Naravoznanstvo v Ijudski šoli. (cf. 1. 7. p. 1.) 13. Skladanje sil. Ribič, kteri veslja poprek čez reko, ne pride s čolnorn na kraj, kteri je natančno, pravokotno nasproti kraju, iz kterega je izšel, — dasiravno vesla v tej meri, — ampak pride zdolej pod krajem. Ako opazujem čerto, v kterej se je čoln gibal, prepričamo se, da je šel čoln na pošev ali poprečno od brega do brega. Da si stvar malo bolj pojasnimo, hočemo najprej paziti na sile, ktere delujejo na čoln. Ribič veslja, t. j. on prenaša po vesljanju na čoln neko moč ali silo, ktera čoln naprej pomika. To silo hočemo imenovati rveslavno silo". Ako bi sama ta sila delovala na čoln, toraj bi ona čoln premikala v čerti, ktero bi potem oba brega pravokotno zadela. Pa temu ni tako; na čoln deluje še druga sila, — vodna sila — ktera 6oln doli nese. To hočemo pa -tekočo silo' imenovati. Vidimo tedaj, da delujete na čoln dve sili, ali da je čoln pod vplivom dveh sil, kterih vsaka razne namere išče: veslavna sila žene čoln poprek čez vodo, tekoča pa doli po vodi. Kaj sledi naposled iz tega ? — To, da čoln ne gre popolnoma ne za to, ne za uno silo, atnpak ravna se po vsakej le nekoliko: kajti ne giblje se natanko poprek, a tudi ne natanko naravnost doli po vodi, ampak on gre v srednji nameri. Sila, ktera čoln v tej nameri naprej žene, je nastala gotovo iz združevanja obeh delajočih sil. V tej primeri vidimo skladanje dveh sil. Da si bolje pojasnimo, kaj učinjajo skladne sile, poskusimo to z žogo. Ako porinem ali udarim žogo s perstom na desno, bežala bode na levo v primeri, v kterej sem jo porinel; sedaj jo udarim od spodaj, tedaj beži zopet v nameri, v kterej sem jo udaril. Ako jo pa ob jednem s tem perstom udarim na desno in s tem od spredaj porinem, takrat beži poprečno po mizi. — Namero, v kterej je ena sila delavna, moramo si pa poočitati tudi z ravnimi čertami. Zgled od čolna in od žoge zamoremo si tako-le predstaviti: | Pika pomenja kraj, kjer je bila žoga ali čoln pred udarcem. Veča sila žene žogo dalje, kot manjša; daljša pot vjema se z večo silo, krajša s slabejšo. Zato pa naredimo za večo silo daljšo čerto, za manjšo pa krajšo. Ako je n. pr. ktera obeh sil še enkrat tako veiika, kakor druga, tedaj dobimo, ako si hočemo to s čertami poočitati, na- slednjo podobo: I V tem primerljaju si mislimo, da delujete obe sili na žogo pod naklonjemm kotom. Podoba iz čert bi bila tedaj taka-le: / kadar ste sili enaki; taka pa / ako je ena sila še enkrat tako velika kakor druga. Iz teh-le podob zamore se pa, ako se zložite dve čerti vzporednika (t. j. čveterovogelnika iz dveh parov jednakih in jed- nako vzporednih strani) narediti podobo, n. pr.: | Ako bi n. pr. stala žoga pri čerki a, ter dobi ob jednem dva enaka velika udarca pod pravim kotom, tedaj se ne versti sila za silo, ktero bi jo gnala proti čerki c, ne tudi za uno, ktera jo sili proti d, ampak giblje se v nameri od čerke a proti b, t. j. v dvokotnici vzporednika. Vsled velikosti in namere obeh na žogo delajočih sil, naredimo lahko vezne vzporednike; v vsakem primerljaju pa nam dvokotnica (diagonalna) naznani namer, v kterem se žoga giblje. Poočitati moremo pa tudi velikost in namero vesljavne in vodne sile, iz kterega poočitanja se lahko razvidi narner v kterem se čoln dalje pomika. Poskusite to narediti z raznirai čertami! — Po vsem si tedaj zapomnite naslednji zakon: nAko delujete na kako telo dve sili v raznih namerah, toraj se giblje telo v dvokotniku vzporednika, kteri se določi po nameri in velikosti obeh sil. Dve v eno dejanje združujoči se sili imenujemo postransko, po združenju nastalo silo pa silo nastopnico. Sedaj se pa hočemo nekoliko ozreti po prikaznih, ktere se naslanjajo na zakon skladanja sil. Ako kdo barko skozi tok morja proti zahodu, po toku vetra pa proti severu prigiblje, toraj jadra barka v severo - zahodni narueri. V vetrovnem vremenu padajo deževne kapljice in toča poprek. Ako se barka po morju vozi, ter med tem iz veršala ali koša na jaderniku kaj doli pade, toraj leti padajoče telo v poprečni nameri (postranski sili ste pri tem težna moč in sila stanovitnost). Od jezdica verženi karaen pade poprek. Zakaj neki? — Ako skoči človek z naglo naprej derdrajočega voza, toraj ne obstoji na kraju, na kterega je namerjal skočiti. Zakaj? — Kako ali v kaki nameri more brodnik jadrati, da pride ravno unstran brega? — Pomnite: čerta, v kterej ima čoln jadrati, naj je protikotna čerta ali diagonale iz postranskih sil sestavljenega paralelograma ali podolgastega čveterokotja z vštricnimi čertatni. Poočitajte to s čertami! — V kteri nameri more plavavec obračati svoje gibanje, da pride ravno unstran na breg iz kterega je izšel? — Ako narišemo razna podolgasta čveterokotja z vštricnimi čertami in potem opazujemo njih protikotne čerte, toraj vidimo, da so one toliko daljše, kolikor je kot bolj špičast, v kterem se vedno enako ostale čerte združujejo, ktere predstavljajo postranske moči ali sile. To nas pa tega opominja, da je sila nastopnica toliko veča in močaejSa, kolikor manjši je kot, pod kterim postranski sili delujete na ktero telo. Ako bi n. pr. hotela dva delavca veliko kamnitno ploščo naprej prevleči, toraj se morata kolikor mogoče blizo skupaj vstopiti, da v eni in ravno tisti nameri ali kolikor je mogoče v majhinem kotu delujeta. — Kako se morejo delavci vstopiti, ako hočejo koloturnik pretegniti, na kterej glavnej vervi so še druge postranske vervi? — Kako se pa morejo delavci vstopiti, ako hočejo z vervmi Čoln pretegniti? — Vprašanja. Kako se glasi zakon sil paralelograma? — Kako eovemo pod kotom zadeti sili, kteri se v jedno silo složite ? — Kaj je to, sila nasprotnica ? — Poskušaj gibanje čez reko plavajočega čolna z besedami in potem z narisom razložiti! — Po čem se ravna sila nasprotnica ? — Kdaj ranodeva kaka sila vso svojo moč na kakošno telo ? —  (Dalje prih.)