Velika manifestacija obmejnega ilovemkega uiiteUftva v Murski Soboti Z zborovanjem obmejnih društev v Murski Soboti se je začel niz naših manifestacij za osvobojenje. Prekmurje sicer ne praznuje šc letos dvajsetletnice sožitja v skupni domovini, vendar si je učiteljstvo severnih srezov izbralo prav ta sončni del naše zemlje, ki je bil najbolj zapuščen in najdalje osamljen, da ga spozna in sc poveže ž njim v nerazdružljivo skupnost. Tov. F. Gumilar je referiral o psihi prekmurskega ljudstva v luči socialnih in gospodarskih razmer. Naslikal je družabni razvoj tega ljudstva, ki je še prav do osvobojenja ječalo v sponah fevdalizma in tlačanilo madžarskemu graščaku, katero ima tudi sedaj premalo zemlje ter zato ni v njem cvbčutka zasebne lastnine in zakoreninjenosti v lastno grudo, dasi se tožari zanjo in jo brani, vendar Najkrasnejše jutro se je smehljalo 14. maja nad prostrano prekmursko ravnino in učiteljstvo je hitelo v pomladanskem zanosu iz vsch krajcv severne meje proti Murski Soboti. Prvi so se pripeljali že prejšnje popoldne. Ostali so dospeli z vlakom, z avtobusi in na kolesih naslednje jutro. Mesto je bilo v zastavah, na kolodvoru je izrekel učiteljstvu dobrodošlico g. župan F. Hartner in godba je zasvirala v pozdrav. S kolodvora se je vila povorka 800 glave učiteljske množice na pokopališčc, da se pokloni borcem, padlim za osvobojenje Prekmurja. Tov. Mirko Vauda je položil na grob venec rdečih nageljev, obdan z državnim in slovenskim trakom z napisi udcležcnih društev, godba jc zaigrala žalostinko. le iz gospodarske potrebe, ki ga prav tako sili po svetu za kruhom; njegovo pasivnost, izvirajočo iz stoletnega suženjstva in podrejenosti; njegovo ljubezen do materinščine in elemcntarno hrepenenje po življenju in koščku sreče. Tov. M. Kokolj je govoril o vzniku in rasti slovenstva v Prekmurju. Podal je zgodovino in analizo političnih razmer do osvobojenja ter pokazal na razne činitelje in njihovo vlogo pri giraditvi kulture panonskih Slovencev. Vsi trije lepi in temeljiti referati so nudili učiteljstvu jasno sliko ter prispevali k razumevanju onega dela našega ljudstva, ki mu je bla dodeljena v zgodovini najtežja usoda. Toplo odobravanje poslušalcev je pričalo, da so tovariši referenti dosegli svoj namen. Nato se jc zbralo učiteljstvo v Sokolskem domu, kjer se je začelo ob 10. uri zborovanje. Vodil ga je predsednik domačega učiteljskcga društva tov. E. Antauer. Po vdanostnih brzojavkah Nj. Vel. kralju, kraljevskemu namestništvu, g. prosv. ministru in glavni upravi JUU v Beogradu, je pozdravil številne goste: predstavnike oblasti, občine in raznih veroizpovcdi, gimnazije in kmetijskc šolc, zastopnike kulturnih in dobrodelnih društev, predsednika tov. Kumlja in učiteljske veterane - upokojence. Sledili so razni govori: g. nar. poslanca J. Benka, predsednika Ciril Metodove podružnice in društva Soče tov. Fr. Gabrijelčiča, predsednika J. čsl. lige in zastopnika Mladcga Prekmurca g. prof. J. Liška, zastopnika Kluba prekmurskih akademikov g. R. Čačinoviča tcr Narodne odbrane g. K. Pertota. Po oficiaLncm delu so podali tov. E. Antaucr, F. Gumilar in M. Kokolj v lepih referatih sliko Prckmurja v sedanjosti in preteklosti. Tov. E. Antauer je podal »Pregled prckmurskega šolstva«. Na konkretnem primeru, na podlagi lastnega življenjepisa je pokazal pripravo Prekmurca prcd osvdbojenjem za učitcljski poklic, njegovo vzgojo, podrejeno političnim ciljem tujih gospodarjev, ljubezen do lastne grude in ljudstva, doživctje narodnega osvobojcnja, težko vživetje v nove razmerc, zagrenjcnc radi nerazumcvajočega ravnanja došlih bratov. Burno pozdravljen se je predsednik sekcije tov. M. Kumelj najprej zahvalil domačemu učiteljstvu za organiziranje današnjega zborovanja. Nato je poudarjal važnost učiteljevega dela tu na meji in zlasti v današnjih časih. Zato prosi predstavnike oblasti in društev, naj upoštevajo izkušnje učiteljstva in naj ga podpirajo, zavedajoč se, da za uspešno narodno delo niso potrrebne le besede, ampak predvisem gospodarske in socialne osnove. Prikazal je pogoje uspešnega razvoja šolstva in njegovc ovire, zahtevo učiteljstva in delo v stanovski organizaciji. Njegova iskrena izvajanja je večkrat prekinilo navdušeno pritrjevanje zbranega učiteljstva, ki mu je ob zaključku njegovih možatih izvajanj dokazalo z viharnim ploskanjem zaupanje in solidarnost. Ob koncu tega lepcga in uspelega zborovanja je bila sprejeta naslednja resolucija: Učiteljstvo severnih obmejinih srezov dravske banovine, včlanjcne v sreskih učiteljskih društvih JLJU Cclje, Slov. Bistrica. Sv. Lenart v Slov. gor., Lendava, Ljutomer, Maribor d. breg, Maribor 1. breg, Maribor mesto, Ormož, Ptuj, Murska Sobota in Šmarje pri Jelšah, zbrano na velikem zboru 14. maja 1938. v Murski Soboti, podaja po obravnavi šolskih in stanovskih vprašanj sledečo izjavo: 1. Odobravamo dosledno izvajanje čiste stanovske linije v JUU, pozivamo vodstvo banovinske in centralnc organizacije, da tudi v bodoče z vso doslcdnostjo vztrajata na smernicah dcklaracije iz leta 1926. in 1935. in zagotavljamo pri tem delu, kakor tudi pri prizadevanju za ohranitev avtonomije v organizaciji, našo vsestransko oporo. 2. Smatramo, da je neobhodno potrebno takoj pristopiti k ureditvi osnovnih pogojev za neoviran razvoj šolstva in za napredek narodne kulture, pri čemer je treba posebej upoštevati obmejnc krajc in razmere. Ti osnovni pogoji so: a) istalnost učiteljstva v službi in na mestu, avtomatsko napredovanje, — polnopravna siguirnost in v.sestranska opora in zaščita pri delu: b) iz'boljšanje materialnega položaja aktivnemu in upokojenemu državnemu uradništvu; c) priznanje polne enakopravnosti poročenim učiteljicam in odprava celibata; č) namestitev brezposelnih učiteljskih abiturientov ter s tem v zvezi zasedba praznih mest, znižanje števila otrok v razredih in otvoritcv novih razrcdov; d) popolna ureditev položaja šolskih upraviteljev in učiteljic ženskih ročnih del. Kontraktualci in dnevničarji naj se čimprej nastavijo kot državni uradniki. Prav tako naj se pripravniki prevedejo v uradniško skupino; e) urcditev obmejnega šolstva: gospodarsko, socialno in narodno osiguranje obmejnega življa; obmejna šolska poslop.ja naj tudi po svoji zunanjosti oznanjujejo ponos in dostojnost svojega zvanja; f) ločitev prosvetne uprave od politične. Sprejem učiteljstva na kolodvoru. Učiteljstvo se klanja borcem padlim za osvobojenje Prekmurja.