List 28. Tečaj XXIII. podarske obrtniške # m narodne -m r- •■»i * * » t "^•T. m jW £ « a. ^^ Izhajajo vsako sredo po celi pôl Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljalac po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr ■S*" L Ljubljani v sredo 15. julija 1874. Ob8 eg: Zmukanje, maščenje ali drozganje grozdja ob trgatvi Naznanilo kmetovalcem Poročilo glavnega odbora kme- tijske družbe Kranjske za obcni zbor 6. maja 1874. (Konec.) Kras nekdaj in sedaj. Vsem slovenskim na- rodnjakom Koder Vosnjakovci hodijo, tam trava ne raste Moj pès. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi O slovensko-nemškem delu Wolfovega slovnika Novičar. . Gospodarske stvari tati, da nesnažno delà y in s tem je dosti rečeno. Ker Zmukanje, maščenje ali drozganje grozdja se toraj trgatvi. Spisal Rihard D odj deželne orejske »ole na Slapu se na ta način le počasi more grozdje zmečkati, naj bi tudi Dolenjski manj si posestniki rajši Renske mastilne kadice posluževali, grevalo jih gotovo ne bo. Pri večih in prav velikih vinorejcih, naj si bode ob Reni 9 pri Vip na Ogerskem, Štajarskem, spodnjem Avstrijskem da, tudi po našem Dolenskem sèm ter tje najdemo dandanes maščenje z grozdnim ali mastilnim mlinom v Nabrano, ali kakor pravijo vinorejci enih sloven- splošni rabi. Ti služijo izvrstno, kajti z njimi se masti skih vinorejskih krajev, natrgano grozdje se mora pred zeló hitro, snažno in popolno , vrh vsega tega pa še vsem daljnim podelovanjem v dokipelo mlado vino prav malo stanejo. Za 25 do 30 gold, se dobé že iz-zmečkati, ali zmastiti, zdrozgati. Jagode se morajo nam- vrstni grozdni mlini. Vse te prednosti maščenja z mli-reč s pritiskanjem tako raniti, da v teh obdržani sok nom ustvarile so temu tako rekoČ vhod v vse vinorejske ali mošt po nastalih spokah lahko izteče. Moči za zmeckanje jagode ni treba ravno velike, ker so lupinice mehke. To delo se pa izvršuje v različnih vinorejskih deželah različno, na več dežele y še izjemo delà le naša lepa Vipavska dolina, v to ni priromal, v tej je še skorej popolnoma bela vrana. (Dalje prihodnjič.) nacinov. Tako vidimo nedvomno na najviši stopinji vinoreje sto- ječega vinorejca, že na dva načina mastiti. Manjši se Poročilo poslužuje v ta namen mastilne kadice in mastilnega droga ; večji sploh mastilnega ali grozdnega mlina. Mastilna kadica je navadnim manjšim kadem za kislo repo in zelje skoraj popolnoma enaka; razločuje se od njih le v tem, da ima na zgornjem širokém robci dve da se lože prenaša. Dno je nekoliko močneje glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske za občni zbor 6. maja 1874. Gledé družbinih opravil se poroča následuje. (Konec.) B. usesi ; Meseca januarija 1873 od si. c. k. ministerstva za in pa preluknjano. Mastilni drog je 3 do 4 čevlje dolg, kmetijstvo sklicani vinski zbor je pretresal vprašanje: zdolej debelejši, zgorej tanjši kos lesa; torej zeló enak „Ali se kaže naprava in delavnost krajinih PO- ■. PMB VHJ HHQPP Hp, jp oním, kateri se rabi pri zmečkanji kuhanega krompirja repe, korenja itd. Rabi pa za maščenje grozdja Renski vinorejec oboje tako-le: kadi, položi za Vrh vece, ampak vendar nizke dve močni deski, kateri tako pritrdi da Je yy ^^■H^PVPJ a mi WM družeb za vinstvo, in ali zaslužijo, dase spešujejo?" in je razsodil, da je v njih izdatni pri-pomoček za pospeševanje in povzdigo vinoreje in tudi za zboljšanje materijalnega stanja malega vinskega pri- čevlja ena od druge, ter da se ne premakujete. delovanja, ter jih živo^priporoča in zapoveduje; pri tem sredo teh dveh desk (toraj tudi v sredo veče kadí) se je zlasti kazalo na Štajarske vinorejske družbe. postavi mastilno kadico. to vrže primerno množino SI. c. kr. ministerstvo kmetijstva, katero želí m si grozdja, katero na deskah stoji, z mastilnim drogom prizadeva za posnemanje-vinskih družeb Štajarskih tako dolgo tlači, dokler niso vse jagode razmascene. luknjicah v spodnjo kad, tro- • I • 1 se Sok ali mošt odteče po pine ostanejo v zgornji, iz katere se izgrebejo more zopet drugo grozdje v njo djati in raztlačiti. y da - . - je centralnemu odboru z višim dopisom od 1. decembra 1873 št. 13080/1762 ukazalo, pravila Štajarskih vinskih družeb in dve poročili o njibovem delovanji od začetka njihovega obstanka v družbena naznanila sprejeti in jih Tako zmasté manjši Renski vinorejci svoje grozdje tudi po posebnih odtisih v slovenskem jeziku po vino- precej-hitro. Pri vsem delu pa ljubi ta največo snago, rejskih okolicah po moči razširjati. SI. ministerstvo je ker mu je dobro znano, da je snaga duša umnega kle- obljubilo poravnati stroške za slovenski prevod ter je tarstva. Manjši posestniki druzih vinorejskih dežel, ka- ob enem vravnalo , da naj se od slovenskih posebnih kor spodnji Avstrijanci, Stajerci itd., zeló vsi na ravno odtisovv500 razdeli v domači deželi, 400 odtisov naj se ta način ravnaj o z grozdjem. Da, še naš vrli Dolenec pošlje Štajarski, 100 pa Goriški kmetijski družbi za se mu zeló přibližuje. Manjši Dolenski vinorejec iz- razdeljenje med slovenske vinorejce tamošnjih okrájev masti namreč svoje grozdje s primernim kolom koj v 250 odtisov na neposredno si. c. k. ministerstvo za rabo. bretici, v katero ga je nabral. Maščenje gré sicer na Ta ukaz je centralni odbor točno rešil, nakazano ta način počasi izpod rok, vendar se mu ne more oči- število odtisov si. ministerstvu in kmetijskima druž- 220 bama v Gradcu iu Gorici že 28. februarij t poslal y izpolniti, toraj gosp. Pregelnu za velikoletni trud v ob enem pa tuđi domaćim podružnicam poslal več od- imenu družbe naznanil topio zahvalo, blagajniška in tisov za razdeljenje med vinorejce, kakor: računska opravila pa začasno izročil adjunktu družbe- nega tajnika Andrejů Brusu, kateri je tudi ta opravila v Novomesto . 100 odtisov v Metliko . . 100 yy v Krško . . . 80 yy v Mirno . . . 30 y* v Trebnje . . 20 yy v Boštanj . 20 yy v Rateče . 15 yy v Vipavo . 100 yy v Bistrico . 20 yt v Senožeče . 5 yi sprejel y dokier se ne izvoli ud centralnega odbora za Sl. c. kr. ministerstvo kmetijstva blagajnika. Gosp. Brus je spisal račun za leto 1873 in proračun za leto 1874 ter ga předložil centralnemu odboru. Da se družbeni denarji, oČitne in privatne obliga-cije, drugi spisi in tudi subvencijski denarji, kateri obstojé iz velicih zneskov, in ravno tako tudi različni časopisi, računske knjige in spričevala morejo varno shranjevati, je centralni odbor kupil proti ognju in z dopisom od vlomljenju zavarovano Wertheimsko blagajnico, in to t št 13418/1706 več iztisov g. Trien- tem-bolj, ker je družbeni blagajnik dotično odgovornost 22. februarija telnovega spisa z naslovom ,,Die Waldstreu" (gozdna ali garancijo za příhodnost določno odpovedal. telja) poslalo za razdelitev med naše gospodarj Ta blagajnica je veljala z voznino in s postavlja- Centralni odbor, kateri v tem nemškem natisnjenem njem 259 gold. 70 kr. in je zdaj v družbeni pisarni, kjer zdaj blagajniška opravila začasno oskrbuje taj niko v spisu nahaja mnogo podučnega in koristnega, je sl. c. ministerstvo prosil 100 gold, subvencije za slovensko adjunkt gosp Brus. daj te knj katera se mu je tudi dobrotno pode Njih ekscelenca gosp. minister kmetijstva je o pri- Gospod vitez Gutmannsthal je prevzel spisovanje liki, ko je potrdil sprejem družbenih ,,Naznanil" za lila slovenske knjige po Trientelnovem nemškem spisu 1871 » izrekel zahvalo s pristavkom, da je to knjigo, Ker se je nekaterekrati zgodilo, da so se iz subven- katera slavno priča delavnost naše družbe , ukaza! pri- cije nakupljena plemenska goveda proti zaveznemu pismu družiti bukvarnici ministerstva za kmetijstvo. 251etnici je centralni odbor Njih c. kr. apostolj- brez poprejšnjega dovoljenja subvencijskega odbora pred dvemi minulimi leti dalje prodajala, je centralni odbor skemu Veličanstvu v imenu kmetijske družbe voščil skienil, vpeljati oštro pazenje nad takimi živalimi. Toraj srečo in naznanil vdanost po adresi, katero je poslal seje obrnil do kmetijskih dražeb v Lineu, v Gradcu Njih ekscelenciji gosp. ministru kmetijstva pl. Chlu- in v Gorici za poročilo, kakošoe naredbe varnosti imajo mezky-ju s prošnjo, naj jo izroči Nj. Veličanstvu. te družbe v tem radovoljno odgovorile Temu vprašanju tri družbe Vsled dopisa 3. decembra 1873 je gospod minister Podružnica Metliška t zanešenje s poročilom od 18. marca to prošnjo radovoljno spolni!. u naznanila pomanjkljivosti pri zapiranj mej zoper k kug ter razodela svoje mnenje za odstranjenje teh pomanjkljivosti; toraj prosi družbo naj se poganja pri državnem svetovalstvu za y šenje nove postave za živinsko kugo ali pa za pre- dosedanje postave. Centralni odbor je ta spis posnetek tega poročila po iskanj natanko pretreael in skienil slati sl. c. kr. ministerstvu notranjih zadev, da ga bla govoljno pregleda in kot tvarino za novo državno po stavo za odvrnjenje in vničenje govej kug Sl. deželna odbora Levovski in Zgornje-avstrijski tralnega odbora za poro v Lineu sta se obrnila do Naznanilo kmetovalcem. Kmetijska družba Kranjska je nakupila iz državne podpore več ročnih ml at il nic in jih bo po zeló znižani ceni prodajala; občine in podružnice kmetijske družbe imajo pri nakupovanji prednost pred drugimi. Prodajale se bodo po ponudbah (ofertih) in sicer: Vsak, kdor želi kupiti ročno mlatilnico, mora ponuditi za njo naj manj 70 gld., sicer se na njegovo ponudbo ne bo oziralo. Vsaki ponudbi je priložiti 10 gold, kot zastava čilo o učněm náčrtu vzdrževalnih stroškov j o znotranji napravi y o visoko3ti ali vadij. vzarzevalnin strosKov, potem o lonain , iz Kaierin tukajšnja kovaška šola vzdržuje. Obema željama fondih , iz katerih se 3. Vsi • • prosilci, katerih ponudbe se sprejmo m se jim to naznani, so zavezani y mlatilnico v 14 dneh odbor radovoljno vstregel sicer zapade vadij v Ljubljani prevzeti in ponuđeni dop od # • sl. c. mnenje izreci januanj t štev 1214/1660 ministerstvo kmetijstva družbo povabilo i y ali bi ne bilo svetovati y naj svoje se znesek po odbitku vadija koj v gotovini plačati ter tr-peti stroške pošiljanja mlatilnice na odločeni kraj. 4. Kdor je mlatilnico kupil, nima pravice brez prepoved z ozirom na vvažanj skih trt iz ptujih dovoljenja kmetijske družbe jo dalje prodati. dežel razširila na vvažanje sadnega drevj y da bi se Vsi, ki želé kupiti take mlatilnice ; se vabijo y da trtna V us ne zanesla v deželo, ker namreč skušnj da se ta preškodljivi mrčes ahaj i uči tudi na korenini y izroČé svoje ponudbe kmetijski družbi do 25. t. m. in se v njih zavežejo , da se bodo držali tega, kar Je v sadnih dreves. Centralni odbor je s poročilom 14. ja- t. 1. štev. 42 nasvetoval razširjenje te postave točkah m določeno. nuarij tudi na dreve a v n i ker mul xi« uicYcoa, iv^i je jako potrebna, «* opomnil, da naj ima ta zapoved z ozirom na trte kakor temu pa se dbor kmetijske družbe Kranj sk Ljubljani 9. juiija 1874. y z ozirom na d popol el ne le za dežele. temuč tudi za one domače dežele y y se tudi PtuJ . ta trtni sesavec zapazi. Gospod Mihael Pregel, centralni odbornik in druž beni blagajnik, kateri je blagajniška opravila s hvale Ozir po domovini. Kras nekdaj in sedaj. sporočilu gosp. c. kr. gozdarskega nadzornika y vredno natančnostjo čez 30 let opravljal y koncem v katerem obširno govori o pogozdevanji Krasa y oktobra 1873 centralnemu odboru naznani!, da blagaj in remo gozđ. i be- da je bil naš Kras nekdaj lep in gost hrastov Iz kraških okrájev Tržic, sv. Križ in Sežana niskih in računskih opravil ne more več oskrbovati, ga toraj prosil, naj ga oprosti službe. Centralni odbor so Benečani dobivali hrastov les, kakor pripoveduje po- "«J - — «-----—--------- si ni mogel kaj, kakor to popolnoma opravičeno vest, katerega so rabili pri napravi hiš in ulic j v zemljo 221 z morjem pokrito so zabijali hrastov les, na katerem so Kdor misli da naša čast ni v naši moči ampak LLlUrj CUJ pu&iitu ďu bauljali uiaoiuv ico, Lia naiciciu ou ivuui uiion , u« u«o» ui * uaoi ujuu , aujpan. otem zidali hiše. Za ladije so ves les dobivali iz da naša čast v liberalizmu obstojí, kdor Be hoče s tem raBa. ». proslaviti, da duhovnike in vero psuje, iU au^i Cesar Karol V. je dovolil leta 1522 mestu Trža- bolj vesel, če ga kak nemški časnik, ki se naše nesloge veseli, zavolj liberalnosti pohvali, in kdor ves zavzet kdor je naj skemu, da je smelo izsekavati hrastova drevesa na Go- sma euvxxju, j ~ ~ ----*--------------~ ■ -------------7--" J ---------- * X-------7----' riskem Krasu. Prav tako je znano , da je nekdaj slo- nad to hvalo, vedno bolj narodno slogo razdira, — oma veči in mogočni Oglej ves hrastov les dobival s Krasa, tram ga za člověka omilovanja vredne naivnosti in za Ko je bil Oglej razdjan, dobivali so Benečani mnogo slepljenosti, člověka otročje pameti kedaj hrastov posebno iz krajev blizo morjá ležečib. Vže 1. 1824 je bil Kras zeló izsekan in ostali les so še potem pokupili angleški in francoski trgovci. Zelo izsekan Kras je potem bil s hudo pašo popolnoma vni-Čen, zarad katere se ni mogel zopet obrasiti, ker po-žrešna koza ne pusti nobenega grmiča, k večemu brinja se ne polasti, katero pa ljudstvo poseče za kur- rojake na pomoč klicali, javo, Kdor misli, da bodo naši nemškutarji in „purgarji" narodni stranki prestopili, tudi če bo liberalna > nebitje on živi v optimističnih domišljijah. Kdor v tem važnem času, ko gre za naše bitje ali narodno slogo razdira , enako Poljskim prote- stantom in starovercem, ki so Ruse in Pruse zoper svoje še celó korenine njegove izruje ! Taka gola tla dajalec domovine. ta je, vedé ali nevedé ; iz- more lahko izprati in odnesti divja burja in hud dež. se še vedno brezumno ravná in skrajni čas To je mnenje da se neutrudljivo delà proti popolnem vničenji Zalibog, da pičlega obstoječega gozda. gospodovala Beneška republika, je ves slovenskega narodnjaka. V se Istriji 7 kjer je nekdaj gozd 7 ki velikansk, vničen in kraji, ki Je bil Domaće stvari. so ob času Rimljanov bili bogati, so sedaj silno revni in popolnoma vničeni! Kođef VOSOjakOVCÎ hodijo, tam trava lie jako Se pred sto leti zali gozdi ob morji so zginili, solnce silno prepeka skaloviti nagi svet, ki se tudi Čez noČ ne more ohladiti, zato silna suša. Voda, ki je popred raste. zginila, in stékala se iz hribov v dolino, je nalivih dere divji potok, ki odira površno zemljo in ka- Pogledimo : menje ter s to nanesnino zasipa še pičlo množino polja Ćedalje bolj vsak misleći narodnjak vidi, da je ta ob hudih izrek našega starega voditelja dr. Bleiweisa resničen. v ravnini ! stoletji izsekan. Ćićariji je bil bukov gozd še le v tem za našo literaturo tako važen, iz- Ko niso imeli vec lesu 7 zače ,,Glasnik", ki je vila sta Jurčic in Stritar Janežiču iz rok, in pustila sta so pasti ga po prvem listu zaspati „Zvon", ki Je imel ze pri stor. koze, katere so skrbele, da se ni več obrastel goli pro- svojem porodu smrtno kal v sebi, kajti njegovi nazori Sedaj iščeš zastonj oni nekdanji temni gozd v niso bili zdravi in njegova mér ni bila narodna (izvzemši poginil je po enoletnem izhajanji, po svoji notranji bo- Čičariji, ki je bil popotnikom strah ? videi ali pa le gola skalovita tla. grmovje boš Ogrinčeve spis ne po mlačnosti občinstva, ampak Kako namerava visoka vlada pogozdevati Kras, lezni. Jurčič, Stritar in Levstik so si prisvojili hege ven- bomo v prihodnjih listih kaj vec povedali. Naj dar Kraševci trdno poprijeli se pogozdevanja, in Če hvalili > monno o literaturi s tem , da so sami sebe na vso moč oni ne bodo doživeli lepih gozdov, bodo jih njihovi sinovi in vnuki, ki so naše krvi, za katero moramo skr- beti I^^H 7 druge pisatele ] hegemonii pa iz prestola porivali. je koristila ta hegemonija slovenskemu slovstvu? liko, da je vse literaturno gibanje zaspalo. In kaj To- , to nam veleva naše rodoljubje in sveta dolžnost! Sami nič ne morejo druzega vstvariti, ko psovke Ves trud vlade bo brezvspešen, če ne bo ljudstvo na stare naše voditelje in na duhovnike; in drugim ne združeno pomagalo jej. edinosti je prava moč. 77 Gosp. List. u pustijo nič pisati 7 ker vsacega razmesarijo 7 kdor se s Podučite stvari. kakim delom na beli dan pokaže. Ustanovila se je s pomočjo slovenskih rodoljubov „narodna tiskarna", m Vsak Vsem slovenskim narodnjakom. kdor misli, da Nemci nimajo v mislih 7 raz mnogo ploda smo od nje pričakovali. Pa motili smo se. Rodoljubje slovensko, ki je žrtvovalo denar za tiskamo, vidi zdaj, kako se tiskarna in njeni pomočki zlo-rabijo za razdraženje naroda, za psovanje starih, zaslužnih narodnjakov in za iztiranje verokega čuvstva iz slovenskih tegniti svojo državo od severnega do jadranskega morja, src. V politiko stopivši, jeli so razdirati pod Vošnjakovem on živi v omilovanja vrednih domišljijah. Vsak vodstvom vse, kar je bilo s težkim trudom sezidano. vični lili 7 kdor misli, da nam bodo Nemci kedaj pra- Razdrli so narodno slogo, odvraČajo narod od ljubezni y in da nam bodo kedaj iz drage volje kaj dovo- do domovine, in ščujejo ga na duhovne. 7 kdor dalje misli, da nam bodo pravični, če bomo Dopisi 77 Na- roda a prav enako njim liberalni ki so goreli pod Tomšičem v čisti ljubezni do 7 WVUV/ ^fl M f 1VU1 , UV u V/ LU U 1 uu « , n X OU Ç"> V> 1 4 V* * VUJOIVVLU » UlObl 4J U ta je omilovanja vreden naše svobodě in neodvisnosti, obdelovajo zdaj se optimist, to je: člověk, ki o Nemcih predobro misli. Vsak, kdor svojega prijatelja po obrazu bije, in se svojemu sovražniku přikupuje, je malovreden člověk; člankih zakrivati s surovo, iz Prusije in iz pruske filiale polje liberalizma, psovanja in obrekovanja. Svojo vsem očividno duševno siromašnost skuša „Narod" v svojih kdor svojega zaveznika od sebe suje in se pred sovraž-nikom vklanja, je nehvaležnež in bedak. Katoliška na Dunaji importirano „Pfaffenhetze". Prokleto seme nesloge, , j. _____... ^v.*.«. „».v,.«..« ^xv^.^vv, uvuikatero so med narod zase- cerkev je naša zaveznica proti nemškira sovražnikom, jali, je žalibog našlo svojo prst, ljulika veselo poganja: in kdor je ljubiti ne more, je naj vsaj ne preganja, čitalnice hirajo, kar jih še ni pomrlo, narodna stranka postaja mlačna dokler naše težnje podpira. Kdor pa to delà šimi sovražniki prijateljstvo sklepa, pogubo našo. in z na- on delà za Slovenski duhovniki so bili pred leti edini tolaži- hodi z žalostno povešeno glavo, mladina za narodno idejo; nemškutar pa zmagonosno prešerneje, ko kedaj, glavo po konci nosi. Razbegali so narod pri volitvah, da ni vedel, pri čem da je; vsled te nesloge telji in prijatelji našega naroda, oni so še zdaj najmoč- zgubivamo mesto za mestom in okraj za okrajem, nejši steber narodne stranke ; kdor naše duhovnike preganja in psuje, on ni prijatelj našega naroda. Ne dosti na tem ; tudi materijalno hočejo slovenski narod zadušiti: narodno banko „Slovenijo", ustanov- * 222 Ijeno a trudom in žrtvami slovenskih rodoljubov, sku-eajo na vse načine ob zaupanje spraviti in spodjesti. v • 1 • ročili Prilagam pa tudi oni dve knjigi, ki ste mi • * kajt vali Ko y Koliko so nam ti ljudje v teh kratkih letih škodo- zdaj pri kraj se v krátkém dopovedati ne dá, in in reči se more moj posredovanje za dovršitev slovarj 1Z- je Ne vzemite mi prečastiti gospod J » uimvuuui viuj/v t uuuvi uu vac*, *u tu a. \j\jm. o\j luvio . i-i » íitixjuů lu i, picuckauti gus^uu ^ DIOJc uuhl'l lusi'u- jih bil sovražnik nalašč za to najel in plačal, da nosti v zlo, ker zmirom in povsod odkritosrčnemu biti odkritosrČ slovenski narod do pogube dotirajo, ne bi bili mogli nam več škodovati. Strupeni „Zersetzungsstoff", kateri zapadno Evropo razjeda, s tištim so okuženi, in tistega med narod se- ki je sovražnik vsakemu živ- JeJ°; 7 „Zersetzungsstoff", ljenji, to je tišti liberalizem, katerega nam kot naj boljše blago hvalijo, ponujajo in trosijo, in ni se potem čuditi, da „koder Vošnjakovci hodijo, tam trava ne raste". Re mšeniški. bistvo moje nature , in bodite uverjeni, da druzega me nič ne žali nego to, da se resnične besede rajnega knezoškofa „um den sehnlichst harrenden Landsleuten" .. se dolg ne bodo polnil pisal Gospodu Navratilu sem , da vredništva žalibog! ne dobi Sprej mite zagotovilo visocega spoštovani Ljublj 11 Dr prila 1872. udani Vam sluga B l e i w r. << Slovstvene stvari Zabavno berilo. slovensko-nemškem delu VVolfovega slovnika. Kakor naši Čitatelji vedó, stojí na dnevnem redu v deželnem odboru Kranjskem razprava o slovensko-nemškem delu slovnika, ki ima na svitlo priti po blagi zapuščini rajnega knezoškofa Wolfa. Moj pès. Smešnica, spisal J. Aléšovec (Dalje.) zdaj Preteklo je že 13 let, kar je po enoglasnem sklepu tanko in kaj spoznam v njem! Istega člověka deželnega zbora leta 1861 odboru došla naloga pospe- pred gradićem pripovedoval meni svojo šiti izdanje slovensko nemškega slovnika. Al elov- Meni se je glas tega člověka nekoliko znan zdel ; , ko je přišel bliže naši mizi, ga pogledam bolj na , ki je žalostno zgodo- nika vino. Komaj verjamem svojim ocem, še bolj pa strmim, ko jame isto povest pripovedovati pažljivo posiušajočemu Zgodovine nesrečne zavleke ne gre nam tukaj raz- občinstvu. Dasiravno sem bil malo ogret po šampanjcu, še ni t î kladati; znana je iz poročil deželnega odbora mi ki po- ko je damo občinstvu samo pismo Bleiweis pisal gosp. proštu dr. Pogačarju bridko skušnjo doživel, da se ni hotel sprejeti njegov predlog, da se izvrstnemu jezikoslovcu gosp. Jan. Na* vratilu izroči vredovanje imenovanega slovnika. Tako-le se glasi pismo od 11. aprila leta 1872: sem vendar se kmalu popolnoma strezoval, in ko im- ga je gosp. dr. J an. provizator, končavsi svojo pripovedko , pride s krožni kom vonm nasi mizi 7 ga jaz malo pridržim in ga nago- 77 Ali je ta povest, katero ste ravnokar povedali resnična? Se je res vam pripetila?" t CUV.U-1G DC giaoi JJiOLUU UU XX. ítuilld, ACia 1UI6. „ Bog varuj !" mi odgovori, „jaz sem gledališču Prečastiti gospod prošt! Ker se je zahtevalo, naj igralec in skušam na ta način poleti hraniti si življenje. rrMn 4>! 1 w\/\S «rk rv n />1 wx o rk a I n m a A I / r\ I Alrnu ^ÛH rl Uli f7 AOřH r> O n I M r? lrn V 77 Navratil pošlje na ogled mu poslane pôle Zalokar- ker druzega zaslužka nimam. jevega rokopisa nazaj, da se vpišejo še poznejši dodatki , Cafa, mi jih je poslal že pred nekimi tedni, al ležale so pri meni, ker sem od dne do dne pricakoval rešitve te dolgočasne zadeve. „Ali poznate mene?" ga vprašam na to. On me bolj na tanko pogleda, potem pa pravi : 77 be ve da! Saj se ni dolgo 7 kar sem imel čast 7 vam praviti neko povest. Pri moji veri, ravno ta po- Te dni so mi blagovolili gospod knezoškof osebno vest je bila prinesti obe pismi Navratiiovi rekši da dvakrat so jih in menda na ravno tega pesa auii i^uamv/.i, i^aoi, v*« j*" znam mnogo; gospod prošt, pozvali, naj v imenu čast. vedal ka&o drugo. Vas, prečastiti kapitelna jim poveste: ko bi bil vas prej videi 7 7 saj bi bil po- ali se dá Navratilu vredništvo slovarj a slov. v roke ali ne? ker nikakoršnega popolnoma iznenađen. Po teh besedah se obrne in gre dalje, jaz pa sem Ko se premišljujem i kako 31 odgovora ni, nočejo dalje s to rečjo opraviti imeti. Rekli dandanes ljudje na različne načine kruh služijo se so mi, da ste še zmirom v dogovoru z g. Cafom. rije skozi goste kruljeva in sploh kakor pokvečena repa Meni veljá to za odbitek Navratilove ponudbe in zrašena oseba k nam in pomoli mojemu očetu roko. to tem več, ker se mi je povedalo (ali je res ali ne > „0, profesor! No, tega ne vem, ker se dan danes ljudje lažejo ,,wie ge- nejo kozarec proti přišlému kruljevcu. kako je?" pravijo oče in potis- ,,No, druckt"), da nekdo namerava, tiskano polo slovarja na ga, do dna ga izpraznite !" potegnite ogled in razsojo izdati, in Če bode kritika ugodna, vre- 77 Profesor" vzame kozarec, ga res do dna izprazni, dovanje in izdavanje pričeti Jaz kot referent o slovarji v deželnem odboru 7 ki ga postavi na mizo, si obriše usta in odgovori : hvala Bogu, dobro! Kako pa vam?" „No, je po sklepu deželnega odbora to stvar v pognanje v roke dobil, sem storil svojo dolžnost 77 po letih m letih Kakor vidite! Pa saj še mojega sina ne poznate! to je profesor, o katerem so ti Mlinarjevi pravili. in zavrženih silnih stroških sem dobil možá, katerega ste Vi prečastiti gospod prošt, profesorja Marn in Lésar, dr. Razlag in Svetec, Vávrů in dr. Costa sposobnega žaj gre v To ne y tu JU \JX.VJiJ\J L y \J Ch UKjL V> JJLft OV/ VI ± Zdaj je menda šolski strežaj na realki 7 ne? Ne V se 7 jio v pokoj , ^ui^ui ogui pn Jc*£i f1- '* »uuunuiv * Jaz se sramujem pred samim seboj. Ta člověk pa kmalu bom", odgovori vprašam 77 Stre- potem sem pa jaz prvi zaznamovan. a ki da bi 7 nima ne enega uda ravnega in je tacega stanu, si ga malokatera želela, bi mi bil pri Marijci nevařen! Oče, ki so menda vganili moje misli, ga poslové, čudé priznavali, in ki bi se bil delà brž lotil in ga neutrud- ljivo izvrševal. Vendar so tudi tu nenadoma se našle ovire. Obžalovajoč, da se bode slovar spet odložil ad ca- lendas graecas, Vam prečastiti gospod prošt, pošiljam ju ~------------ od gosp. Navratila returnirane pôle nazaj s prošnjo, naj vsi, se poslovimo drug od druzega in jaz in oče se pe-8e ne zaméri mu, da čitaje rokopisje sèm ter tjè svoje ljeva domů, dasiravno je noč ko peč temna. Meni to opazke dělal, ki naj.se izbrišejo. se, „da je tako daleč přišel," in kmalu potem vstanemo ni bilo prav všeč, pa oče so le tiščali češ da so se 223 že več ko stokrát in še v temnejši noci vozili iz města, pa se jim nikdar še ni nič pripetilo, in tako sva se od-peljala bolj konju zaupaje nego svojim ocem. Za-me je bil ta dan prav zanimiv, ker sem spoznal, da sem se v dveh ljudéh prav profesorju". grdo zmotil, v , jigralcu a in v 99 Srečno prideva iz města in drdrava po cesti proti različni duhovi, katere sva domu. Toda zdaj se jamejo bila danes iz raznih steklenic preselila pod najino streho, suvati in ruvati, ko prideva na hladni ponočni zrak. Oče , da je človeški duh se jim sicer strašno branijo , češ 9 vselej močnejši od vinskega, pa ta teorija se v praksi ne skaže, vsaj pri očetu ne, ki se kmalu naslonijo meni v narocje in jamejo prav pošteno smrčati. Jaz sam sem tudi že na pol premagan in dasiravno se branim duhovom , mi začnó vendar-le plesati po glavi, in slednjič je glava sama tako neumna, da pleše ž njimi in ž njo vred vse, kar je krog mene, konj, voz, cesta, drevesa, celó mesec, ki se sèm ter tjè iz megel pokaže. Ce vse pleše krog mene, zakaj bi jaz ne? — — — Hlapci so naj u drugo jutro našli doma na dvorišČu in zbudili na vozu, pred katerem je belec potrpežljivo vprezen stal. Ko se prebudim, čutim, da me lasje ne- znano bolé in tudi oče se nekako kislo držé. bil sicer bi kje sva, ,,da je naj u bila zora ,,Hvala Bogu," pravijo, ko vidijo, včeraj vsaj konj pameten, lahko v kakem grabnu ali v kaki luži zagledala. Dajte , &-----^----r _ .----- „Pa," nada- ljujejo in se tipljejo po životu in preiskujejo svoje žepe, kje je moja denarna listnica? Poglejte v voz, morda mi je ponoći iz žepa padla!" (Kon. prih.) belcu zobanja, gotovo je revež že lačen. 9) * ki Mnogovrstne novice, Eepata zvezdica po imenu Coggia (izg. Kodžia) 9 se v jasni noci vidi > je bila 1. dan t. m. od solnca milijonov milj oddaljena, od naše zemlje pa 13% milijonov milj. 131' Od / 2 dne t. m. pa se je začela hitro pomikati do zemlje; najbližje do solnca je prišla 8. dne do 20. dne t. m. pomi- t. m. ; k zemlji še pa se bo še dalje kala, tako da pride nekoliko čez 6 milijonov milj blizo nje; in ta čas se bode najbolj svetila. Do 11. t. m. seje videla celo noc; posihmal vsako noč zatone in nam zato spred oči zgine; sploh je v naših krajih po 17. dnevu t. m. ne bomo več viděli. — Zvezdoslovje je pač obču-dovanja vredna vednost, ki tako natanko računiti zná dolge poti, katere Vsegamogočni stvarem svojim od- ločuje ! * Kako star over ci} ki živijo na TurŠkem ljudi Naši dopisi. Trsta 11. juiija. — V Tržaški okolici, hvala Bogu, imamo razun lahona Bonina zgolj narodne učitelje, kateri so enako vijolicam med trnjem ; rekel bi da skoraj svet o njih ne vé. Temu pa je le vzrok veliki terorizem lahonstva, kateri prihaja od mestnega magistrata, ki vedno z Argusevim očesom na vse one učitelje gleda, kateri le količkaj pokazati hočejo, da so narodnjaki. Kakor je v Ljubljani uradnikom naglavni greh, ako so Slovenci, isto je z učitelji v Tržaški okolici / na nos obesijo. Posebno se î inkviziciji p a ■ pp obdani so z ovaduhi, kateri vsako reč magistratovi bi rekel je v tem odlikoval onemogli izdajica in Ferlugov ad-latus Bonin. Vsled krivičnih ováj so se večkrat pre-ganjali in za kazen prestavljali učitelji in žugalo se jim je z vso močjo lahonske krutosti. Žalibog, da je stanje onih učiteljev, kateri ne trobijo v lahonski rog, zeló ža-lostno, vedno morajo biti v skrbi, da jih ne zgrabijo z različnimi pismi od strani šolskega komisijona Trža-škega, kateri je do sedaj toliko pojma o šolstvu imel, ko Turek o dogmi. Zavoljo tega preganjanja začeli so in ze učitelji misliti na to, kako bi se drugam podali, bo gotovo, da misli nas zapustiti odličen narodnjak, kateri je vsled domorodnega duha in drugih zaslug, ki jih pa še sedaj ne smem omeniti, magistratu prav trn v peti in kateri ima zastran tega mnogo sitnosti v la-honskeni taboru in tudi pri lahonskem mestnem magi- nam bode, če zgubimo moza, kateri pri no- stratu. Žal beni priiiki ni zapustil narodne zastave, pa tolažimo se s tem, da na drugem kraju, kamor pride, pridobi narod ravno to korist po tej zgubi naši, ker je strokovnjak in izvrsten izobraževalec mladine. Pri priiiki moram še omeniti, da se nad našimi mameluki črni oblaki zbirajo, kateri so napolnjeni střel in toče ter žugajo vsaki čas svojo moč spustiti nad-nje; zastonj se napihuje lahonska žaba, Rojanski predstojnik Ferluga, zastonj je strgal že mnogo parov čevljev, letaje od Petra do Pavla kupovat za tuj denar žajfo, s katero bi se opral, zastonj napenja vse strune mešetar laške šole Bonin, boginja Nemesis mu je že blizo, da ga vniči za izdajstvo njegovo. Naj bo ta crna pošast v svarilen spomin, da hinavce in iz-dajalce, kateri varajo druge in narod, prej ali slej dobiti zasluženo plaČilo. Trsta 13. juiija. Sinoči je zopet prav lepo veselico napravila čitalnica Rojanska; tudi balone trojih barv je spuščala in z bengaličnim ognjem ude že pozno v noči razveseljevala. Ni kaj reči, prav prijetno je bilo; samo premalo kmetov je bilo videti med gospodo. Sedma obletnica ustanovitve te čitalnice je tedaj tudi /II/U OI/WI VI/W v i/, ivu WVIJKJ / C/M/ J. w>! orvvu h y VJIMXÁJV r*j UCULUa UUIClUIVŽd UOiaUUVllVC IO UliaiUiVjC JO tcuoj tuu službi božji klicejo ? Ploh ali desko imajo iz trdega pretekla in zdravi in veseli se je danes spominjamo že lesa, ki je navadno dvanajst čevljev dolga, štiri čevlje 9 desko, kateri grki leči si je nazaj pra- široka in. dva palca debela. To vijo simandra, to je znamenje, pa tudi hirosiman- , w uiurc dran, drži člověk v levi roki, v desni pa ima železno ne more očitati tudi gosp Te dni pričakujemo v Trst novega namestnika g. Pino-ta, ki je za Primorje imenovan; zdi se. da mož bo Slovencem pravičen, kar se ravno kladvo, s katerim na desko bije, zdaj blizo roke, s katero desko drži, zdaj više, tako da se sliši zdaj bolj zamolkel, zdaj viši in bolj Čist glas. V nekaterih krajih 29. Tržaške okolice junija v 26. listu „Novic" si Ceschi-ju, da bi juiija. ne bil. je taka deska visoko na zvoniku obešena treba z roko ali v roki držati 9 da imenujejo jo, menim To mega simandron ali veliko znamenje imenujejo tudi agio-simandron ali sveto znamenje. Imeli so sicer tudi oni nekdaj zvonové, ali kar so pod Turško oblastjo, ne smejo več zvonov imeti. * Me3eca junija se je na Dunaj Dopisnika iz Trsta predrznem opomniti, da Katinara se je nekdaj imenovala samo vila barona je ni Canki-ja v Rocoli, zraven nje je bila zidana cerkev in duhovska hiša, in to vse se zdaj imenuje Katinara. Pod Katinarski zvon pa spada vas Lonjer, en del Rocola in en del sv. Marije Magdalene. Iz tega je razvidno, da Katinarske vasi ni, katero dopisnik tako grozovitno graja 9 in uno Da bi pa prebivalci duhovnije Katinarske bili ; 30 oseb usmrtilo, kar zadeva narodno stvar in sploh izobraženje, tako -------J — ' J - — --- ~--» JV, VV.«^ tedaj počez vsaki dan ena. Med njimi je 23 moških in nizki stopinji, kakor dopisnik popisuje, na to mu mo-ženskih samomorivcev. Od januarija do konca junija ram odgovoriti, da ni resnično, kar bo razvidno bilo je vseh samomorov 153, 123 moških in 20 ženskih, slednjih dokazov: 1. Pri Lovcu v Katinarski duhovniji _ seje čitalnica ustanovila ravno takrat kakor pri sv. Ivanu, bila je mnogo časa dobro obiskana, pa ravno po 224 malomamosti predsednikovi (iz Trsta) je mogla pogi-niti, kakor pri sv. Ivanu in drugod. 2. Pod Katinarsko duhovnijo spadajoča sela volila so vsakikrat po narodnih odborih in slovenskih časnikih priporočane poslance z veliko večino; da so pa poslanci v Tržaškem zboru molčali in tudi zdaj molčé , tega zopet prebivalci niso krivi. 3. Da Katinarska duhovnija v narodnem obziru nic ne napreduje, tudi to ni resnično, kajti društvo sv. Mohorja, na pr. ima tukaj v primeri z drugimi du-hovnijami lepo število družbenikov, katero vsako leto narašča. Da pa po nekaterih ne posebno klasičnih knji-žicah in časnikih (kakor „Tednik" in „Narod"), kateri so se jim po dobičkaželjnih ljudéh vsilovali, niso posebno segali, se jim ne sme za zlo vzeti, ker tudi drugod se je tako godilo. Kar pa slednjič zastave pri ple-sišču zadene, pa mislim, da je po vsi okolici enako, ker plesalcem gré le za radovanje, malo pa za narodnost. Slovenski duhoven in narodni učitelj na Katinari se pa ne mešata med plesalce. Okoličan. Iz Nabrežinc 11. julija. — Naša občina si je naro- čila od g. Debevca iz Ljubljane ročno mlatilnico s čistilnico vred; prvo smo že přejeli. Skušnja je pokazala, da je mlatilnica res izvrstna za delo, ž njo si prihrani kmetovalec tri četrtine mlatiČev in vendar omlati veliko prej nego bi mu bilo z mlatiči mogoče. Kakor smo tu že ustmeno in pismeno storili, tako priporočamo mi, po lastnih skušnjah prepričani, ročne mlatilnice vsem kmetovalcem zlasti letos, ko bodo mlatiči gotovo dragi. StroŠki se bodo tedaj že letos spla-čali, toraj ima kupee že drugo leto mlatilnico zastonj. V Gorici 12. jul.*) — V Čepovánu (kake 4 ure od tod v gorah) se je v petek strašna toča usula in veliko škode storila (žito ni bilo še požeto). O čudnih vremenskih prikaznih se poroča tudi iz primorske F u r- lanije; neverjetne reči je naredil vihar (po mestih „tromba") zlasti niže Ogleja in na otoku Gradu. Tudi bliskalo se je in grmelo in toča se je usipala, da je bilo groza. — Uni pot sem rekel, da naš „magnifikus", oče župan, ne pojde sprejemat Tržaške „Talije", in to zavoljo vročine. Motil sem se. O pol dne (!) se je napravi! v „véliko mestno dvorano"! Hvala Bogu, da ni zgorel ali se raztopil, kakor se je bilo bati na sv. rešnje Teló, ko bi bil šel za procesijo. — Naši „bratje" Tržaške „Talije" se svojih Tržaških bratov pod kožo sra-mujejo, Tržačanje, ki so prišli 5. t. m. sem, bili so namreč skor sami — judje (kakih 200). Jez ne vem, kako je to. Dandanes je liberalcem prostomišljakom moda, jude sosebno precartano božati. In vendar, kedar zaupljivo ž njimi (liberalci) govoriš, slišiš vsak hip, da Židovom zabavljajo in se jih sramujejo!! — Celih 11 dni sta se raudiia tukaj deželna šolska nadzornika, gg. Stimpel in Klodic, in se natančno o stanu šolskih zadev prepričevala. Tako je prav! — O imenovan ji novih namestnikov, oziroma deželnih predsednikov za Primorsko, Kranjsko in Bukovino ni treba meni poročati, saj že vsi časniki o tem govoré. Mi Goričanje našega namestnika, gosp. barona Pino-ta, že dobro poznamo, in on svojo novo deželo tudi; Vi, Kranjci, pa glejte, da boste z Vašim g. Wid-mann-om zadovoljni! — Přetekli četrtek je bil tukaj g. nadškof Zaderski, mons. Ma u pas, přišedši iz Rima. Od nas se je podal v Slatino. S Krasa V začetku julija. — Polje pri nas lepo kaže, tako da upamo z letošnjimi pridelki poravnati zgube, katere smo težko trpeli po slabih letinah zadnjih dveh let. Toliko sadja, kakor se ga letos obeta, stari Ijudje ne pomnijo. Tudi trta, posebno krog Tomaja, lepo kaže, in ako nam Bog še dá dobro vreme in nas *) Zarad pičlega prostora nekoliko okrajšano. Vred. obvaruje nesreće, bomo po vsem prav dobro letino • I « * * imeli. y V Iz Trzica. — Meseca junija se je volil pri nas nov občinski odbor in ta si je izvolil župana Stanislava pl. Jabornegga, in svetovalca Andreja Kališnika in Leopolda Mali-a. Iz Mirne 3. julija. — 15. junija je bila pri nas volitev novega občinskega zastopa. Izvoljeni so : Leopold S o v a n iz Mirne za župana, za svetovalce pa Jože Schuller, Anton Rebernik in Alojzij Avsenik iz Mirne. V Boštanjn 11. julija. x. — Ta teden je bil přišel na Radno stotnik Pil pach, adjutant gosp. Pfeiferja v Krškem, menda misijonarit. Zanimival se je posebno za našega župana in tako se podá v njegovo krčmo. Ker župan ni hotel v sobo priti, kajti že Pilpachovo imé mu je bilo dovolj, je ženo marsikaj izpraševal, na pr. : Ali bere mož „Slov. Narod", kako kaplan pridiguje, kake časnike ima itd. — Kvasil je prav veliko neum-Dega> Pa saj ni čuda, kajti djal je v Leskovcu sam o sebi : „da, če ne bi bil tak o..., bi bil že davno major." Hvalil se je, da je vrl, prav Slovenec, posebno je pa „Sl. Narod" priporočal. Ali ta je dobro naletel, kajti žena mu je kar naravnost povedala, da „Slov. Narod", kakor čuje ona, ni nič vreden. Tudi dekla, s katero se je hotel norčevati, mu jo je bila dobro zasolila. Prav tako! — Dalje je priporočal nekega učitelja iz Goriškega, ki pa ne more gotovo nič prida biti, ker ga tako liberalen stotnik P. priporočuje. — Gosp. Pil-pach ! mi Vam očitno povemo, ako nimate druzega posla pri nas, ko ste ga zadnjič imeli, ne trudite se ven na Radno, kjer ste še v prav slabem spominu, kajti znano nam je dobro, kako ste Vi mladoslovenca Pfeiferja za državnega poslanca priporočali. Mi želimo dobiti prid- nega, pobožnega in narodnega učenika, ne pa kakega liberalca ali veternjaka, kakoršnega bi Vi nam radi vsilili. Tukaj smo vsi verni pravi Slovenci, ki želimo pravo srečo svojega milega naroda. Iz Dola 9. julija. — Strašna nevihta s toČo je včeraj zopet zadela naš kraj. Vihar je odkril mnogo po-slopij , podrl 11 kozolcev, poruval in polomil mnogo sadnega drevja, samo na enem vrtu je več nego za 50 gold, škode. Tudi na polji je vihar strašno divjal, toča močno pobila. Ženska, ki je šla iz Dola proti Zajevšem in katero je nevihta na poti vjela , iskala je zavetja pod kozolcem ; a vihar podere kozolec in ta ubije ne-srecnico. Iz St. Vida nad Ljubljano 11. julija. — Vrli naš župan Jože Planinšek, kateri je že mnogo let nam bil izvrsten predstojnik, ni bil več voljen , ker mu je zavoljo let že težko breme županstva, in voljen je bil nov župan, Jože Matjan, s katerem se nadjamo , da bo stopil v stopinje svojega prednika. Za svetovalce so bili voljeni : Jakob Brolih, Anton Jenko in Janez Sever. Volitev se je pod vodstvom okrajnega komisarja g. Šli-barja vršila v najlepšem redu. Iz Ljubljane. (Iz seje družbe kmetijske 5. julija), pri kateri sta bila pričujoča gosp. vitez Roth kot vladini zastopnik in gosp. vitez Kaltenegger kot zastopnik deželnega odbora. Predsedoval je gosp. baron Wurz-bach in obravnavalo se naj prej o državnih podporab, ki jih je c. kr. ministerstvo kmetijstva za letošnje leto pridržalo proti temu, da subvencijski odbor potrebo različnih podpor dokaže. O teh podporab se je sklenilo : 1) Podpora za zboljšanje zemljišč se ni mogla vasém Narin, Nadanje selo in dr. izplačati, ker zarad nekih ovir niso mogle še razdeliti svojih pašnikov. Ker se bodo pa te ovire kmalu odstranile, se bode c. kr. ministerstvo kmetijstva prosilo, naj to podporo 1500 gld. še tako dolgo pridrži, da se ono zgodi. 2) S podporo za mašine se bodo kupile mlatilnice, katere se bodo ne 225 za manj ko 70 gold, prodajale podružnicam kmetijske družbe, občinam ali posamesnim posestnikom. Kdor želi dobiti mlatiinico, mora napraviti ponudbo (offert) in jej priložiti 10 gold., pri prodaji se pa mora posebno ozi-rati na podružnice in občine. Ob enem dobi dotični odaek nalog, izdelati pravila za gospodarstvena društva. 3) Podpora za povzdigo planinstva in sirarska društva se bode razdelila po načelih, kateri so bili 1. 1872 raz- glašeni, in se bode tudi dala v podporo sirarskim društvom, katerih je vže več v Bohinji in se ustanova teh v Bledu tudi pričakuje. 4) O podpori za vrtnarsko društvo v Ljubljani se ni moglo sklepati, ker ima to v svojem delovanju poročati do konca julija, in se more ta reč gledé na ukaz ministerstva še le potem konečno rešiti. 5) O podpori za vodnjake se je ministerstvo že vsled sklepa v zadnji seji storjenega poročilo poslalo. 6) Podpora za nakup plemenskih ovac in Suffolk-pre-šičev se ima obrniti tako, kakor prejšnje leto. 7) Podpora za povzdigo čebeloreje se bode obrnila za nakup Dzirzonovih panjev , kateri se bodo podarili izvrstnim čebelorejcem, dale se bodo tudi premije; te dobé tudi učitelji, kateri se s čebelorejo pečajo in učence v tej podučujejo. 8) Podpora za pospeševanje sviloreje se bode porabila za nakup zdravega svilorednega semena, murbinih dreves in murbinega semena. Vse to se bode potem razdelilo in pri tem oziralo tudi na Metliško svi-lorejno društvo. 9) Ker so imeniki za plemensko živino vže v delu, se prosi za izplačanje dotične podpore. 10) Za statistiko o letini se je izplačala polovica podpore in se je prosilo vže za drugo polovico. 11) Vzel se je na znanje razpis štipendij za učenca, katera bi šla v kako višo kmetijsko šolo. — Sklene se c. kr. ministerstvo vprašati, ali bi ono hotelo plačati troške, kateri bi se nabrali pri ogledovanju plemenske živine, in ako se bode to vprašanje ugodno rešilo, se bode vredilo, da bodo izvedenci ta posel prevzeli. Vzelo se je na znanje poročilo, da bi razstave ali semnji za pitano živino le malo vredni bili, ker je tu le malo živine v pravém pomenu pitane; dalje da se s prodajo plemenske goveje živine bolje doseže namen podpore za povzdigo živino-reje, kakor se je to prej zgodilo. Sklene se ogledati plemensko živino , kar se je je do zdaj ponudilo. Prosilo se bode pri ministerstvu za povekšanje plače vod-jev okrajnih žebčarij. V komisijo za sestavo načrta postave o posušenji in kultiviranji Ljubljanskega moč-virja se izvolita gg. P. Kozler in Schollmayr. Sprejme se načrt pogojev, pod katerimi se ima oddati zidanje ograje družbinskega vrta. Konečno so se za družbenike sprejeli gospodje: Janez Eri ah iz Rateč, Jožef Košir iz Loga, Anton Lampič iz Laniš , Janez Okorn iz Grosuplja, Gregor Pečar iz Kranjske gore, France Rozman iz Skocijana in France Sli vic iz Sneberje. — (Deželnega predsednika) namesti umrlega grofa Auersperga še nimamo v vitezu Bogoslavu Wid-mannu, dozdanjem c. kr. vladnem svetovalcu Brn-8kem, pač pa načelnika (Leiter) deželnega predsed-nistva. Gosp. minister Lasser je menda sam čutil, da vitez Widmann nikakor ne veljá za deželnega predsednika Kranjski deželi, katere celó nič ne pozná, kakor tudi jezika narodovega ne. Ko je „Tagbl." prvi prine-sel telegram, ki je naznanil, kdo je načelnik deželni vladi Kranjski, so celó kazinci vsi osupnjeni bili po tem imenovanji, rekši, da ko bi bil gosp. minister ob-ljubil cel milijon tistemu , kdor vgane , da pride vitez Widmann na Kranjsko, ne bi bil nihče milijona dobil. Morebiti je pa g. minister mislil, da že zadostuje Kranjski deželi, ako jej posije načelnika, kateri ima slovansko krstno imé „Bogoslav"? Kaj li bo počel vitez Widmann v deželnem zboru, ko bo cele ure slovenske govore slišal, pa jih nič ne razumil, in kako bo odgovarjal na slovenske interpelacije, katere se mu bodo kakor kitajske glasile? Vitez Widmann je mlad uradnik, ki, predno je přišel v Brno, je bil c. k. okr. glavar v Novem Tičinu. — Z njim vred pride v Lj ubijano za vladnega svetovalca grof Chorinsky, zdaj c. kr. glavar Krški. Obojega tega imenovanja ni na Kranjskem nobena živa duša priČakovala. — (Kako je s placami učiteljev ljudskih sol Na predplačilih za učiteljske plače iz Kranjskega deželnega zaklada se je do sedaj zahtevalo in izplačalo 64.616 gold. 67 kr. in sicer za sledeče šolske okraje: od 1. oktobra 1873: za Postojno 7613 gold., za Kočevje 8143 gold. 50 kr., za Kamnik 5934 gold. 25 kr.; -od 1. novembra 1873: za Krško 6434 gold., za Kranj 6637 gold. 71 kr., za Ljubljansko okolico 7255 gold., za Litijo 3627 gold., za Logatec-Planino 4708 gold., za Radoljico 5103 gold., za Novo mesto 4978 gold., za Črnomelj 4183 gold. 18 kr. — Deželnemu odboru je lanskega leta le za Postojnski okraj došla prošnja za 500 gold, zaloge za učiteljske plače, in meseca febru-arja t. 1. prošnja za 371 gld. zaloge za okraj Brdo; za vse druge okraje je pa deželni odbor dobil prve prošnje za izplačevanje učiteljskih plač^pozneje , in sicer: meseca marca za Kranj, Kamnik, Crnomelj ; meseca aprila za Postojno, Kočevje, Ljubljansko okolico, Logatec-Planino, Radoljico, Novomesto ; meseca maja za Krško in Litijo. — Do sedaj so se iz deželnega zaklada nau-kazale učiteljske plače do konca meseca julija 1. 1874, le za šolski okraj Postojnski že do konca avgusca , za šolski okraj Krški in za davkarska okraja Idrijo in Tržič do meseca junija, za davkarska okraja Kranjsko goro in Zatičino pa do konca maja 1874. — Iz prvega so se učiteljske plače naukazovale neposredno pri dotičnih c. k. davkarijah na račun deželnega zaklada, sedaj se pa vselej pošlje iz deželnega zaklada gotov denar c. k. deželni izplačevalnici. — Likvidacija , naukaznica in oddaja gotovega denarja se je po okolišcinah v 12 do 20 dneh zvršila , poskrbeio pa se je , da se vsa ta opravila po mogoČosti še v krajšem času doženó. — Poleg navedenega naj se sodi, je li resnična govorica, da je obotavljanje deželnega odbora ali celó pomanjkanje denarja v deželni blagajnici tega krivo, ako učitelji niso o pravém času dobivali svojih plač. — (Interpelacija sl. mestnemu magistratu.) Ali sl. magistrat vé ali ne vé: kako neusmiljeno se uboga teleta, ki nam za pečenko služijo, vozijo v mesto? Na vóz se jih naloží kolikor jih na-nj more, z zveza-nimi nogami, glave pa jim visjjo čez voz, da jim od krví žalite oči ven stojijo. Ce sl. magistrat to vé — in vedeti bi moral — vsaj smo tudi mi grozé se predzadnjo nedeljo to v Šiški videli — zakaj to pusti brez oštre kazni? ali ne vé, da to ni samo mučenje uboge živine, pa tudi pregrešek zoper zdravje živine, katera mora strupena biti za živež človeški? Ali sl. magistrat ne vé, da drugod že davno imajo posebne prav složne vozove za transport telet? — (Porotniki), 9. dne t. m. izžrebani za tretjo le-tošnjo sodnijsko dobo, so: Pavel Polegek, hišni posestnik iz Ljubljane, France Kavčič, posestnik iz Podberja, Vaso Petričič, trgovec, Emerik Mayer, posestnik fabrike, oba iz Ljubljane, Nace C un der, krčmar iz Malevasi, Andrej Milavec, mlinar iz Malna, Avg. Winkler, hišni posestnik iz Ljubljane, Andrej Marin ko, krčmar iz Cirkovske vasi, Boštjan Ra bič, krčmar iz Radoljce , Jože Haufen, trgovec iz Ljubljane, Fr. Zor, kmetovalec iz Polja, Fr. Burger, posestnik iz Postojne, Peter Las nik, trgovec iz Ljubljane, Anton Mesar, posest. iz Jesenic, Jan. Dražil, hišni pos., Sp.^Pesjak, trgovec, Jernej Žužek, hišni posest., Jak. S o bar, trgovec, Karol Karinger, tr- 226 govec, Fr. Do beri et, trgovec, vsi iz Ljubljane, Jan. Levec, posestnik iz Dola, Jan. GoriČnik, meščan iz Radoljce, Anton Brence, posestnik iz Studenca, Fr. Pibrovec, posestnik iz Krope, Jože Mayer, posestnik iz Loža, Jože Kris per, trgovec, Aleks. Dreo, trgovec, oba iz Ljubljane, Jože Jaklič, trgovec v Smartnu, Janez Janež, bišni pos. iz Ljubljane, Andr. Ditrib, trgovec iz Vipave, Jože Kušar, trgovec, Fr. Regoršek, trgovec, oba iz Ljubljane, Andr. Knez, posestnik iz Viča, Andr. Ditrib, trgovec iz Postojne, Anton Burgar, posestnik iz Hraš, Rud. Nag lič, trg. iz Loke. — Namestniki: Val. P e s j a k, Anton V i č i č, Alb. Plavec (Plautz), Ernest S toc kl, trgovci, Miha Krašna, Karol Tavčar, bišna posestnika, Fr. Fer-linec, gostilničar, Ant. Kam an, krznar, Jože S k of i c, usnjar — vsi iz Ljubljane. — Gosp. J. Franke, slavni slikar in naš rojak, ki že delj časa biva v Ljubljani in izdeluje portréte, je bil razpostavil dve sliki v Mašekovi prodajalnici na glavnem trgu, kateri ste umetniku gotovo na čast. Imeli smo priliko videti že več po njemu izdelanib siik, ki so bile prav umetne in osebe dobro zadete. Ker bo bival še nekoliko časa v Ljubljani, je podana marsi-komu še prilika naročiti pri njem svojo sliko. — (Gosp. dr. Jan. Bleiweis), deželni odbornik itd., je moral zavoljo svoje očesne bolezni prositi podaljšanja odpusta, zato ga bode v sejah deželnega odbora za-stopal njegov namestnik g. kanonik Kramar. — Vsi časniki pripovedujejo zdaj, da bode letina dobra po vseh državah, in celó tudi na Ogerskem. Nek Ljubljansk žitar, ki je nakupil mnogo žita in ga za navadno ceno ni hotel prodati, zdaj pravi, da mu toča pod streho pobija. — (Kegljanje na dobitke) na korist fonda „dra-matičnega društva" bode na kegljišči čitalnične restavracije v Ljubljani od četrtka 16. do ponedeljka 27. julija vsaki dan od desetih zjutraj do dvanajstih zveČer. Dobitkov bode 7, namreč: 5 ces. cekinov, 3 ces. cekini, 2 ces. cekina, 8 gold., 6 gold., 4 gold, v srebru in 1 šaljiv dobitek. Gledé na namen kegljanja vabi komité vse prijatelje kegljanja in domačega gle-dišča, posebno tudi vnanje, ki se utegnejo med tem časom muditi v Ljubljani, da se obilno vdeležé. — (Pobirki iz Časnikov.) „Národ" se je sprva po-tegnil za g. viteza Vestenecka, češ, da to, kar sta pisala o njem „Novice" in „Slovenec", najbrže ne bo res; to je storil najbrže zarad tega, ker prišteva omen- jenega viteza svoji stranki. Se zdaj, ko je v „Slov." nek posestnik, ki je bil priča, vse s svojim podpisom potrdil, dvomi, da bi bilo res. Se vé da, o prijatelj ih nihče rad kaj slabega ne verjame. Dogodba ta pa daje na vsak način gradiva dovolj za interpelacijo g. grofoma Hohenwartu in Barbo-tu; na dr. Raz-laga in Pfeiferja tako ni šteti, ker bi se s tako interpelacijo vladi zaměřila; oDežmanu še ne govorimo, dasiravno je ravno on poslanec za isti kraj, kjer se je to godilo. Sicer pa se tudi se nadjamo, da bo ta dogodba v deželnem zboru Kranjskem v razgovor prišla. Na vsak način pa bi moral priti g. vitez Vesteneck v disciplinarno preiskavo. — „Narod" se dalje grozi nad g. J. A. Blaške-tom, kateri se trudi osnovati domačo posojilnico. Iz tega se zopet vidi, da ta herostratični list res vse napada in razdira , kar je koristno in potrebno narodu slovenskemu. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Predno se je cesar podal v Ischl, je podpisal več imenovanj. Dozdanji deželni namestnik Tržaški in Primorski, baron Ceschi, je vsled lastne prošnje šel v pokoj , na njegovo mesto pa pride baron Pino, dozdaj deželni predsednik v Bukovini, kateremu so razmere novega delokroga dobro znane, ker je že v Trstu in Gorici bil vladni svetovalec in zastopnik. V Bukovino pride dvorni svètnik g. Al es an i, dozdaj v Trientu; on veljá za ustavaka. O imenovanji g. viteza Widmanna in grofa Chorinskega govorimo na drugem mestu. — Po većini teh imenovanj se nam ne zdi verjetno, kar so pisali nekateri listi, da se je namreč v posvetovanji cesarja z ministri sklenilo nastopiti pot sporazumljenja z narodi. — Kakor se je pisalo, je imel nemški cesar obiskati našo cesarico v Ischlu. Nekateri mislijo, da hoče cesar Viljem s tem zadržati sprijaznenje Avstrij-skega dvora z Ruskem, kakor je leta 1871 odsvetoval našemu cesarju sporazumljenje s federalizmom. Ce kaj tacega namerava, bi pač íahko domá ostal. Ogerska. — Madjari nadaljujejo svojo vladoželjno politiko ; sklenili so silno vpeljavo madjarskega jezika povsod, dasiravno je minister prava temu nasprotovah Tako ravnajo Madjari, o katerih kaže vladni izkaz pro- dajanja šolskih knjig, da se madjarskih še celó 7000 ni prodalo. To se bo pa Madjarom gotovo še povra-čevalo. Francoska. — Okrožnica grofa Chamborda , katero je te dni razglasil, nasprotuje misli, da je kraljeva oblast zidana na samovoljstvu in absolutizmu. Monarhija Francoska ima dve kamori, prvo voli kralj , drugo narod. Henrik V. kliče Francijo, naj se oklene postavne kraljeve rodovine, da se vrne deželi s stoletnim kralje-stvom tudi zopet varnost, blagostanje in moč. — Francoski je pač kralj , kakor bi bil Henrik V., zeló po-treben, da se popolnoma zopet okrepčá. Srbska. — Potovanje kneza Milana v Ischl je dalo gradiva mnogovrstnim uganjkam; skoro splošno se je mislilo, da ima potovanje politične namene, ki se dotikajo Turške. Zdaj se pa sliši za gotovo, da misii knez Milan obiskati le cesarsko rodovino. Pac pa se bo trudil knez vtrditi dobri vtisek, katerega je lansko leto napravil na cesarja našega, kateremu je bil po vsem zelo všeč. Gotovo bo tudi zdaj zeló prijazno sprej et. Pruska. — Knez Bizmark, kije zdaj v Kissin-genu na Bavarskem v toplicah, je bil obstreljen; napadel ga je nek kmečki fant, pa zadel ga le v desno roko, katera je nekoliko ranjena. Strelca so přijeli. i - — i—^— i ■ i ■ .i ^ » i ■ i i. i ■ . i ■ i* Lisfnica vrednistva. Gosp. J. K. v T: Vi se hudujete, da nismo Vaši želji vstregli. Pomislite, da noben političen Časopis ne sprejema dram, iger; za to so poduĆni in lepoznanski časopisi, na pr. „Zora", do katere se blagovolite obruiti. Sieer pa mora vsako vredništvo stvar prej videti, predno mora reci, da ali ne. — Gosp. dopisniku iz T : Bodite brez skrbi ! v Žitna cena v Ljnbljani 11. julija 1874. Vagán v novem denarji: pšenice domače 7 fl. —. - banaške 7 fl. 48. — turšice 4 fl. 80. — soršice 4 fl. 10. — rži 4 fl. — iečmena 4 fl. 60. — prosa 3 fl. —. — ajde 4 fl. 60. — ovsa 3 fl. —. — Krompir 3 fl. 40. , Kursi na Dunaji 14. julija. 5°/0 metaliki 69 fl. 40 kr. Ažijo srebra 104 fl. 75 kr. Narodno posojilo 75 fl. 55 kr. Napoleondori 8 fl. 90 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef Bláznit ovi dědici v Ljubljani.