GLASILO OBČINE MENGEŠ
ŠTEVILKA 4
april 2005 / leto XII
« '
r
Mm
KARO INŽENIRING d.o.o.	Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87
S|ovenska 24, 1234 MENGES Fax: 01 /723-80-15
www.karo.si
PRODAMO: Stanovanja:
-	Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, z pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. V neposredni bližini vsa infrastruktura. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 39.000.000,00 SIT.
-	Za znano stranko iščemo dvo ali več sobno stanovanje v Mengšu ali Kamniku.
Parcele:
-	Količevo;zazidljivo zemljišče v izmeri 656 m2, dovoz iz dveh strani. Cena: 26.400,00 SIT/m2.
-	Mengeš; zazidljivo parcelo v izmeri 684 m2, s plačanim komunalnim prispevkom in gradbenim dovoljenjem, lepa lokacija, cena; 27.900.000,00 SIT.
Za znano stranko iščemo zazidljivo parcelo v Kamniku ali Mengšu z okolico.
Hiše:
-	Kamnik; več stanovanjska hiša, 460 m2 stanovanjske površine na parceli 860 m2, zgrajena l. 1990, moderno opremljena, kvalitetna oprema, poleg hiše stoji objekt primeren za poslovno dejavnost.
Parcela je ograjena, pogled na Kamniške planine, vselitev po dogovoru. Cena: 450.000 EUR.
-	Rep nje pri Vodicah; enodružinsko montažno hišo, izdelano do V. gradbene faze, urejena okolica, estrihi, terasa, nadstrešek, 140 m2 bivalne površine, parcela 500m2. Cena: 39.950.000,00 SIT.
Poslovni prostori:
-	Tuhinjska dolina;v bližini toplic, večji gostinski lokal z možnostjo prenočišč, 150m2 gostinskega lokala, 350m2 stanovanjskih površin, 1000m2 zemljišča, star 40 let; Cena: 47.000.000,00 mio SIT.
-	Kamnik; v bližini zdrav. doma, površine 40,32m2, 3.gradbena faza, star 3 leta; Cena: 10,2 mio SIT
-	Moste pri Komendi; poslovni objekt na odlično lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupne neto površine 811 m2, v dveh etažah, prodamo skupaj ali po delih. Objekt je star 15 let, možnost gostinske dejavnosti, turizma, trgovine, stanovanj, ... Skupna površina zemljišča1556 m2, parkirišča so asfaltirana. Cena: 1.300.000,00 EUR.
-	Mengeš; poslovni prostor opremljen, namenjen za zlatarsko, urarsko, ^dejavnost, 30 m2, star 10 let, cena; 9,5 mio SIT.
o

Kar naenkrat je pred nami mesec maj. Vsaj jaz se včasih sprašujem, kako hitro mineva čas. Nedolgo tega smo vstopili v leto 2005, že se počasi pripravljamo na počitnice. Razprodaje so za nami, poštne nabiralnike pa polnijo reklamne tiskovine, ki nam ponujajo cenovno ugodno počitnikovanje in razne izlete. Pa vseeno, za nekatere oziroma kar za večino pa je težko izbrskati tolarje, da bi si privoščili oddih. Še vsakdanje življenje v smeri dom - delovno mesto - dom je brez vseh izdatkov naporno. Kaj šele, da je potrebno obiskati trgovino na poti iz službe, pa čeprav samo za najnujnejše? Za mame žene, očete in možé je potemtakem vsak dan kar preveč dolg saj neprestano razmišljanje o preživetju terja svoj dolg v obliki stresa, slabe volje, napetosti med bližnjimi in še kaj. Da ne omenjam čedalje več tistih, ki so ali bodo ostali brez služb, vira za preživljanje. Kako naj potem ljudje razmišljajo ob vseh teh grožnjah zunanjega sveta še o dopustu, izletih, zabavi, prijateljstvu, partnerstvu in še posebej o ljubezni. Mesec maj imenujemo tudi mesec ljubezni. Pa se to občuti ali pa je dan enak prejšnjemu, teden za tednom, mesec za mesecem? Že res, da sonce toplimi žarki močneje poljublja naravo, zgodnejše sadno drevje razcveta in cvetlice odpirajo svojo lepoto. Pa mi? Živimo po ustaljenem urniku, kakršnega smo se navadili in ga nočemo spreminjati, ker ne vemo kako bo potem? Se morda znamo ustaviti in prisluhniti okolici, bližnjim ali prijateljem? Ko hodite po trim stezi na Mengeško kočo greste zato, da lahko rečete, da ste bili tam ali zato, da občudujete zelenje, vdihnete svež zrak, objamete svojo najdražjo ter skupaj poslušata ptičje petje in ogledujeta lepote stvarstva? Učite svoje otroke, da se umirijo in opazujejo z vami?
Pravzaprav to niti ni tako težko. Menim, da vsi zmoremo uro ali dve odmisliti vsakdanje skrbi in se posvetiti samemu sebi, družini. Kaj je lepšega kot objem, zaljubljena beseda, občudujoč pogled in iskren pogovor v sproščenem duhu. Verjemite, to je še kako pomembno v vsakdanjem življenju. Težko razumem nekoga, ki pravi, da se sprošča pri tenisu, v fitnesu ali pri kegljanju čeprav je to tudi pomembno. Vendar po napornem dnevu pride domov, gleda TV ali se odpravi spat. Naslednji dan je zopet v službi, popoldne pa spet na »sproščanju«. To gre lahko v nedogled.
Počitnice so za takega človeka samo v daljnih, eksotičnih krajih, dražje kot so, boljše je. To pa pomeni eno samo hvalisanje, največ pred prijatelji pri kegljanju, še vse leto. To me malce spominja na histerično kupovanje rož za osmi marec; kot da ostalih 364 dni ne obstaja. Dopust torej, naj bi bil všeč vsem družinskim članom kot prava sprostitev, obenem pa z raznimi aktivnostmi. Ni vse v uživanju, da ti postrežejo spredaj in od zadaj. Veliko ali kar vse pomenijo sproščeni pogovori, nagajivo zbadanje in vroča šepetanja z ženo, zaljubljeno stiskanje in objemanje ob sončnem zahodu. Veste, sončen zahod pa je lahko kjerkoli. Ni potrebno, da greste na Havaje, tudi doma je samo čas in voljo je potrebno imeti, kar pa imamo vse prevečkrat malo ali nič. Ali pa se bojimo teh trenutkov.
Tudi z otroci, če jih imamo, se še bolj zbližamo na tak način. Vrtec, šola do poznih popoldanskih ur, nato domače naloge in se zgodi, da se družina vidi samo zvečer ob uri spanja. Prepričan sem, da tako ni moč uživati življenje. V isti sapi pa dodajam: pa kaj, ko nas kapitalizem sili v takšno življenje. Vseeno pa se skušajmo osvoboditi takšnih okovov, pozabimo materialno kopičenje in se posvetimo svojemu življenju. Pa še razni naši ministri in predsedniki bodo zadovoljni, če bo nataliteta Slovencev narasla. Seveda brez dodatnih davkov na samske.
Na zaljubljeni maj in vse dni v letu.
Marij
KAZALO

ŠOLA IN DNEVI KNJIGE 6
KONCERT PEVSKIH ZBOROV OŠ MENGEŠ	7
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MENGEŠ	11
POD MENGEŠKO MARELO
13
RAZSTAVA SLIK IN IZDAJA PESNIŠKE ZBIRKE - KRUH, VINO IN ČAS	14
NOVIČKE IZ TOPOL
16
MOBILNOST PRIHODNOSTI
V LJUBLJANSKI
URBANI REGIJI	23
POROČILO PREDSEDNIKA DRUŠTVA PARTIZAN ZA LETO 2004	27
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU 32
Rok za oddajo prispevkov za prihodnjo številko glasila je 10. maj 2005. Naslovnica: Peter Škrlep
MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ
Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@.menges.si, petra.piskot@.siol.net
Člani uredniškega odbora: Tina Železnik, Janja Verbančič, Dušan Pejič
Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106, (040) 852 355
Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net
Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom.
Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296
Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si
Oglasno trženje: Občina Mengeš
m

Drage občanke, spoštovani občani, sedemindvajseti uvodnik pišem na koncu žalovanja za slovesom v večnost papeža Janeza Pavla II. Karol Wojtyla je pravi zgled preprostega, prijaznega, dobrosrčnega, ljubečega in doslednega človeka ter odločnega voditelja. Zgled nam je bil do zadnjega v lastnem hudem trpljenju, bolečini bolezni in kako se je odločal in poslavljal od tuzemnega življenja. Povsem jasno lahko verujemo in čutimo da nas ima (še vedno) rad in je z nami.
Za našo občino je pomembno sprejemanje rebalansa državnega proračuna, ki bo na vrsti do poletja ter predhodno sprejet (dne 19. aprila 2005) letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005 na osnovi Resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji do leta 2013. V avtocestnem planu za leto 2005 je predvidenih prvih 100 milijonov SIT za, prvič eksplicitno omenjeno, obvoznico Mengeš! Veliko mojih poslansko-županskih aktivnosti je usmerjenih v to, da se sredstva dejansko potrdijo še z rebalansom proračuna države za letos in da se nemudoma prično priprave za, citiram »izdelavo projektno - tehnične dokumentacije ter odkupe zemljišč za obvoznico Mengeš na odseku državne ceste (I.3.1.) Želodnik - Mengeš z obvoznico«. S tem časovnim premikom iz prvotno predvidenega začetka priprav leta 2008 na leto 2005 je povezan moj predlog sprememb prioritet v razvojnih načrtih občine Mengeš in temu prilagojen predlog proračuna za leto 2005 in predlog načrta razvojnih programov in proj ek-tov občine Mengeš od leta 2005 do leta 2008. O vsem tem sem občinski svet seznanil že 16. marca ko smo na ni_21. seji sprejemali osnutek letošnjega proračuna. Gre za nujno predhodno temeljito obnovo vseh državnih cest v Mengšu, ker bodo z izgradnjo obvoznice postale lokalne ceste in jih država ne bo več vzdrževala. Zaradi spremenjenih prioritet je potreben tri do petletni zamik nekaterih drugih predvidenih investicij (največja je športna dvorana). Nekatere nujne bi lahko realizirali, če bi bilo soglasje v občinskem svetu o mojem predlogu najema kredita v višini okoli 190 mio SIT.
Ob lobiranju za obvoznico se za obnovo državnih cest usklajujemo z Družbo RS za ceste (DRSC) in z Elektro Ljubljana ter Petrolom
kot soinvestitorjema pri vgradnji komunalnih naprav ceste oz. ulice. Predvidenim pripravam za izvedbo občinskih investicij za letos smo dodali še intenzivno izdelavo dokumentacije za modernizacije državnih cest v Mengšu z ambicijo, da se zaključijo v letih 2007 - 2008. Dejstvo je, da po zgrajeni obvoznici ne bo možno pridobiti sredstev države za njihovo temeljito obnovo. Upam, da bo tokrat podpora vseh pri prizadevanju za zagotovitev denarja za izvedbo obvoznice v letih 2007-2008-2009. Upajmo da že v letu 2007.
Ob tem pa moramo realizirati ostale občinske projekte predvidene za leti 2005 - 2006. Občina Mengeš mora poleg obnov državnih cest delovati tudi za obnove vodovodov, izvedbe enega novega vira ter povezovanje in urejanje sistemov (krvavški, kamniški); za izgradnjo plinovoda - 2. in 3. faza v letih do 2007 oz. 2008 (IC-MT, državne ceste, Liparjeva ulica); za izgradnjo kanalizacije, kolektorja (prvi del IC-MT, Topole, meja z občino Komenda; drugi del Prešernova, Solska ulica), katerim sledi izgradnja sekundarne kanalizacije na severu Mengša (nad razbremenilnikom), Pristava, v Topolah. Že ničkolikokrat ponovno poudarjam da je edino gospodarno oz. celo smiselno in možno izvajati vse komunalne naprave istočasno - celovito. Priložnost je v tem, da ob izgradnji plinovoda obnavljamo vodovod, gradimo kabelske kanalizacije za omrežje in da zelo uspešno sodeluj emo tudi s koncesionarj em izgradnje plinovoda ter še dvema soinvestitorjema Elektro Ljubljana in sedaj še z DRSC. Ob obisku v Sloveniji sem v Mengšu (restavraciji Grohar) sprejel predsednika Odbora regij gospoda Petra Strauba in predsednika Nemške zvezne dežele Baden-Wurttemberg s sodelavcema, v spremstvu veleposlanika Evropske zveze v Sloveniji gospoda Erwana Fouéréja in vodje Slovenske delegacije v Odboru regij župana
mestne občine Maribor gospoda Borisa Soviča ter člana delegacije župana občine Rogaševci gospoda Janka Halba.
Letos smo (16. aprila) petič zaporedoma pregledali vodozbirno območje Izvirov krvavškega vodooskrbnega sistema, to je Brezoviškega grabna, ki poteka v glavnem jugovzhodno od žičnice na Gospinco. Pobirali smo odpadke in se čudili razdejanju - neravnotežjem v naravi, ki so posledica nerazumnih (in nezakonitih? ! ) posegov človeka. Zbirka fotografij petih letnih pohodov po Brezoviškem, Sredinskem in Luknjiškem grabnu ter enkrat pohodu preko Zvoha do Žagane peči v Kamniški Bistrici je objavljena na Mengeški spletni strani. Vesel sem pomembnega glasbenega dosežka - nove zgoščenke skupine DAY OUT retro forte. Avtorska glasba in besedila so res tehtna in zanimiva. In fantje so prijetni in zanimivi sogovorniki.
Našim novorojenčkom oz. njihovim družinam, ki jim namenjamo enkratno denarno pomoč, čestitam in želim novim članom, staršem in njihovim najbližjim vse dobro: Manca, Tea, Jure, Lira, Nace, Heli, Andraž, Klemen, Brina, Valentin.
Vabljeni na III_22. sejo občinskega sveta dne 4. maja 2005. Predvideno je sprejemanje letošnjega proračuna. Upam, da ga bomo res in to usklajenega in zakonitega tudi sprejeli. Prisotnost občank in občanov je dobrodošla in koristna. Občankam in občanom želim prijetno praznovanje dneva upora proti okupatorju ter praznika dela.
Čestitam tudi za prvo leto Slovenije kot uradne članice Evropske zveze in ob 9. maju lep praznik Evrope in tudi njene osvoboditve.
Prav lep pozdrav!
Tomaž Štebe
DELOVANJE ZUPANA KOT POSLANCA
Aktivnosti so enake že omenjenim. Gre za udejanjanje. V uvodniku sem omenjal zadeve, ki so v interesu občine Mengeš v zvezi z obvoznico in obnovami državnih cest v Mengšu. Kot poslanec delujem za izvedbo deponije za regijo Gorenjsko ali vsaj območje nekdanje občine Domžale (pet občin). Če ne drugače, da država prevzame deponiranje komunalnih odpadkov od občin kot obvezno javno gospodarsko službo.
Za Ljubljansko urbano regijo delujem na ministrstvu za promet za izdelavo študije javnega prometa v »somestju« prestolnice Ljubljana, ki bi jo 25 občin uporabili (skupaj z državo) za svoje dele prometnega načrtovanja v okviru strategij prostorskega razvoja. Mengeš naj bi tako dobil bočni avtobusni prevoz do sodobne kamniške proge ali pa celo železnico, ki bi se na Rodici ali v Preserjah odcepila od kamniške proge proti Brniku. Državni sekretar na MP pa celo vidi drugi tir proge Ljublj ana - Jesenice kot progo, ki bi šla po omenjeni trasi mimo Mengša, Brnika proti Jesenicam! In proučujem študijo UMAR-ja o smiselnosti uvedbe vinjet, ki bi nadomestile sedanji cestninski sistem na avtocestah. Slednjega bo potrebno zamenjati za sistem v takoimenovanem prostem toku, ki ga uvaja evropska direktiva z letom 2008. Direktiva ne predpisuje cestnin, jih pa omogoča in standardizira sistem. Zelo verjetno takrat ne bo uveden.
Veliko je pobud in opozoril državljanov, ki jih posredujem pristojnim ministrstvom. In imam še redne in protokolarne obveznosti kot član treh odborov ter ob posameznih zadevah, ki se obravnavajo v državnem zboru. Tako da dan postaja prekratek in skoraj ni prostega časa zase.
mag. Tomaž Štebe
SREČNO IN USPESNO!
Ob prvi obletnici vstopa v Evropsko zvezo 1. maju in ob dnevu Evrope 9. maju.
Župan in uprava občine Mengeš
Ob dnevu upora proti okupatorju se spomnimo vseh žrtev uporov proti okupatorjem in žrtev vseh vrst diktatur!
Vsem občankam in občanom želimo prijetno in koristno praznovanje mednarodnega praznika dela!
Župan in uprava občine Mengeš
VABIMO NA PRVOMAJSKI KRES NAD OGRINOVO KAPELICO NA GOBAVICI V SOBOTO 30. APRILA 2005, OB 20. URI IN ZABAVO NA MENGEŠKI KOČI!
22. seja bo predvidoma v sredo, dne 04. maja 2005 ob 18.00 uri v Gasilsko godbenem domu Mengeš.
Predvideni vsebinski dnevni red 22. seje:
1.	Proračun Občine Mengeš za leto 2005 z načrti razvojnih programov (sprejem)
2.	Odlok o vplivu lokacije na višino neprofitne najemnine - osnutek
3.	Povečanje cen storitev socialnih pomoči na domu
4.	Sprememba Odloka o odvajanju odpadnih in padavinskih vodah
5.	Podelitev občinskih priznanj za leto 2005
6.	Podelitev Trdinove nagrade v letu 2005
Opomba: Gradiva so objavljena na spletni strani občine - www.menges.si. Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje sveta so v sejni sobi Gasilsko godbenega doma, Zavrti 2, Mengeš, vhod iz Grobeljske ceste.
mag. Tomaž Štebe, župan
KOORDINACIJA SVETNIŠKIH SKUPIN
Ponovno smo se srečali na koordinaciji svetniških skupin, ki je bila sklicana 11. aprila 2005, z namenom usklajevanju »Načrta razvojnih programov«. Ker župan ni spoštoval ugotovitev prej šnj ih koordinacij, se je porodil pomislek smiselnosti omenjene koordinacije, vendar sem ostala optimistična in sem se je udeležila. Predlog župana je bil sledeč: nov proračun ne bo vseboval zadolžitve občine, bi pa zato preusmerili sredstva za manjšo športno dvorano ali telovadnico, II. stopnjo protipotresne sanacije osnovne šole in obnovo Slovenske ceste od Filca do Tuša, prodali pa bi tudi delnice NLB Domžale v vrednosti 88 milijonov. Razlog za zadolževanje oziroma črtanj e omenj enih prioritet pa je bil tokrat nov. Sedaj je na predlog župana potrebno obnoviti vse državne ceste preden se začne z gradnjo obvoznice. Kar seveda podpiram, saj naj bi k obnovi poleg občine pritegnili tudi druge investitorje, državo, Elektro ter Petrol. Vendar pa ko smo se želeli z županom pogovarjati o konkretnih številkah, kljub jasnim razdelnim projektom in jasno razdeljenih stroških (ter jasnimi določili pogodb s posameznimi zainteresiranimi investitorji), o deležu med občino in drugimi investitorji ni želel govoriti. Niti ni sogovornikom ponudil, da jim celotno zadevo v roku tedna ali dveh pošlje po e-mailu. To pomeni odločitev na slepo, zgolj zaradi dobrega namena. Ali je ponovna obnova Slovenske ceste od Filca pa do objekta Karo za občino smiselna? Omenjeno naselje naj bi s tem dobilo drugo električno zanko, občina, kulturni dom ter objekt Karo pa možnost ogrevanja na plin. Zakaj je ta druga električna zanka bolj pomembna kot športna telovadnica in protipotresna obnova šole? Ko se za omenjeno zanko zavzemalo podjetje Filc, ki si zaradi vzdrževanja drage in občutljive proizvodnje opreme, ne more privoščiti električnega nihanja, so ostala vrata občine, kljub interesu Elektra, zaprta. Sedaj pa se je pojavil nov investitor, ki je občinskemu proračunu znan tudi iz drugih projektov z ogromnimi vsotami dodatnih del in s tem finančnih prekoračitev, pa je župan pokazal izreden interes za drugo električno zanko in jo skril pod obnovo državnih cest. Vsekakor naj investitor obnovi območje »Lovec« in pridobi uporabno dovoljenje, vendar ne na račun male športne dvorane in protipotresne obnove šole, ampak na lastna sredstva. Razen seveda, če bo pripravljen poravnati komunalni prispevek in bi občina iz tega prispevka, lahko pokrila omenjene stroške. Vendar pa to iz proračuna ni bilo razvidno. Predlog o obnovi državnih cest pred izgradnjo pa je vsekakor dober in zanimiv, zato predlagam, da naj se v proračun države kandidira z že izdelano dokumentacijo in projekti, kot so npr. Prešernova cesta in Gorenjska cesta.
Tina Železnik
SOLA IN DNEVI KNJIGE
Mesec april je za knjigo poseben mesec. 2. aprila, na dan rojstva pravljičarja Hansa Christiana Andersena, praznujemo Mednarodni dan mladinske knjige. Letos, ko je od Andersenovega rojstva minilo natanko 200 let, smo temu v šolski knjižnici posvetili še več pozornosti. Beremo njegove pravljice, govorimo o Andersenovih nagrajencih (najpomembnejša književna nagrada za mladinske pisatelje), brskamo, kaj bi še lahko zanimivega izvedeli o tem znanem pisatelju. V vitrinah pred knjižnico na ta dan ponavadi razstavimo Andersenove pravljice. Letos si lahko poleg slikanic ogledate tudi razstavo starih tiskov, ki so zanimivi tako za učence kot za učitelje, pa tudi za naključne obiskovalce.
2. aprila učenci tudi zaključijo z branjem za bralno značko in bralnega palčka. Tudi letos so bili naši učenci pri tem zelo uspešni - v prvem triletju so knjige prebrali prav vsi otroci, pri tem pa gre, predvsem v prvem razredu, velik del zaslug staršem, ki so jim pri tem pomagali, jih vzpodbujali in jim (kajpada) brali. Tudi v četrtem razredu je le nekaj učencev, ki pri bralni znački niso sodelovali. Kasneje zanimanje za knjigo, žal zelo upade in bralnih značkarjev je vsako leto manj. Na tem mestu naj poudarim, da starševsko branje tudi starejšim otrokom ni potuha. Seveda ne mislim, da naj bi starši brali namesto otrok (in jim za nameček naredili povzetke za domače branje), nič pa ni narobe, če beremo starejšemu otroku zato, ker nas to zabava, druži, ker se lahko smejimo istim stvarem. Verjamem, da lahko vsak odrasel uživa ob branju kakšne mladinske knjige. Dober primer je prav Andersen, ki ni pisal le za otroke. Gledališka predstava Cesarjeva nova oblačila je za predšolske otroke nerazumljiva (kar vprašajte jih, kakšno obleko je imel cesar). Že sami izrazi, kot so komornik, minister, tkalec, so štiriletnikom neznani. Seveda se jih da razložiti, še vedno pa smo od bistva zgodbe zelo daleč. Kljub temu lahko »palčkom« berete Andersena, poskusite pa ga prebrati tudi starejšemu otroku. Ali pa najstniku (da ne bo mislil, da ga imamo za dojenčka) na glas beremo zanimivosti iz časopisa, odlomke kateregakoli romana, tudi takega za odrasle. S tem lahko damo starši otrokom dvojno korist- zgled v branju in utrjevanje vezi med nami. Iščimo skupne točke, skupne zanimivosti, enaka razmišljanja. Se nam zdijo še vedno duhovite iste stvari? So nam iste stvari pomembne? Knjige nam dajo nešteto iztočnic za pogovore, tudi takrat »ko več ne vemo, kaj bi sploh počeli s svojim najstnikom«. Vrnimo se nazaj k šoli! 23. april je posvečen Svetovnemu dnevu knjige. Takrat naj bi si prijatelji med seboj podarjali knjige. To bomo naredili tudi v šoli. Podarili bomo knjige, ki jih v knjižnici ne potrebujemo več, a morda le komu pridejo prav. Iz izkušenj lahko rečem, da je še vsaka, še tako »neaktualna« in morda ne najlepše ohranjena knjiga, spet dobila svojega bralca. Prepričana sem, da bo tako tudi letos. V avli šole pa bomo v zadnjem tednu aprila pripravili razstavo plakatov, na katerih bodo učenci predstavili knjige po zvrsteh, založbah, zbirkah ter različne književne nagrade. Učenci 1. in drugega razreda bodo izdelali »razredno knjigo«. Tudi te izdelke bomo razstavili in sicer v knjižnici. Pri pouku slovenščine bodo učitelji otrokom prebrali posebno poslanico, ki jo vsako leto napiše eden od svetovnih mladinskih pisateljev. Pri urah slovenščine in v knjižnici bo potekalo reševanje Slovenskega knjižnega kviza Ivan Cankar in Notranjska. Nekaj izžrebanih reševalcev se bo septembra udeležilo nagradnega izleta. Potepali se bomo že prej. 19. aprila se bo približno 30 učencev odpeljalo v Ljubljano na knjižni sejem. V ljubljanskem parku Zvezda, potekajo 10. Slovenski dnevi knjige. Knjižni sejem, na katerem slovenske založbe ponujajo knjige po znižanih cenah ima tudi bogat spremljajoč program, ki si ga bomo z veseljem ogledali. Brez branja te dni seveda ne bo šlo. Člani knjižničarskega krožka bodo najmlajšim učencem prebirali poezijo, v knjižnici pa bomo brali Andersenove pravljice. Za konec pripravljamo še prireditev ob zaključku bralne značke. V goste bomo povabili knjižnega ustvarjalca (morda celo dva), ki bosta otrokom predstavila svoje delo in jih nasmejala. Koga bomo povabili in kdaj, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Se strinjate, da se bo kar nekaj dogajalo? Spomnite svoje otroke na obisk knjižnice, oglasite se tudi vi, dragi starši, stari starši in ostali občani!
Knjižničarka OŠ Mengeš Mojca Ulaga
IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Župan občine Mengeš Tomaž Štebe po sprejetju občinskega proračuna v prvi obravnavi na marčevski seji občinskega sveta v prepisanem roku ni pripravil predloga proračuna za drugo obravnavo niti ni pripravil predloga sklepa o podaljšanju začasnega financiranjaobčine. Poleg tegažupanni sklicalaprilske seje občinskega sveta niti ni obrazložil svetnikom zakaj do konca februarja državi ni predložil zaključnih bilanc lanskega proračuna kar pomeni hujšo kršitev področne zakonodaje. Poleg navedenega se župan ni udeležil seje vodij svetniških skupin na kateri bi obravnavali perečo problematiko. Zaradi zatečenega stanja so svetniške skupine LDS, SLS, DS in samostojna svetnica Tina Železnik sklicali izredno sejo občinskega sveta. Na seji je opozicija predlagala sprejetje sklepa o začasnem financiranju s katerim bi občini oziroma občinski upravi omogočila, da opravlja svoje osnovne naloge (delovanje javnih zavodov, društev in drugih organizacij, vzdrževanje komunalnih naprav, poslovanje uprave^). Kljub temu daje opozicija s sprejemom sklepa o začasnem financiranju omogočila županu, daod31.3.2005 dalje lahko zakonito posluje je župan na seji opozicijo oziroma svetniške skupine LDS, SLS, DS in samostojno svetnico (iz neznanih razlogov) ostro napadel, da so odgovorni za zatečeno stanje. Tako ravnanje župana je na seji povzročilo ostro polemiko med županom in občinskim svetom. Po uri in pol polemik se je seja vendarle zaključila s soglasnim sprejemom sklepa o začasnem financiranju občine, kije omogočil nadaljevanje poslovanja občine Mengeš. Sicerje izredna seja pustila grenak priokus, saj je župan v letu 2005 sklical le eno redno sejo, medtem ko so svetniki sklicali že dve izredni. Razvidno je, da županu zaradi pogostih potovanj v tujino ter opravljanja državnih funkcij zmanjkuje časa za urejanje kritičnih razmer (neurejene finance, kadrovski problemi, nezagotavljanje pogojev dela občinskega sveta in odborov) v občini Mengeš. Pojavlja se vprašanje, kaj se dogaja oziroma ali je župan sploh še pripravljen voditi občino?
LDS Mengeš
PRVOSOLCKOV DAN
21. marec - začetek koledarske pomladi, za prvošolčke pa čisto poseben dan.
Na OŠ Mengeš že nekaj let zaporedoma organiziramo Prvošolčkov dan.
Letos obiskuje prvi razred devetletke 66 živahnih malčkov - 43 dečkov in
23 deklic.V treh oddelkih poučujejo tri učiteljice in tri vzgojiteljice,ki jim vsak dan skušajo narediti pester,poučen in čim manj stresen.
Kako je letos potekal ta dan?
Zjutraj so se vsi zbrali ob dobrem zajtrku in si nabrali moči za zanimivo preživljanje dopoldneva.Sodelovali so v treh delavnicah:
-	peka kruha,
-	izdelovanje klovna,
-	učenje plesa.
Gospod Miha Krejan, lastnik pekarne Krejan iz Trzina,se je prijazno odzval našemu vabilu in popeljal prvošolčke v svet pekovskih dobrot. Nazorno jim je prikazal pot od zrnja do kruha.S seboj je namreč pripeljal manjši mlin in pokazal,kako iz zrnja z mletjem nastane moka.Nato je v mentrgi zamesil testo.
Otroci so ga z veliko kuhalnico uživaško stepali.Nato je vsak dobil kos testa,ki ga je gnetel in nato oblikoval hlebček,žemljo,štručko ali pletenico.
Kakšen užitek za otroške dušelVse to smo spekli v gospodinjski
Kako je dišalo po vsej šoli!Marsikomu je močno krulilo po želodcu.
V	učilnici tehnične vzgoje so otroci izdelovali klovne.S škarjami so dele klovna najprej izrezali.Potem je prišlo za otroke najslajše dejanje.Z nabijači in kladivi so delali luknje.Bolj so razbijali,bolj so se jim svetile očke.Hrup je res otrokov prijatelj! Skozi luknje so napeljali vrvice in jih z okornimi prstki vezali.Težaško opravilo ! Toda s pomočjo učiteljic in starejših učencev je delo nemoteno teklo.
V	avli pa se je Petra,ućiteljica športne vzgoje,močno in obilno preznojila. Vse tri skupine je drugo za drugo učila,kako zapleše robotek.Mnogo skakljanja in gibanja v ritmu!A saj vsi vemo,da otrokom gibanja ni nikoli dovolj.Po uri krepkega miganja so bili še vedno polni energije.
Drugi del prvošolčkovega dne je potekal popoldne v Kulturnem domu. S pomočjo g.Krejana smo v preddverju pripravili »Prvošolčkovo pekarno«.
Ob prihodu je obiskovalce v nosu požgečkal vonj po okusnem krušnem pecivu.
V	košaricah so dišali hlebčki, različne bombice in štručke,za popolnost pa še suho sadje.
Program se je začel s kratko predstavitvijo dopoldanskih dejavnosti. Nato se je predstavil vsak razred posebej-eni s pesmijo,drugi z dramatizacijo. Vsi pa so se trudili po svojih najboljših močeh.Otroci se čutijo zelo pomembne,kadar se lahko svojim staršem,dedkom in babicam pokažejo še na malo drugačen način- v soju odrskih luči, na primer. V letošnjem šolskem letu
so komaj prestopili šolski prag,prestopali pa ga bodo še kar nekaj let.Nekaj spodbudnih besed jim je povedal tudi gospod ravnatelj.
Na koncu pa so si privoščili še malo zabave,petja in plesa.Zabaval jih je g.Sten Vilar,profesor pedagogike,igralec in animator,ki se že vrsto let ukvarja s tovrstno dejavnostjo.Tako je v smehu in pesmi minil še en prvi pomladni dan-prvošolčkov dan.
Po končani prireditvi je k meni pristopila babica ene od prvošolk in rekla: »To je bil pa res en lep kulturni program!«
Te besede so polepšale dan vsem,ki smo se trudili za izvedbo tega dogodka. Hvala!
Marija Medvešek
KONCERT PEVSKIH ZBOROV OŠ MENGEŠ
Septembra se je na naši šoli na novo ustanovil otroški pevski zbor učencev 3., 4. in 5. razreda pod vodstvom zborovodkinje Nataše Banko. Pevci se dvakrat tedensko pridno zbirajo na urah petja, kjer prepevajo pesmi različnih slov. in tujih ustvarjalcev, med njimi pa seveda ne manjka tudi pester izbor slovenske ljudske pesmi.
Pevke in pevci najrajši zapojejo pesem o čokoladi, o najljubši babici, o naši domovini, o sreči pa o tem, kaj bom, ko bom velik in še veliko drugih. Na klavirju jih spremlja učiteljica Nataša, za nastope pa na pomoč rad priskoči znani zborovodja in tudi glasbeni učitelj Tomaž Pirnat. Poleg klavirja učiteljica rada doda spremljavo ansambelske skupine orf-fovih instrumentov, ki jo sestavljajo učenci izbirnega predmeta iz višjih razredov. Ko se oglasijo prijetni zvoki teh glasbil, je ljudska pesem še pristnejša.
Zbor nastopa na različnih prireditvah v okviru šole in izven nje:
-	na šolskih proslavah
-	v Domu upokojencev Mengeš
-	na proslavi za kulturni praznik na gradu Jable
-	na humanitarni prireditvi Življenje je učenje
-	na šolski prireditvi Šola tako ali drugače
-	na Občinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov
Že tradicionalno se vsako leto pripravlja koncert vseh pevskih zborov šole z naslovom KDOR VESELE PESMI POJE. Na njem bodo nastopili še OPZ učencev 1. in 2. razredov ter dekliška vokalna skupina. Sodelovali bodo še instrumentalisti iz mengeške glasbene šole. Letos bo posvečen največjemu slov. skladatelju otroških pesmi pokojnemu g. Janezu Bitencu.
NA KONCERT VAS VABIJO 5. MAJA OB 18.30 URI V KULTURNI DOM MENGEŠ.
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
OPZ OŠ Mengeš
PRIREDITEV SOLA TAKO IN DRUGAČE
V	torek, 12. 4. 2005, se je ob 18. 30 uri v Kulturnem domu Mengeš kar trlo obiskovalcev. Prišli so namreč na prireditev »SOLA TAKO IN DRUGAČE«, ki jo vsako leto organizira OS Mengeš. Namen prireditve je predstavitev različnih ustvarjalnih aktivnosti, ki se odvijajo na šoli. Izkupiček prireditve je namenjen šolskemu skladu za pomoč socialno šibkejšim učencem. Že kaj hitro po novem letu sta na OS Mengeš pričeli stikati glavi dve učiteljici, ki sta idejno zasnovali enega osrednjih projektov, to je
»Sola tako in drugače«, kasneje pa se
jima je pridružila še kakšna učitelj ska glava več, z gospodom ravnateljem na čelu pa še množica učenčevih ustvarjalnih glavic. Kot vsako leto, je tudi letos bila v ospredju otroška spontanost, ustvarjalnost, razigranost, smeh in kot končni rezultat SREČA, ki pa ne pride kar sama od sebe, ampak je plod marljivega dela. Od tod tudi rdeča nit letošnje prireditve »UJEMI SREČO«.
V	veliki meri so program sooblikovali učenci sami. Nastopili so s pevskimi in plesnimi točkami, ki jih je pred tem strokovna žirija izbrala na avdiciji. Pod budnim mentorstvom učiteljev so se predstavili učenci od najmlajših do najstarejših: prisrčni učenci krožka glasbenih uric, baletke iz Male šole baleta, ki so pričarale pravo pravljično vzdušje, nežni glasovi šolskega otroškega pevskega zbora, Orffova skupina, ki je del izbirnega predmeta glasba na predmetni stopnji, učenci dramskega krožka z igro Seme sreče in vsi jeziki, ki se poučujejo na šoli. Predstavljeni so bili tudi najuspešnejši učenci ter dosedanji letošnji dosežki z različnih tekmovanj. Skozi prireditev je potekala projekcija diapozitivov s tekmovanj in drugih prireditev ter različnih šolskih aktivnosti. Seveda pa ne smemo pozabiti štirih simpatičnih povezovalk programa, ki so z lepo vezno besedo, recitacijami in poučnimi mislimi o sreči predramile in obogatile marsikatero srce.
Po prireditvi prav nihče ni ostal praznih rok, saj je v tej debeli uri prijetnega druženja vsak lahko našel tudi kaj zase, kar pomeni, da je uspel ujeti košček sreče, ki ga je lahko ponesel domov in ga podelil s svojimi najdražjimi. Veseli smo, da nam je uspelo združiti prijetno s koristnim. Zato se najlepše zahvaljujemo številnim obiskovalcem za denarni prispevek, ki bo osrečil marsikaterega pomoči potrebnega učenca.
Milena Osredkar
SPOMINI NA ŠOLO
Solstvo v Mengšu ima več kot dvestoletno tradicijo. Malo je šol pri nas, ki se lahko pohvalijo s tako dolgoletnim delovanjem. Solaje bila vedno pomembna za razvoj kraja in proučevanje zgodovine šolstva v Mengšu je zanimivo tako za učence, ki jih tematika zanima, kot za starše in ne nazadnje za njihove učitelje. Skozi pretekla desetletja se je tudi poučevanje spreminjalo. Že veliki švicarski pedagog Johan Heinrik Pestalozzi (1746- 1827) je posebej poudaril upoštevanje načela nazornosti pri pedagoškem delu. Utemeljil je vodilno načelo pouka s tem, da je za osnovo vsega spoznanja postavil nazornost. K učenčevemu razumevanju podane snovi največ pripomorejo ustrezna didaktična sredstva, ki so se skozi desetletja zelo spreminjala. Veliko tega se je nabralo tudi na naši šoli, čeprav je marsikaj tudi izgubljenega in zavrženega. Ko smo pred leti urejali kabinete z didaktičnimi sredstvi, se nam je utrnila zamisel, da bi stara učila zbrali in jih predstavili, namesto, da bi odpisane predmete vrgli stran. Odločili smo se, da bomo pričeli s sistematičnim zbiranjem učil, učnih pripomočkov in učbenikov in jih predstavili javnosti. V glavnem so predmeti last šole, nekaj pa so jih odstopili posamezniki. V letošnjem letu smo opremili kabinet s primernimi omarami in pričeli razmišljati, na kakšen način bi zbrano gradivo predstavili. Odločili smo se, da bo razstava pripravljena po sklopih in sicer po predmetnih področjih. Tako je del namenjen naravoslovju, poučevanju matematike, slovenskega jezika, zgodovine in zemljepisa, športne in tehnične vzgoje. Zanimivo je področje učne tehnologije, kjer so razstavljeni prvi diaprojektorji, gramofoni in kinoprojektor. Kakšno dokumentacijo so vodili učitelji, s kakšno strokovno literaturo so si pomagali, je predstavljeno v naslednjem sklopu. Za učence je verjetno najbolj zanimiva vitrina z razstavljenimi peresniki, lesenimi puščicami, črnilnikom in pivnikom ter prvimi nalivnimi peresi. Starši bodo obujali spomine na šolske dni ob starih berilih in čitankah, pogledu na leseno računalo in »rehenšibar« ter aplikacije na flanelografu.
Predstavljeno je tudi obdobje po 2. svetovni vojni, ko so bili mali učenci sprejeti v pionirsko organizacijo, pisali pionirsko kroniko in imeli svoj prapor. Ta čas niti ni tako daleč, je pa že zgodovina.
Razstavljena so tudi nagrajena šolska glasila »Koraki«, publikacije in predmeti, ki jih je izdala šola in fotografije stavb, v katerih je potekal pouk v Mengšu.
Zbirko bomo še dopolnjevali. Zato vas na tem mestu vabimo, da bi pobrskali po podstrešjih in po možnostih odstopili kakšne stare šolske potrebščine, zvezke ali učbenike, stara spričevala in tako obogatili šolski muzej Osnovne šole Mengeš. Vabimo vse, ki vas zgodovina zanima, ali pa, če bi radi obudili spomine na čas, ko ste »gulili« šolske klopi, da si ogledate stalno razstavo v 1. nadstropju Osnovne šole Mengeš. Ogled je možen v dneh, ko je na šoli pouk, ali po dogovoru. Pokličite po telefonu 01/ 724-76-10 in se dogovorite za ogled. Zbirko sta uredili Irena Sedej Pečenko in Mojca Ulaga.
Irena Sedej Pečenko
> v


OPRAVIČILO
V prejšnji številki je v prispevku o prireditvi »ŽIVLJENJE JE UČENJE« pomotoma izpadla zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Loka. Člani društva so namreč nesebično sodelovali pri organizaciji prireditve in poskrbeli za nemoten pretok avtomobiliziranih obiskovalcev ter red v okolici gradu in na prizorišču.
Iskreno se jim zahvaljujemo za pomoč in si še v naprej želimo uspešnega sodelovanja.
Upravni odbor šolskega sklada Osnovne šole Mengeš
Z GIBANJEM VITALNEJŠI V POMLADNE DNI
Pomlad in z njo toplejši dnevi so kot nalašč za naše gibanje po svežem zraku. Daljši sprehodi, tek, aerobika, ples, kolesarjenje in rolanje so gibalne vaje, ki jih lahko izvajamo dalj časa in ne zahtevajo prevelikih obremenitev. Z gibanjem oziroma z redno športno vadbo boste pospešili krvni obtok in metabolizem ter prav tako uspešno izgubljali odvečne kilograme, ki so včasih lahko prav nadležni. Najprimernejše vaje, ki nam pomagajo proti odvečnim kilogramom ter izboljšajo splošno počutje so aerobne vaje. To so vaje, ki zahtevajo dalj trajajočo aktivnost ter manj udarcev srčnega utripa na minuto. Današnji trend nam narekuje, da smo vselej zdravi, zadovoljni, uspešni pri svojem delu ali v šoli, to pa nam lahko uspe le če smo zadovoljni sami s seboj. Torej naredimo nekaj zase. Redna rekreacija naj postane del našega življenja in ne pozabite veliko učinkovitejša je dvajset minutna vadba dnevno kot ura in pol enkrat tedensko! Predlagam nekaj gibalnih dejavnosti, ki jih lahko izvajamo vsak dan, ne da bi bilo za to potrebno odšteti kakšen tolar.
-	Kot popoldansko aktivnost si lahko izberemo kolesarjenje; s seboj povabite tudi svojo prijateljico ali prijatelja. Kolesarjenje naj traja vsaj 30 minut v naravi srednje nizke intenzivnosti. Pri tem pazite na držo in vzravnano hrbtenico. Takšen izlet blagodejno vpliva na premagovanje stresa in vsakodnevnih naporov. Seveda lahko kolesarite tudi doma na sobnem kolesu, a je užitek toliko manjši.
-	Rolanje; privoščite si popoldansko rolanje, izberite si svojo najljubšo pot in po njej rolajte vsaj 40 minut. Ob nedeljah popoldne se lahko rolate na različnih parkiriščih.
-	Jutranja hitra hoja ali počasen tek; preden se odpravite zjutraj na rekreacijo si izberite progo, ki naj bo dolga vsaj dva kilometra. Ogrevajte se
deset minut, izmenično s počasno in hitro hojo ali počasnim tekom. Tek naj traja vsaj dvajset minut srednje intenzivnosti od 120 do 150 udarcev na minuto, hoja pa vsaj dvajset do trideset minut srednje-nizke intenzivnosti od 110 do 130 udarcev na minuto. Po končanem teku ali hoji je priporočljivo hoditi še vsaj pet minut, da se izognete bolečinam v mišicah, nato po potrebi nadaljujete z razteznimi vajami.
- Hoja z družino v naravi ali izlet; hoja je zelo zdrava, saj pospešuje krvni obtok, prebavo in celoten metabolizem, ugodno vpliva na delovanje notranjih organov (srce, ožilje, dihala, mišice in sklepe). Zelo dobro vpliva na naše razpoloženje, oblikuje značajske lastnosti (medsebojno pomoč), potrpežljivost v skupini, itd. Hoja je lahko naš idealni šport, saj lahko spreminjamo obremenitev od kratkotrajne lahkotne hoje do dolgotrajne hitre hoje po ravninskih predelih, pa do hoje navkreber, ki pa je lahko tudi večdnevna gorska tura. Za začetek, svetuj em da pričnete s kratkimi sprehodi z družino in kasneje malo hitrejšo hojo v bližini kraja kjer poznate primerne poti. Hoja naj bo tudi sredstvo opazovanja narave, zato se poskušajte povzpeti tudi na zanimive razgledne točke. Otroke lahko navdušite za hojo tudi tako, da skupaj nabirate odpadlo listje, gozdne sadeže, gobe, ipd. Družina mora biti zgled otrokom tudi v odnosu do narave, zato poskušajmo te lepe trenutke »prehoditi« skupaj. V otroških letih mladim zelo veliko pomen-ij o vrstniki, zato otroka za hojo naj laže motiviramo tako, da na izlet povabimo njegovega prijatelja. Otroci imajo močno raziskovalno žilico, tako da z malo truda izlet postane poučen in zanimiv.
To je bilo samo nekaj iztočnic, kako lahko pripomoremo k boljšemu zdravju, počutju ter celostni podobi družine. Družina je pomemben vir energije, zato se skupaj veselimo in ohran-jajmo zdrav način življenja
Po vsaki aktivnosti je zelo pomembno, da zaužijemo dovolj tekočine. Priporočljivo je, da popijemo vsaj dva litra negazirane pijače na dan. Pri tem je pomembna tudi raznolikost prehrane.
Življenje je bolj enostavno, če ne telovadimo. Vendar ste s tem, ko ste izbrali lažjo pot, morda žrtvovali tudi svoje zdravje, saj telo propada, če ga ne uporabljamo. Pomanjkanje telesne vadbe vpliva na štiri pomembne dejavnike: na moč mišic, gibljivost sklepov, na učinkovitost pljuč in srca in na krvni obtok. Človek, ki se ukvarja z rekreacijo, ni le telesno sposobnejši, ampak bolj bogato in srečnejše
Petra Berdajs Prof. športne vzgoje OŠ Mengeš
LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ
Po zaključku preteklega leta smo se v Likovnem društvu Mengeš nanovo organizirali. Razlogi za reorganizacijo vodstva so predvsem v dejstvu, da se je povečalo število članov društva in zaradi neljubega razloga, bolezni dosedanjega predsednika. Bivšemu predsedniku Abidu Behriču, se zahvaljujemo za njegovo aktivno in nesebično vodenje društva, predvsem pa mu želimo, da se bolezen obrne na bolje.
Tako je novo leto pričelo pod taktirko novega predsednika društva, gospoda Mira Kolenka, oziroma njegovega namestnika, tajnika društva gospoda Handija Behriča. Blagajniške posle bo nadalje opravljala gospa Ina Malus. Vse tri predstavljamo kot izjemno aktivne člane društva, polne entuziazma in dobre volje za opravljanje zaupanih jim nalog. Ostale odgovorne člane po posameznih področjih dela ne bom predstavljala, ker je področij precej. Razen osnovne dejavnosti opravljajo člani tako tudi druge naloge. Novemu predsedstvu želimo uspešno nadaljevanje vodenja Likovnega društva Mengeš Aktivnosti v preteklem letu smo ocenili pozitivno. Kot smo vas seznanjali, smo opravili vrsto razstav, mimogrede smo se izobraževali in dosegali na-
grade v tekmovalnih prireditvah v okviru Zlate paleta Slovenije.
Zveza likovnih društev Slovenije je tudi letos pripravila program in terminski plan izvedb razstav likovnih del, pod znanim nazivom Zlata paleta. Razpisane teme za leto 2005. so: tihožitje, pejsaž in portret.
Prva razstava pod nazivom RISBE IN GRAFIKE prireja Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Otvoritev je bila 1.04.2005 v Likovni galeriji. Člani našega društva smo se v prvih treh mesecih pripravljali za omenjeno razstavo. Z grafikami je precej dela, priprave za razstavo pa jemljemo resno in ob takšnih pripravah se učimo novih tehnik izdelave. Tako je ob pripravah nastalo lepo število jedkanic, bakrorezov, monotipij, kolografij, sitotiska, računalniških grafik in precejšnje število risb s svinčnikom, ogljem, tuši in ostalimi grafitnimi in barvami svinčniki.
Izbor za oddajo del je izvršila komisija v sestavi: akademske slikarke Irene Jeras Dimovske, likovnega pedagoga in slikarja Lojzeta Kalinška, ter članice društva Barbare Rabič. Naslednja komisijska izbira je bila izvršena na komisiji
v sestavi slovenskih akademskih slikarjev. Na razstavo se je uvrstilo 9 del s področja risbe in 9 del s področja grafik. Dvema članoma društva sta dodeljena certifikata za kakovost. Certifikat za risbo je prejel g. Kovačevič Ljubo za grafiko pa g. Miro Kolenko.
Druga razstava bo v mesecu maju pod nazivom SLIKARSTVO. Prireditelj razstaveje Kulturno društvo konj iških likovnikov, z odprtjem dne 06.05.2005 v Kulturnem domu Slovenske Konjice. Naslednja tematska razstava bo v Mengšu, z odprtjem 27.05.2005 on 19. uri. Naziv razstave je ABSTRAKTNO SLIKARSTVO, prireditelj pa Likovno društvo Mengeš. O tej razstavi bomo obsežnejše pisali v naslednji številki Mengšana. Četrta razstava KIPARSTVO IN MALA PLASTIKA bo odprta dne 01.10.2005, v Galeriji delavskega doma v Trbovljah. Prireditelj razstave je KUD revirskih likovnikov RELIK, Trbovlje. Zaključna razstava izbranih najboljših likovnih del po posameznih temah in prireditev Zlate palete 2005 bo 18.11.2005 v Gradu v Slovenski Bistrici. V maju se bomo udeležili medobčinskega srečanja Extempore v Domžalah, o točnem datumu razstave bomo občane obvestili v majski št.
Za Likovno društvo Mengeš B. Rabič
živi
DRUSTVO UPOKOJENCEV MENGES
2. aprila 2005 je imelo Društvo upokojencev Mengeš v avli Osnovne šole v Mengšu svoj letni občni zbor.
Se pred uradnim začetkom zbora so za popestritev in dobro voljo prisotnih s prijetnimi skladbami poskrbeli člani veteranske sekcije Mengeške godbe.
Zbora se je udeležilo 169 članic in članov društva. Povabilu so se odzvali tudi častni občani Občine Mengeš Slavko Pišek, Franc Blejc, Franc Zabret ter predstavniki sosednjih društev: iz DU Kamnik
-	Stane Simšič, ki je zastopal tudi ZDUS in PZU Gorenjske, DU Žerjavčki Trzin - Olga Stopar, DU Domžale - Miro Avbelj in DU Komenda Janez Kimovec.
O delu društva v letu 2004 in o programu za leto 2005 so poročali: predsednica društva Teodora Blejec, računovodkinja Marinka Gerčar, predsednik NO Alojz Leb ter mentorji sekcij /bali-narji, kolesarji, pohodniki, rekreacija ženske in izletništvo/
POROČILO O
DELOVANJU DRUŠTVA ZA LETO 2004
Leto 2004 je za nami in potrebno je narediti obračun dela vseh organov društva, to pa so upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Da pa vse to usklajeno deluje, se je potrebno kar pogosto sestajati, se pogovarjati pa tudi usklajevati mnenja ter sprejemati sklepe. Dela ni malo, rezultati so pa včasih tudi nični, če se nam zoperstavijo objektivne ovire, med katere sodijo tudi vremenske razmere, neusklajenost potreb in časa, pa tudi financiranje in še kaj. Toda z dobro voljo in z odgovornim ter ažurnim delom vodstvenih organov društva se da še vedno marsikaj postoriti tako, da se zadeve rešujejo v korist in zadovolj stvo članstva, ki nam je zaupalo vodenje. Glavni namen ustanavljanja in delovanja društev, še zlasti našega, z ozirom na strukturo članstva, je predvsem zadovoljevanje potreb po druženju, ki naj starostnika čim večkrat odtegne iz premišljevanja o lastnih tegobah in usihanju družbene koristnosti. Veliko mladih, pa tudi malo manj mladih, starostnikov je še polnih iskrivosti in družabnosti, ki bi bili pripravljeni še marsikaj postoriti v skupno korist, če bi jih širša družba tudi spodbujala in jim v obliki nudenja ustreznih pogojev priznavala hvaležnost za mnoga odrekanja v mladosti. Sedanje generacije starostnikov smo si morale same izbojevati izboljšanje delovnih pogojev in življenjskih standardov z neplačanim
-	udarniškim delom in odrekanjem celodnevnih zaslužkov. Tako smo s skupnimi močmi postorili in zgradili marsikaj, da smo polepšali in olajšali življenje sebi in našim zanamcem. Zato smo upokojenci lahko in bi morali biti mlajšim generacijam svetal vzgled delavnosti, vztrajnosti in doslednosti pri doseganju življenjskih ciljev. Ker pa nas je sodobna tehnologija s hitrimi koraki že davno prehitela, se težko prilagajamo sedanjemu načinu dojemanja sveta okrog sebe, zato je bolje, da z našim načinom razmišljanja nikogar ne
posiljujemo, kar sicer zelo radi počnemo. Razvoj gre dalje v neslutene razsežnosti in mladina se mu mora prilagajati. Spustimo jim vajeti iz naših rok, saj se njihovi kalupi življenja nikoli ne bodo ujemali z našimi. Pomagajmo jim z nasveti in izkušnjami ter spoštujmo njihove odločitve, pa bodo tudi oni spoštovali nas in nam priznavali naše potrebe po zdravstveni in socialni varnosti. Star pregovor namreč pravi: "Roka roko umije, obe pa obraz."
V preteklem letu smo se člani upravnega in nadzornega odbora sestali 16 krat s 94 % udeležbo. Izostanki od sej so nastali zaradi zdravstvenih razlogov, vmes pa kakšen tudi zaradi nujnih opravkov. Člane častnega razsodišča smo pustili v brezdelju, s čimer smo zadovoljni mi in najbrž tudi oni. Vse seje v letu 2004 so bile sklepčne. Na njih smo obravnavali problematiko sprejetih obvestil in priporočil iz ZDUS in PZDU Gorenjske, predvsem pa smo se največkrat ukvarjali s tekočo problematiko v zvezi z realizacijo sprejetih programov. Naj jih nekaj naštejem:
-	vandalsko dejanje kraje žalne zastave s povzročitvijo materialne škode tudi na fasadi;
-	organizacija udeležbe na srečanju upokojencev iz vse Slovenije v Slovenj Gradcu in srečanju upokojencev Gorenjske regije z upokojenci iz Avstrije in Italije v Kranjski gori;
-	celoletno iskanje primernega nadomestila za odprodano prikolico v Luciji pri Portorožu
-	neuspešno, ker je vse predrago;
-	obravnava polletne in letne bilance ter oblikovanje smernic za nadaljnje finančno poslovanje;
-	reševanje problematike bifeja (bolniška, odpoved, razpis, novi točajki);
-	določitev dotacij posameznim sekcijam (po 1.500 SIT na člana sekcija);
-	organizacija in izvedba novoletnega srečanja 80 in več letnikov ob koncu leta v Domu počitka Mengeš ( 88 starostnikov, 45 prijav, 31 udeležencev);
-	organizacija in izvedba skupinskega letovanja (38 članov) koncem oktobra v upokojenskem hotelu Delfin v Izoli;
-	dogovor z najemodajalci za podaljšanje najemne pogodbe - podaljšana do 31.12.2005;
-	predlog za povišanje članarine za leto 2006 na 1.500 SIT, za leto 2005 ostane nespremenjena, to je 1.000 SIT;
Vse navedene zadeve smo reševali timsko in soglasno, za kar se vsem članom upravnega in nadzornega odbora tudi tukaj javno zahvaljujem.
Zelo pomembni deli našega društva so sekcije, lahko jim rečemo tudi neke vrste krožki ali rekreativne skupine, ki delujejo pod skrbnim vodstvom mentorjev. Prav te sekcije so tisti deli društva, ki vabijo upokojence iz toplih zapečkov osamljenosti in brezdelja v naravo, med ljudi, v drugačen način preživljanja starosti. Sproščen pogovor ali prešeren smeh in morda še nekoliko prijetne utrujenosti je včasih več vredno kot dobro kosilo. O "pestrosti" ponudbe v posameznih sekcijah bodo poročali mentorji kar sami, jaz pa se jim ob tej priliki zahvaljujem za dragoceni čas in pripravljenost za vodenje, kajti vsaka taka organizirana dejavnost zahteva mnogo priprav
in tudi odgovornosti za izvedbo. V imenu vseh članov, ki se zbirajo v vaših skupinah, in v svojem imenu hvala lepa!
Za konec pa samo še nekaj statističnih podatkov:
V	letu 2004 je bilo v našem društvu 740 članov, od tega 508 žensk (68 %) in 232 moških (32 %), na novo je bilo včlanjenih 38 upokojencev, umrlo pa jih je kar 22. Od skupnega števila upokojencev je bilo 30 družinskih in 58 invalidskih upokojencev.
Prispevek za vzajemno samopomoč (pogrebnino) jih plačuje 405, v sekcije je vključenih skupaj 119 članov, v skupinsko letovanje se je vključilo 38 članov, na vsak izlet pa se odpelje poprečno 45 članov.
PLAN DELA ZA LETO 2005
V	letu 2005 bodo dejavnosti našega društva ostale v enakem obsegu kot leto poprej, saj nam prostorske in finančne zmogljivosti ne dovolijo kakršnega koli širjenja. Lahko se poveča samo število članstva v posameznih sekcijah, čeprav smo že razmišljali o kakem recitatorskem ali ročnodelskem krožku pa tudi o kakem manjšem pevskem zboru. Realizacijo v tej smeri prepustimo prihodnosti.
Prizadevali pa si bomo za:
-	pridobivanje novih članov in članov vzajemne samopomoči,
-	za čim večjo udeležbo na naših skupnih srečanjih, ki bodo letos:
23. junija v Postojni za vseslovenski shod upokojencev in 1. septembra v Skofji Loki za upokojence Gorenjske regije,
-	vzdrževanje dobrih odnosov s predstavniki sosednjih upokojenskih društev,
-	sodelovanje z društvi in organizacijami v občini,
-	vzpodbujanje dejavnosti sekcij s simboličnimi dotacijami za realizacijo programov, ki bodo objavljeni v Mengšanu,
-	spremljanje društvene dejavnosti v PZDU Gorenjske in ZDUS,
-	objavljanje člankov v medijih.
V	društvu so aktivne naslednje sekcije: Balinarska sekcija - vodja Marjanca Lavrič
Sekcija šteje 19 članov, od tega je 12 žensk. Vsi so vključeni v ŠD Partizan Mengeš- balinarska sekcija. Moško ekipo vodi Martin Belentin, žensko pa Marjanca Lavrič. Trenirajo na balinišču v Mengšu. Udeležujejo se tekmovanj, ki jih organizirajo društva v bližnji okolici, enkrat letno pa tudi sami organizirajo tekmovanje v Mengšu.
V	letu 2004 so se ženske udeležile tekmovanj v Kamniku, Lescah, Podnartu, Vnanjih Goricah, Bičevju, Gameljnah, Fužinah in seveda doma v Mengšu.
Dosegale so kar lepe uspehe, saj so se vedno uspele uvrstiti v prvo polovico med 12. ekipami.
V	počastitev praznovanja 850 let Mengša je DU Mengeš - balinarska sekcija priredila ženski turnir v balinanju. Povabljenih je bilo 12 ekip, udeležilo pa se jih je 11. Vzdušje na tekmi je bilo enkratno.
Kolesarska sekcija - vodja Stane Korošec /pomočnik Jože Niederwanger/
Sekcija šteje 33 članov. V letu 2004 so prevozili več kot 1000 km. Sreda je njihov dan za kolesarjenje, seveda če jim je naklonjeno tudi vreme. Obiskali so veliko lepih in zanimivih krajev. Tako jih je pot vodila v Cerklje, Moravče, Preddvor, Črnelo, Volčji potok, Brdo-čebelarski dom, Slavkov dom, Krajno brdo, Smartno, Dol-Dol-sko-Kmečki turizem, Turizem pri Krač, Grad na Gorenjskem, Ljubljana-ob žici. Radi se družijo in vabijo še nove člane, da se jim pridružijo.
Pohodniška sekcija - vodja Angelca Kržan
V	letu 2004 so organizirali 10 izletov tja do sredogorja. Poprečna udeležba je bila 9 članov. Največ udeležencev na izletu je bilo 20, najmanj pa 3. Prav v lanskem letu jim je zelo nagajalo vreme, zato jim ni uspelo organizirati več pohodov, prav zaradi tega jim je odpadlo kar 5 pohodov. Upajo, da bodo imeli letos več sreče z vremenom.
Rekreacija ženske - voditeljici Joži Janežič in Francka Svete
Rekreaciji štejeta 36 članic. Ena vadba je ob torkih od 8.30 - 10. ure in jo vodi Francka Svete, druga pa ob četrtkih od 16.30 - 18. ure, katero vodi Joži Janežič, v telovadnici Sd Partizan Mengeš. V začetku telovadbe imajo ogrevanje celotnega telesa, ker je telovadba predvsem razgibalnega značaja. Vsaka rekreativka telovadi po svojih zmožnostih. Enkrat letno imajo pohod na Dobeno. Druženje je nekaj lepega in koristnega za zdravje in kondicijo tudi v zrelih letih. Pridružite se!
Izletniška sekcija - vodja Jože Blejc
V	letu 2004 je bil prvi izlet organiziran že 13. marca z"osmico" v Grahovo Brdo na Krasu, povezan s kopanjem v hotelu Delfin v Izoli. Naslednji izlet: ogled Suhe krajine z obiskom Baze 20 in zaključkom v Henčkovem hramu nad Novim mestom. Udeležili so se tudi zbora upokojencev Slovenije v Slovenj Gradcu in zbora upokojencev Gorenjske v Kranjski gori. Organiziran je bil tudi piknik v neznano in trgatev v Ormoških goricah, Martinovanje, izleti v tujino in nakupovalni izleti na Madžarsko in v Italijo, kopalni izleti v Izolo. Tudi letos so organizirali že dva izleta. Pripravljajo pa jih kar veliko, seveda tudi kopalnih, nakupovalnih in še veliko zanimivega se bo dogajalo.
Ob koncu občnega zbora se je pričelo družabno srečanje, ki ga je z glasbo in petjem popestril glasbenik Franc Osterman.
Francka Trobec
" DRUŠTVO UPOKOJENCEV MENGEŠ GASILSKEMU DRUŠTVU MENGEŠ IN VETERANOM KD MENGEŠKA GODBA IZREKA
Z A H V A L O ZA BREZPLAČNO POMOČ IN PRIPRAVLJENOST SODELOVANJA PRI REALIZACIJI NAŠEGA OBČNEGA ZBORA PREDSEDNICA: TEODORA BLEJEC
VRAZJE LOCANKE SPET NA DOBENU
Zrelo loško klasje -Res smo punce krasne. Enkrat v letu se dobimo Luštno noč brezskrbno preživimo, Od Blaža se proti jutru poslovimo.
Letos v marcu smo že petič me se zbrale in Obljubile, da se bomo te navade še naprej držale. Šestič vabimo tudi vas - prijateljice, znanke, Ki rade ste vesele, kot smo me ločanke, Ovir nobenih ni, ni politike, ne stranke.
Ko zima spet je vzela slovo, smo Ločanke odpravile se tja na »goró«. A poleg vseh dobrih stvari, še Sladko torto se vsako leto nam podari; Jo »kulturniki« in gasilci nam pošljejo, Ej, takih gest me nikol ' ne pozabimo.
Prijateljice drage - leto hitro bo minilo in spet za En dan nas v marcu bo združilo. Takrat veselo skup ' zaplešemo In ob kapljici zapojemo, ter Časov lepih se spominjamo.
Z željo, da se v letu 2006 zberemo v še večjem številu, vas do takrat vse lepo pozdravljam!
Justi Jerič
Študentski klub MENGEŠ
Za mlade Mengšane
Mladina se rada druži in zabava povsod po svetu. V Mengšu se večina dogodkov za mlade vseh starosti zgodi v Študentskem klubu Mengeš, ki omogoča mladini vključevanje v športno-kulturne in izobraževalne dejavnosti. Klub je tesno povezan s Študentskim servisom CENTER, ki mladim posreduje informacije o prostih delovnih mestih in možnostih zaslužka. Vsak dan se v prostorih kluba ŠKM nad mengeško knjižnico zbirajo šolarji vseh starosti, ki svoje mladosti nočejo prepustiti ulici in brezdelju. V računalniški sobi z osmimi računalniki in ADSL internetom je vedno zabavno, šolarji ob brskanju po internetu (pogosto tudi ob pomoči mentorjev) pišejo in sestavljajo seminarske naloge, ki jih lahko v klubu tudi zapečejo na CD. Največje razburjenje pa vsakič vsekakor prinesejo šolske počitnice s svojim igričarskim LAN partyjem, ko se v namišljenem svetu naenkrat pomeri več igralcev, zabava pa se ponavadi zavleče pozno v noč. Na zadnjem EverLANu so se igralci pomerili v UT2004, Call of Duty, CS in GTA. Poleg aktivnosti v virtualnem svetuje bil Študentski klub Mengeš aktiven tudi v realnosti, to zimo so mladi ob posebno nizkih cenah smučali na Krvavcu in na Rogli, preizkusili pa so se tudi v popularnem bowlingu in nočnem sankanju na Veliki planini. Vse zimsko-športne aktivnosti so minile v znamenju praktičnih nagrad, dobre volje in
- če ne štejemo zlomljenega srca ali dveh - tudi brez poškodb. Pozimi so se pričeli plesni tečaji in treningi breakdance-a v sejni dvorani, v kateri je potekala tudi izjemno obiskana šola podjetništva za mlade. Vpisi v vse tečaje in novi termin šole podjetništva potekajo prav zdaj, s prijavo pohiti!
Poleti bo v klubu (klimatski napravi navkljub) vroče, saj bodo organizirani izleti na kopališča injezera, tekmovali bomo na rolerjih in v računalniških igrah, za nagrade pa se bomo potegovali tudi v namiznih igrah in šahu. Študentski klub Mengeš je edini študentski klub v Sloveniji, v katerega se lahko včlaniš - brez članarine. Pokliči 051/ 30 70 70, postani član in izrabi dan.
predsednik ŠKM Uroš SILI
POD MENGEŠKO MARELO
Ansambel: VESELI SVATJE (S. in V. Avsenik) - Franc Kompare, Primož Kosec (na sliki), Robi Stopar, Tomaž Kušar, Janez Per V večini glasbeni mački so pokazali kako se zadevi streže. Fantje so in še igrajo pri Alpskem kvintetu, Mareli, Vita Muženiča, Slovenskemu kvintetu, Miheličih, Stoparjih in Slamniku!
Bratranec in sestrična iz Loke sta prvič na odru zapela skupaj.

Ansambel: OČKA MOJ - (V. Muženič) - Matej Dornik, Rok Novak, Franci Veider, Tomaž Kušar, Janez Avbelj, Beti Stopar, Urša Urbanija, Barbara Brojan
Muženičevo skladbo so odpele Ločanke. Prvič so pele skupaj.
Ansambel: VESELJE KLARINETOV (S. in V. Avsenik) - Robi Požar, Dimitrij Lederer, Primož Kosec (na sliki), Franci Veider, Robi Stopar, Boštjan Per
Ta čudovita in tudi zahtevna stara Avsenikova polka se malokdaj sliši v živo.Enkratno tudi za res prave sladokusce.
Ansambel: VSEPOVSOD SMO MI DOMA (S. in V. Avsenik) - Robi Požar, Gregor Burnik, Franci Veider, Franci Stopar, Boštjan Per
Na Mareli je glavna Mengeška godba. Tudi tokrat so zaigrali skupaj z gosti. S Slovenskimi muzikanti, ki letos praznujejo 40 letnico! Tudi Mengeška godba bo zaigrala 15. oktobra v Komendi na njihovi fešti.
Ansambel: V DOLINI TIHI (L. Slak) - Robi Stopar, Franci Stopar, Janez Per, Primož Kosec, Robi Požar, Beti Stopar, Julija Avbelj, Jože Sarc
Slak je zakon in v kombinaciji s klarineti in tudi ženskimi vokali je bilo res čudovito.
Modrijani so se pokazali v najlepši luči. Odlični pevci in trio z obilo energije^Odličen sprejem pri poslušalcih.
Ansambel: PRELEPO JE MENGESKO POLJE (N. Zajc) - Rok Urbanija, Tomaž Kušar, Janez Avbelj, Jože Sarc, Barbara Brojan
Tuji gostje so bili prvič iz Madžarske. S seboj so pripeljali tudi nacionalno TV. Kar osupnili smo ob izvajanju ansambla in ob njihovi mladostni energiji. Vidi se, kje imajo vzornike. Ena boljših tujih zasedb na Mareli sploh.
- M^ i »J' t^-
Stane Vidmar je pokazal svojo dušo, Marjan Sarec pa svoje sposobnosti v imitaciji!
Klub harmonikarjev Stopar je pokazal, da tudi taka skupina lahko napravi pravo »štimungo«.
Že vrsto let se na zahtevnem mengeškem odru trudi pripraviti prijetno druženje glasbe in prijetne besede! Scenarij in kakšna hudomušna je iz ust Franca Pestotnika - Podokničarja!
Po nekaj letih se je ponovno za Mengeško marelo zbrala odlična zasedba: Slovenski kvintet.



Foto: FOTO REPANŠEK, Vido Repanšek
Zaradi slabe kakovosti tiskanja fotografij v marčevski številki glasila MENGSAN v prispevku o prireditvi, ponovno objavljamo skrajšano fotoreportažo in se obenem iskreno opravičujemo KD Mengeška godba ter fotografu Vidu Repanšku. Urednik
Razstava slik in izdaja zbirke - KRUH, VINO IN ČAS
V predverju Kulturnega doma v Mengšu je bila 24. marca letos otvoritev razstave slik ( le-te bodo na ogled do konca aprila ) in predstavitev pravkar izdane pesniške zbirke pod skupnim naslovom »Kruh, vino in čas« slikarke in pesnice Bernarde Aleš - Nace z Dobena nad Mengšem.
Naca se s pesnenjem ukvarja že dolga leta, s slikanjem pa je pričela pred dvemi leti, ko se je z družino preselila na podeželj e in tako zadostila tudi prostorskim pogojem te umetnosti. Oboje pa počne z veliko ljubeznijo ves čas, ki ji ostane po gospodinjskih in službenih obveznosti, saj je sicer že triindvajseto leto zaposlena na Telekomu Slovenije.
Naslov knjižice, ki je avtoričin prvenec, nosi simboličen pomen elementov, kot pravi sama, ki so vseskozi bistveno prisotni v njenem življenju in je zato tudi tako poimenovala eno svojih slik, sledil pa ji je ciklus treh pesmi s tem naslovom in kot že rečeno, tudi prireditev sama.
Otrvoritve in predstavitve se je udeležilo okrog 70 povabljenih, ki smo bili tudi obdarjeni z njeno knjižico, iz krogov zasebnih, sorodstvenih in poslovnih prijateljev. Dogodek, ki je bil zaokrožen s prijetnim druženjem in pogostitvijo v prijetnem ambientu, pa je zabeležila tudi ekipa TV Pike.
Nad programom, ki je bil mešanica odličnih interpretacij omenjenih pesmi in avtoričinih razmišljanj, ki jih je umetnica sama povezala v res posrečeno celoto, smo bili vsi zelo navdušeni!
Se bolj pa nad odlično zbirko njenih pesmi, v kateri se prepletajo razmišljanja dvomečega, a bistrega razuma, kot pravi urednik njenega prvenca, g. Ignac Naglič. In nadaljuje, da to dvoje povzroča občutljiv odnos do okolice ter da pesnica pripada generaciji, ki se zaveda stvarnosti današnjega fizično in duhovno onesnaženega sveta, ki dnevno negira trajno trdne ideale. Pesmi so lahko berljive in razumljive ter tako še bolj dostopne res vsakršnemu bralcu.
Razstavljenih 26 slik na platna različnih formatov sta zelo pozitivno ocenila tudi navzoča slikarja ga. Milena Krasnik in g. Janez Rant, ki sta izrecno pohvalila predvsem izredno marljivo delo Aleševe, saj je v slabih dveh letih izkupiček njenega dela skoraj 40 slik na platnu ter njen hitri napredek, ki je viden od slike do slike.
Tehnika slikanja razstavljenih slik sta akril & olje na platno, čas nastanka le-teh pa med letoma 2003 in 2005 .
Osnove risanja in slikanja je osvajala v zasebni šoli akademske slikarke ga. Nuše Lapajne, nadaljevala oziroma dopolnjevala znanje ter vzporedno iskala lastni stil pa pri praktičnih urah s akademskim slikarjem g. Tugom Sušnikom, s katerim namerava še sodelovatii in tako še izpopolniti svoj slog.
Glede na slednjo obljubo in marljivost Aleševe, ter ob veliki moralni in finančni podpori njenega moža Marjana lahko pričakujemo v bodoče še vrsto njenih lepih del, tako pesmi kot slik in morda še kakšno podobno prireditev, ki nas je vse obdarila z veliko pozitivne energije!
Neja Šturm
poročila predsednika jožeta vahtarja o delu zveze kulturnih
druŠtev občine mengeŠ
Leto 2004 je stopalo v 3. leto obstoja ZKD občine Mengeš. Že konec leta 2003 smo si zastavili cilje, ki smo jih želeli uresničiti v tem časovnem obdobju. Nekaj nam je uspelo, nekaj pa ne. V letu, ki je za nami, je Mengeš praznoval častitljivo obletnico 850 let prve pisne omembe kraja. Tej temi smo posvetili veliko pozornost, saj smo bili mnenja, da se taka obletnica generaciji zgodi v življenju ponavadi le enkrat.
Že v letu 2003 smo opozarjali županstvo in seveda društva, da pripravijo programe za to imenitno obletnico. Na sestankih zveze, smo dorekli, da se v letu 2004 osredotočimo in vse prireditve označimo v ta namen. Na občini so zadeve stekle v organizacijskem smislu šele v aprilu, kjer sva z g. Janezom Skrlepom bila člana organizacijskega odbora. Ker je bilo časa malo, vseh dorečenih sklepov časovno nismo uspeli realizirati v upanju, da se ne bo pozabilo nanje, vendar moram pohvaliti vsa kulturna društva da so vse naloge korektno in uspešno izpeljala.
V	letu 2004 je članica zveze KD Mengeška godba praznovala častitljivo obletnico ustanovitve 120 letnico. V povezavi z drugimi društvi, je praznovanje zelo uspelo, saj so se prireditve v to počastitev odvijale tako rekoč čez celo leto. V preteklem letu je KD Antona Lobode praznovalo 10 obletnico obstoja, kar je vzpodbudno, da se tudi v kraju Loka odvija kulturno življenje in da društvo uspešno dela in se tudi vključuje v kulturno življenje cele občine.
V	letu 2003 smo se na predsedstvu IO ZKDOM zadali nalogo, da v okviru kulturnega praznika podelimo nagrade za kulturno delo. Pripravili smo javni razpis in pravilnik o podeljevanju teh priznanj, ki naj bi jih podeljevali zaslužnim kulturnikom v občini Mengeš in ki so največkrat prezrti za svoje delo v društvih, ki pa mnogokrat pomenijo obstoj in dobro delo društva. Za leto 2004 smo podelili naslednja priznanja: zlato priznanje sta dobila predsednik KD Mihaelov sejem Stefan Borin in arhitekt, scenski mojster, pevec v KD Mengeški zvon Anton Benda. Srebrno priznanje pa smo podelili predsedniku sekcije folklore pri KD Svoboda Zoranu Jagodiču. Priznanja so bili v obliki umetniških del akademskega slikarja Vinka Železnikarja. Občina nam za svoje delovanje namenja določena sredstva; v lanskem letu 1,88 mil SIT, ki naj bi bila v skladu z našimi potrebami in samih merilih za delovanje. Čeprav te plane smo v letu 2004 oddali, eno društvo jo je poslalo mimo zveze samo na občino!!! jih nihče ne pregleda. Župan naj bi ustanovil komisijo, ki bi po merilih ovrednotila delo za leto nazaj in plane za tekoče leto. Z izgovorom, da glede tega, da proračun ni sprejet, to delo ni bilo opravljeno. Se več, kljub zahtevi, da vsaj dobimo podatke koliko posamezno društvo dobi denarja iz občinskega proračuna le tega ni moč dobiti.
V	letu 2004 smo dobili pobudo iz referata za družbene in društvene dejavnosti (konec septembra), da naj pripravimo plane aktivnosti za
leto 2005, 2006 - do leta 2008. Kot mi je znano, nobeno društvo ni bilo sposobno pripraviti te plane in pri tem je tudi ostalo. Seveda se mnogi sprašujejo o pomembnosti izdelave takih planov, če jih nihče ne pregleda, ne ovrednoti in ne navsezadnje ne omogoči, da bi se izvedli. Misel, da bomo toliko naredili, kolikor bomo dobili je žal kratkovidna, saj vodi v apatičnost, slabo delo in neaktivnost. Kar nekaj društev ima potem in posledično zato težave pri delovanju. Na to sem opozarjal tudi na sejah občinskega sveta, vendar se stvar ni premaknila nikamor. Naslednja težava s katero se srečujemo v odnosu z občino je plačevanje dejavnosti kot projektov. Za ponazoritev naj omenim dvoje: ZKDOM je kulturni praznik 2004 organizacijsko prevzel. Za namen je bilo predvidenih sredstev 130.000 SIT. V proračunskih dogajanjih, smo nekako uspeli na ta konto pridobiti sredstva v višini 250.000 SIT. Od tu naprej pa se vleče zgodba, ki je trajala do novembra, ko je župan zahteval ponovno analizo stroškov za ta projekt, drugače denar ne bo izplačan. Moram povedati da smo stroške po nosilcih skupaj z referatom opredelili že v februarju. Občina je torej rabila polnih 10 mesecev da je poravnala račun, ob tem, da sem vsaj 5 - krat interveniral za plačilo. Enako se dogaja v letu 2005.
Na seji občinskega sveta sem prosil z zahtevo, da naj akontacije za delovanje bodo redno izplačane in predvsem na težave društev na začetku leta, ko plačilo akontacije - po županovem zatrdilu, naj bi to bilo sredi februarja - zmerom zamuja. V takem delu in odnosu občine imajo težave predvsem društva, ki morajo plačevati svoje mentorje, pevovodje in ostale animatorje. Kolikor se vsi ne zavedajo te težave, se v društvih z tako dejavnostjo še kako. Že v letu 2003 smo začeli z aktivnostjo z izdajo zgoščenke ob 850 letnici Mengša. Zgoščenka je bila pripravljena v juliju 2004, za kar ima nemajhne zasluge g. Stefan Borin in tajnik Marij Urh. Dobili smo kritike in pohvale, vendar menim, da je zgoščenka dobra in da se je nimamo kaj sramovati. Pri delu so poleg omenjenih obilo dela opravili še g. Primož Kosec in oblikovalec g.
Handi Behrić - kot član likovnega društva. Pevci cerkvenega zbora sv. Mihael in mladinski zbor sv. Mihaela, pa so dobili svoje prve posnetke in so dobrodošel znak sodelovanja tudi z drugimi dejavnostmi, ki niso samo domena zveze. CD je bil napravljen v podjetju DREAM STUDIO pri Dominiku Krtu. Po naročilu župana smo za vsako gospodinjstvo dali izdelati po en CD, ki so ga dobili občani ob izdaji glasila Mengšana. Materialne stroške izdaje je pokrila občina, večino dela pa se je opravilo brezplačno z zgoraj omenjenim.
IO ZKDOM je imel v letu 2004 4 redne seje. Na njih smo obravnavali predvsem zgornje obrazložene teme. Prisotnost članov je bila 75 %.
Na koncu poročila naj zapišem še nekatere ugotovitve :
-	sodelovanje med društvi je zelo dobro, kar se posebno izkaže pri raznih prireditvah (kulturni praznik, Mihaelov sejem )
-	nujno je potrebno izdelati plan (koledar) prireditev že v začetku leta in se po njem organizirati, da ne bo izgovorov, da za delo drug drugega nihče ni vedel
-	društva naj planiraj o svojo redno dej avno st, za sredstva izven planov in predvsem financiranja programov, ki presegajo občinska merila pa naj kandidirajo za sredstva ZKDOM.
-	društva naj se zavedajo, da so tudi oni člani aktivnega dela zveze in da moraj o tudi oni dajati aktivne predloge, kje jim zveza lahko pomaga.
-	sodelovanje z JSKD je dobro, želimo, da bi se za skupne programe odločilo še več društev in tako meje delovanje mengeške kulture poneslo še izza meje naše občine.
Spoštovani, zavedati se moramo, da je vsako delo, ki ga nekdo opravi za društvo in ni plačano, je v današnjem času zelo velik zaklad. Ne smemo gledati samo kaj kdo ni naredil, ampak se moramo vprašati kaj vsak posameznik naredi za skupne zadeve - pa naj si bo to kultura, ali kaka druga zvrst dela za skupnost. Zmerom več se pojavlja kritikov, ki bi to in ono, seveda še ogromno denarnih sredstev zraven rabili - porabili, ampak velikokrat se jim ne da sploh priti na sestanek in
se tam skupaj dogovoriti. Vem , da je današnji čas hiter in neusmiljen in kapitalsko nastrojen, toda bodimo saj toliko lojalni, da spoštujemo delo drugih in ne samo svojega.
PLAN DELA ZKDOM ZA LETO 2005
Za leto 2005 začenjamo s predlogom v občinskem proračunu za znesek 2,8 mio SIT, za skupne potrebe JSKD in ZKD. Kljub urgencam, da se naj ta znesek razdeli - plan JSKD pripravi in je vsako leto nekje v mejah 750.000 - 800.000 sit, se to ne izvede. Razloga pa se ne ve. Torej za delovanje in podporo projektov imamo okroglo milijon več sredstev. Odločitev IO ZKDOM je, da je potrebno za ta sredstva predlagati konkretne projekte in sicer v začetku leta, ker sredstev za projekte, ki ne bodo pravočasno prijavljeni ne bomo sprejemali.
Sredstva, ki naj bi bila namenjena za:
-	Leto 2005 je Trdinovo leto - kulturni dan smo posvetili njegovemu liku 4. 2. 2005
-	podelitev kulturnih nagrad (realizirano ob kulturnem prazniku)
-	Sodelovanje društev in predstavnikov ob osrednji proslavi posvečeni J. Trdinu in občinskem prazniku
-	Sodelovanje in pomoč pri organizaciji ZVON-ARIJADE, v sodelovanju z MKZ Mengeški Zvon
-	MKZ Mengeški Zvon letos praznuje 30 let dela, ravno tako pa KD Svoboda - sekcija folklora - sodelovali bomo na njihovih prireditvah
-	Podeljevali bomo denarna sredstva za projekte, ki so širšega značaja in predvsem povezovanja med društvi - tudi izven meja občine in Slovenije - prijava predstavitve občine Mengeš v St. Egydnu v Avstriji - KD Mihaelov sejem.
-	Občini Mengeš pomagali pri realizaciji prireditev občinskega pomena - sodelovanje društev na prireditvah
-	Že v lanskem letu so bile pobude za ustanovitev igralskega društva ali sekcije. Podprli bomo na vsak način prizadevanja, v kolikor bodo širše želje in možnosti bolj konkretne
-	Enako velja za ustanovitev sekcije har-monikarskega orkestra ali društva.
-	Konec leta razpisali razpis za podelitev kulturnih nagrad
-	Pripravili vse potrebno za izvolitev organov nove skupščine in predsedstva IO ZKD
-	Z občino Mengeš dogovor o končnem vrednotenju izvedenih in planiranih programih dela društev, ter posledično urejeno in pregledno financiranje kulturnih društev.
-	Priprava planov za leto 2006 in priprava za izdajo celoletnega koledarja prireditev v občini Mengeš
Na koncu , naj še enkrat povem, da izvedba planov in želja ni samo dolžnost predsednika in IO, ampak vsakega člana društev, ki lahko z idejami in spoznanji doprinese k boljšemu delu zveze.
Predsednik IO ZKD Jože Vahtar
NOVIČKE IZ TOPOL
V različnih pogovorih je beseda nanesla na dogajanja v Topolah, predvsem v zvezi z vprašanjem, zakaj se o dogodkih nič ne poroča v glasilu Mengšan. Pravzaprav je res, da se v tiskanem mediju ne pojavljamo, saj vse novice sproti objavljamo na naši spletni strani www.pgd-topole. si . Ker pa zlasti starej ši novic po spletu ravno ne spremljajo preveč, smo se odločili, da na še delo v sliki in besedi predstavimo tudi v občinskem glasilu. In, ker nekje moramo začeti, bodo v nadaljevanju povzeti dogodki letošnjega leta.
Pohod na Rašico 16.01.2005:
Lepa januarska nedelja je bila kot nalašč za rekreativni pohod na Rašico za 25 pohodnikov, ki so krenili od kapelice sv. Lucije v Topolah mimo mengeške koče in Dobena do rašiškega stolpa. Pohodniki so bili starostno zelo raznoliki, najmlajši 4 in najstarejši preko 70 let, vendar so pot zlahka premagali prav vsi in tako je pod stolpom nastala tale fotografija. Organizacijo in vodenje je prevzela pohodniška sekcija PGD Topole, ki je že v preteklem letu organizirala nekaj uspešnih pohodov, v pomladanskem času pa se bodo te aktivnosti nadaljevale.
Pustne delavnice 05.02.2005
Za pustni čas je bila že drugo leto organizirana pustna delavnica, v kateri kjer so otroci ustvarjali pestre izdelke s pustno tematiko. Najbolj so bili zanimivi barvasti klovni, izrezani iz blaga in prilepljeni na karton, vsak si je izdelal tudi klovna na kuhalnici, risalo se je z voščenkami, veliko je bilo tudi pobarvank, kjer je bil za motiv prav tako klovn in čas je kar prehitro minil, saj se je bilo potrebno pripraviti na popoldansko maškarado.
Maškarada 05.02.2005
V popoldanskem času so gasilci ob pomoči mentorjev in staršev organizirali maškarado,
katere se je udeležilo kar 26 različnih, predvsem pa zanimivih mask. Pohvaliti je potrebno skrbno pripravo mask, prav tako pa kar dobro udeležbo odraslih mask, s čimer je bila poudarjena pestrost, predvsem pa pripravljenost medgeneracijskega sodelovanja, katerega cilj je predvsem druženje in zabava. Zbrane maske so se v sprevodu predstavile vaščanom, ki so jih nagradili s pozdravi in aplavzom, nato so se maske vrnile v gasilski dom, kjer je sledila predstavitev posameznih likov, nato pa podelitev nagrad najboljšim, vsi udeleženci pa so si izžrebali tudi dobitek na tomboli.
Pustni kres 08.02.2005
intervencij, saj so morali gasilci hiteti na pomoč kar v 20 primerih in s tem preprečili večjo nevarnost ali materialno škodo, še posebej odmevna pa je bila intervencija, kjer je bilo po udaru strele rešeno človeško življenje.
Gasilci so bili z opravljenim delom zadovoljni, sprejeli pa so delovni in finančni plan za leto 2005, podelili napredovanja v čine, sprejeli člana v operativno enoto in podelili priznanja za dolgoletno delo v gasilski organizaciji in za delo v operativni službi.
Sankaško tekmovanje 27.02.2005
Nekaj prizadevnih vaščanov tudi letos ni pozabilo na pripravo tradicionalnega pustnega kresa, kateri je zagorel v večernih urah v veselje mladih, pa tudi starejši generaciji, katerim pustni kres pomeni vsakoletni običaj preganjanja zime.
Občni zbor PGD Topole 25.02.2005
Letošnje sankaško tekmovanje je bilo potrebno pripraviti na hitro, saj so bile snežne razmere slabe. Z izrednimi napori sankaške sekcije je tekmovanje popolnoma uspelo, saj se ga je udeležilo kar 36 tekmovalk in tekmovalcev, od najmlajših pa do nekoliko starejših, ki so se ob spustu po sankaški stezi odlično zabavali. Ob čakanju na razglasitev je dogajanje popestrila plesna sekcij a, udeleženci so se okrepčali ob toplem času, nato pa je sledila podelitev medalj najboljšim, vsi udeleženci pa so prejeli lična priznanja in si na srečolovu izžrebali nagrado.
Sankaška sekcija PGD Topole se ob tej priliki zahvaljuje Smučarskemu klubu Mengeš, ki je že drugo letom priskočilo na pomoč pri izvedbi tekmovanja.
Gregorjevo v Loki 11.03.2005
Na občnem zboru so gasilci opravili pregled nad svojim delom za preteklo leto. Iz poročil funkcionarjev društva je bilo razvidno, da je bilo opravljeno veliko dela, ne samo na gasilskem, ampak tudi na drugih področjih, vse s ciljem, da se v kraju dogaja čimveč tudi na družabnem področju, še zlasti pri organiziranem delu z mladimi.
Je pa preteklo leto zaznamovalo povečano število
Dogodek sicer ni vezan na Topole, se ga pa že vrsto let udeležujejo mladi in njihovi starši iz Topol. Tudi letos so izdelali nekaj ličnih ladjic, ki so z lučkami plule po Pšati pod kamnitim mostom, najlepši je bil seveda Urškin zajček
Izdelava cvetnih butaric 19.03.2005
Tako, kot v preteklem, se je tudi v letošnjem letu delavnice za izdelavo cvetnih butaric udeležilo veliko število mladih, najmlajše pa so spremljali tudi starši ali babice. Ves material od zelenja,
oblancev, palic, vrvi in drugo so pripravili prizadevni člani gasilskega društva, ki ob pomoči strokovnih mentorjev animirajo mladino in obujajo ljudski običaj. Z lično izdelanimi butaricami so se udeleženci delavnic udeležili nedeljske blagoslovitve v Mengšu.
Križev pot 20.03.2005
Že ob lanskem križevem potu v Topolah je vzniknila ideja o postavitvi križev ob poti, ki vodi na krajevni hrib Plešo. Ideja je bila letos uresničena in križi so bili razporejeni od kapelice sv. Lucije do vrha Pleše, kjer je bila zadnja postaja. Križevega pota se je udeležilo preko 140 vernikov, vodil pa ga je farni župnik Matej Zevnik. Po končanem obredu so se obiskovalci še nekoliko zadržali ob toplem napitku in pogovoru o predvelikonočnem času.
Barvanje pirhov 24.03.2005
Za mlade je bila zelo zanimiva tudi letošnja delavnica, v kateri so si lahko na različne načine obarvali pirhe, izdelovali gnezdeca s piščančki in lepili različne motive na keramične ploščice, katere so opremili z vrvico za namestitev kot okras. Obenem so mladi izkoristili delavnici še za pripravo darila za materinski dan.
Blagoslovitev velikonočnih jedi 26.03.2005
Kot je znano, v Topolah žal nimamo primernega prostora za namen blagoslova, zato ta vsako leto poteka pred kapelico na vasi. Tudi letos se je zbralo veliko število vaščanov, ki so prinesli blagoslovit velikonočne jedi, katere se po tradiciji zaužijejo za velikonočni zajtrk.
Velikonočna igra 27.03.2005
Tudi to je del velikonočne tradicije Topol, izvira pa iz dogajanj ob križanju Jezusa, ko so vojaki med seboj igrali za njegova oblačila. No, igra je res samo igra, saj ne gre za nikakršno nedovoljeno pridobivanje sredstev, ampak popoldansko druženje med prijatelji, ki dopolnjuje velikonočna dogajanja.
Obisk kina 02.04.2004
V organizaciji GZ Mengeš so mladi gasilci skupaj s spremstvom obiskali Kolosej, kjer so si ogledali film Očkov vrtec. Ker je bil film sin-hroniziran v slovenščino, so v predstavi uživali prav vsi, tudi najmlajši, pri tem pa seveda niso pozabili izraziti želje, da bi bilo takšnih dogodkov še veliko.
Čistilna akcija 09.04.2004
Kljub neugodnemu vremenu je bila tudi letos uspešno izvedena čistilna akcija v kateri so prizadevni vaščani poskrbeli za polepšanje videza kraja in okolice, tako, da so očistili sprehajalne gozdne površine, nabrežja Pšate in pot do avtobusne postaje. Razveseljivo je, da je bilo letos nekoliko manj smeti, tako, da so prevladovale pločevinke različnih pij ač in različni pripomočki
na ljubezenskih kotičkih, ob nabrežju Pšate pa seveda velika količina plastičnih vrečk, tako, da je bila tudi letos traktorska prikolica skoraj premajhna.
Ostalo
Preko celotnega zimskega obdobja pa se permanentno odvijata še dve dejavnosti. Prva je v domeni članic, ki se dvakrat tedensko združujejo pri aerobiki v mansardnih prostorih gasilskega društva, prav tako pa je možen stalen dostop do info točke oziroma računalniškega kotička, v katerem se zadržujejo mladi, pa tudi starejši obiskovalci, ki se preizkušajo v računalniškem opismenjevanju.
V marcu so se pričela tudi zaključna dela na gradbišču športne ploščadi. Dela zaenkrat lepo napredujejo in objekt že dobiva končno podobo. Če vreme ne bo preveč ponagajalo, se lahko svečana otvoritev ploščadi pričakuje že v mesecu maju. V ta namen je bila na spletni strani objavljena anketa z vprašanjem, v kateri panogi bi kdo želel sodelovati, no, zaenkrat prepričljivo vodijo balinarji, nato sledijo kolesarji, pohodniki, odbojkarj i, seveda pa tudi vse druge panoge, ki se lahko odvijajo na površini športne ploščadi.
Letošnjo pomlad pa brez dela ne ostajajo niti operativni gasilci, ki so morali letos intervenirati že osemkrat, od tega je bilo sedem požarov v naravnem okolju, ki so bili povzročeni namerno. Do sedaj požari niso povzročili večje materialne škode, saj so bili pravočasno opaženi in pogašeni, kljub temu pa je neprijetno spoznanje, da je na delu piroman, ki za svoje umazano delo ne izbira kraja in časa, ampak namerno ogroža naravno okolje, kar pa lahko preraste v še kaj hujšega.
Toliko zaenkrat, naslednje poročilo bomo pripravili ob zaključku drugega trimesečja. Povzeto po www.pgd-tople.si
TRDINOVA POT
Lepšiga hriba nej, ku je naš griček, bulšiga vina nej , ku j e naš cviček. (ljudska)
To zanimivo planinsko turistično pot sta Planinsko društvo Novo mesto in Turistično društvo Novo mesto odprla sredi leta 1967. Hkrati sta izdala Vodnik po Trdinovi poti z osnovnimi podatki. Leta 1975 smo pripravili nov vodnik, saj smo ugotovili, da pohodniki na več kot 150 km dolgi poti potrebujejo dober opis poti, da se bodo znašli v obsežnih roških in gorj anskih gozdovih tudi, če bi bile planinske oznake uničene. Vodniku smo dodali karto. Trdinova pot poteka po najlepših predelih Dolenjske. Kdo ne bi želel obiskati skrivnostnega Kočevskega Roga? Pot nas vodi mimo opustelih kočevarskih vasi na Gače in Mirno goro. Z nje je edinstven pogled na Belo krajino. Precejšen del poti je speljan po Gorjancih: Maličev krč, Trdinov vrh, studenec Gospodična in Planinski dom ob njem, Miklavž, grebeni Pendirjevke in Kobil, Pirčev hrib, Opatova gora. Ta del poti je še posebej mikaven, saj poteka čez obsežne gorjan-ske košenice ki so v pomladnih in poletnih dneh polne pisanega cvetja. Tod rastejo zelo redke, zavarovane rastline. Najvzhodnejša točka poti je Kostanjevica z edinstveno Formo vivo, muzejem v nekdanjem samostanu, Kostanjeviško jamo... Na poti je kar nekaj gradov: Prežek, Gracarjev turn, Struga, Otočec, Stari grad in Hmeljnik Med največje kulturne spomenike Dolenjske uvrščajo samostan Pleterje. Zakaj Trdinova pot?
Le najstarejši Novomeščani se še spominjajo drobnega moža, ki je pogosto stal pod
arkadami na trgu s popotno palico v rokah in širokokrajnim klobukom na glavi, se oziral po nebu, potem pa krenil čez Kandijski most v smeri proti Gorjancem. Včasih se je napotil proti vzhodu na Gracarjev turn k prijatelju, graščaku Rudežu. Ta mož je bil upokojeni profesor Janez Trdina. Po rodu Gorenjec iz Mengša se je vživel v dolenjske razmere. Prepotoval je to mehko, valovito pokrajino podolgem in počez. Opazoval je življenje dolenjskega kmeta, njegove šege in navade, prisluhnil njegovi govorici. Posebno so ga zanimali Gorjanci s svojo tiho lepoto. Posedal je s Podgorci pred njihovimi domovi ali zi-
danicami, poslušal zgodbe o temnih gozdovih, vilah in škratih, grajskih gospodih in gospeh, čarovnicah, pa tudi o resničnih ljudeh. Vse kar je slišal, je doma umetniško oblikoval in tako ustvaril čudovite bajke o tem lepem koščku slovenske zemlje. Gorjance in deželico cvička, sonca in zelenih gričev ter Belo krajino, kamor je tudi zahajal, je ovekovečil v Bajkah in povestih o Gorjancih. Trdinovo pot prehodi vsako leto kar precej planincev ne samo z Dolenjske, temveč tudi Stajercev in Ljubljančanov.
V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije smo 1997 izdali novo planinsko karto Dolenjske v merilu 1 : 50 000. Na njej je vrisana celotna Trdinova pot, pa tudi ostale že znane planinske poti. Dodali smo novo pot iz Metlike oz. Gabrovca in Jugorja na Trdinov vrh po slovenskem ozemlju. Opozarjamo na povezavo Trdinove poti med Smukom in Osojnikom, ki v nekaterih kartah ni bila vrisana, na podaljšek planinske poti od gradu v Kostanjevici do Kostanjeviške jame. Na novo smo vrisali tudi pot iz Lašč in Podgozda na Sveti Peter nad Sotesko (888 m). Na karti so vrisane tri planinske postojanke: zavetišči na Svetem Petru in Malem Lipovcu ter nova koča, Planinski dom na Vrhtrebnjem. Karta vsebuje še vrsto drugih podatkov, pomembnih za planince in turiste: označene so podzemne jame, grobišča, pomembna drevesa, npr. Rajhenavska jelka, in podobno. Krona proslavljanja tridesetletnice je bil decembra končan dokumentarni film Trdinova pot. Snemanje so omogočili: Mestna občina Novo mesto, Komunala Novo mesto, Krka Zdravilišča in Krka, tovarna zdravil, za kar se jim še posebej zahvaljujemo.
Planinsko društvo Novo mesto
TABORNIŠKE NOVICE
Zdravo!
Vas zanima kaj se je dogajalo v preteklem mesecu pri tabornikih in kdajbo tabor v Bohinju? Potem nadaljujte z branjem! V soboto 19.03.2005 smo v Letnem gledališču Mengeš (LGM) organizirali športna srečanja za gozdovnike in gozdovnice (GG). Rdeča nit letošnjega srečanja je bila "TOUR DE TUNA". Ker je šlo za območno akcijo so poleg nas sodelovali še rodovi iz obljubljanskega območja. Od devetih rodov v območju se je srečanja udeležilo 23 GG-jev iz štirih rodov (Moravče, Medvode, Logatec in Mengeš). Druženje se je pričelo s sestavljanjem ekip, ki so bile med seboj pomešane. Sledila je foto-orientacija, nato pa zaslužen počitek in obvezna malica (tunin namaz). Po počitku so ekipe tekmovale še v premagovanju ovir s pekarskimi hoduljami in igranju pravljice v najrazličnejših izvedbah.
Razglasitev rezultatov ni bila tako pomembna, saj je bil prvotni cilj akcije druženje in dobra volja. Na koncu srečanja smo vse skupaj začinili še s skupinsko fotografijo.
Poročal Miha
Udeležili smo se tudi tradicionalnega pohoda na Rašico. Na katerem smo po dolgih letih spet imeli tudi svojo kontrolno točko.
Razpis za TABOR BOHINJ 2005:
Tabor se bo odvijal v Bohinju, natančneje v Ribčevem lazu, od 24. do 30.7.2005. Cena taborjenja je 18.000 SIT za tabornike in 25.000 SIT za nečlane našega rodu. Tabornino nakažite na naš TR RUP Mengeš:18301-0013696320. Sestanek s starši bo v sredo 13.7.2005 ob 20 uri v taborniškem domu(LGM). Za več informacij in prijave se obrnite na svoje vodnike, in na taborovodjo Saša Osenarja (041 369 889).Z naravo k boljšemu človeku!
POROČILO OB 45 LETNICI DELOVANJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA MENGEŠ 17. MAREC 2005
Leta 1960 petega maja je bilo ustanovljeno Turistično olepševalno društvo, namreč tako se je društvo imenovalo ob ustanovitvi. Za prvega predsednika je bil izvoljen pokojni profesor Ivan Vidali. Društvo pa prva leta ni zaživelo tako, da je bil za novega predsednika izvoljen g. Peter Gubanc in dokaj uspešno vodil društvo vse do leta 1968 ko je prevzel vodstvo društva g. Milan Jenčič.
Novo vodstvo je dobilo nov zagon in takoj pričelo z delom. V tistem času so prizadevni člani društva postavili na Gobavici smučarsko vlečnico, za tiste čase je bilo to kar nekaj posebnega, pri postavitvi in nabavi jim je veliko pomagal pokojni Lovro Korenčan. Leta 1971 je bila kupljena večja vlečnica, ki je imela kapaciteto 400 smučarjev na uro. Turistično društvo je leta 1971 začelo prirejati modne revije pod strokovnim vodstvom mojstra Ivana Debevca. Revije so bile organizirane več kot sedem let in na na ta način je TD pridobila sredstva za svoje delovanje. Na pobudo in pod vodstvom TD j e bila dograj ena TRIMSKA steza v dolžini 2.200 metrov po pobočjih Gobavice, ki še danes odlično služi svojemu namenu. Pred časom so bile vse vadbene postaje obnovljene. Pri izgradnji so poleg takratne Krajevne skupnosti sodelovali sindikati in večina društev v Mengšu.
To obdobje je bilo izerdno razgibano. V letu 1974 beležimo podatek, da je društvo organiziralo dekliščino v okviru kmečke ohceti v Ljubljani. Osrednja priredietv se je odvijala pri Štefelnovi domačiji v Pristavi. V tem času so mengeški gasilci postavili 60 m visok mlaj za tiste čase največji v Sloveniji. Enako je bila organizirana dekliščina tudi v letu 1975.
Društvo je pred 25-imi leti pripravilo kar nekaj razstav. Posebno odmevna je bila razstava v počastitev 825 letnico Mengša. Prikazana je bila razstava fotografij, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti našega kraja, razstava rezbarskih in kiparskih del Franca Ropreta in umetniških del Marija Petriča. Organizirali so razna strokovne predavanja o gojenju cvetja, obrezovanju sadnega drevja, zanimiva potopisna predavanja
in drugo. Vsakoletni program je vključeval eno ali večdnevnih izletov po Sloveniji, Avstriji, Italiji in Madžarski.
V	obdobju zadnjih dvajsetih let je bilo precej aktivnosti na področju založniško informativne dejavnosti, izdane so bile razglednice Mengša v nakladi preko 20.000 izvodov. TD je sodelovalo pri izdaji upravne karte Mengša, v letu 1998 je bila izdana turistična karta z uličnim prikazom in koristnimi turističnimi in drugimi informacijami.
Več ali manj uspešno smo se predstavili na različnih sejmih in prireditvah, naj jih nekaj naštejem: sejem cvetja v Cerkljah na Gorenjskem, spomladanska razstava cvetja v Arbore-tumu skupaj z ostalimi sedmimi občnimani Podjetne regije priložnosti. Zelo odmevna je bila predstavitev na mednarodnem turističnem sejmu v Mariboru, sodelovali smo na obrtniški razstavi v Domžalah. Na vseh predstavitvah je bil pripravljen pester kulturno-zabavni program s sodelovanjem Mengeške godbe, folklorne skupne KD Svobode Mengeš, moškega pevskega zbora ZVON, ženski zbor NONET, har-monikarice ZUPAN, harmonikarski klub Robija Stoparja in drugi.
Leto 1993 smo pripravili umetniško razstavo našega rojaka iz Nemčije Aleksandra Fišerja, postavljena je bila v Oranžeriji.
V	društvu deluje že dolgo let sekcija narodnih noš, po podatkih, ki smo jih z brali beležimo preko 60 imetnikov narodnih noš. Udeležujejo se vrsto prireditev doma in na tujem. Najbolj množična je udeležba na dnevih narodnih noš v Kamniku in na Mihaelovem sejmu.
Na Osnovni šoli Mengeš deluje turistični krožek, ki se udeležuje vseslovenskega tekmovanja v okviru Turistične zveze Slovenije. - TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA.
Organizirali smo tudi regijsko tekmovanje leta 2001 sodelovalo je deset osnovnih šol.
TD in občina že vrsto let organizirata spomladansko čistilno akcijo v katero so vključeni individualni lastniki hiš, društva, komunalno podjetje in drugi.
Pozdrav in čestitke župana, mag. Tomaža Štebeta ob obletnici
Vodstvo svečanega občnega zbora ob 45 - letnici delovanja Turističnega društva Mengeš

Naj omenim nekaj najbolj odmevnih prireditev pri katerih sodeluje tudi Turistično društvo. Na tradicionalnem novoletnem koncertu mengeških godbenikov podeljujemo vsakoletna priznanja za najlepše urejene hiše okenskega in balkonskega cvetja, urejenost gostinskih in drugih objektov, uspešne športne prireditve in aktivnosti društev. Aktivno sodelujemo na Mihaelovem in Trdinovem sejmu. Posebno pozornost smo posvetili pripravi kolesarskih poti v okviru občine, podjetne regije in širše Ljubljanske urbane regije skupaj tudi s Kolesarskim društvom Mengeš.
V	letu 1994 in 1995 smo pripravili sperjem za udeležence kolesarskega maratona 200 km Alpskih cest in še vrsto drugih športno rekreativnih prireditev. Posebno naj omenim vsakoletni pohod po TRIM stezi pod geslom VSI NA TRIM, ki ga organiziramo v počastitev občinskega praznika, udeležencev je vsako leto do 300 iz Mengša in okolice.
V	zadnjih letih smo se povezali širše v takoimenovano podjetno regijo za turizem, ki združuje turistična društva iz občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda, Lukovica in Moravče. Skupaj smo pripravili kar nekaj projektov. Izdali smo program pomembnej ših prireditev iz tega področj a, izdali zloženke ob svetovnem kongresu čebelarjev v Ljubljani in na Brdu pri Lukovici leta 2003. Skupaj smo se predstavili na turističnem sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Vsako leto pripravimo predstavitve v času cvetlične razstave v Arbore-tumu z bogatim kulturnim programom. V lanskem letu smo predstavitev posvetili 850 let Mengša s slikovno razstavo, predstavitev Čebelarskega društva s kulturnim programom mengeških godbenikov, klub harmonikarjev Robija Stoparja in folklorne skupne mladih KD Svobode Mengeš. Prav tako smo izdali program enodnevnih izletov in na slikoviti način predstavili posamezno občino v regiji. Pripravljen je tudi osnutek pohodniških poti na področju Gobavice, Dobeno in Rašice v povezavi z občino Trzin in Vodice. Predstavili smo se tudi v Beljaku leta 2003 skupaj s KD Mihaelov sejem, Čebelarskim društvom, keramičnimi izdelki podjetja SVIT, Ules Cirila je4 predstavila izdelovanje narodnih noš in kulturnim programom harmonikarjev Robija Stoparja. Sodelovali smo tudi pri kolesarskem maratonu 220 km v Avstrijski Santegiden, kjer smo podelili spominske značke ob 850 letnici Mengša našim gostiteljem v Avstriji. Naj navedem še nekaj aktivnosti, ki smo jih izvedli v pretek-
lem letu. Sodelovanje na Trdinovem in Mihaelovem sejmu. Za dvanajst stojnic, ki so v naši lasti smo pridobili novo skladišče v kletnih prostorih zdravstvenega doma. Sodelovali smo na vseslovenskem srečanju pritrkovalcev v Mengšu s preko 150 udeležencev.
Na pobudo g. Staneta Lužarja smo vodili aktivnost za odkup Trdinove hiše v Malem Mengšu, ki naj bi bila namenjena za muzejsko dejavnost, sedaj je na potezi občina oziroma župan, da omenjeni projekt spelje do konca, mudi se pa tudi zato ker je hiša v zelo slabem stanju, posebno streha. Pozdravni kozolec na Gorenjski cesti ga je bilo potrebno v celoti obnoviti zradi prometne nesreče. Na trim stezi smo dotrajano igralno postajo v celoti obnovili, obnovljene so bile markacije in spomladansko čiščenje steze.
V	maju je bil organiziran enodnevni izlet v Rogaško - Rogatec
-	Bizeljsko. Člani društva so dobili nove izkaznice, ki jih je izdala Turistična zveza Slovenije.
V	letošnjem letu praznuje TZS 100 letnico organiziranega razvoja turizma na slovenskem, svečana prireditev bo konec septembra v Portorožu v povezavi s svetovnim dnevom turizma 27. septembrom. Pobuda TZS pa je tudi, da bi ob svetovnem dnevu zemlje 22. aprila svečano posadili lipo. Mogoče za konec še nekaj misli o turističnem razvoju v občini. Razvijati bo potrebno ekonomske potenciale in s tem pripraviti program razvoja turistične dejavnosti, zaščita in obnova kulturne dediščine , spodbujati razvoj malega gospodarstva. Posebno skrb bo potrebno posvetiti bivalnemu okolju, ohranitev in obnova starih jeder. Izboljšati gostinsko ponudbo in večje medsebojno sodelovanje, vzpostaviti
-	zgraditi prenočitvene zmogljivosti, ki jih trenutno sploh ni. Srečo imamo, da je grad Jablje že skoraj obnovljen in bo služil svojemu namenu. Pripraviti razvojne možnosti Pristavskega jezera z okolico in Puhliškega bajerja. Ureditev kolesarskih in pohodnih poti, ponovno izdajo turistične karte z uličnim prikazom ker je stara že pošla. Izdaja razglednic, prospektov, informativna tabla in drugo. Na koncu bi se rad zahvalil vsem članom upravnega odbora, nadzornega odbora in članom raznih komisij za delo, ki ste ga opravili do sedaj. Hvala vam.
Predsednik TD Mengeš Franc Zabret
V razpravi je sodeloval tudi ravnatelj OŠ Mengeš Branko Lipar
Člani MKZ Mengeški zvon so s svojim nastopom popestrili občni zbor
MEST^EKARNE mufuu^
SEZONSKI ALERGIJSKI RINITIS IN KONJUKTIVITIS - SENENI NAHOD
Seneni nahod je najpogostejša oblika alergije. Spomladi seneni nahod povzročajo leska, breza in vrba, kasneje v zgodnjem poletju pa bukev, javor, hrast, trave, pelin. Zelo močni alergeni so tudi pelodi plevelov, žit in grmovnic. Količina pelodov v zraku je odvisna od vremena. V sončnem in vetrovnem vremenu je v zraku veliko pelodov, kadar pa je vreme deževno je njihova koncentracija v zraku majhna.
KAKO PREPOZNAMO SENENI NAHOD IN KAKO SI POMAGAMO?
Znaki senenega nahoda so solzenje, otekle in rdeče očesne veznice (konjunktivitis), kihanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, izguba vonja in lahko tudi kašelj. Za samozdravljenje senenega nahoda svetujemo uporabo antihistaminikov v obliki tablet (Flonidan S®, Claritine®, Letizen S®). Dobite jih lahko v lekarni tudi brez recepta. Za boljši učinek pa svetujemo kombiniranje tablet in kapljic za oči ter nos. Kapljice dajemo lokalno, zato je njihova koncentracija v očeh ali nosu visoka in učinek pa hiter
in močan. Sistemskih stranskih lučinkov v glavnem ne povzročajo. Zdravila je smiselno začeti jemati takrat, ko se v okolju pojavi alergen in ne šele, ko se pojavijo prvih simptomi senenega nahoda. Nekatera zdravila, s katerimi zdravimo seneni nahod (loratidin, clemastine) in dejavniki okolja, kot so vetrovno, suho vreme lahko povzročijo sindrom suhega očesa. Kar v 20% je rdeče oko posledica sezonskega alergijskega konjunktivitisa. Znaki, po katerih ga prepoznamo so: neugodje v očesu, pekoč in žgoč občutek, občutek peska v očesu, občutljivost na svetlobo, motnje vida. Zaradi alergije na cvetni prah, pa zgoraj naštete simptome spremlja še srbenje v očesu. Pomagamo si lahko s kapljicami za oči, ki vsebujejo antihistaminike - antialergike in va-
zokonstriktorje, ki omilijo rdečino in srbenje v očesu. Tovrstne kapljice smemo uporabljati le krajši čas. Posebna previdnost je potrebna, če nosimo kontaktne leče. Pri sindromu suhega očesa, povečanem tveganju za glavkom ali, če se zdravimo z zdravili iz skupine monoaminooksi-daze, teh kapljic ne smemo uporabljati. Pri alergij skem konjunktivitisu je zato primerno in smiselno uporabljati tudi umetne solze. Te nadomestijo solzni film, zaščitijo oko in povrnejo ugodje v očesu. Vsekakor priporočamo umetne solze, ki ne vsebujejo nobenih konzervansov (Vismed), saj alergen že sam draži očesno sluznico. Umetne solze brez konzervansov lahko uporablj ate stalno in kadarkoli se v očeh pojavi neprijeten občutek.
Alenka Uršič, mag. farm.
Kadar ste alergični na pelode	je možna navzkrižna alergija na
breze, jelke ali jelše	marelice, breskve, češnje, slive, lešniki, orehi, mandlji, jabolka, hruške
pelina, trpotca	zelena, korenje, janež, curry, kumina, kamilica, peteršilj, koper, koromač
trav, rži	različne moke, paradižnik, arašide, fižol, lečo, grah, sojo
Opomba:
Na spletnih straneh http://www.sigov.si/ivz/ je objavljeno tedensko poročilo o vsebnosti cvetnega prahu v zraku.
VINJETE DA ALI NE
(projekt UMAR)
Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) na podlagi svoje analize vladi ne priporoča začasne uvedbe vinjet za uporabo avtocest. Kot je za STA pojasnil direktor UMAR Janez Šušteršič, do leta 2008, ko naj bi na celotnem slovenskem avtocestnem omrežju prešli na elektronsko cestninjenje, ne bi bilo smiselno uvajati novega sistema, ki ne bi prinesel bistvenih izboljšav, njegovi rezultati pa bi bili negotovi. Urad zato meni, da bi se v vmesnem obdobju veljalo posvetiti uvedbi elektronskega sistema.
UMAR je po Šušteršičevih besedah v analizi med drugim ugotovil, da bi bili stroški sistema vinjet med 0 do 20 odstotkov dražji od sedanjega sistema cestninjenja. Poleg tega je delovanje sistema zlasti v začetku zelo negotovo, če bi z vinjetami želeli zbrati sedanji izkupiček od cestnin, pa bi bile vinjete vsaj tako drage kot v Avstriji (celoletna vinjeta stane okoli 17.400 tolarjev), če ne celo dražje.Drugi neekonomski stroški (npr. izogibanje plačilu cestnine pri sedanjem sistemu in nevezanost višine plačila na prevoženo razdaljo pri vinjetah), pa so pri obeh sistemih podobni, je ugotovitve, ki jih je danes predstavil na gospodarskem kolegiju pri predsedniku vlade, povzel Šušteršič. UMAR je vlado formalno seznanil z ugotovitvami analize, ministrstvo za promet pa bo najbrž pripravilo bolj podrobno informacijo o uvedbi sistema elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, je še dejal Šušteršič. Vlada je pripravo analize uradu naložila februarja, saj se je koalicija v koalicijski pogodbi zavezala, da bo med drugim zaradi razbremenitve stroškov pobiranja cestnine in večje pretočnosti prometa na avtocestah preučila možnosti začasne uvedbe vinjet. V preteklosti je sicer že nekaj analiz pokazalo, da uvedba vinjet ne bi bila smiselna, vendar je vlada želela, naj to izračunajo neodvisni strokovnjaki.
Evropska unija predpisuje plačevanje uporabe avtoceste po prevoženih kilometrih in ima odklonilno stališče do pavšalnega plačevanja cestnin (kamor sodijo tudi vinjete), dopušča pa ga le izjemoma za prehodno obdobje, na svojih spletnih straneh navaja Družba za avtoceste v RS. Sistem namreč ni pravičen do uporabnikov, stimulativno pa vpliva tudi na rast prometa, kar je v nasprotju s smernicami povezave po obvladovanju rasti prometa.
STA
Koliko smo pripravljeni plačati kilometer
Bi bili za vožnjo po slovenskih avtocestah pripravljeni odšteti nekaj deset tisočakov, kolikor naj bi po izračunanju Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je pripravil analizo o morebitni uvedbi vinjet, stala letna nalepka? Če se po avtocestah vozite vsak dan, verjetno bi, če se peljete le nekajkrat na leto, pa najbrž ne. Le zakaj bi subvencionirali nekoga drugega? Poleg tega bi bili stroški za začasno uvedbo vinjet na naših avtocestah do petine višji, kot znašajo za delovanje sedanjega cestninskega sistema. Sklep, da vinjete do uvedbe popolnoma elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku ekonomsko niso upravičene, zato ni bil posebno presenečenje.
Odgovor na vprašanje, zakaj bi bile slovenske letne vinj ete skoraj še enkrat dražj e kot v Avstrij i, je treba iskati v dejstvu, da bi jih pri nas prodali manj kot pri sosedih. Že če bi vinjete kupila polovica voznikov, kar je optimistična napoved, bi stale od trideset do štirideset tisočakov, če bi jih uporabljalo manj uporabnikov avtocest, pa bi morale biti še dražje. Seveda država pričakuje, da bo s cestninami tako ali drugače pobrala načrtovani znesek, ki znaša v naslednjih dveh letih dobrih 39 milijard tolarjev in je v prvi vrsti namenjen za vračilo posojil. Svoje k visoki ceni vinjet pa dodajajo še stroški izdelave, prodaje in nadzora nad njihovo uporabo.
Naloga, da je treba preveriti, ali bi morda v naslednjih dveh letih začasno uvedli vinjete, se je v vladni koalicijski pogodbi znašla zaradi številnih pripomb tako državnih predstavnikov kot javnosti, da je sedanji cestninski sistem ena sama velika zmešnjava, kar zagotovo drži. Ponekod vozniki plačajo v t.i. zaprtem sistemu po prevoženih kilometrih, drugod, kjer je sistem odprt, pa pavšalno oziroma enotno ceno. Sračje gnezdo, se je pridušal eden od poslancev ob zadnji razpravi o letnem avtocestnem programu v državnem zboru; imeli smo zaprt sistem, ki je dobro deloval in je bil pošten do uporabnikov, pa še skladen je bil z evropsko direktivo, potem pa smo ga uničili.
V Avstriji, Švici in še v nekaj državah so se vinjete sicer dobro udomačile, vendar zagotovo niso idealna in predvsem ne dokončna rešitev. Evropska unija namreč glasno zagovarja plačilo cestnine po prevoženi razdalji. Elektronski sistemi, ki bodo morali v članicah Unije delovati usklajeno, bodo voznike spremljali med vožnjo in jim "zaračunavali" cestnino po kilometrih. Nobenih "obvozov" več in nobenega pritoževanja o diskriminaciji posameznih regij. Seveda pa se pred uvedbo popolnoma elektronskega cestninjenja, kar naj bi se pri nas zgodilo do konca leta 2008, postavlja še vrsta vprašanj, denimo, kaj s sedanjim sistemom ABC in cestninskimi postajami.
Elektronsko cestninjenje brez ustavljanja ABC je bilo v obdobju, ko država ni več vedela, kako naj reši cestninske zaplete, primerna rešitev, ki pa jo bo povozil čas. Tudi cestninske postaje se bodo sčasoma poslovile. Zato je na mestu vprašanje, ali še ima smisel graditi stranske cestninske postaje in za takšne kratkoročne rešitve porabiti več milijard tolarjev, ko pa jih bo treba čez nekaj let podreti. Morda bi raje kazalo prisluhniti poslanski pobudi in namesto tega pohiteti s postavitvijo novega sistema v prihodnjem letu vsaj na nekaterih odsekih z odprtim sistemom, kjer je cestninski odliv največji. Tako bi bil volk sit, koza pa tudi cela.
Romana Špende, Dnevnik
Poštena Bohinčeka v Benetkah (VII.)
Janez je bil zvita buča in je znal, kakor tergovci velijo, špekulirati. Vse okolšine je pretuhtoval, okus ljudi, dobiček, ki mu more v mošno priti in po tem je ravnal. Da bi dolgo kupčija v Benetkah trajala, si kar ni misliti mogel, ker trakovi se ne spreminjajo kakor metulji in če tega ni, se pri ženskih nič ne opravi. Tega na deželi ni, ker ljudje niso tako zapravljeni kakor po mestih. „Jože!" veli pervo saboto Janez svojemu tovaršu, „naša kupčija ne bo dolgo samo v mestu se deržati mogla. Jaz sem teh le misel: ti ostaneš še en mesec tukaj, jaz grem med tem po deželi in skušam tam svojo srečo." „Štiri tedne se ne bova vidila?" zdihne Jože. „No, kaj je to?" ga zaverne Janez. „Štirje tedni bodo zbežali kakor en dan, in kakor se nadjam, jo bova oba na deželo odrinila. Poskušati mora človek." Jože je molčal, ker je Janeza spoznal previdnišega od sebe. Zgodilo se je, kakor je Janez svetoval. Dolg čas mu je bilo od konca, od Janeza ločenemu biti, pa sčasom se je privadil. Po stari navadi je prav dobro prodajal. Da mu ni bilo treba vsak dan v fabriko hoditi, si je navezal v veliko ruto trakov ter je čez ramo obesil. Mnogo časa si je pridobil. Pretekli so štirje tedni, in kakor zgovorjena, sošla sta se pri fabrikantu. Pokazalo se je, da je Janez dvakrat po nove trakove pisal, posebno bolj navadne baže, in dokaj več zaslužil, kakor Jože. Skušnja je poter-dila, da niso bile Janezove besede prazne. Zvedel je Janez, da se tudi drugo blago, svilene rute i. t. d. prav lahko spečajo. Vedno nazaj v mesto po blago hoditi ni bilo mogoče in kam bi bila prišla, ko bi bila vsak dan se verniti morala. Zato sta prosila fabrikanta, da jima je pošiljal blago na zaznamovane mesta. Vsak si nabaše na ramena, kar je mogel nesti, in odrinila sta jo. Kupčevala sta prav dobro in veliko pridobila. V malo tednih sta vse poprodala in Jože se je podal v Benetke plačevat in druzega blaga nakupit. Vlekle so ga tudi druge reči v Benetke. Med tim namreč ni mogel svoji ljubi materi nič poslati in to je hotel zdaj popraviti; na vse to je še nekaj druzega znajdel, kar je bilo zanj naj veče važnosti. Imel je že listnico več ko leto pri sebi, in nikdar je ni pogledal. Bal se jo je le količkaj poškodovati ali
kaj iz nje zgubiti. Napravi ga Janez enkrat, naj jo pogleda, bi li ne bilo kako ime na nji ali v nji -- in glej na jekleni zaperavnici je bilo vrezano ime: Št. Alban. Vesel je bil te znajdbe in terdo nadjal se lahko lastnico dobiti. Komaj v Benetke pridši se je požuril pri fabrikantu vse v red djati, gre nezamudoma na ogel sv. Marka k Petru Tomincu vprašat, ali je kaj vprašala kaka gospa po njem. Peter mu pové, da; pa ki ni še laški razumel, ni vedel, kaj da hoče -- od sihmal je ni nikdar več vidil. Vedel je toliko, da je bila prosta, ali žalilo ga je še, nič od nje vediti. Zvečer pri fabrikantu med druzimi govoricami vpraša Jože, ali mu je ime Št. Alban kaj znano? Debelo ga pogleda gospod ter mu razloži vse o tej rodovini. Skerbno ga je popraševal, v kakšni zavezi da je s temi ljudmi -- česar Jože ni povedal, samo da je bila gospa Albanova, ki mu je nekdaj toliko dobrega storila; dala mu je cekin, ki ga je mater poslal. Ta vzrok je, zakaj bi jo rad vidil in da je po nj vprašal. Fabrikant se prestraši ter ga svari to opustiti, ker je zlo nevarno; kajti nikdar niso policajni uradniki tako dobrih nosov imeli, kakor jih imajo zdaj. Jože je spoznal dobro svarjenje, akoravno mu je težko djalo po njej vprašati ne smeti. Listnico je imel spravlj eno še vedno tam kakor poprej, ter se nad-jal enkrat blagodatno gospo dobiti. Poslal je stari materi in nepremožni sestri prav lepe darove ter se k Janezu nazaj podal. Zmiraj bolj se je njana kupčija širila. Vse kraje po Laškem sta obhodila. V večih mestih sta imela zalogo, kamor jima je iz Benetk fabrikant pošiljal blago. Pretekle so mnoge leta -- pa Jože je bil vedno srečneji pri prodaji kakor Janez, ker Jožetovo blago je že prijetna oseba njegova priporočevala. Dorasla sta do verha in Jože je bil zal, da ni bilo deleč tacega. Naglo je zrastel; velik je bil in strunast kakor jelka; vsa lepota, ktera je že fantiča ljudem tako prijetnega delala, je krasila doraščenega mladenča. Zraven vsega tega je bil neizrečeno ponižen, prijazen in če je Janez polno krošnjo prodal, jo je moral Jože v tem času dvakrat napolniti. Ako ravno jima je po sreči šlo, sta vender zapazila, da so ljudje vsled dolzih voj ska obožali, in da ni več toliko dobička, ko poprej.
Ko je bil Napoleon pri Lipsii premagan, je kupčija obstala, ker bali so se, da bi vojska na Laško ne privihrala. Kaj je bilo početi! Svoj
denar sta sklenila iz kupčije vzeti in boljih časov počakati. Pogovarjala sta se nekega dne s fabrikantom, in Jože reče: „Kupčija je začela zlo hirati. Tukaj se toliko denarja vbije, da je kaj. Kaj mislite, ko bi do mira domu šla v Bohinj! Mene nekaj nepremagljivo vleče domu k moji materi." „Prav imaš v nekterih rečeh. Da bi oba zapustila Benetke, bi jaz ne svetoval. Ako že hoče Jože domu iti, naj gre, ti ostani tukaj, da vedno veš, kako gre kupčija. Napoleon se ne more dolgo več deržati. Zavezniki ga dobro nabijajo -- mir bo potlej in kupčija začela zopet cveteti." Rad bi bil tudi Janez domti šel, pa je vender fabrikanta ubogal. Postojmo nekoliko pri Janezu, preden spremimo Jožeta v Bohinj. Drugači ni moglo biti, da je marsikdo o vojski svoje premoženje zgubil. Tako se je zgodila nekemu kupcu v Benetkah, s kterim je bil fabrikant znan. Začelo mu je na stran biti, in razode fabrikantu željo, da bi rad svojo hišo in štacuno prodal. Kakor strela je prižgala ta novica željo v persih verlega moža, da bi to priložnost Bohinca porabila, ktera je neizrečeno rad iznel. Hitel je domu Janezu povedat, kakšna priložnost je, na lepem prostoru hišo in štacvmo kupiti. Janez osupne to slišati. Znana mu je bila hiša in štacuna. Prepričan je bil, da je komaj kaj pripravnišega za kupčijo v Benetkah. Ali, kje toliko denarja dobiti, ker premoženje obeh ni zadostilo. Odkritoserčno je razodel te okolšine fabrikantu. Nasmejal se mu je fabrikant. „Jože je gotovo mojih misel, ako bi vse vidil, hišo in njeno lego. Kar denarje zadeva, sem jaz tukaj, in brez pomislika ti jih naštejem. -- Kar je na zadnje fabrikant vzgovoril, je Janeza pogrelo; kaj tacega se ni nadjal. Vender se je Janez močno branil, fabrikant pa ga je vedno silil. Tako daleč je prišlo, da je gospodar hotel hišo po dražbi prodati (zlicitirati), in komaj je fabrikant Janeza pregovoril jo kupiti. Draga je bila -- ali verli mož je doštel, kar je Janezu manjkalo. Vedno bliže je bil konec vojska, in Benetke, akoravno polne prijatlov Napoleona, so bile mirne. Napoleon je padel -- in vse se je kmalo poživilo; kupčija se vzdignila, in Janez je imel v sredi druzih lepih hiš svojo in lepo štacuno v nji, ktera je vsak dan lepša postajala.
Povzeto iz Slovenske kolede za leto 1858 -
se nadaljuje
Mobilnost prihodnosti v Ljubljanski urbani regiji
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je 17.3.2005, v Kulturnem domu Groblje v Domžalah, organiziralo 5. izmed 6 rednih srečanj predstavnikov občin in sodelavcev Regionalne razvoj ne agencije. Tematika tokratnega srečanj a je bila Mobilnost prihodnosti, ki se ukvarja z možnostmi izboljšanja stanja prometa v regiji predvsem s pomočjo razvoja javnega potniškega prometa . Srečanje se je udeležilo 53 predstavnikov občin, ministrstev, javnih prevoznikov, načrtovalcev razvoja prometa in nosilcev prostorskega razvoja, kar je pripomoglo k konstruktivni debati in soočenju različnih interesov na temo mobilnosti. Namen srečanja je bil pregled izvajanja projektov, ki jih ima z Regionalna razvojna agencija zapisane v Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 20022006 ter iskanje soglasja o tem katere programe želimo uresničevati v Regionalnem razvojnem programu v prihajajočem obdobju 2007-2013. Po pozdravnem nagovoru gospoda Juharta, predstavnika občine gostiteljice, so svoje poglede glede nadaljnjega razvoja prometa v regiji predstavili predstavniki Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, župan občine Trzin, predstavnik Mestne občine Ljubljana, predstavnik Ljubljanskega potniškega prometa, predstavnik Kam Busa, predstavnica Urbanističnega inštituta in predstavnik oddelka za urbanizem občine Domžale. Individualnim predstavitvam je sledila tudi burna razprava, ki je še dodatno pokazala pomembnost reševanja problematike prometa v regiji.
Ugotovljeno je bilo, da je stanje prometa v Ljubljanski urbani regiji slabo, ter da se iz leta v leto slabša, kljub nenehnemu izboljševanju in razvoju cestnega omrežja. Glavne razloge za slabšanje situacije v regiji so udeleženci videli predvsem v nenehnem povečevanju števila osebnih vozil, zaradi katerih je potovanje v regiji postalo zelo oteženo, kar pride še posebej do izraza v času prometnih konic. Javni prevoz potnikov, ki bi lahko znatno pripomogel k reševanju prometne problematike, pa se že leta ubada s finančnimi težavami, kar se kaže v zmanjšani kakovosti storitev, vse manjši frekventnosti in posledično vse večjem upadanju prepeljanih potnikov. Dodatno oviro predstavlja tudi to, da večina javnega prevoza v regiji in predvsem Ljubljani temelji na avtobusnih prevozih, ki pa so v veliki meri odvisni od količine in hitrosti ostalega prometa in zato je njihova konkurenčnost v času prometnih konic še dodatno zmanjšana.
Prvi pomemben korak, ki bi ga po mnenju sodelujočih morali prevozniki v regiji narediti, je izboljšanje medsebojnega sodelovanja, s čemer bi olajšali uporabniku uporabo različnih prevoznih sredstev, ter tako dvignili privlačnost javnih prevoznih sredstev. Najprej bi bilo potrebno na regionalnem nivoju uskladiti vozne rede vseh prevoznikov, ter jih narediti razumljive in lahko dostopne uporabniku. Drugi pomemben korak za dvig privlačnosti javnih prevoznih sredstev je poenotenje vozovnic, ki bi uporabniku omogočalo nemoteno prestopanje med različnimi prevoznimi sredstvi do želene lokacije. Težavo za povezovanje prevoznikov predstavlja obstoječa zakonodaja in način financiranja njihove dejavnosti, zaradi česar so si prevozniki prisiljeni konkurirati. Predstavniki prevoznikov so na srečanju predvsem izrazili pričakovanje po aktivnejši politiki in jasno predstavljenih ciljih Ministrstva za promet, ki je prevzelo pristojnosti urejanja regionalnega prometa, vendar se je na tem področju v zadnjem obdobju malo spremenilo. Ugotovljeno je bilo tudi, da se v regiji pogreša enoten koncept razvoja prometa, ki bi s pomočjo primerjave različnih variant začrtal usmeritve razvoja cestnega prometa in javnega prevoza. Ta študija bi lahko tudi potrdila ali ovrgla koncept tramvaja, kot je bil predlagan v idejni študiji, ki jo je naročila Mestna občina Ljubljana. Razvoj tirnega potniškega prometa lahko regiji prinese občutne izboljšave prometne situacije, vendar se je potrebno investicije lotiti sistematično in najprej analitično ugotoviti dejanske potrebe in možnosti razvoja. Predstavniki ministrstva za okolje, prostor in energijo so predlagali tudi, da se poleg prometne študije v regiji čimprej pristopi tudi k izdelavi regionalnih zasnov prostorskega razvoja, s katerimi bi lahko tudi prostorsko opredelili vse razvojne projekte v regiji.
ugotovili, da pridejo na delovno mesto v povprečno 22 minutah in za to pot porabijo 470 tolarjev, medtem ko bi z javnim prevoznim sredstvom na za isto pot porabili povprečno 45 minut in 437 tolarjev. V povprečju torej uporabniki osebnih vozil prihranijo dnevno 47 minut in morajo za to odšteti 66 tolarjev več kot bi jih z uporabo javnih prevoznih sredstev. Čas ki ga prihranijo za pot v službo je bil tudi najpogostejši razlog, da so se uporabniki odločili za osebno vozilo, kot največjo pomanjkljivost avtomobila pa so navajali težave pri parkiranju. Večina uporabnikov osebnega vozila bi se bila pripravljena odpovedati le temu, če bi bili javni prevozi hitrejši in bolj frekventni, prestopanje pa časovno in cenovno bolj ugodno. Udeleženci, ki se na delovno mesto vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi niso temu prevoznemu sredstvu najbolj zvesti, saj se poleti radi odločajo za kolo, po potrebi pa uporabijo tudi avto. Za svojo pot potrebujejo v povprečju 55 minut in potrošijo za to 495 tolarjev, vendar je bilo število teh premajhno, da bi lahko pridobili verodostojne podatke. Posebej zanimive so bile tudi sklepne ugotovitve, pri katerih so skoraj vsi udeleženci označili čas kot najpomembnejši dejavnik pri izbiri prevoznega sredstva, na drugo tretje in četrto mesto so postavili ceno prevoza, varnost in udobje, najmanj pa je za udeležence pomembna zasebnost. Velika večina udeležencev vidi prihodnost javnega prometa v regiji v kombinaciji hitrih regionalnih železniških povezav, ki se dopolnjujejo z avtobusnimi prevozi. Menijo tudi, da bi bilo potrebno posodobiti vozni park in zagotoviti neodvisnost javnega prevoza od količine ostalega prometa.
Srečanje se je zaključilo z ugotovitvami, da je mobilnost še zmeraj ena najpomembnejših tematik razvoja regije in ji je v prihodnje potrebno namenjati še več pozornosti. Vzpostaviti je potrebno komunikacijo z Ministrstvom za promet ter pričeti najprej z ukrepi, ki jih je sorazmerno lahko izvesti in prinašajo dokaj velike učinke. Predvsem je potrebno zagotoviti optimalnejše delovanje obstoječih prevozov, ter jih z enotnimi voznimi redi in enotnimi vozovnicami povezati v celoto. Ustanoviti je potrebno telo, ki bo na regionalni ravni nadzorovalo delovanje celotnega sistema in bo zmožno pripravljati tudi nove investicije v razvoj javnega potniškega prometa v regiji.
Matej Gojčič, RRA LUR
V času srečanja je bila med udeleženci izvedena tudi anketa o njihovih dnevnih prevozih na delo, ki je dala pričakovane, vendar zanimive podatke. Ugotovljeno je bilo, da kar 83% anketiranih za vsakodnevne prevoze na delo uporablja osebno vozilo in le 17% odstotkov se na delo vozi z vlakom oz. avtobusom. Ob primerjavi časov potovanja v službo in cene, ki jo za to plačujejo smo med avtomobilisti
Brez čebel ni pridelka
Bttai«^
[^«rtúllrtsjj opih4t4i p«^ A fflhrtl Zli^ rt k
ItviiňůBlÉh (ïodiviAr piA nnwri Itotomn B-i^HlnufT^ Cfbffa	IH nd luikDcriHi [dl n [fei^ Ta^pcdqk bit^M^
iVKTrtl Yii(. bu UtDrhri itn}] i p^apnu^. rttwi u po^jn
P R A VIL NIK «daUrasA ivonhiluav brfaimnifl^
L IhiN Afjj^ dwldtmmtw ècbri vl^ta^B |d pi^dpůnú
n^Ckfl«^ pOÏHl -i tw*'*'^ Wi H TfiHvVW«^ 1 FF5. hl M ilMWr Ifei^ pC^OlV^ AWÎ4 PQfl bA rti d^^MŮfl (ïiprtyift
Upv^ iflfaiÉiii tedwifeifiviA FF1S	^ ^^kf^-p^HtA r?^
<1:. biUM, idïrtni Fïï aw PTbHtC^
H^V Mwv iHlp (I Jflťií^JirtwswTaiiffrth* vi« « p^evtHrT tww^t bwjptw FFS u ÍJnfdU Ht'ji/tfit. «KTMtttXiW ^
1 kn DtlpndnlïfB^ nn^ CtndlonmActMIdAinn JT] hdni^ b^MiQ niË IïSL vgMiicflTiGd 71 ^fbrt ne n pimt ijhťifilu Ji«H tV	tibvy	ClbClV [f jnjr	ntť^
tf« wAMn^ rtarjn jl ru^U^MMniiAit»
It	/i pWtbM «ifF^ n nivrU«« A HMSim
^ Utthn itnfHn] GZIIITB IF [VEUMI runtij ip^iitH rrruMbi). tfa »Utian
bnj. Oi ^ IbutwAt^nHk^cfVTj lAtK. tJ tï H W	nf* 14m
aVfi^ Ifwy w	pí^sUfr m UHOwvt d h^so« 'I4«
fltWřiumiJiím
ClMvnlUsd^lflmimn MUhnMn^ nMtdInMnalUO^
Irgodt UHbln zi zJn^ tulczni n	nAlu jj ncfjrp plgMta^ life ped
Wtfdv 9 mNirnki 1 »t^vpitMl pnlbí^i] í^flímtHiSří^onítCil Ë^^Mit linw^ IHJRi-Ai lUibi KVW4 IH 3H1H6
ŮtbttumihilM MtAgti pum me ^ttnf^nvpnnrtrAHandT^ OllintM«
kiMo-usrtKv* «M»

BURMA, od leta 1989 MYANMAR - 4. Biseri ene najlepših azijskih dežel
V Myanmaru je večina ljudi pripadnikov budizma. Ravnajo se po štirih pravilih te vere:
1. Življenje je trpljenje. 2. Izvor trpljenja je hotenje. 3. Trpljenje se lahko konča s premagovanjem hotenja. 4. Obstaja pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.
Sreda, 3. marec
Zjutraj se odpeljemo proti prepadni gori Mount Popa. Je vulkanskega izvora in je ena izmed najbolj magičnih v Burmi, zato je že stoletja priljubljeni romarska kraj domačinov.
Vožnja do tja nas vodi čez ozemlje številnih palmovih nasadov, iz katerih pridobivajo rjavi sladkor, pa tudi okusne bombone-karamele. Vendar, palma mora biti stara najmanj 25 let, da izloča dober sok. Sok pridobivajo tako, da zarežejo plodove, pod njim pa namestijo lončene posodice, kar je zelo naporno, saj mora delavec splezati po deblu 20 - 25 metrov. Na palmah so v zgornjem delu zaradi tanjšega debla nameščene viseče bambusove lestve, pritrjene na vrhu. Ker nas je zanimalo, kako pridobivajo sladkor, vstopimo v preprosto leseno delavnico, pokrito s palmovimi listi. Prostor je bil močno zakajen ob kuhanju sladkorne malase (menda z dodatkom riža) in »šnopsa« (toddy ayaki). Poleg delavnice je bil na delu pohleven vol, pripet ob leseno rampo, ob kateri je krožil in na ta način mlel arašide v olje sredi naprave. Po dobrih dveh urah vožnje prispemo do podnožja gore duhov Popa, na katerem stoji tempelj Toddy Palm Tree. Do njega smo se podvizali po 645 stopnicah (toliko jih je naštel Marko), uradno jih navajajo 700. Zaradi majhnega prostora je na vrhu gore kompleks templja močno utesnjen, pogled z nje pa nepozaben. Pravijo, da v bližini gore živi 300 menihov.
Ob povratku v Bagan nas je pričakalo prijetno presenečenje. Ob vstopu v spalnice v bungalovih hotela Thazin Grden smo vsi dobili z raznobarvnim cvetjem okrašene postelje s srčki, vejicami in drugimi premišljenimi oblikami, kar se je na belem pregrinjalu posebno lepo odražalo. Res domiselno! Utrujeni od poti smo se nato osvežili v hotelskem bazenu, se proti večeru napotili do reke Iravadij, se vkrcali na ladjico in v počasni vožnji opazovali sončni zahod na nebu in na zrcalni svetlobi prostrane vodne gladine. Ob tisočih pagodah in templjih, ki krasijo Bagan, se doživeto celostno vtisne v nepozaben veličasten spomin.
Četrtek, 4. marec
Zadnji del na poti iz Bagana do Yangona, glavnega mesta države, smo nadaljeval z letalom. Mesto Yangon se je v preteklosti imenovalo Rangoon. Zgrajeno je bilo na območju antičnega mesta Dagon, čigar ime pomeni konec spora.
Leta 1824 j e v Dagon prišla angleško-indij ska odprava. S tem je tod postopoma pričela Britanska prevlada. Januarja 1886. je Burma postala provinca njenega imperija, kar je pripeljalo deželo do napetosti. A prisotnost Britancev je prinesla tudi začetke ekonomskega razvoja, posebej še v Delti Iravadija. Vendar, odpor proti Britancem se je nadaljeval.
Leto 1934 zaznamuje začetek gibanja za osamosvojitev Burme. Japonska si je medtem to deželo predstavljala tako, da bi ji služila pri imperialističnih ambicijah. Japonci so preko Tajske vdrli v Burmo in iz mesta Rangoon marca 1942. pregnali Britance. Od tedaj so imeli oblast v Burmi Japonci, tamkajšnjim ljudem pa so priznavali neodvisnost. A ljudje so bili z oblastjo Japoncev nezadovoljni. Marca 1945. je prišlo do upora, 3. maja pa so Burmanci s pomočjo
britanske in ameriške vojske zavzeli Rangoon. 4. januarja 1948. leta je po nesoglasjih z Britanci, Burma razglasila samostojnost. Yangon je dobilo s tem nov gospodarski zagon, kar se kaže tudi v izjemno močni imigraciji prebivalstva v to mesto.
Kmalu po prihodu v Yangon smo se napotili do zlate pagode Shwedagon, naj lepše in naj dragocenej šega budističnega verskega obj ekta na svetu. Zvedeli smo, da so tod pričeli graditi pagodo pred 2.500 leti, povečali in obnovili pa v 6. in v 10. stol. V pagodi so relikvije vseh štirih Bud. Na vrhu pagode je velik, izjemno dragocen diamant, 4.631 manjših diamantov, 8.500 dragih kamnov (rubini, safiri, smaragdi), 4.000 zlatih zvončkov in 1.600 poslikanih smokvinih listov. Vsega zlata je menda na pagodi in na pozlačenih stavbah in Budah okoli 66 ton. Pravijo, da mora ta sveti kraj obiskati v svojem življenju vsakdo, ki verjame v verstvo Bude.
Imeli smo srečo. Ravno v času našega prihoda je na ploščadi pagode Shwedagon ob zvokih glasbe in tolkal potekala daritvena ceremonija. Nastopajoči v sprevodu so bili slavnostno oblečeni, nekateri pa so nosili tudi znamenja budizma, pa tudi vreče, v katere so ljudje polagali kot dar (osmim menihom te pagode in posameznim samostanom v deželi) hrano (predvsem riž), denar, razne sokove in sadje. Ljudi, ki so spremljali ta dogodek, je bilo izjemno veliko, precej med njimi tudi tujih turistov.
Po ogledu pagode se napotimo po mestu, do parka, ne uide pa nam tudi trg v središču mesta, ob katerem stojijo mogočne upravne zgradbe, džamija in kaznilnica. Na tem trgu je prišlo leta 1988 do upora proti izkoriščevalski in arogantni vladi z velikimi demonstracijami, ki pa so bile krvavo zatrte z vsaj tisoč mrtvimi, posebno v vrstah študentov in menihov. Mesto deluje živahno, je čisto, karje tudi sicer odlika budizma. Pred odhodom iz države stopimo še na tržnico, ki je izjemno dobro založena, tako z blagom in hrano kot z dragimi kamni, zlasti z rubini. Cene so tod za naše razmere nizke, zato nam kakšen spominček ne uide. Po ogledu in manjšem nakupu se napotimo na letališče, odkoder odpotujemo z letalom proti Kuala Lumpurju, glavnemu mestu Malezije. Ker smo imeli do leta proti Frankfurtu sedem ur časa, smo se odločili, da se popeljemo s kombijem v okoli 70 kilometrov oddaljeno mesto, da si tam od blizu ogledamo najvišja nabotičnika-dvojčka na svetu Petronas, visoka 456 metrov, povezana z mostom v višini 90. nadstropja. Med vožnjo do središča mesta, kjer stojita nebotičnika, smo doživeli tropsko nevihto, lilo je kot iz škafa, vmes pa se je bliskalo in grmelo. Skrbelo nas je že, ali bomo v tako hudi uri sploh videli nebotičnika. A smo imeli srečo. Vreme se je umirilo, celo zjasnilo se je, cesta pa se je zaradi poprejšnje segretosti in toplega ozračja hitro posušila. Videti od blizu nebotičnika, to ustvarjalno čudo, prevzame človeka, počuti se izjemno majhnega. V Kuala Lumpurju živi 60 % muslimanov, 30 % Kitajcev in 10 % druge verske ali narodnostne opredelitve. Zanimivo je, da smo večinoma srečevali mlade muslimanke brez rut, tudi v kratkih krilih in diskretnih dekoltejih, nekatere pa celo v kavbojkah, medtem ko uslužbenke na letališču dosledno nosijo rute. Malezija je edina država muslimanskega sveta, ki uporablja v pisavi latinske črke.
Pred odhodom na letališče smo se še sprehodili po nabito polni kitajski tržnici na prostem. Prodajalci na tržnici niso vsiljivi, so pa vljudni, čakajoč, da bodo kaj prodali. Opazili smo, da kupcev ni bilo pretirano veliko, vsaj v večernem času ne.
Na letališče smo se vračali pozno zvečer po isti avtocesti, osvetljeni pa tako, kot da bi bil dan. Pod močnimi vtisi v Kuala Lumpurju in poprejšnjih dni v Burmi, smo si želeli vrniti v domovino »naš raj pod Triglavom«. Kajti v luči močnih doživetij na potovanju, človek zazna, kako lepo je v domovini, Sloveniji.
Dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik
SVETOVNI PRVAK ROK BENKOVIČ ŠE DVAKRATNI DRŽAVNI REKORDER
Planica, 17. do 19. marec 2005. Letošnji praznik v dolini pod Pancami se bo zagotovo zapisal v anale letenja na smučeh. Takšnega športnega in navijaškega vzdušja v resnici ni nikjer drugje, kot v naši mali Sloveniji.
Že skoki v dneh pred uradnim tekmovanjem, ki so organizatorjem bili merilo za pripravo velikanke, so dali slutiti, da bo šlo to pot res daleč. In najdlje v zgodovini je v resnici tudi šlo. Že v petek nato pa še v soboto, je bilo skokov prek 200 m toliko, kot še nikoli, nedelja pa je postregla s tekmo, ki bi jo lahko režiral sam avtor filmskih srhljivk. 240 m je daljava, ki je skregana z zdravim razumom, a v tem športu očitno pogum premaga zdrav razum. Največji osmoljenec Jane AHONEN je s svojim poletom, resda s padcem dokazal, da pogum in znanje nekaj veljata. Prav žal mi je, da njegov skok ni bil priznan kot svetovni rekord. Imeli smo pa tudi Slovenci svojega orla v igri. To je bil seveda svetovni prvak Rok BENKOVIČ. V vseh dneh ni bilo skoka, ki bi bil krajši od 200 m, vse skupaj pa je začinil v nedeljo ko je v kar dveh serijah popravil državni rekord svojega reprezentančnega kolega Robija KRANJCA. Tako je od letošnje sezone državni rekord 226 m v lasti Smučarsko Skakalnega Kluba Mengeš. Ta planiški dosežek je samo potrdil, da je v letošnji sezoni Rok upravičeno najbolj ši slovenski skakalec. S tema rekordnima skokoma si je BENKO tudi najlepše čestital za 19. rojstni dan, čestitki pa se pridružujemo tudi Mengšani.
Jože TRPLAN
Svetovni prvak in dvakratni državni rekorder Rok BENKOVIČ-BENKO
SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR
20 let Kolesarskega društva Mengeš
Kolesarsko društvo Mengeš je imelo v četrtek, 03. marca 2005 v avli Kulturnega doma Mengeš slavnostni občni zbor ob 20 - letnici delovanja. Med udeleženci smo bili člani društva in povabljeni gostje: Franc Zabret - predsednik turističnega društva Mengeš in častni občan Mengša, Tomaž Štebe - župan Občine Mengeš in poslanec v državnem zboru, (oba sta hkrati tudi člana Kolesarskega društva), Boris Leben - servis Špica, Rika Binter - področje športnih in kulturnih dejavnosti v Občini Mengeš, Miro Šušteršič - predsednik PD Janez Trdina Mengeš, Franci Zajc - predstavnik odbora za množičnost in šolski šport pri Kolesarski zvezi Slovenije in predsednik KK Hrast Dob, Franc Jerič - predsednik Kulturnega društva Svoboda Mengeš. Predsednik Ciril Porenta je s slavnostnim govorom otvoril občni zbor in pozdravil prisotne ter predlagal za delovnega predsednika Franca Za-bret, ki nas je vodil od točke do točke dnevnega reda. Soglasno smo izvolili delovno predsedstvo (zapisnikarja, overovatelja in verifikacijsko komisijo), nato pa so sledila poročila predsednika, tajnika, blagajnika, nadzornega odbora in verifikacijske komisije za preteklo leto 2004. V razpravi na poročila je bilo izrečenih mnogo pohval o aktivnosti društva in uspešno sodelovanje z drugimi društvi, pa tudi promoviranje Mengša doma in v tujini z našimi značilnimi razpoznavnimi dresi. Poudarjeno je bilo, da se društvo v tekmovalnem smislu uvršča v sam vrh najbolj ših kolesarskih klubov v Sloveniji, ni pa pozabljeno tudi na rekreativno in družinsko kolesarjenje, ki zajema širše množice. Program Kolesarskega društva za leto 2005 je bogat in raznolik, tako kot vsako leto. Dobrodošle so seveda kakršnekoli druge pobude, ideje in želje, ki jih bomo skušali
po najbolj ših močeh realizirati. Ne bomo aktivni le pri vrtenju pedal na naših konjičkih, ampak se bomo vključevali tudi v druge dejavnosti, ki so pomembne za kraj in družabnost samega društva. Ob našem jubileju, 20 -letnici delovanja Kolesarskega društva Mengeš, ki smo ga obeležili s skromnim praznovanjem na tem občnem zboru, je sledila podelitev priznanj in spominskih knjig Mengeš in Trzin skozi čas tistim, ki imajo zasluge za ustanovitev in nadaljne vodenj e društva. Prejemniki priznanj so Peter Gubanc, Jože Rogelj in Jože Blejc. V skladu s statutom društva je bil gospodu Slavku Pišek podeljen naziv častnega člana društva. Žal nihče od njih ni bil prisoten, zato so jim bila priznanja izročena naknadno. V nadaljevanju je Ciril Porenta izročil darilo- knjigo Mengeš in Trzin skozi čas Franciju Zajc za uspešno sodelovanje med društvi, za prizadevno delo pa podelil šopke blagajničarki Stani Zabret, tajnici Urši Urankar Totter, predsednici nadzornega odbora Mojci Kališnik in gospe Riki Binter iz Občine. Župan Tomaž Štebe je v imenu Občine Mengeš izročil zahvalo za 20 - letno delovanje društva. Upa in želi, da bo tudi v prihodnje medsebojno sodelovanje tako uspešno. Čestitkam društvu in vsem članom so se za okrogel jubilej pridružili tudi Miro Šušteršič - predsednik PD Janez Trdina Mengeš in Tone Skok iz Loke. Seveda pa so nam v družabnem zaključku, s katerim smo končali naše srečanje, tudi ostali čestitali in zaželeli še veliko uspehov v prihodnje, predvsem pa tako kot je dejal eden izmed njih »veliko znoja na naših poteh«. Hvala vsem članom društva in ostalim, predvsem pa številnim sponzorjem in donatorjem, ki so nam v vseh teh letih na kakršenkoli način pomagali pri delovanju. P.S. Vabljeni k ogledu zanimive fotografske kronologije na naši oglasni deski na Kulturnem domu.
Kolesarsko društvo Mengeš Urša Urankar Totter
ODLIČNA IGRA LOČANOV V TRZINU
Dne 9.4.2005. je ŠD Trzin organiziral malonogometni turnir. Sodelovalo je 12 ekip, ki so bile razdeljene v štiri skupine. V četrtfinale sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi iz posameznih skupin. Že v predtekmovanju smo se srečali z favorizirano ekipo Pekos pub in jo odpravili z rezultatom 5:3, ter se uvrstili v četrtfinale z dvema zmagama.
V nadaljevanju turnirja smo se »znesli« nad ekipo iz Domžal in jo premagali z visokim
rezultatom 7:1, kar nam je prineslo polfinalni dvoboj z gostitelji. Po hudem boju smo jih premagali z minimalnim rezultatom 1:0 in si priigrali finale. V finalnem dvoboju nam je že primanjkovalo moči, tako, da se nismo mogli resno upirati boljši ekipi iz Kamnika. Treba je pohvaliti vse igralce iz ekipe ŠD Loka, saj so prikazali izjemno borbeno, disciplinirano in dopadljivo igro, z veliko tekanja po celem igrišču.
Pogačar Robert
VABILO NA MALONOGOMETNI TURNIR
ŠD LOKA prireja dne 7.5.2005 ob 9.00 malonogometni turnir v Športnem parku v Loki pri Mengšu. Sistem igranja je 4+1, 2x 15 min. Nagradni sklad je 60.000,00 SIT. Prijavnina 10.000,00 SIT Podrobne informacije in prijave na tel. 041/233-896 Robert
NHK Mengeš v Bratislavi in Budimpešti
Kakor hitro smo se pojavili v namiznohokejskem svetu, tako hitro so že prišla k nam vabila na mednarodne turnirje. Odprto prvenstvo Bratislave, 19. marca 2005, je bila naša prva postaja. Ob prihodu v telovadnico nas je razveselila slovenska zastava, še nikoli do zdaj na enem mestu nismo videli tolikega števila hokejev (slika 1)! Po nekaj začetnih porazih je trema počasi popuščala. Na vrsto so prihajali premagljivi tekmeci in nasmešek se je vračal na naše obraze. Med 51 tekmovalci iz Slovaške, Češke, Madžarske, Avstrije, Švedske in seveda Slovenije, se je Bernard uvrstil na 29. mesto, Nejc je bil 31. in Matej (slika 2) 42.
Zaključnih bojev v Bratislavi nismo spremljali, saj nas je že čakala pot do Budimpešte, kjer je bil naslednji dan največji madžarski turnir v namiznem hokeju. Tu je nastopilo 41 tekmovalcev iz prav tako 6 držav, člani NHK Mengeš pa smo tokrat že pokazali zobe, saj sva se Nejc in Bernard (slika 3) uvrstila v finalno skupino (17. in 20. mesto), Matej pa je končal kot 24. Brata Brodin (slika 4) sta dokazala, da je bil njun spodrsljaj s prejšnjega dne zgolj naključje, in s 1. oz. 3. mestom potrdila primat Švedske v tem športu.
Zadovoljni smo se vrnili domov, saj smo se enakovredno upirali nasprotnikom, ki so po nekaj 100 mest pred nami na svetovni lestvici, prav tako pa smo bogatejši za izkušnjo igranja s pravimi velemojstri, kot sta to npr. zgoraj omenjena brata Brodin. Drugo leto pa naskok na vrh!
Bernard, Matej in Nejc Škrlep
NAMIZNOHOKEJSKE NOVICE
Video predstavitev namiznega hokeja in NHK Mengeš
Ker bi radi ta šport predstavili čimvečjemu krogu ljudi, smo se v NHK Mengeš odločili, da posnamemo video predstavitev. Pri tem nam je pomagal Jure Debeljak iz Gore pri Komendi. Video je objavljen na spletnem športnem portalu Sportal (http://sportal.siol.net/default. asp?article_id=10351300502230944580), predvajan pa je bil tudi na komendski lokalni televiziji, TV Plus.
To pa še ni vse. V bližnji prihodnosti nas boste lahko videli na malih zaslonih v oddaji TLP v rubriki Pet minut slave.
Spomladanski turnir v namiznem hokeju
Na tekmovanju, ki je potekalo 2. aprila v dvoranici Naš Slamnik v Mengšu, se je pomerilo 15 tekmovalcev.
Po napetih bojih je v finalu (spet) zmagal Sergej Vasiljev, kateremu je v končni razvrstitvi sledila falanga Škrlepov: Nejc, Bernard, Jaka in Matej. Celotni vrstni red in vse rezultate si lahko ogledate na naši spletni strani: http://nhklub-menges.si.
Hvala sponzorjem: Študentski servis Center, KDFJM, Foto Bobnar in Medic.
Klubski turnirji NHK Mengeš
Poleg odprtih turnirjev, na katerih lahko nastopijo vsi ljubitelji namiznega hokeja, imamo v klubu tudi klubske turnirje, namenjene članom kluba. V eni sezoni je na sporedu 6 takih turnirjev, 4 rezultati pa štejejo za končni seštevek. Trenutno je v vodstvu Nejc Škrlep.
Mednarodna tekmovanja
Ker j e NHK Mengeš še vedno edini namiznohoke-jski klub v Sloveniji, je treba za pravo primerjavo z drugimi igralci iti v tujino. Tako se je trojica Bernard, Matej in Nej c odločila za odhod na odprti prvenstvi Bratislave in Budimpešte. Več o tem v reportaži na naslednji strani. Naš predsednik Sergej Vasiljev bo konec aprila odpotoval v Pribram (Češka) na zaključni turnir Evrolige.
Vrhunec sezone za nas pa bo od 4. do 5. junija v Rigi, kjer bo na že 9. svetovnem prvenstvu v namiznem hokeju prvič v zgodovini prisotna tudi Slovenija! V klubu prosimo vse morebitne sponzorje, da nam po svojih močeh priskočijo na pomoč pri tem zahtevnem podvigu.
Bernard Škrlep
POROČILO PREDSEDNIKA DRUŠTVA PARTIZAN ZA LETO2004
Društvo je v vodil IO v sestavi:
Jože Mlakar - predsednik, Franc Zabret - podpredsednik,
Marjanca Lavrič - tajnica, Marija Sitar -blagajničarka, in člani: Dušan Osolin - predstavnik NT, Ludvik Mikola - predstavnik balinanja, Marjan Mušič, predstavnik teniške sekcije, Rika Binter - predstavnica gimnastike, Sašo Jamšek - predstavnik badmintonske sekcije, Klemen Jamšek, predstavnik odbojke in nadzorni odbor: Igor Tisaj - predsednik in člana Irena Jerič in Francka Trobec. Disciplinska komisija Franci Zabret - predsednik, Jana Jenc in Jure Sinkovec - člana. IO se je sestajal na skupnih sestankih skupaj z NO in vaditelji, prisotni pa so bili tudi člani NO in DK. Na ta način smo bili vsi seznanjeni z vsem, kar se je v društvu dogajalo.
V	decembru smo uredili spletno stran društva, ki jo najdete na naslovu: http.//sdmen.si.cx/sd ali s pomočjo iskalnikov Matkurja, najdi si, google, če vtipkate pod iščem: športno društvo Partizan Mengeš. Na spletni strani, ki je preglednica delovanja društva od leta 1985 dalje, najdete marsikaj zanimivega, sproti pa tudi obveščamo o vseh aktualnih dogodkih v okviru društva. Stran je izdelal Miran Setinc in družba Portal, gradivo pa je zbral in uredil Jože Mlakar, ki je tudi urednik spletne strani.
Vadba poteka po ustalj enem programu in načinu dela. Organiziramo jo skladno z željami vadečih.
V	telovadnici OS imamo že ustaljene termine za vadbo odbojke, badmintona in gimnastike. S šolo dobro sodelujemo. Prav tako OS zagotavlja možnost uporabe šolske telovadnice za organizacijo tekmovanj v namiznem tenisu. Vadba je tako vsak dan do 22. ure zvečer. Vadba pa je tudi v nedeljo dopoldne. Ob sobotah je telovadnica namenjena za tekme državne namiznoteniške lige, dopoldan ob 10. uri, popoldne pa ob 16. uri. Ena skupina pa organizira vadbo odbojke v Sportni dvorani v Komendi in sicer vsak ponedeljek od 2130. - 23. ure.
V	septembru smo uspešno organizirali izobraževanje za inštruktorje namiznega tenisa. Izvajalec izobraževanja je bila Namiznoteniška zveza Slovenije, 10 naših članov pa je po uspešno opravljenem izpitu dobilo naziv inštruktor namiznega tenisa. Dva naša člana sta uspešno končala šolanje v okviru NTZS in pridobila naziv trener namiznega tenisa ( Janez Stibrič, Miodrag Drljača ).
V	preteklem letu je šest naših sodnikov uspešno opravilo izpite za republiškega sodnika namiznega tenisa, Janez Stibrič pa je naš prvi mednarodni sodnik. Naši sodniki uspešno sodijo na mednarodnih tekmovanjih v organizaciji NTZS.
Deset članov in članic našega društva je uspešno končalo šolanje v okviru Sportne unije Slovenije in opravilo izpite za naziv vaditelj rekreativnih programov.
V	preteklem letu je delovalo 29 vadbenih skupin oziroma sekcij. Na področju tekmovalnega športa je aktivnost društva usmerjena predvsem na vadbo namiznega tenisa, tenisa in balinanja. Za vadbo je skrbelo 28 vaditeljev, hišnica in 4 člani uprave, ki pa so v večini primerov tudi vaditelji, tajnica in blagajničarka. V preteklem
letu je knjigovodske posle za društvo opravljala firma TAN - DRAŽ, z delom smo zadovoljni. Pa še na kratko o delu po posameznih vadbenih skupinah oziroma sekcijah. Omenil bom le najpomembnejše.
Balinarji so svoje delo pregledali na svojem občnem zboru. Sekcija ima 108 članov in 87 podpornih članov. Imajo svoj upravni odbor, ki se je sestal sedemkrat.
Predvsem so bili delavni pri urejanju balinišč.
V	brunarici so povišali strop in uredili toplotno izolacijo. Prekrili so streho in uredili prezračevanje. Pri tem so člani sekcije opravili precej ur udarniškega dela. Za delovanje so pridobili 13 sponzorjev in nabavili nekaj nove opreme.
V	pretekli sezoni so bili uspešni na tekmovalnem področju, saj se je članska ekipa uvrstila v 1. državno ligo.
Sodelovali so v veteranski ligi in osvojili 4. mesto.
V	decembru so prejeli plaketo Turističnega društva Mengeš za lepo urejeno balinišče in okolico.
Na občnem zboru so ob 20. obletnici delovanja ustanovnim in zaslužnim članom podelili priznanja in zahvale.
Tudi teniška sekcija je svoje delo pregledala na občnem zboru sekcije. V sekcijo je vključenih 62 članov. Uvedli so novo obliko družinskega članstva. Upravni odbor se je sestajal po potrebi in reševal nastale probleme. Uspešno so odigrali devet turnirjev ter dvoje srečanj v organizaciji svojih članov Žnidaršič-Jerič in Vrhovnik.
Organizirali so tradicionalne turnirje dvojic, turnir v počastitev občinskega praznika OP Mengša, klubsko prvenstvo, sodelovali so v poletni in zimski rekreativni ligi, tradicionalno srečanje MALI : VELIKI MENGES in zaključek lige pod Kamniškimi planinami. Sodelovali so v rekreativni letni in zimski ligi, člani sekcije pa so se udeleževali rekreativnih turnirjev v organizaciji drugih klubov. Igrišča so bila dobro vzdrževana. Uredili so okolico igrišč, zamenjali dotrajane žaromete, prebarvali steno za ogrevanje. Namiznoteniška sekcija je svoje delo pregledala na svojem sestanku. Gre za sekcijo, ki združuje mlade igralce od začetnikov, tekmovalce in rekreativce.
V	jesenskem delu nam je uspelo v naše vrste privabiti 32 začetnikov, učencev 1. - 3. razreda, ki zavzeto vadijo, nekateri med njimi pa so na preglednih turnirjih osvojili svoje prve medalje. Prav tako so bili uspešni na medobčinskem prvenstvu osnovnošolcev in regijskem tekmovanju, kjer so osvojili skoraj vse razpoložljive medalje.
Vadba je organizirana v sedmih vadbenih skupinah, ki so vadili pod vodstvom trenerjev: Gregorja Gostiše, Luke Pirša, Simona Jenca, Polone Leskovec, Željka Đuriča, Miodraga Drljače, Davida Orešnika, Andraža Avblja in Jožeta Mlakarja.
Tekmovalci so sodelovali na 53 turnirjih.
V	vseh katergorijah naši tekmovalci dosegajo dobre rezultate.
Na državnem prvenstvu za mladince in mladinke, ki smo ga uspešno organizirali v Domžalah, so bili naši tekmovalci zelo uspešni. Natalija Lužar je osvojila naslov državne prvakinje med posameznicami, skupaj s soigralko Budihna Tejo iz NG pa sta osvojili drugo mesto v igri dvojic. David Orešnik in Peter Vida sta postala državna prvaka v igri dvojic, David Orešnik pa je osvojil 3. mesto med posamezniki.
Uspešno je ekipa članov NTS EDIGS nastopala v 2. državni ligi za člane. Po končanem tekmovanju so osvojili 2. mesto in si pridobili pravico do kvalifikacij za 1. državno ligo. Za ekipo so igrali Andraž Avbelj, David Orešnik, Peter Vida, Miodrag Drljača in Rok Petrovič. Maja meseca so bodo pomerili z ekipo NTK Vesna iz Zaloga za uvrstitev v 1. državno ligo.
Na posamičnih tekmovanjih pa smo tudi v pretekli sezoni dosegli imenitne rezultate.
Pri najmlajših, ki tekmujejo na regijskih tekmovanjih na petih preglednih turnirjih, so ob zaključku sezone bili najuspešnejši: Kaja Skok, Sanja Tomšič, Neža Spenko, Matjaž Osolin in Gašper Zobavnik.
Uspešno pa tekmujejo na uradnih tekmovanjih NTZS v vseh kategorijah in se uvrščajo med najboljše. Natalija Lužar je na državnem prvenstvu za člane osvojila 5. mesto, med 16 najboljših pa se je uvrstil Andraž Avbelj, ki je na 1. OT za člane do 21 let osvojil 3. mesto.
Pri gimnastiki že tretje leto uspešno delajo v telovadnici OS. Žal je telovadnica prezasedena, saj bi zaradi velikega zanimanja in še boljšega dela nujno potrebovali še en termin. Vadijo pod vodstvom Rike Binter, Marka Binterja in Simone Hrovat.
Ostala vadba poteka po ustaljenem programu:
Badminton so vodili vaditelji Sašo Jamšek, Jure Sinkovec. Organizirali so 6. odprti turnir občine Mengeš za dvojice in se udeležili nekaj tekmovanj.
Rekreativci vadijo pod vodstvom Igorja Tisaja, članice pod vodstvom Marjance Lavrič in Francke Trobec,
starejše članice pod vodstvom Jožefe Janežič, Kati Sršen,
starejše članice 2 vadijo pod vodstvom Francke Svete,
odbojko pod vodstvom Francke Trobec in
Jožeta Mlakarja, mladi pod vodstvom Klemena Jamška, ženska košarka pod vodstvom Polone Leskovec,
fitnes pod vodstvom Irene Jerič,
namizni tenis 1 pod vodstvom Polone Lesko-
vec,
namizni tenis 2 pod vodstvom Željka Đuriča, namizni tenis 3 pod vodstvom Simona Jenca, odbojka na mivki, ki jo vodi Klemen Jamšek, ima 14 rednih članov. Organizirali so osem turnirjev. Trije turnirji so bili za starejše ( seniorje ) in turnir moških in ženskih dvojk. Preostali turnirji so bili organizirani za trojke.
KOŠARKARSKI MARATON so pod vodstvom Jane Jenc in Fredija Blejca organizirali v Trzinu in 21. TURNIR V ODBOJKI za ženske pa v telovadnici OŠ Mengeš.
To je res najkrajše o vsem, kar se je v preteklem letu dogajalo v društvu, vsa podrobna poročila so priloga tega poročila.
In na koncu.
Zadovoljen sem z vsem, kar ste člani društva naredili v preteklem letu, predvsem smo lahko izredno zadovoljni z dobro organizirano in vodeno vadbo in treningi, za kar gre posebno priznanje in zahvala vsem vaditeljem, trenerjem, inštruktorjem, organizatorjem.
Zadovoljen sem ob spoznanju, da nas kljub težavam nič ne odvrne od aktivne vadbe in druženja. Z veseljem ugotavljam, da je v društvu delu z mladimi naklonjeno toliko pozornosti in zagnanosti.
Ponosni smo na vse imenitne dosežene rezultate.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem darovalcem, donatorjem in sponzorjem za darovana sredstva, saj brez njih vsega tega ne bi mogli opraviti.
In še to:
Občinski upravi se zahvaljujem za namenjena sredstva za obnovo košarkarskega igrišča, ki ga bomo dokončno uredili v spomladanskem
Upam, da bo izjava župana, ki je bila dana ob odprtju državnega prvenstva pred dvema letoma za člane in članice, in sicer da bo morda že eno od naslednjih velikih tekmovanj v Mengšu in to v večji dvorani kot je Komendska, postala resničnost, saj bo tako v Mengšu omogočen še veliko večji razvoj in napredek športa. Prav ugotovitev, da je dvorana v Komendi premajhna, da bi v njej lahko organizirali večja tekmovanja v namiznem tenisu, pa tudi druga tekmovanja, prireditve, bi moralo biti vodilo in izkušnja pri načrtovanju izgradnje športne dvorane v Mengšu. Zgraditi je potrebno takšno dvorano, ki bo dobro služila današnjim in tudi naslednjim rodovom.
Storimo vse, da bomo mladim omogočili ukvarjanje na področju športa, kulture in drugih oblikah dela. To je naložba v dobro mladega človeka in v zdravo družbo.
Jože Mlakar
3. MARATON V METANJU PODKEV
ŠD Loka 1404: Pr' Jakov Met 1504
Ekipa: ŠD Loka
Anžlovar Matjaž Avdič Šemso Pogačar Robert Juhant Sebastjan Lož Brane Lukan Mitja Brojan Janez Urmaž Franc Lagoja Franc Vukšinič Bojan Kocijan Franci Marolt Brane Jerič Marko Sedeljšak Slavko Ekipa Pr' Jakov met: Testen Rajko Trojanšek Beno Trojanšek Janez Verbič Marko Levec Robert Jenstrle Janez Testen Marko Sočak Janez Narat Stanko Bratovž Matjaž Pozman Brane Zeman Jože Pirnat Matjaž
SPONZORJI:
Juhant Ilonk
Avtoprevozništvo Kocijan Franci Avtogen d.o.o. Klima Vukšinič bojan Tomkom Stipe Bilič Čistilni servis Pirnat Matjaž Pečarstvo Pirnat Janez
šport / obvestila
MENGŠAN
ŠAHISTI LOKE OSTAJAJO V
3.	LJUBLJANSKI LIGI
Dne 31.03.2005. se je v Ljubljani končala že 58. ljubljanska liga v šahu z zaključnim turnirjem ekip. Po izvrstnem začetku, ko smo celo vodili in bili v igri za napredovanje smo proti koncu igrali slabše in na koncu osvojili nehvaležno
4.mesto.	Zadnja štiri kola smo morali odigrati brez našega najboljšega igralca(bolezen) , kar se je tudi zelo poznalo pri skupnem rezultatu. Na posameznih deskah pa smo kar trije od štirih osvojili kolajne.
2.	deska -Ocepek Marjan(kap.) 2. mesto
3.	deska -Ocepek Marjan ml. 3.4. deska- Anžlovar Matjaž 2.-Končni vrstni red ekip:
1.	Sahara	37.5 toč
2.	Železničar	29
3.	Barob Šma. 1 28,5
4.	ŠD Loka	25.5
5.	Karel Jeraj	24.5
6.	Komenda Suma 24
7.	Barob šma. 2 19.5
8.	Opel Mlakar 19.5
9.	Telm. Toplarna 18.5
10.	ŠS Bor Dob	14
11.	ŠD Mengeš	13.5
12.	Jus Sekurity	10
Za ŠD Loka Matjaž Anžlovar
Natečaj CIPRE ali šestkrat po 25.000 evrov Prihodnost v Alpah nagrajuje
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je danes, 14. aprila 2005, v Ljubljani in istočasno v petih drugih alpskih državah v okviru svojega projekta „Prihodnost v Alpah" razpisala nagradni natečaj, na katerem bo podelila šest nagrad, vsakokrat v vrednosti 25.000 evrov - obetajo si jih lahko najboljši projekti, namenjeni uveljavljanju trajnostnega razvoja na območju Alp „Prihodnost v Alpah" razpisuje velikodušne nagrade, saj je namen natečaja seznaniti javnost z inovativnimi idejami. Kot je ob tej priložnosti dejal Jernej Stritih, podpredsednik CIPRA International, „so na natečaju zaželene kandidature projektov na področju turizma in varstva narave kot tudi projektov, ki ekonomsko dodano vrednost povezujejo z družbenim razvojem, ter pobude za prodajo regionalnih izdelkov. Prav tako bo CIPRA nagradila dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na kmetijstvo, kulturo ali usmerjanje mobilnosti, in projekte, ki na zgleden način vključujejo vse, ki so povezani s posameznimi projekti."
Žirija bo pri dodeljevanju nagrad upoštevala zlasti to, v kolikšni meri projekti upoštevajo načelo tra-jnostnega razvoja: kateri projekti torej najbolje usklajujejo ekološke, ekonomske in socialne interese? Na natečaju lahko sodelujejo posamezniki, skupine, ustanove ali organizacije, katerih projekt se že izvaja ali je bil zaključen pred kratkim. Natečaj obsega štiri vsebinske sklope z družbenega, gospodarskega in ekološkega področja, ki so pomembni za alpski prostor, ter dva vsebinska sklopa o nadaljnjem razvoju načinov delovanja, povzeta v iztočnicah „participacija" in „odprava razkoraka med raziskovalno dejavnostjo in delovanjem v praksi": 1. ustvarjanje dodane vrednosti na regionalni ravni: uspešna raba lastnih regionalnih virov v verigah izdelkov in storitev;
2.	socialna kompetenca: prispevek socialnih in kulturnih vrednot h kakovosti življenja na območju Alp;
3.	zavarovana območja: prispevek zavarovanih območij k ustvarjanju dodane vrednosti na regionalni ravni in k ohranjanju biotske raznovrstnosti;
4.	mobilnost: vzorci uspešnega uveljavljanja trajnostnega prostočasnega in turističnega prometa ter prometa dnevnih migracij;
5.	nove oblike odločanja: sodelovanje in soodločanje javnosti pri dogovarjanju o pravicah do rabe prostora;
6.	politike in predpisi: oblikovanje priporočil politiki, ki bo uporabno v praksi.
Od znanja k izvajanju trajnostnega razvoja Natečaj je del široko zasnovanega projekta „Pri-hodnost v Alpah", ki ga je finančno omogočil Sklad za varstvo narave MAVA. Cilj projekta je spodbujanje novih in obstoječih pobud na območju Alp, ki med seboj usklajujejo interese varstva narave, potrebe prebivalcev in ekonomske cilje.
V projektnem delu alpKnowhow bo projektna skupina zbirala spoznanja z raziskovalnega področja in znanje iz prakse ter jih pripravila tako, da bodo uporabna v praksi. Dostopnost celotnega fonda znanja bo CIPRA vsem zainteresiranim omogočila v projektnem delu alpService, poleg tega pa bo zagotovila podporo in spremljanje trajnostnih pilotnih projektov. Združevanje podjetij in organizacij, ki se na območju Alp ukvarjajo z inovativnimi projekti, v mrežo „Podjetje Alpe" bo v projektnem delu alpPerformance omogočilo izmenjavo in širjenje njihovih idej in izkušenj. Rok za prijavo projektov je 20. julij 2005. Predložene projekte si bo na spletnih straneh mogoče ogledati že od 27. julija dalje. Nagrade bodo podeljene 22. septembra na letni strokovni konferenci CIPRE v Brigu v Švici. Podrobnejši opis vsebine oz. posameznih tem natečaja, pogoji za udeležbo ter prijavnica so objavljeni na spletnem naslovu www.cipra.org/prihodnost. Slikovno gradivo (skice, fotografije) v kakovostnem tisku in sporočilo za medije si lahko presnamete s spletnega naslova: www.cipra. org/prihodnost/tisk.
VABILO na XXIV. redno skupščino
Društva računovodskih in finančnih delavcev Domžale - Kamnik, ki bo v petek, 6. maja 2005 v Kulturnem domu v Mengšu.
Predsednik društva Rajko Zadravec
JAVNI NATEČAJ
Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, s Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo razpisujeta javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2005.
SKISOVA
trŽnica
Letošnji zbor vseh študentskih klubov iz Slovenije se bo zgodil 5. maja 2005 na stadionu Ilirije. Tudi tokrat bosta prisotna oba študentska kluba iz naše okolice, tako Domžale, kot tudi Kamnik. Kaj vse se bo dogajalo na tokratni tržnici, pa si preberite v naslednjih vrsticah.
Dnevni program
Uradna otvoritev letošnje tržnice se bo pričela ob 12.30 uri. Vseh 6 vodij regij bo za predsednikom Zveze ŠKIS ob glasbeni spremljavi (fanfare) hodilo v vrsti do glavnega odra. Vse popoldne bodo potekale naslednje aktivnosti:
•	predstavitve klubov z že dobro znano KULINARIKO
•	regijske športne igre - veriga drznosti
1.	gorenjska mineštra
2.	drčanje
3.	meter špricera
4.	dolžina šteje
5.	primorska trgatev
•	lokostrelstvo
•	leteče flaše
•	presenečenja
Dnevni program se bo zaključil ne glavnem odru ob 19:00 s slovesno razglasitvijo zmagovalne regije.
Večerni program Koncert
V približno sedmih urah se bo na rockovskem odru zvrstilo 6 glasbenih skupin. Od tega dve klubski skupini (zmagovalki natečaja) in 4 kvalitetne slovenske skupine. Ker nam veliko pomeni udejstvovanje regij pri tržnici, smo odprli možnost, da se preko natečaja izbere glasbena skupina, ki bo nastopila na finalnem izboru 19. aprila 2005 v Klubu mariborskih študentov. Iz finala v KMŠ-ju bosta nastopila na Tržnici dva banda. Predviden razpored nastopajočih:
Rock oder
Klubski band I Klubski band II Yogurt Slon in Sadež Zmelkoow Alya
Čctricht ïi m^ u bfiirigr^sHim slidÉ«i4m
mmmïŒ
SKISOVA
v
z

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MENGEŠ, Zavrti 2, 1234 MENGEŠ
SPOROČILO KRAJANOM MENGŠA
V	mesecu februarju ste v Mengšanu brali o delu in aktivnostih našega društva v letu 2004. Iz poročila je bilo razvidno, koliko dela in prostega časa je bilo vloženega od članov društva za preventivno in operativno požarno varnost v Mengšu.
V	poročilo predsednika društva gospoda Jožeta Žargija je bila tudi nakazana želja po potrebi, da bi v letu 2005, ko praznujemo 115 - letnico obstoja društva, zamenjali avtocisterno TAM 130 staro 24 let.
Zamenjava nove avtocisterne pa je za nas gasilce prevelik finančni zalogaj, saj bi stala skupaj s podvozjem in nadgradnjo cca 40 milijonov sit. Menimo, da je ta nabava za Občino Mengeš, krajane Mengša in nas vse zelo velikega strateškega pomena. Tudi Občina Mengeš nam je obljubila, da bo krila polovico stroškov omenjene nabave.
Spoštovani Mengšani! Dovolimo si vas prositi za pomoč pri sofinanciranju nove avtocisterne, seveda v vaših zmožnostih.
Prepričani smo, da nas tudi tokrat ne boste razočarali. Mi pa obljubljamo, da bomo kot doslej stali z vami ob strani ter budno pazili na rdečega petelina. Na seji UO in NO dne, 5. aprila 2005 smo se odločili, da vas tokrat ne bomo obiskali, pač pa vam bomo v doglednem času poslali prazne položnice, vi pa se boste sami odločili za morebitno finančno pomoč društvu pri nabavi nove avtocisterne.
Tradicija v Mengšu ob 115 letnici delovanja društva / statistični podatki / nam pove, da je sodelovanje krajanov z gasilci vselej obrodilo dobre sadove in da nismo bili do sedaj še nikoli razočarani.
Za prisluh k našemu apelu se vam zahvaljujemo in vas pozdravljamo z našim pozdravom. NA POMOČ!
S spoštovanjem! UO PGD Mengeš Predsednik Jože ŽARGI
IŠ za DDV: 51 55015425 TRR: 18 301 - 0090946635
GS^
GLASBENA SOLA DOMŽALE RAZPIS ZA VPIS ZA ŠOL. LETO: 2005/06
Inštrument / petje / skupina	Domžale	Mengeš	Brdo	Dob	Moravče	Starost	Dodatni pogoji za vpis	Opombe
klavir	6	3		1	3	7-9 let		
orgle	3					11-18 let	uspešno končani najmanj 4 letniki klavirja in nauka o glasbi	
harmonika	1	7				7-9 let		
violina	4	1				7-9 let		
violončelo	4					7-9 let		
kitara	2	2				8-10 let		
flavta	1	1				10-12 let		
klarinet	1	1	1		2	10-12 let		
saksofon	4					10-12 let		
trobenta	1				1	9-11 let		
pozavna	1					10-18 let		
tolkala		2	1			9-18 let		pouk bo potekal v Domžalah in Mengšu
Predšolska glasbena vzgoja	30	15				leto rojstva 2000	ne opravljajo sprejemnega preizkusa	VPIS od 8.-10.6.2005 od 8„-15.ure v GS Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale
Glasbena pripravnica	30	15				leto rojstva 1999	ne opravljajo sprejemnega preizkusa	VPIS od 8.-10.6.2005 od 8.-15. ure v GS Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale
Petje	1					dekleta 17-24	let fantje 18-24	let		
SPREJEMNI PREIZKUSI za vpis na inštrumente/petje bodo v petek, 20. maja 2005 ob 16. uri ter v petek, 27. maja 2005 ob 16. uri v prostorih GS Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. V Mengšu bodo sprejemni preizkusi v petek, 27. maja 2005 ob 16.uri na oddelku Mengeš, Trdinov trg 8, Mengeš.
REZULTATI sprejemnih preizkusov bodo objavljeni na oglasni deski v GS Domžale in na odd. Mengeš, 8. junija 2005.
VPIS za sprejo
VABLJENI!
AMD MENGEŠ - Moto klub Mengeš
•	Vse člane vabimo na blagoslov in piknik s Smučarsko-skakalnim klubom Mengeš, ki bo 26.4. 2005 na Senturški gori s pričetkom ob 16. uri. Blagoslov ter kratko mašo za dober namen pa bo vodil župnik g. Pavle Juhant iz Tunjic. Zbor za člane je ob 15. uri pred AMD, odhod ob 15.30.
Prijavnina za piknik je 2000 sit. Prijave v AMD Mengeš in Teater Bar.
•	Vse člane in prijatelje vabimo na skupno doživljanje motorističnega adrenalina: »Slovenski dan na Grobniku« (Hrvaška), ki bo dne 27.4. 2005. Omogočena bo rekreativna vožnja za »počasnej še« voznike, ki bo traj ala približno 20 minut. Cena je 3000 SIT (več informacij na www.motosvet.com). Zbor je predviden ob 7.30 uri pred AMD Mengeš, odhod pa ob 8. uri. Povratek po dogovoru. Več nas bo, lepše bo!
•	1.Maj- Prvomajska budnica!
Vse člane, lastnike motorjev, mopedov ter ostale ljubitelje motociklizma vabimo na 3. tradicionalno Prvomajsko budnico. Zbor bo ob 5.30 uri pred AMD, odhod ob 6. uri. Vsi udeleženci pa bodo deležni odličnega golaža ter obilo dobre volje!
Vljudno vabljeni!
Več na www.moto-klub.jezakon.com
Vse člane obveščamo, da imajo pri avto servisu Gregorc 5% popusta pri montaži in nabavi gum za motorje!
Upravni odbor Moto klub Mengeš
SLOVENSKA VOJSKA VABI -PRIDRUŽI SE NAM
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije organizira dne 5. maja 2005 ob 8.00 uri v Kulturnem domu Mengeš seznanitev s pravicami in dolžnostmi s področja vojaških zadev. Prireditev je organizirana za mladince, ki bodo letos dopolnili starost 18 let.
Ob tej priliki bo predstavljena tudi možnost zaposlovanja in prostovoljnega služenja vojaškega roka v Slovenski vojski.
Istočasno bo ob Kulturnem domu na ogled predstavljena tehnika Slovenske vojske.
DAN	URA	PRIREDITEV	KRAJ	ORGANIZATOR
SREDA 27. april	10.00 15.00	5. ŠAHOVSKI TURNIR	Gostilna Tavčar, Loka	Sportno društvo Loka
SOBOTA 7. maj		TURNIR V MALEM NOGOMETU	Sportni park Loka	Sportno društvo Loka
SOBOTA 14. maj	9.00	METANJE PODKEV	Sportni park Mengeš (balinišče)	Balinarska sekcija SD Partizan Mengeš
SREDA 18. maj	20.00	PROMOCIJA JUBILEJNE POLNITVE TRDINOVEGA VINA	Galerija Mežnarija	Muzej Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš
SOBOTA 21. maj	8.30	MEDDRUŠTVENI TURNIR V BALINANJU	Sportni park Mengeš (balinišče)	Balinarska sekcija SD Partizan Mengeš
SOBOTA 21. maj	19.00	ZVONARIADA (Koncert ob 30 letnici delovanja)	Grad Jablje	MKZ Mengeški zvon
SOBOTA 21. maj	9.00	8. ODPRTO PRVENSTVO V BADMINTONU ZA DVOJICE	Telovadnica v Osnovni šoli Mengeš	Sekcija za badminton SD Partizan Mengeš
SOBOTA 21. maj	9.00 16.00	60 - LETNICA ŠD PARTIZAN MENGEŠ (Sportna srečanja, podelitev priznanj)	Sportni park Mengeš, ploščad pred Partizanom	SD Partizan Mengeš
PONEDELJEK 25. MAJ	15.00	LAN PARTY (Prvenstvo v PC igrah)	Naš Slamnik	Studentski klub Mengeš
PETEK 27. maj	17.00	TURNIR V ODBOJKI	Sportni park Loka	Sportno društvo Loka
PETEK SOBOTA 27. - 28. maj	15.00 10.00	MEDNARODNI FESTIVAL SMUČARSKIH SKOKOV, ZABAVE IN GLASBE	Skakalni center ZALOKE pod Gobavico	Smučarsko skakalni klub Mengeš
PETEK 27. maj	9.00	DAN ODPRTIH VRAT (Brezplačno merjenje holesterola, krvnega sladkorja in pritiska) ,,	Zdravstveni dom Mengeš (društvena soba RK Mengeš)	Rdeči križ Mengeš in Patronažna služba
PETEK 27. maj	11.00	POMEN ČEBELE V KMETIJSTVU (Tekmovanje za najboljši spis, risbo, plakat; razstava od 23. - 27. podelitev nagrad)	Osnovna šola Mengeš - avla	Čebelarsko društvo Mengeš in Osnovna šola Mengeš
PETEK 27. maj	12.00	OTVORITEV NOVE LEKARNE MENGEŠ	Ob Zdravstvenem domu Mengeš	Mestne Lekarne in Občina Mengeš
SOBOTA 28. MAJ	9.00	ŠAHOVSKI TURNIR	Kulturni dom Mengeš (društvena soba)	Sahovsko društvo Mengeš
SOBOTA 28. maj	10.00	SPRETNOSTNA VOŽNJA ZA MLADE MOTORISTE	AMD Mengeš, Trdinov trd, Ploščad pred OS Mengeš	Moto sekcija AMD Mengeš
SOBOTA 28. maj	20.00	OSREDNJA PROSLAVA ob občinskem prazniku	Kulturni dom Mengeš	Občina Mengeš
SOBOTA 29. mai	20.30	OSVETLITEV STAREGA GRADU NA GOBAVICI	Gobavica	Muzej Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš
NEDELJA 29. maj	9.00	TRIM KOLESARSKI IZLET NA ZBILJE	Mengeš - Zbilje	Kolesarsko društvo Mengeš
NEDELJA 29. maj	9.00 - 12.00	Odprtje priložnostnega poštnega okenca ob izidu spominskega žiga, posvečenega rojstnemu dnevu Janeza Trdine	Galerija Mežnarija	Muzej Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš
NEDELJA 29. maj	9.00	Odprtje filateristične razstave ZNAMENITE OSEBNOSTI in predstavitev spominskega poštnega žiga in karte maksimum	Galerija Mežnarija	Muzej Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš
PETEK 3. junij	16.00	TENIŠKI TURNIR OP MENGEŠ	Sportni park Mengeš - teniška igrišča	Teniška sekcija SD Partizan Mengeš
PETEK SOBOTA NEDELJA 3. - 5. junij		TRDINOV SEJEM (Kulturne prireditve in sejemska dejavnost)	Ploščad pred Ljubljansko banko	KD Mihaelov sejem
SOBOTA 4. junij	8.00	ODPRTO PRVENSTVO MENGŠA V NAMIZNEM TENISU	Telovadnica OS Mengeš	SD Partizan Mengeš Mengeš
SOBOTA 4. junij	13.00	22. POKAL OBČINE MENGEŠ V ODBOJKI ZA ŽENSKE	Telovadnica OS Mengeš	SD Partizan Mengeš Mengeš
SOBOTA 4. junij	9.00	TENIŠKI TURNIR OP MENGEŠ	Sportni park Mengeš - teniška igrišča	Teniška sekcija SD Partizan Mengeš
PETEK 24. junij	19.00	DAN DRŽAVNOSTI Otvoritev športnega parka Topole Proslava dneva državnosti	Sportni part Topole	Gasilsko društvo Topole in Občina mengeš
Na podlagi 7.člena Navodila o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja in vrednotenj a regionalnega razvojnega programa (Ur. l. RS, ST. 52/2000) , sklepov večine občinskih svetov občin Osrednjeslovenske statistične regije, je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začela s pripravo Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007- 2013. V okviru priprave regionalnega razvojnega programa bomo izvedli devet delavnic:
1.	Produktivnost javnega sektorja
Delavnica bo 6. maja 2005 v Dvorani E - GZS, Dimičeva 13, Ljubljana
2.	Produktivnost, ustvarjalnost javnih raziskav
in razvoja .
Delavnica bo 10.maja 2005 v Narodnem domu občine Logatec, Tržaška cesta 44, Logatec.
3.	Učinkovitost zdravstvenega sektorja Delavnica bo 11 .maja 2005 v dvorani Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica.
4.Učinkovitost	izobraževalnega sektorja Delavnica bo 12. maja 2005 v sejni sobi občine Medvode, Cesta komand. Staneta 12, Medvode.
5.Javna	mobilnost
Delavnica bo 17.maja 2005 v dvorani Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje, 212 Ig, Ig.
6.Konkurenčnost,	izzivi proizvodnje in storitev
Delavnica bo 18. maja v prostorih Našega Slamnika, Slovenska cesta 28, Mengeš.
7.	Izzivi kulture za globalno konkurenčnost
Delavnica bo 19.maja 2005 v prostorih Galerije Veronika, Japljeva 2, Kamnik.
8.	Vključevanje robnih starostnih skupin v
konkurenčnost
Delavnica bo 25.5.2005 v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, Tržaška cesta 25, Vrhnika. 9.Odprtost, konkurenčnost trga in delovne sile
Delavnica bo 26.5.2005 v sejni sobi občine Komenda, Glavarjeva cesta 104, Komenda.
Dodatne informacije s programom posameznih delavnic bodo objavljene na naši spletni www.rralur@si
mag. Lorena Korošec
PEJMO SE MAJA(T)
20. 5. in 21. 5. 2005 v Kamniku 27. 5. in 28. 5. 2005 v Domžalah
V organizaciji:
Študentskega kluba Domžale in Študentskega kluba Kamnik KAMNIK:
Petek, 20. maj 2005 - Igrišče ŠCRM Kamnik 20. uri Koncert
-	ANAVRIN - SKAT - NUDE
Sobota, 21. maj 2005 - Košarkarsko igrišče ŠCRM Kamnik
13. uri Mega3ce streetball + MURAT & JOSE DOMŽALE:
Petek, 27. maj 2005 - Parkirišče za pošto Domžale
Kreativne delavnice (striženje, kozmetika, grafitiranje ipd.)
18. uri Ulično gledališče PRIDEN MOŽIC s predstavo Ribič 20. Koncert
-	DAY OUT - BITCH BOYS - KINGSTON
Sobota, 28. maj 2005 - Parkirišče za pošto + KD Franca Bernika
Delavnice, družabne igre (šah, tarok, risk^),
namizni nogomet, pečenje palačink.
20. uri unplugged koncert JANA PLESTEN-
JAKA
22. uri Letni kino pred Študentskim klubom Domžale
Več si lahko preberete na www.pejmosemajat. com in www.studentski-klub.com.
Vabimo slovenske medije na
MEDNARODNO PRIREDITEV V KOŠARKI NA VOZIČKIH
ki jo prireja Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine v devetem tradicionalnem mednarodnem turnirju v košarki na vozičkih v okviru 25. Pogačnikovega memoriala.
Prireditev bo potekala od 22. do 24. aprila 2005 (OŠ Polje, Kašeljska c. 119a v Ljubljani)
Poleg domačih ekip bodo na turnirj u sodelovale tudi ekipe iz Italije in Češke. Vabimo vse, ki že poznate in tiste, ki še ne poznate košarke na vozičkih, da si pridete ogledati tekmovanje in ga tudi medijsko podprete. Z Vašo pomočjo si želimo približati invalidski šport širši javnosti,saj si bodo s tem lažje predstavljali košarko invalidov.
Vabilu prilagamo urnik prireditev. Dodatne informacije so Vam na voljo 041/630-782 - Gregor Gačner.
Veselimo se Vaše podpore ter Vam želimo lep in prijeten dan.
Organizator prireditve: Predsednica: Gregor Gračner, Mirjam Kanalec l.r.
2. TRDINOV SEJEM
v Mengšu od 3. junija do 5. junija 2005
Petek, 3.6. 2005
•	Obisk Janeza Trdine, znanega Mengšana in pisatelja
•	Praznovanje 5 - obletnice delovanja Kulturnega društva Mengeška godba - veterani 50+, 30 let delovanja Folk lorne skupine Svoboda Mengeš
•	Večer z Mladimi Dolenjci
Sobota, 4.6. 2005
•	Sejemski dan
•	Popoldne 9. Festival koračnic - tokrat malo drugače
•	Večer z ansamblom Poljanšek
Nedelja. 5.6. 2005
•	Dopoldne koncert Kulturnega društva Mengeška godba
•	Popoldne smeh do solz z znanimi humoristi
•	Večer z ansamblom Svetlin
Vse dogajanje na sejmu je namenjeno
počastitvi 100 obletnice smrti Janeza Trdine.
Izvršni odbor KD Mihaelov sejem
PLANINSKO DRUŠTVO JANEZ TRDINA MENGEŠ in PLANINSKA SEKCIJA LEK
PROGRAM ZA LETO 2005 -
in izleti
MESEC	DAN		TURA - AKCIJA	VODNIK	TEŽAVNOST	ČAS POTI	OPOMBA
maj	SO	07.	Osankarica-Skomarje- Vitanje	Marička Benda	lahka	5-6 ur	avtobus PS Lek
maj	SO	28.	Golica	Boštjan Borštnar	zahtevna	5-6 ur	osebni prevoz
junij	SO	4.	Repov kot	Mojca Volkar	zahtevna	4 ure	osebni prevoz
junij	SO	18.	Krimmlski slapovi (Avstrija)	Marija Gornik	lahka	3-4 ure	avtobus PS Lek
junij	SO	25.	Strelovec	Uroš Gradišar	zahtevna	3-4 ure	osebni prevoz
julij	NE	3.	Pl. Podvežak-Molička pl.	Jože Hribernik	zahtevna	6-7 ur	osebni prevoz
julij		23-30.	Tabor (Gozd Martuljek)	mlad. odsek			
avgust	SO	6.	Galetovec	Tanja Beravs	lahka	5-6ur	osebni prevoz
september	SO	3., 4.	Jalovec	Maks Prelovšek	zelo zahtevna	4+8 ur	osebni prevoz
september	SO	24.	Pršivec	Katarina Marin	zahtevna	6-8 ur	osebni prevoz
oktober	SO	01.	Kepa z avstrijske strani	Jože Hribernik	zahtevna	7-8 ur	avtobus PS Lek
Informacije na tel. 031 409 027 in elektronskem naslovu mojt@email.si!
Uspešno izvedeno državno prvenstvo v namiznem tenisu
V organizaciji Namiznoteniške sekcije EDIGS Mengeš je v Hali KC v Domžalah 23. in 24. aprila potekalo 14. državno prvenstvo Republike Slovenije v namiznem tenisu za kadete in kadetinje. Tekmovanja se je udeležilo 121 kadetov in kadetinj iz 28 namiznoteniških klubov. Vodstvo tekmovanja, na čelu z Jožetom Mlakarjem in Tonetom Gostišo, je dvodnevno tekmovanje izpeljalo zelo uspešno, saj so za organizacijo prejeli same čestitke in pohvale. Zadovoljni so bili tudi mladi tekmovalci in tekmovalke, ki so imeli poleg igranja oz. tekmovanja v namiznem tenisu tudi lepo priložnost medsebojnega spoznavanja in novih prijateljstev. Državno prvenstvo so s pozdravnimi nagovori pozdravili, Matija Krnc, predstavnik Namiznoteniške Zveze Slovenije, mag. Tomaž Štebe, župan Občine Mengeš in Tone Dragar, podžupan Občine Domžale. Po izredno zanimivem tekmovanju ter razburljivih polfinaln-ih in finalnihdvobojihstapokaleinpriznanjanajuspešnejšim igralcem in igralkam podelila; v imenu Namiznoteniške zveze Slovenija Matija K^c in v imenu NTS Edigs Mengeš Jože Mlakar. In kdo so bili najuspešnejši? Državni prvak med kadeti je postal Dominik Škraban (Kema Puconci), med kadetinjami Fatorič Kristin (Ar-rigoni Izola), v mešanih dvojicah Dominik Škraban (Kema Puconci) in Manca Fajmut (Fužinar Ravne), med dvojicami - kadeti Dominik Maček in Jan Žibrat (oba Murska Sobota) in med dvojicami - kadetinje Manca Fajmut in Polona Županc (obe Fužinar Ravne). Podrobnejši rezultati: Kadeti - posamezno;
1.	mesto Dominik Škraban (Kema Puconci)
2.	mesto Dominik Maček (Murska Sobota)
3.-4.	mesto Matic Slodej (Muta) in Jan Žibrat (Murska Sobota)
Kadetinje - posamezno;
1.	mesto Kristin Fatorič (A^igoni Izola)
2.	mesto Manca Fajmut (Fužinar Ravne),
3.-4.	mesto Polona Županc (Fužinar Ravne) in Ivana Zera (Vegrad Velenje)
Kadeti - dvojice;
1.	mesto Dominik Maček in Jan Žibrat (oba Murska Sobota)
2.	mesto Matic Slodej (Muta) in Dominik Škraban (Kema Puconci)
3.-4.	mesto Ožbej Poročnik (Muta) in Simon Frank (A^igoni Izola) ter Martin Kelenc in Rebek Luka (oba Ptuj)
Kadetinje - dvojice;
1.	mesto Manca Fajmut in Polona Županc (obe Fužinar Ravne),
2.	mesto A^a Verdinek in Sanja Smiljanič (obe Logatec),
3.-4.	mesto Maja Železen in Ula Vukan (obe Murska Sobota) ter Kristin Fatorič (Arrigoni Izola) in Ivana Zera (Vegrad Velenje)
Mešane dvojice:
1.	mesto Dominik Škraban (Kema Puconci) in Manca Fajmut (Fužinar Ravne),
2.	mesto Jernej Ošlovnik in Ivana Zera (oba Vegrad Velenje),
3.-4.	mesto Jan Žibrat (Murska Sobota) in Polona Županc (Fužinar Ravne) ter Simon Frank in Kristin Fatorič (oba Arrigoni Izola)
Janez Stibrič
Jože Mlakar med podelitvijo priznanj najboljšim kadetinjam
Delomomesto/Poàïtje Spkfc zadme, VložMe, Tajmtožupmm upiave....
OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www informacije
IHikom ... (0)1723 7M1(0)172471-00....
Svet občine, gploSne zadeve...........................
Sedala, vzgoja, zavoi, dnjátva.....................
\íKlenje, investicije, okolje............................
Prostor, lokacije, zazidljivost, zemlji^........
Vzdiievanje (redno, investicijsko), nadzor....
Knjigovodstvo, financ«...................................................................
Fakturiranje, obraiun......................................................................
Knjižnica Mcngd Wtc Mengeš......
OlisbenaloliMengei.....................................................................
Olaiilo Občine Mengei MEKGŠAN (tidi na »wjntngei.si).....
Prodnik - Javno konnnuilno podje^eKoncesionar za vodovod,
kanalizacijo, odvoz odpadbv / cbloSki otoki...............................
Zimska sini» - Izvajalec ORASTO io.o. - Odgovorna oseba...
SiMobil	eNaslov	
,0401523-52.....................	......................obdJa@menges.siMana.Kuret@meiigei.si	
.040 8523-50.....................	......................Tomaz.Stebe@n	
,0408523-60.....................		
,0408523-55.....................		
,0408523-51.....................		
,0408523-57.....................	......................Andi«i.UibancĚ	
,0408523-59.....................		
,0408523-53.....................		
,0408523-54.....................		
,0408523-58.....................	......................el@menges.si.	
,0408523-56.....................		
...(0)1724 71-02............................
...(0)1724 71-06............................
...(0)1724 71-07............................
...(0)1724 71-04............................
...(0)1724 71-09............................
...(0)1724 71-01............................
...(0)1724 71-05............................
...(0)1724 71-0!............................
...(0)1724 71-03............................
...(0)1723 73-74 ...(0)172375-00 ...(0)1723 71-93
... (0)1723 7M1 (oglasi, zahvale, ipava).....031 603 713 (odgovorni titednik)...........nicngsan@mengK.ii
...(0)17295430..., ...031 64! 407........
...DHUIiSTVO
PUNovodnoomre^e-Dežiitiuiletenika služba PETHOLdd.....................
Polidja DomžaleDežurstvo Mengei PON !.00-11.0, SBIDA 15.00-1S.00....
Polidja....
...040 679344 ...(0)1724 65-10 ...(0)1723 75-^ ...113 ...112
...031 510521
Center za obvdSčaiqe, gasiki, reSevald.................................................
Hnnana-stare obleke in obutev............................................................
Sredilče »NaH Slannik«- Upravljaleo Študentski klub Mengei - Čitalnica in internet - Tmiitično dnilitvo Mengei - Podjdniib zdnižeige Mengei (ieUki ob 20.00> Planinko dniHvo Janez Trdin- Kolesarsko dndtvo Mengei.........................................................................................................................(0)1723 02-06 Fh:7230207
Kaiitas -torek 16.00 - l!.00ure.................................................................................(0)1723 !9-77............................................. 041 912 550	031294 933 ga. Jerca Stopat
Rdeči križ -..................................................................................................................01723 7442 ga. Majà Itobcc.................0412!! 612
Inipekcijib dužba Domžale.......................................................................................(0)1729 59-50
Inipeklorat za okolje....................................................................................................(0)1478 71-01
VetennarÉapoiitça Domžale......................................................................................(0)17212!- !4(0)172161-94
Elekiro Domžale...........................................................................................................(0)172412-!9
Banka Maigci..............................................................................................................(0)1724 7!-72
PcštaMengS...............................................................................................................(0)1723 70-00
Opomba: Po fiksnem telefonskem omre^u (Telekom) so možm tijje pogovori hkrati (Izanalogno, 2xISĐN). Po mobilnem telefonskem omrei^ (SiMobil) so sodelavd dosegljivi vsak posamezno v i!asu spodaj navedenih m. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo podro^a, direktora uprave ah župana, župana (ah direktoga upiave) pokhčite tudi v primedh b menite da je bib kaikoh narobe v ravnanju olAieinorganizadjterpodjettj,kiddojejovobčimaUizvajitodekPriŽDp^ v kateremkoh ÍISIL V mtjnih prkeiih se lahko oglasile na občini med 7.30 in !.00 uro.
URE DOSEGIJIVOSnSODEUvm UPRAVE NAMOBlIHTEW)Nm(KbčitevprinnzasedeK»tiIksnegale^ Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00; Sreda 7.00 do 17.00; Pelck 7.00 do 13.00
Opomba: Po fiksnem telefariiem omicqi (liUom) so sodelivd uprave dosegljivi v časuinadiih ur.POnELJEK: 8.00 -11.0012.00 -14.30; SREDA: !.00 -11.0013.00 -16.30; PETEK: !.00 -12.00 OBIŠČIIE; TOwnienges.si - Novosti: Odloki, Video piedatavitev »MengS - Gtobemi mesto«. Glasilo Men^ Podatkovm
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame
Marije Rožman
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, dr. Kovač-Mohar Gabrijeli in sestri Vandi Repnik, Zvezi borcev Mengeš, Avtopralnici Karin, Hram Rožice, ŠKD Kamnik, trobentaču, pevskem zboru ZVON in g. Zevniku za pogrebni obred.
Hvala vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sveto mašo ob zadnjem slovesu.
S hvaležnostjo; Kati Rožman in Silvo Šink, Jurij in Lea Lukač, Urška in Nataša Kristan, Karin in Pia Lukač, Rajko in Rozka Kmetič in Fanči Rožman.
NA SAMEM VRHU
s JT -r-i Ati--l'i-'ir -I • lA
IřtCií Í7jliiA vnnHJimU ^rilil::| i^'i
titrfewiB^
Ob 15. obletnici delovanja Manevrske strukture narodne zaščite v Republiki Sloveniji in občinah Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin vabimo občanke in občane, dijake osnovnih šol, študente in ostale, ki jih zanimajo prelomni dogodki v letu 1990 na ogled fotoslikovne in video razstave v Kulturnem domu KS Jarše-Rodica v Grobljah pri Domžalah z naslovom:
»UPORNIKI Z RAZLOGOM«
Otvoritev razstave bo v petek, 6.maja ob 19.00 uri, razstava in ogled filmov pa bo omogočeno vsak dan od 6. do 12.maja 2005 in sicer v času od 9.00 do 19.00 ure v delovnih dneh, v soboto in nedeljo pa od 9.00 do 13.00 ure.
Razstava je organizirana v sodelovanju z vojaškim muzejem Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in pokroviteljem razstave Občino Domžale.
Vstop prost!
Občina Domžale Zveza veteranov vojne za Slovenijo Območno združenje Domžale
AS
DOMŽALE
Mota cmier d.nn. Blnlnicg ^ fOC Ti^,
bJilw. 01/5« Ifl 13,01/ÍÓÍ ib lùki OI/5Í2 Ift 15,
OBVESTILO
Obk^iĆB^t) lB«ln:li« kmfltji;^!] Irjkloríev io IrjktïKBkih pnUapn^dM. do. boda 1c*iniiii piD^kMli lal>VDf<Fpci nosInJhjrtn rtupňiudj
TOREK. 3,52005
OD a.« DO 1^.00 IN □□ >1» DO iB.« URE V MORAVČ MAFAHHmi&OU [mtîfHKVl
BPtOK * B.3006 ĆORTEK S.5.ÏWB
PÇTEn, W ÏWÎ
SOBOTft. 7.5.20» nOFIEDElJEIf;íí.!M5
TOREK, IClJEÏ«^ 13 SW
SHFM.
ÙEffîTEK.
PETEK. ÏDUA
Clpaifl I» l-2flO URÍ V UÇXUVCAH UAťWRKlHl^I^IJ ILIHC^RKVI
0ail»[)O1B.M UPEIW THOWMAH mEDGASLSÍÍHDOHOH
OD «.U DO URE V mZJH^îlA PAlbJH^Cg
00 HMKSIH.W uftç v eWůOVTCI PRED PlSftRSsQ KJMJEVM SKUPNOSTI
OOÍ^KiQOiř.flgtJFÍ
IN W 13 3000 lïOOUfiE
v DOBU PREO TRGOVI HO MAPflEHK
ODa(MDOl2.«) UnE V KR^lâNiipnEDG^ILSKEU DOUIOU
ODa.M[Xîiî.«)unE iKO&ig^l^OO le^dOvUihiOviCi
PRFn KULTL^NIU nUM<)M
íankakeasnsu
0Di.M[X11í.«tJnE IWOD fto LRH VlUKÍWiCílIHHP
kulturním KJMOM MIWAKERSNíW
un íi Díl iXí 13 oa ( iHE-I^DI}13aDD0 mtWLjRiV ËTim PflgĎftTNM MhTftůUtOÍAň
OOV.DC] DO 17.0Ú URE INODiaSOOOlKWUHE
ppED kulturnim oor^ou
00Ï.H] DO IJ.HtoURE tf ME^tQálJ VÍAMÍSCT, PfiW PO&iiTiÇM SK5MA)Í0, IřJEMDANJÍ DRUŽBENA PREHRAhí LEflAhTOPOlíj
piikb(H^>OP(l£AIUAMD, nit na Inhr^ prDfjbd ptipe^^ lupoubt^an*	zloDh rvi) pragUid^ ■jraJň
iTHiliiiiihijr-. tmilubni II'l it) mûr», A. Htltuq [|4	Cf|r«if>ik.
Jim pomol. bivjnHHlnl iFlkolnlk!
[Na bihni^ pf[>G<*d prinbht* i hI») pic-^no 4lm)l|iin|a' m UMHLnil:»
ííCiwnt.KlO	AHA« í kUWïnttt	" pSfiúflhů
Ir^KVíitnlrjUgr^ AlnLlíTfkJi pnldpfinko^ uifrun^iin^ dunon^ HOUA VOZILA «vi^fntnb v JO-ih dntf) .Qd	liluiírifg«
£ ncbcjSBíSSIfi pfirEa.';^ duhurTtor-Mjk' h? potři bňzi trhli pnf^lnl irt
trs^?^
•	zaključna dela v gradbeništvu
-	pleskarstvo
-	barvanje notranjih prostorov
-	izdelava fasad
•	barvaitje fasad
-	štukature
-	šabloniranje
-	otroške sobe
•	polaganje tapet
-	suhomontažni sistemi knauf
-	polaganje, brušenje parketa
-	manjša zidarska dela
i
SUKOPLESKARSTVO JAKLIČ SANDI s.p. Hribarjeva 9 1234 MENGEŠ SLOVENIJA www.i3klic.net Tel.:01!729 11 60 Fax.:0V729 11 61 GSM:+386 (0)41 661 428 eMail: info(Q)iakllc,net
-s^yžig	-^éfSK^