMŠIČ
LAVOISIEROVO IME ZA DUŠIK
TLAK IZ APNA IN PESKA (NEKDAJ)
SLOVENSKI
IGRALEC-
PRIMOŽ
OSEBNI
ZAIMEK
SLUŽBENO
MESTO
EKONOMA
NASPROTJE
DOBREGA
SLOVESNA
VERSKA
PESEM
AFRIŠKA JEZDNA ŽIVAL Z GRBAMI
MEDMET
SMEHA
PRIVRŽENEC
OLIGARHI-
JE
SPODBUDA,
POBUDA
(KNJIŽ.)
KOVINSKA
PRIPONKA
SORTA TRTE Z ZLATO RUMENIMI GROZDI
BIBLIJSKA
MARIJINA
MATI
PAVLE
ZIDAR
DEL
LJUBLJANE
TRI ENAKE KARTE PRI POKRU
TALISOVA
OSVEŽILNA
BREZALKOH.
PIJAČA
JUNAŠKA
PRIPOVEDNA
PESNITEV
TITANOV SILIKAT, TITAN IT
ANGLEŠKI
PEVEC
(JOHN)
16. ČRKA HEBREJSKE ABECEDE
LUDOLFOVO
ŠTEVILO
FILOZFSKA SMER V STAREM RIMU
SPAČENE
POTEZE
OBRAZA
UNIČEVALKA
ŽELEZA
DŽIP
TOVARNE
DACIA

LAHKOMISELNA
ŽENSKA
(SLABŠ.)
PALEC,
COLA
25. IN 23. ČRKA
ALMA
KARLIN
VAS
PRI
KOMENDI
VRANJI
SAMEC,
KROKAR
ČEŠKI
PISATELJ-
ALOIS
(1815-1930)
AZIJSKI
RAKUNJI
PES
THOMAS
ADDISON
MINI SLOVARČEK:
AZOT- Lavoisierovo ime za dušik PODNET- spodbuda, pobuda (knjiž.)
EKOTOP- prostor za živali in rastline, ki živijo v ... FERIJE- šolske počitnice TAINE- Francoski filozof- Hippolyte
KINOLOŠKO DRUŠTVO A ZGORNJESAVINJSKE DOLINE Savinjska cesta 7,3330 Mozirje r/i-A. U		KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 36. številki SN
OBVESTILO		ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov
Vse ljubitelje psov obveščamo, da se bo v nedeljo 3.9.2006 ob 10. uri na društvenem vadišču začel tečaj šolanja psov. Vsi ste vljudno vabljeni.		
Dodatne informacije na GSM: 040/438-779 Dominik, ali na WWW.kd-zsd.com		
Napovednik
•	Petek (1. september), ob 19.00. Športna dvorana Branik Maribor
Kvalifikacijska tekma za popolnitev I. futsal lige -
KMN Branik Maribor : KMN Nazarje________________________
•	Sobota (2. september), ob 6.00. Start v Celju
Maraton Celje ■ Logarska dolina_________________________
•	Nedelja (3. september), ob 12.00. Menina planina
39. srečanje planincev Pošte in Telekoma Slovenije _____
•	Nedelja (3. september), ob 16.00. Blate pri Rečici ob Savinji
Koncert Tamburašev s Polzele_________________________
•	Nedelja (3. september), ob 19.00. Velenjski grad
Večer z Iztokom Mlakarjem_______________________________
•	Sreda (6. september), ob 17.00. Ljubno, Foršt
Nogometna tekma - Ljubno : Kovinar Štore (mladinska pokalna tekma)_______________________________
• Sreda (6. september), ob 20.00. Dom kulture Nazarje Projekcija filmov Kraljestvo oblakov in Lovci na pršič (Planinsko društvo Nazarje)__________
ŽIVALI-PRODAM
Prodam jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041 /284-741. Prodam dve mladi kozi, dobri molznici in dve letošnji kozici; gsm 041/414-180.
Bikca čb, starega 14 dni, prodam; gsm 041/593-998.
Prodam burske koziičeza zakol in 2 burski kozici, stari 8 mesecev; gsm 031/560-066.
Prodam zlate prinašalce, čistokrvne, brez rodovnika, cepljene; gsm 040/745-747.
Ugodno prodamjagenjčkeza zakol ali nadaljnjo rejo solojezer. pasme;gsm 040/569-110 ali tel. 583-53-20.
ŽIVALI-KUPIM
Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1000 sit/kg ter 300 - 400 kg. bika; gsm 031 /676-833.
Kupim brejo, pašno kravo - simentalko; tel. 03/583-28-63.
VOZILA-PRODAM
Prodam R5 - campus, letnik 91; gsm 041/354-550.
Prodam renault elio, 1.94, cena po dog.; gsm 031/761-751.
Prodam kia sephija GTX 1,5,98 let., reg. do apr. 07, cena 420.000; gsm 040/802-757.
DRUGO-PRODAM
Prodam tračno žago in trak za spravilo silaže; gsm 031/780-596.
Mlečne kvote prodam in prevozni mlečni bazen 160 litrov; gsm 041 / 783-595.
Prodam suho koruzo v zrnju -domačo; tel. 583-54-58.
Prodam mlin za sadje, nov; gsm 041/818-899.
Prodam dve bali - ugodno; tel. 838-51-16.
Prodam peč, gorilec in cisterno za kurilno olje; gsm 041 /556-746.
DRUGO-PODARIM
Podarim 3 rabljene radiatorje; tel. 839-50-43.
NEPREMIČNINE
Iščem dvosobno stanovanje v okolici Rečice ali Mozirja; gsm 031/ 837-536.
DRUGO
Nudim volontersko pomoč pri oskrbi starejših oseb; gsm 041 /836-793.
c	/j
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
j
MORDA STE ISKALI PRAV TO
TAKOJ ZAPOSLIMO
šoferja C in po možnosti E kategorije. Delo večinoma po Sloveniji. Gsm 041/637-526.
VEKOL d.o.o. Rečica ob Savinji 86 a.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15.
Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11, 3341 Šmartno ob Dreti.
GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46.
Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.
SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398.
Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p.. Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji.
STARINSKO POHIŠTVO ter ostale starinske predmete odkupujem. Gsm 041/623-165. Jurjevič Jože, Ig 229,1292 Ig.
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ati gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje.

CREATONE?
NARAVNO "VnnilKl
NARAVNO VODILNO ^ Uvoznik za Slovenijo: CREAtim d.o.o
BARVNE
Šlandrov trg 20a, 3310 ŽALEC
Tel.: 03 /10 35 90,03 710 09 50,031 625 427
Vrhunska opečna kritina s 50-letno garancijo
Obiščite nas na ■h mm MOS-u v Celju, hala J!

VSeeho
ni
d
d
ZAVAROVALNICA MARIBOR
www.zav-mb.si
www.zoja.si
080 19 20
Nezgodno zavarovanje otrok in dijakov
Otroci nosijo v sebi svet domišljije in vpanja.
Njihov svet je hot -majhen pìanet. V Zavarovalnici Maribor hočemo ohraniti to občutenje in ta majhen svet nedotaknjen naše otrohe.
PREPRIČAJTE SE.


naložbeno življenjsko zavarovanje za otroke
Savinjske novice d.o
Celje - skladišče
D-Per
7/2006
5000018337,35
BSH Hišni aparati d.o.o.
Va
dan odprtih vrat
To leto za vas odpiramo vrata tovarne v soboto 9. septembra 2006.
Vabljeni,
da z nami preživite zabaven dan.
BSH Hišni aparati d.o.o.
Program dneva:
900 _ ll3o vocjen ogled proizvodnje 1145 -1200 Pozdravi
od 1200 Pogostitev, srečelov in zabava za otroke
Možnost ugodnega nakupa določenih aparatov Bosch in Siemens.
OSREDNJA KNJ. CELJE