Dopisi. Sv. Lenart v Slov. gor. (Okrajni zastop prvokrat narodeu) V prete5enih tednib bile so pri nas volitve za okrajni zastop. V prejšnjem zastopu bile so kmečke srenje, akoravno proti dvema trgoma ogromno večino dače plačujejo, v manjšini, in zavoljo preziranja opravičenib zahte- vanj so nekteri udi celo izstopili. Tako brezobzirno ravnanje in vedno vecja plačila, katerih v teh 5asib poaestnik ve5 zmagati ne more — vsaj je naa okraj po dokladab drugi na Štirskem — so velike poseatnike in volilce srenj zedinila, da so volili može, kteri bodo kolikor mogoče ž njihovimi denarji var5no gospodarili. Tako so naši kmeti zopet pokazali, da se njim ni treba naslanjati na tržane, kteri jib itak samo takrat poznajo, kedar jih potrebujejo. Okrajni zastop našega narodnega okraja je toraj^ prvokrat naroden in ima dve tretjini večine. Čaka ga pa mnogo dela. Goapodariti je začel staii zastop lani s tem, da je odločil jedno leto ceat ne navažati. Toliko ve5 se bo moralo toraj zdaj za nje potrošiti. Nova Cmure5ka ceata, ktera je že toliko stala, ie je vedno v najslabšem stanu in — blatu, akoravno se je lani mnogo storilo, celo potrebni mosti niso ae napravljeni; cesta v Radehovi še vedno čaka na zdravnika; a med tem je kamenje, kojega navažanje je v prejsnih proracunih zara5uneno z več tisuči, razpadlo, ker že 2 zimi tik ceste leži, po kteri se akoraj ve5 voziti ne more. To se mora omeniti, ker bi utegnili nasprotniki neobhodno potrebno plačilo prvega leta uporabiti v agitacijo zoper novi zastop. — Je li prav, da se denarji okrajne blagajnice nalagajo pri at. LenarSki posojiluici, nameato v okrajni hranilnici? in ali raste zaupanje te branilnice, 6e 80 njeni denarji deloma v tržki posojilnici, stranke pa po tedne na denarje Sakati morajo ? To vpraaanje rešiti mora novi zaatop. Moiebiti se pri tej menitvi objavi tudi hranilnični ra5un, kakor je sicer pri hranilnicah vsako leto navada! Priatavek uredniatva! Ta dopia je urednika ,,Slov. Gospodarja" po biitkib skušnjab pri volitvah za Mariborski — aedaj zopet trdno nemčurski in prav za prav meatni a ne okrajni za8top — močno razveaelil in potolažil. Hvala in alava vrlim kmetom in slovenskim domoljuborn av, Lenartskega okraja! Izpod Pohorja. (Mraz. — Pomanjkanje bikov. — Nesreča.) Kakor po drugod tako tudi pri nas je slana veliko škode učinila; nižje vinograde in aadno drevje nam je vae poamodila. Kje bomo kmetje živež in obleko jemali, davke plačevali, ker nas že zdaj tako ailno rubijo za nje? Potem pa še druge nesreče kmeta zadevajo. V okolici sv. Križa so v 4 mesecih 3 knietje vsak euega vola morali zaklati. Reveži ai sami niso njogli pomagati, živinozdravnika blizu uikder ni, a k maza5ern 8e zastonj zabaja; tudi živinozdravniškib knjig nima skoro nibee pri nas. — Druga nezgoda, ki naa tlači, je pornanjkanje bikov. V 5 občinab je komaj eden, nanireč v Zrecab, pa še ta mora težko voziti in orati in poteui akakati neče. Na den se mu prižene po 6 krav, kojih maloktera breja postane. Tako se nara godi že več let in trpimo veliko škodo pri živiuorejatvu. Kdo bi nam v tej zadevi imel dolžnost pomagati ? Mislim da občine, okrajni zastopi in kmetijska podružnica v Konjicah. Ali ti ne storijo za kraeta ničesar, samo za tržane skrbi.jo, kmetu pa marljivo plačevanje davkov prepuščajo; pomagal pa bi ai v sili naj sam. Bog vedi, kedaj dobi pri naa vsaka občina vsaj po enega bika dobrega plemena, Konjice pa u5enega živinozdravnika, da bi ae škodljivo mazastvo enkrat zatrlo! — Maogo so si pa kmetje tudi sami krivi, zlasti tisti, ki po kr5mab denaije in čas zapravljajo, kder marsikdo vecji davek plaču.je, kakor pa pri gosposki! Kr5mar jim daje marljivo na ,,krajdo" potem pa pride in pobere žito iz njive, grozdje iz vinograda, lea iz gozda in živino iz bleva ali pa toži pri advokatu in sedaj zieti vse po bobnu. Ko bi kiuetje nienj v krčme zabajali in menj pijan5evali, pa vec bralnib društev snovali in bolj koristne knjige in čascpise prebirali — veliko boljše bi bilo na vaako stran! — V Zre5ah na Gra6i5u v premogovib jamah ae je 12. junija zgodila velika ueare5a. Lastnika jame, rodom Francoza, po imenu Sagnier, stanujoča v Ljubnici, prišla sta k delavcem. Eden gospodov ee poda v jamo po lestvici; hipoina mu ugasne luč, njega pa dušljivi aopar brž zaduai, da pade v jamo. Tovariš se hitro za ujim poda v jamo gledat, a tudi on pade mrtev raz lestvice. Delavci so hotli gospoda brž izvle5i, pa tudi izmed njih je 3 zadušilo in eden že omaml.jen je komaj iz jame izlezil. Potem so delavci dobili veternico in ao škodljivi zrak izpubali in mrtva cloveka iz 7 aežnjev globoke jame potegnoli. Dva so pokopali v Zre5ah, enega v Konjicah, oba gospoda pa so odpeljali v Trst. Bog jim bodi milostljiv! Iz št. Jurja na j. železnici. (G. V o k a u n — nasvet zastran pozebljenib tit.) Binkoštni pondeljek zbralo ae je v našej aoli nad 50 kmetov iz tukajšne okolice v pogovarjauje iu podučevanje v kmetijskih atvareb. Obče znani goap. Jože Vokaun, vrli podpiratelj kmetijatva, nas je, kakor že rečkrat, tudi daues poeastil! Govoril je o koristi in ponienu kinetijskih predavauj, kmetijakib podružnic, km. zborov i. t. d.; skončavai svoj govor osupne vse poslušalce z nenadno prikazuijo, katero je iz zakotja potegnil — bili ste dve darili kmetijskega društva, poslaui dvema zaslužnima kmetovalcema, katera že dolgo na tibem delujeta sebi v prid iu diugim v posnembo. Prvi kinet Jakob Žvegler bil je za neutrudljivo izrejevanje drevja in kot marljiv živinorejec obdarovan se srebrno svetinjo atirske kuietijske družbe; drugi kmet Janez Vre5ko (Krunipl) pa za ujegovo prizadetje in veliko skrb v Sebelarstvu s 5 srebrniini goldinarji. Poteiu povzame zopet gosp. Vokaun besedo, ter naklada na srca vaem poalušalcem važnost umnega kmetovanja, poaebno v zdajšnib časih! Priložnost je ravuo nauesla, da je priael na 5ebelorejo, ter oeital ktnetom ujihovo neusmiIjeno ravnanje s Sebelaini pri mu5kanju, ter navel lepo a žalostno pripovest v neki are5ni družini, razdjani in uuičeni po roparjih — ter apravil tako lepo v priliko, da so maisikomu solze igrale. Kmetje! ne mn5ite čebel, V8aj je tudi njim odločila previdnost konec njibovega življenja, pa ne da bi nam bilo treba jira nit življenja trgati. Vsak čebelar ve, da 5ebele v nekterih letib več, nego potrebujejo, naberejo in to jim tudi amemo vzeti, — brez umarjanja! Drugi razgovor je bil o pozebi trt. Gosp. Vokaun je nasvetoval, naj bi vinogradniki na to dobro pazili, da zdaj, ko po pozebi izpod lubja trta veliko mladik zažene, ae vse nepotrebne odtrgajo ter le nektere močne puste, da te bolj zaženo in ob enem v jeaeni do zrelosti pridejo, — ovače tudi prihodnje leto ni veliko pri5akovati. Po končanem zborovanju so kmetje veaeli odali vaak na evoj dom. Grom topov in možnarjev se pri tej sveSanosti ui slišal a donel je vsakteremu v prsih mogo5ni 5ut Ijubezni iu voselja do napredka. Srediače in vodja vaemu pa je bil naš neutrudljivi gosp. Guat. Ipavic, doktor in predsednik kmetijake podružnice Šentjurske, kteri skrbi prav po oSetovo za svoje rojake, ter žrtvuje mnogo v vsakem obziru za povzdigo kmetijstva in blagoatanja naaega kmeta. Hvala mu! Od Device Marije na Ptujski gori. (Neveljavui srenjaki sklepi.) Po postavi mora vaak človek, ki v konkurz ali krido zapade, iz srenjskega odbora, ako je njegov odbornik, brž odpravljen in na njegovo meato drug mož za odbornika po/.van biti; kridatar ne sme ve5 k po8vetovanju v srenjskib zadevah več prihajati; njegov glas ondi ne velja ni5; poatava ga je izbrisala. Mogo5e je, da marsikatera srenja te poatave ne pozna. Pri nas na primer je že lani šiba konkurzna zadela jednega moža, ki pa še zmirom ravno tako kakor poprej zahaja k sejam srenjskega odbora in glasuje in sklepa, kakor pravi odborniki in se tudi pri ra5unib vzmes vtika. Toda taki srenjaki sklepi 80 pred postavo neveljavni in noben srenjčan ni dolžen po njib ravnati se. Zato pa je dolžnost župana, da tukaj poskrbi za potrebačine k veljavuemu posvetovauju in sklepanju srenjskega zaatopa. Nadjamo se, da bo tudi naa aicer jako vrli župan to skoro storil in tistemu rooževi pot skozi dveri pokazal, ki zarad kride že davno nima pravice sedeti v srenjskem odboru!