URN_NBN_SI_DOC-M2QZ1GCG

Z u p i f t h i O IZVAJANJU ZAKONA O KNJIŽNICAH Preteklo je pol leta, odkair je za­ čel veljati sllovenski zakon o 'knjiž­ nicah (Ur. 1, LRS, št, 26/61). Čeprav v lem obdobju iz objektivnih vzro­ kov še ni bilo mogoče v celoti za- dotsititi 41. členu zakona, ki pravi, da m orajo »vse obstoječe knjižni­ ce prilagoditi svojo organizacijo in delo določbam toga zakona v še­ stih mesecili od dneva, ko začne veljati ta zakon« (rok jo pote­ kel 20. aprila t. 14), je vendar že mogoče oceniti opravljeno delo in vlogo, ki jo bo odigral zakon pri utrjevanju knjižničarske mireže v naši republiki in pri razvoju knjiž­ ničarstva. Zakon o knjižnicah sicer ne po­ meni (kake iposebne prelomnice za delo na področju knjižničarstva — saj je uzakonil stanje v knjižničar­ stvu, kakršno je bilo po sedem­ najstletnem povojnem intenzivnem delovanju na tom področju ter na­ kazal perspektivo v smislu dolgo­ letnih knjižničarskih tradicij in v skladu z našim družbenim razvo­ jem — gotovo pa lahko trdimo, da je pomemben mejnik, od katerega dalije bo predvsem vsa naša jav­ nost z drugimi kriteriji ocenjevala in vrednotila delo na področju knji žn ičairstva. Izkušnje v teh šestih mesecih so pokazale, da je poglavitna od­ lika našega zakona o knjižnicah v prim erjavi z zakoni v drugih re­ publikah ta, da zaijcni a samostoj­ ne (56) in nesamostojne knjižnico vseh vrst (2119) v enotno knjižnič­ no m režo, jih povezuje mod seboj in smisdlmo enako obravnava. D ruga velika odlika zakona, ki ie tudi očitna, je, da odpravlja kampanjsko delo, ki je bilo često vzrok neenakomernemu in ne do- volij .solidnemu razvoju naših knjiž­ nic, in da utrjuje stalno skrb in sistematično delo za njihovo rast v okviril občine. Jamstvo za tak ­ šen raizvoj je organiziranje občin­ skih m atičnih knjižnic, katerih vlo­ ga se bo gotovo krepila z vsakim letom. Kot tretje, a goitovo najpozitiv- nejše dejstvo pa je treba podčrta­ ti, da je zakon odkril problem ati­ ko, ki je bila ožjemu kulturnem u in prosvetnemu krogu ljudi sicer znana, tudi širšemu krogu ljudi. Po izdaji zakona je nastala po vsej Sloveniji živahna razprava o knjiž­ nicah, v kateri so sodelovali in še sodelujejo mnogi posamezniki, knjižnice, družbene in strokovne organizacije, oirgani družbenega upravljanja, upravni organi poli- ticno-teritonalnih enot iitd. Takoj po izdaji zakona je repu­ bliški sekretariat za kulturo, pro­ sveto in znanost skupno z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljub­ ljani sklical republiško knjižničar­ sko inštruktorsko skupino, ki je razpravljala o liku matične knjiž­ nice in o njenih nalogah. Na pod­ lagi te razprave je sekretariat po- silal okrajnim dm občinskim ljud­ skim odborom pismo, v katerem jim je dail priporočila za pravilen izbor dm imenovanje matičnih knjižnic. Da ne bi prišlo pri izdajanju ustanovitvenih aktov oziroma pri presoji o možnosti in smotrno­ sti ustanovitve knjižnic do preveč različnih kriterijev, je sekretariat v posebnem pismu sporočil okraj­ nim in občinskim ljudskim odbo­ rom nekaj osnovnih pojasnil o po­ gojili, ki naj bi jih knjižnica po možnosti izpolnjevala, preden bi