udaja CP mCtfiMtmi ttSIM -UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR * OLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK • ODGOVORNI URED-KIK GREGOR KOCU AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 . TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO TV KIM1MT, SREDA, 13. JUNIJA 1962 ST. 67 tmkiM on RVNI1IIA Ili ROI TEDNIK ODI IA N11A RJ A 1956 KOT POLTEDNIK • OD l. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 'DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Letošnja turistična sezona Je doslej hudo prizadeta zaradi hladnega ln muhastega vremena. To tudi delno opravičuje organizatorje turistične dejavnosti v Radovljici, da je šele v ponedeljek prišla na vrsto za obnovo njihova velika reklamna tabla ob glavni cesti. Delavci, kot kaže slika, so jo »naskočili« v polni zasedbi S seje okrajnega ljudskega odbora Kranj Letošnje naloge na področju gospodarskega in družbenega razvoja Kranj, 12. junija — Danes dopoldne sta spet zasedala oba zbora okrajnega ljudskega odbora Kranj. Po" dopolnitvah dnevnega reda je predsednik sveta za družbeni plan in finance obrazložil osnutek resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj za leto 1962. o kateri so odborniki razpravljali na današnji seji. Razen te točke dnevnega reda je danes ljudski odbor sprejel tudi odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto 19fii in odlok o sklepnem računu rezervnega sklada okraja Kranj 7A leto 1961. Potrdili so tudi zaključni Tačun okrajnega investicijskega sklada za leto 1961. medtem ko je bilo sklepanje o poročilu o likvidaciji okrajnega gozdnega sklada in o nekaterih ustreznih odlokih s tem v zvezi zaradi nastalih opornih vprašanj preloženo na prihodnjo sejo, ko bo likvidacijska komisija z vsemi prizade-temd rešila sporne probleme. Ljudski odbor je potrdil tudi poročilo gradbenega odbora za gradnjo sodne stavbe v Kranju, do odmoru pa še predlog za ustani*-vitev medobčinskega zdravstvenega Investicijskega sklada ter nekatere upravno organizacijske zadeve. Resolucija o gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj za leto 1962 ni deklaracija, ker postavlja konkretne cilje, ki jih bo mogoče ob vsestranski in medsebojni podpori vseh ekonomskih in družbenih činiteljev uresničiti. Na sedanji razvoj družbano-ekonom-skih odnosov so znatno vplivale izpopolnitve in spremembe gospodarskega sistema v preteklem letu. Komune kot temeljne družbenoekonomske enote v našem socialističnem sistemu morajo v prihodnje bolj kot doslej razvijati svojo aktivnost v smeri pospešenega gospodarskega in družbenega razvoja. Investicijska vlaganja v gospodarstvo naj v prvi vrsti omogočijo dokončanje že začetih gradenj in tako omogočijo modernizacijo proizvodnih procesov in večjo kvaliteto izdelkov. Danes sprejeta resolucija nakazuje številne naloge tako za gospodarske dejavnosti kot celoto kakor tudi konkretno za posamezne gospodarske organizacije. Resolucija prav tako zadolžuje okrajno gospodarsko zbornico, ki se mora čimprej formirati lz že obstoječih zbornic, za konkretne akcije. Prav tako kakor za gospodarske dejavnosti nakazuje resolucija tudi smernice za razvoj negospodarskih dejavnosti. Prav na tem pod- ročju je bil prvotni osnutek resolucija precej spremenjen, ker je na današnji seji predsednik sveta za zdravstvo in socialno varstvo predlagal popolnoma novo besedilo, ki se nanaša na zdravstvo in socialno varstvo. Predsednik sveta je svoj predlog utemeljil s tem, da je bila prejšnja formulacija popolnoma pomanjkljiva. Ob upoštevanju predlaganih sprememb eo odborniki soglasno sprejeli resolucijo o gospodarskem im družbenem razvoju okraja Kranj v letu 1962. — P. III. REDNA SKUPŠČINA KNJIGOVODIJ LRS Premalo zanimanja za knjigovodski poklic Bled, 12. junija - Včeraj dopoldne je bila v dvorani Kazine na Bledu tretja redna skupščina združenja knjigovodij Ljudske republike Slovenije. Razen številnih delegatov, ki so prišli iz vse Slovenije, so se skupščine udeležili tudi gostje in med njimi Matija Maležič, predsednik odbora za družbeno nadzorstvo pri Ljudski skupščini LRS, Janko De-kleva, državni podsekretar za finance LRS, dr. Štefan Soba, ne- dejavnosti, o finančnem poslovanju in poročilo nadzornega odbora. Popoldne pa sta bila na sporedu dva referata, in sicer o organizaciji knjigovodske evidence v pogojih delavskega samoupravljanja in gospodarjenja po ekonomskih enotah ter o problemih knjigovodske evidence in o kalkulacijah glede na osebne dohodke kot deleže predavaj avcev-upravijavcev pri ustvarjenem dohodku. strokovnem poročilu, ki ga je prebral Rudolf Cajič, je bila med drugim poudarjena nizka strokovnost med knjigovodskimi kadri po naših gospodarskih in drugih organizacijah ter nezanimanje za ta poklic. To je pokazala tudi ankc ta, ki jo je združenje knjigovodij napravilo med srednjimi eko nomskimi šolami v Sloveniji in j< nanjo odgovorila le ena šola. Tu di na tej šoli ni preveč zanim.v nia 7.a knHfOVO?V?M ^^Vl'c. , Gorenjski poslanci na sobotnem zasedanju Ljudske skupščine LRS Sedanje razmere silijo proizvajavca h kooperaciji in specializaciji proizvodnje Sa sobotnem zasedanju Ljudske skupščine LRS so ljudski poslanci razpravljali o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta, izvolili Vido Tomšič za predsednico Ljudske skup-ičine in Viktorja Avblja za predsednika izvršnega sveta LRS ter nekatere nove člane izvršnega sveta. V razpravo sta med drugimi posegla tudi poslanca Sveto Kobal In MIlan Ogris. it razprave tovariša K obal a povzemamo naslednje misli: Zaradi zaostajanja gospodarskega gibanja za splošnimi načrti se morajo gospodarstveniki kakor tudi družben o-političn i delavci temeljito poglobiti v vzroke. Popolnoma nelogično in v nasprotju z običajnimi gospodarskimi dogajanji je, da se ob relativno dobri založenosti z reprodukcijskim materialom in z obratnimi sredstvi hkrati z nalogami končnih izdelkov povečujejo tudi njihove cene. Očitno gre torej za telo napačno orientacijo subjek- tivnih sil v vodstvih mnogih gospodarskih organizacij. Namesto da bi se z znižanjem cen znebili zalog, omejujejo fizični obseg proizvodnje in nepremišljeno vztrajajo na že vnaprej kalkuli-ranih cenah. Stagnacija v obsegu proizvodnje pa seveda na splošno pomeni tudi stagnacijo naporov za večjo storilnost in za zmanjšanje proizvajalnih stroškov. Ti napori 60 namreč uspešni oziroma prinašajo večje rezultate le pri povečevanju fizičnega obsega proizvodnje. Lahko bi sicer dali ugodne rezultate tudi pri občut- 15. Tradicionalno nagradno žrebanje za naročnike »Glasa«, ki bo združeno s proslavo ob 15-Ietnici lista, bo 15. junija ob 20.30 uri v Kranju v dvorani kina Center. Na I ti n 11 Q> prireditvi bodo sodelovali veliki plesni III5111 9 zabavni orkester iz Kranja pod vodstvom Franca Puharja in s pevcema Marijano Deržaj in Petrom Ambrožem. Zadnji bo skupaj z Jeseničanko Rino Brunovo pel tudi ob spremljavi simfoničnega orkestra kranjske glasbene šole pod vodstvom Petra Liparja. Nadalje bo nastopil še mešani pevski zbor ^France Prešeren« iz Kranja, za vezno besedilo pa bosta poskrbela humorista Marjan Marine iz Ljubljane in Franc Trefalt iz Kranja. nejsem zmanjšanju števila zaposlenih - a nato kolektivi nedvomno ne bi pristali. Prav zaradi tega, ker imajo podjetja velik del obratnih sredstev blokiranih z nadnormalnimi zalogami izdelkov, ki ne gredo v promet, največkrat nimajo dovolj sredstev, da bi se lotila proizvodnje tistih artiklov, po katerih je na trgu še precejšnje povpraševanje. Seveda pa je treba pri morebitni preusmeritvi proizvodnje paziti, ali gre za kratkoročne ali pa morda za dolgoročne tendence na tržišču. Ce tega ne bi upoštevali bi lahko marsikje opustili takšno proizvodnjo1, ki sicer preživlja prehodne težave, je pa drugače zelo perspektivna. Prav tako pa bi brez temeljito presoje s sredstvi komunalnih bank no intervenirali na pravih mestih v proizvodnji. Smo v času, ko tržišče, bolj kot kdaj kol i prej sili proizvajavca h kooperaciji in specializaciji proizvodnje. Te sedanjo težave, ki so sicer prehodne so po svoje tudi koristne, saj so nas opozorile na neka-tere slabosti, ki pa zaradi relativno ugodnega položaja niso prihajale do izraza. v svojem izvajanju je tovariš Ogris osvetlil pozitivne in negativne pojave v gospodarskih organizacijah tržiške občine in poudaril, da Je bila najvišja meja izplačanih osebnih dohodkov zabeležena letos v februarju (v primerjavi z lanskim letom). Omenil in navajal je podatke o proizvodnih rezultatih nekaterih industrijskih podjetij tržiške občine. Zaključil pa je: »Ko smo v zadnjem času na podlagi podrobnih analiz večkrat ugotavljali rezultate gospodarjenja v občini in slabosti, (Nadaljevanje na 2. strani) Med ;•. ..'danjem III. redne skupščine združenja* knjigovodij v dvorani Kazine na Bledu pretekli po- nedeljek neralni direktor Narodne banke SJovenije, podpredsednik okrajnega odbora SZDL Kranj Ivan Re-pinc in drugi. Dopoldne so delegati poslušali poročilo upravnega odbora o poslovanju združenja, o strokovni Združenje knjigovodij Ljudske republike \SloVenSje predstavlja danes okoli 6000 članov, kar je sicer lepa Številka, vendar me pomeni niti polovice knjigovodij v naši republiki. V poročilu, ki ga je prebral predsednik upravnega odbora Borut Goraad in v Na Gorenjskem delujejo tri društva oziioma sekcije knjigovodij, in sicer v Skofji Loki, Kranju in na Jesenicah. Zelo so bili delavni na Jesenicah in v Kranju, medtem ko so v Sk. Loki nedelavni. M. 2. Tokrat v sliki • Tokrat v sliki • Tokrat v sliki • Tokrat v sliki «. Tokrat v sliki Gradbeno podjetje »Sava« Je na Jesenicah začelo urejevati okolico svojih stanovanjskih blokov. Ne bi bilo napačno, če bi po zgledu omenjenega podjetja, to storilo še kakšno drugo jeseniško podjetje rrrcrm*: ™ TIH po- TE DNI PO SVETU ALEKSANDER RANKOVlC V RIMU Podpredsednik Zveznega izvr-fnega sveta Aleksander Ranković Je na povabilo italijanske vlade na obisku v Italiji. Med svojim več dnevnim bivanjem bo podpredsednik Rankovie imel razgovore s predstavniki italijanske vlade, obiskal pa bo tudi neki jedrski institut in kmetijsko sestvo v bližini Rima. SPORAZUM V DOLINI VRCEV Trije laoškl princi so dosegli sporazum o sestavi nove koalicijske vlade. Največ položajev v novi vladi so dobili predstavniki stranke Suvana Fuma. Položaje podpredsednikov pa sta si razdelila princ Sufanuvong in general Nosavan, ENOTNOST ARABSKIH DEŽEL Stališče ZAR do arabske enot-nosti so razložili pretekli ponedeljek v obširnem uvodniku »Al Ahrama«. List piše, da je uresničitev enotnosti arabskih dežel nujna ne glede na razliko, ki bi se lahko pojavile v pogledih nekaterih voditeljev arabskih dežel. Enotnost arabskih ljudstev ni v protislovju z napredkom vsake dežele posebej. NAJKRAJŠA SEJA Generalna skupščina OZN je imela v ponedeljek najkrajšo sejo od svoje ustanovitve. Na seji bi morala Generalna skupščina poslušati sklep generalnega komiteja o vključitvi*vprašanja južne Rodezije na dnevni red podaljšanega XVI. zasedanja, predsednik Generalne skupščine je odprl sejo in sporočil delegatom, da je prejel zahtevo, naj odložijo predložitev poročila Generalnega komiteja na torek, kar je Generalna skupščina sprejela. Seja je trajala •no minuto. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • L\ud' to Glas bravcev Kje je naša morala? Ob članku SRAMOTENJE BREZ PRIMERE v Ljubljanskem dnevniku z dne 8. junija 1P02 (na strani 7) se mora človek ustaviti in zamisliti. Zopet so ti naši »gostje«, KM že tolikokrat po osvoboditvi onečastili spomin neštetih žrtev, ki so jih pred komaj dvajsetimi leti morili in prepjevali prav s takim chr;f_ mm posmehom, kot so te dni stali pred spomenikom padlih KTa/rujevčanov, demonstrirali svojim ženam in otrokom ta zločin in kot nadljudje uživali ob tej sramotni igri. Ne vem, ali je naša morala res čisto otopela ali bomo res za nekaj tisoč dolarjev mirno In molče gledali te naše »čudovite goste«, jim kleče poljubljali pete in spreiemall njihove »ljubeznive« poklone. Pisanja je bilo že o nslšem gostinskem osobju, o raznih direktorjih in drugih, ki so s svojo vse prej kot narodno zavestjo blatili zmagovita a težka leta naše slavne osvobodilne borbe. Toda ostalo je vse pri starem. Prepričan sem, da bi prav ti ljudje za nekaj deviz prodali sebe, domovino, vse, kar je bilo postavljeno s tako velikimi žrtvami. Napravimo že enkrat konec temu klečeplazenju. Nehajmo se prodajati za nekaj, morda res lepih in svetlih mark. Zamislimo si ,kaj bodo ti »dobri znanci« počeli čez nekaj časa, če bomo mi vse to mirno in ravnodušno prenašali. Odpovejmo tem »cenjenim«, s krvjo naših najboljših sinov omadeževanim gostom ob takem vandalskem, oholem ponašanju vsako uro nadaljnjega gostoljublja pri nas. Naj gredo na oddih tja, kjer se lahko bohotijo s svojo nadutostjo in zločini. Od n?s pa naj ob slovesu prejmejo le prezir in željo, da jih nikoli več ne vidimo. Naše izrodke, ki jih na srečo nI mnogo, ki se bratijo z njimi pa naj oblast primerno kaznuje in jim pojasni, kako smo med štiriletno borbo gledali in nagrajevali take »rodoljube«. Vsak pošten in zaveden državljan naj pomnga odpravljati to nevarno hlapčevsko bolezen in potem bodo tudi ti naši tujci videli v nas nekaj več kot sicr - ponosen in svo-Rodoljuben narod. Lojze Hafner, bivši kurir relejne stanice. G II Naposled so se tudi v zapozneli alžirski pomladi pojavile na nebu prve lastovice, ki v svojih političnih kljunih nosijo nekoliko boljše vesti, kot smo jih navajeni iz dežele, kjer ni več vojne, čeprav padajo žrtve In ni miru prav zaradi mrličev na asfaltiranih alžirskih cestiščih. Pregovor sicer pravi, da nam ena lastovica še ne oznanja pomladi, kar bi v alžirskem političnem slovarju utegnilo Imeti še nepri- mansklm alžirskim prebivav-stvom, niso ostali popolnoma bre treznega odziva. Izjemno prizadevnost na tem področju Je vnesel predsednik začasne izvršne oblasti Fahres, ki v svoji di-plomatskl aktovki ne nosi razstreliva, ampak močne stebre razuma, na katerem bi naj gradili alžirsko francoske odnose. Od nasilja podivjana evropska manjšina, ki Jo je načela želja po uničenju in »požiganju deže- Prve lastovice svojo zamisel »totalne vojne« nekoliko preoblikovala. Prvi stiki, da bi se OAS vdala ln položila orožje, niso bili uspešni. Zahteve, ki so jih desničarji vsiljevali, so bile nesprejemljive. Cena takšnega premirja pa postavljena brez slehernega smisla za realnost. OAS se po neuspelih pogajanjih sicer ni vrnila na staro stopnjo nasilja ln se v zadnjih dneh loteva bolj uničevanja ln požiganja, kakor pa nasilja in zverstev nad ljudmi, Id niso ničesar krivi. Ta novi način »voj- skovanja« naj bi pomenil odskočno desko za nova pogajanja. Odnos Alžircev do desničarskega nasilja j« dosleden. Iskanje poravnave z zločinci, ki imajo na vesti tako visoko število človeSklh trupel, bi bilo politično pogubno. Drugačni ln včasih telo naklonjeni pa so načrtom, da bi izgladili nesoglasja s francoskimi priseljenci in evropskim preblvavstvom, ki nima krvavih rok. V oasovskem vojaškem poveljstvu so tudi i« prilagodili poli* tične dlje sedanje dejavnosti »črnih tolp«. Po najnovejših tolmačenjih cilj OAS ni več, da bi preprečila izvedbo eviansklh sporazumov, temveč da bi ta spora zum dopolnili z Jamstvi francoski manjšini, ker so evianska Jamstva nezadostna. Lastovice na alžirskem nebu niso še pregnal« črnih krokarjev, vendar Je konec njihov«!* ropanja vsak dan bliže. Zdravko Tomai«] merno bolj črnogledo razlago, vendar je rok do glasovanja o samoodločbi vsak dan krajši in izgledi za pomirjenje strasti in sovraštva bolj stvarni. Kdor pozna razpoloženje alžirskega prebivavstva, ne more biti v dvomih, za kaj se bodo opredelili in komu bo v julijskem glasovanju izglasovana zaupnica. Velika večina Alžircev je svoj »da« izrekla že pred razpisom glasovanja o samoodločbi, kot je določeno v evia/nskem sporazumu. Politične stranke so že uradno registrirane in velike priprave za pridobivanje glasov so v teku. Toda glasovanje o samoodločbi je vprašanje pravnega pomena, dokler v deželi sovražnosti niso zatrte in dokler teroristični desničarski skrajneži uprizarjajo svoje nasilje. Napori, ki so zadnje dni pripeljali do dejanskih pobud, da bi naposled našli neko skupno točko med evropskimi priseljenci ln musli- le«, je še vedno v takšni meri zastrupljena in okužena od kolo-nialističnih naukov, da izključu-Je stike in zapira vrata, na katerih ni več ključavnice ln stražarjev. V luči teh zadnjih dogodkov moramo ocenjevati tudi potovanje predsednika začasne izvršil-ne oblasti v Tunis, ki Je na pot odšel z vojnim letalom. Visok zid molka, ki spremlja to potovanje, ni mogel preprečiti glavnih raz-logov in logičnega sklepanja o ci-Ijlh tega popotovanja. Obisk spravljajo v zvezo z dnem, ko je v Alžiriji pretekel rok za prijavo političnih strank, ki bodo na bližnjem glasovanju nastopile in po premirju, ki so ga prekršili oasovskl teroristi. Časovna opre. delitev Fahraaovega obiska v Tunisu bo morda pomagala opredeliti glavne teme razgovora na sedežu začasne alžirske vlade. Prelomnica v desničarskem brlogu OAS Je zapažena. OAS je Ruševine na alžirskih ulicah pričajo, da nasilja še nI konec. Geslo desničarjev je sedaj »pogaiim0 deželo« Ljudje in dogodki O Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in d Krompirišča letos v posebno veliki nevarnosti Zaradi izvedno vlažnega vremena bodo ob otoplitvi nadvse ugodni pogoji za močan razvoj krompirjeve plesni Se enkrat: Na koga naj se jezimo? Le za ta čas zelo nizke temperature ozračja preprečujejo, da se ena najhujših krompirjevih bolezni — krompirjeva plesen še ni pojavila. Vendat pa jI obilno deževje letos . pripravlja posebno usodne pogoje in nobenega dvoma ni, da se bo v prvih toplejših dneh, če ne bodo predhodno pod-vzete vse zaščitne mere, pojavila v najširšem obsegu in tako resno ogrozila pridelek krompirja. Da te bolezni ne gre podcenjevati, nam lahko potrdi ugotovitev, da zmanjša pridelek, če se pojavi dovolj zgodaj, tudi za polovico. Znan je primer krompi-rišč kmetijskega posestva Poljče v Podvinu. Krompirjeva plesen je napadla krompir na dveh hektarih njivskih površin. Z listov se je preselila na gomolje in 80 odstotkov gomoljev je bilo 3 tedne po izkopu popolnoma uničenih. Zato je izredno pomembno, da se prvo škropljenje krornpi-rišč opravi dovolj zgodaj, da se bolezen z listov ne more razširiti še na ostale dele rastline. Krompirjeva plesen je z republiškimi predpisi proglašena za nevarno, zato je tudi predpisano obvezno škropljenje. Opravljajo ga kmetijske zadruge ob pomoči lastnikov krompiri.šč. Lansko leto je bilo posebno prvo škropljenje Gorejski poslanci na sobotnem zasedanju (Nadaljevanje s 1. strani) ki »vira j o hitrejši razvoj, smo ugotovili, da vsi le preradi ostajamo samo pri ugotovitvah. Slabosti in problemi so nam sicer znani, vendar smo pri njihovem reševanju včasih tudi neodločni, zakaj prevečkrat prepuščamo stvari stihijnemu razvoju. Dostikrat pa tudi nimamo posluha za povsem pametna mnenja neposrednih proizvajavcev. Neki določeni korak naprej v razvoju je bil pri nas storjen. Da bo pa ta korak črvstejši in smelejši in da bomo ob zaključku prvega polletja zabeležili boljše uspehe, so porok delovni ljudje naše občine. Le-ti so in bodo bodisi kot neposredni proizrvajavci, upravljavci, družbenopolitični delavci in kot nosivci oblasti pripravljeni pomagati pri doslednem izvajanju nove nakazane smernice v našem gospodarstvu in uresničevanju vsega tistega, o čemer je govoril predsednik Tito v Splitu!-« dobro organizirano (izvaja se, ko grmi prekrijejo zemljišče), medtem ko je bilo drugo in tretje po-manjkljivo ali pa je celo izostalo. Za popoln- uspeh pri zatiranju bolezni pa je potrebno, da so zgodnje sorte škropljene trikrat, pozne pa vsaj dvakrat. Da bi lastniki krompirlšč vedeli, kdaj je najprimernejši čas za škropljenje z zaščitnimi sredstvi (ko se plesen namreč pojavi, zaščita ne zaleže več v zadostni meri), je republiški kmetijski inštitut organiziral krajevno opazovalno službo, ki obvešča inštitut o razvoju bolezni, zaščito pa po navodilih inštituta izvajajo kmetij6ki strokovnjaki po zadrugah. Krompir je na Gorenjskem najvažnejši pridelek, saj zavzemajo krompirišča okoli 40 odstotkov vseh njivskih površin. Tako je zasajenih z njimi okoli 3500 hektarov zemljišč, letni pridelek pa se giblje v mejah med 7 in 8 tisoč vagoni. Popolnoma razumljivo je, da zaradi teh ugotovitev krompir predstavlja zelo važno, ponekod pa celo edino postavko v dohodku kmetijskih proizvajavcev. Med omenjenimi površinami je okoli 300 do 400 hektarov zakajenih s kvalitetnimi jedilnimi sortami, ki so za bolezen prav posebno občutljive in zato zahtevajo tudi največ pozornosti. Da je Gorenjska res pomembno področje za pridelovanje krompirja, nam dokazuje podatek, da je pri nas 170 hektarov njih zasajenih z najkvalitetnejšim semenskim na območjih vseh drugih okrajev v naši republiki skupaj. Predvideno je ,da naj bi se površine semenskega krompirja na Gorenjskem do leta 1965 povečale na približno 500 hektarov. Razen tega pa, ko ugotavljamo, da je Gorenjska najpomembnejše slovensko področju za pridelovanje krompirja, ne smemo mimo ugotovitve, da je tu tudi zelo veliko padavin in je zato napad krompirjeve plesni tudi močnejši kot drugje. Prav zaradi tega naj lastniki krompirišč upoštevajo priporočila in navodila kmetijskih strokovnjakov in pravočasno zaščitijo nasade. - M. S. PRVI NASTOP NAJMLAJŠIH LITERATOV Literarni krožek centra za estetsko vzgojo pri pionirski knjižnici v Kranju bo priredil v petek, 15. junija ob 19. uri v pionirski knjižnici svoj prvi literarni večer. Svoja dela bodo brali učenci in učenke šol Franceta Prešerna, Staneta Žagarja in Simona Jenka. To so: 9-letna Eva Batič, 10-letni Matjaž Smolkovič, 11-letna Vesna Carl., 13-letna Jožica Jeraj, 12-let-na Alenka Smolkovič, 14-letni Božo Sprajc in 14-1 etna Eva Knific. - Ker bo to za kranjsko kulturno kroniko povsem nenavaden in zanimiv dogodek, bo literarni večer prav gotovo zabeležil lep obisk. Predvsem priporočamo obisk star- krompirjem; to je prav toliko kot šem in vzgojiteljem. Pod tem naslovom smo v našem časopisu (28. maja) objavili članek o pomanjkljivostih objekta nove pekarne v Kranju. Tokrat si oglejmo še pismeno pojasnilo, ki nam ga je ob tej priložnosti dal projektant Vilko Marinšek: »Zasnovo take gradnje, kot je na primer pekarna, mlekarna, klavnica in podobno diktira tehnolog! On je tisti, ki začne na papirju z razporejanjem in dimenzioniranjem posameznih prostorov, da bi proces dela potekal — po značaju dela in fazah dela -pravilno in ekonomsko. Tehnolog in projektant morata pri projektu tesno sodelovati, ker projektant igra tu le vlogo gradbenega strokovnjaka, ki na podlagi zasnove tehnologa bodoči objekt obdela le gradbeno-tehnično in arhitektonsko. Jasno je torej, da ima projektant vezane roke, ker se mora podrediti tehnologu, ki v bistvu zasnuje tako specialno gradnjo, kot je n. pr. pekarna. Prav pri pekarni je tehnološki postopek precej zapleten, ker je treba računati s horizontalnimi in vertikalnimi transporti, ki pa popolnoma diktirajo položaj prostorov in razne medsebojne povezave. V zvezi s tem navajam še to, da je ta tehnološki projekt naročilo še prejšnje vodstvo »Pekarne« pri »Zavodu za prehrambenu industriju« v Zagrebu. Ta projekt je Zavod tudi izdelal in ga je v mesecu decembru 1958 dostavil bivšemu vodstvu kranjske pekarne. (Projekt nosi št. 29/58.) S projektiranjem sem pa pričel .šele nekaj mesecev po fem datumu, in sicer na podlagi tega TEHNOLOŠKEGA projekta. Torej ne mešajmo pojmov »tehnologa« in »projektanta« - gradbenega dela. Projekt je bil revidiran 3-krat: prvič kot programska skica, dru- Bravce obveščamo, da bo naslednja številka Glasa izšla že v petek, 15. junija (namesto v soboto, 16. junija) in sicer sr>ričo 15-letnice v povečanem obsegu. To številko bodo prejele vse družine na Gorenjskem. V soboto je bil zaključen teden knjige, v katerem so prodajale vse knjigarne knjige s popustom. Potujoča knjigarna »Mladinske knjige« Iz Ljubljane, ki sicer stalno obiskuje oddaljene kraje, pa se je v tem času ustavila v Radovljici (na sliki), Bledu in drugod. Knjige so prodajali z dvajsetodstotnim popustom, kupovala pa je seveda največ mladina gič kot idejni projekt — obale5 pri državnem sekretariatu LRS in tretjič, kot glavni pcojefct p» V Okr. revizijski komisiji, po pr oblastilu drž. sekretariata U& Člani revizijske komisije in tJ*0" čevavcl so bili strokovnjaki i* dustrije, tehnologi, kemiki, «rac* beni ki itd., in sicer iz Ljublja^ Maribora in Zagreba. Kaj meni* ali se je res toliko ekspertov t*0 grobo zmotilo? V prispevku o t* karni je tudi trditev, da * zadostiti potrebam mesta j* ^ predvideno, da bodo porušili te »stoletne peči« in postavili nelske«. Pripominjam, da je I* nolog pri zasnovi projekta <0 * predvidel. Da imajo vse večje pekari so bile zgrajene v zadnjih letih peči s tračnim sistem«** ' ne bo držalo. Res pa je, da so le nekaj wii začasnih tunelskih peči post* na nekaterih krajih za gradi*'' ceste »Bratstva in edLnat»a«i & so pekli kruh brigadam. Do*? mi, da dodam Še tole v n&- ' »tunelsko pečjo«: Vsi vem«. pri nas v Kranju nas e]okr**,!* getski sistem še ne deluje stotno. Imamo še včasih toka. Tunelska peč pa pot-za svoj pogon in ogrevanj«* električni tok. Kaj bi bilo * ^ meru izpada toka? Razen še vse druge nevšečne po*"^"* Se nekaj o strehi: Pekarn« £ kega tipa običajnega pod****'1 ne rabi - zato ga tudi nirn* *t pa se tiče poda v rnešalnid ' asfalta na strehi, je pa to izvajavcev.* NOCI BODO SVETIŠ V Srednji vasi pri Senčurj« ^ bivavci niso posebno navd"-^ nad temo v večernih in n0*^, urah, zakaj domala vsa va# j* ^ slabo razsvetljena, V tem se začeli pripravljati, da končno uredili javno rai^ve*^, Dela bo opravilo podjetje C**^ Kranj. . Razen svetlobnih teles ptf *5 bodo razsvetlili tudi ct»to \L Bivjem. Vaščani Imajo na mu še popravilo mosta pri skem domu, ki je zelo slab. pa ne ustreza večjim tibcefi^ vam. - R. SREDA, 13. .ftmlTa; 19fi? OB IZVAJANJU PREDPISOV ZIS O DELITVI CD V JESENIŠKI OBČINI Preveč suhoparnih podatke Občinske komisije za izvajanje predpisov zveznega izvršnega sveta o delitvi čistega dohodka so že dosegle prve rezultate; pri svojem delu so se srečale tudi s številnimi težavami. Vzemimo na primer komisijo v jeseniški občini. Iz razgovora s tajnikom komisije smo zvedeli, da gospodarske organizacije posredujejo komisiji le suhoparne številke brez obrazložitve te tli one postavke. Prav tako je jeseniška komisija mnenja, da vso stvar v kolektivih premalo obravnavajo in neposredni proizvajavci JESENIŠKI KOVINAR niso dovolj seznanjeni s problemi fci uspehi svojih podjetij. Torej vse to kaže,- da so pristojni po podjetjih, ki so pripravljali podatke za občinsko komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka, izdelali premalo analiz. Podkomisija, ki deluje v okviru ©bc-.neke komisije na Jesenicah je te pregledala vsa podjetja s področja industrije, gradbeništva in obrti. Prišla je tudi že do določenih zaključkov. Tako so na primer v jeseniški Železarni ugotovili, da je v štirih mesecih letos znašal izpad dohodka glede na postavljeni načrt 495 milijonov dinarjev, kar znaša 336 milijonov dinarjev manj osebnega dohodka. Do te situacije ni prišlo 6amo po krivdi Železarne, marveč so tu v veliki meri krivi tudi zunanji vplivi. Komisija je tudi iz obrazložene dokumentacije videla, da je, za Ze'ozi'rno karakterističen izreden porast materialnih stroškov. Lani so nekatere postavke zelo porasle in je bilo investicijsko vzdrževanje, ki po načrtu za leto 1961 znaša 1,300 mil' ionov dinarjev, doseženo v višini 2 milijard dinarjev. Komisija je bila mnenja, da se mora letos to prekoračenje materialnih stroškov pokriti. Druga stvar v Železarni je razmerje, ki je bilo postavljeno s pravilnikom o delitvi čistega do-hodkr.. Ker so prekoračili planirane materialno stroške, so prišli do takega stanja, da je bilo izplačanih precej več osebnih dohodkov, kot je bilo doseženih. Zato je bilo podjetje prisiljeno, da je povišalo razmerje udeležbe na osebnih dohodkih na 77 odstotkov v korist osebnih dohodkov. V prvih treh mesecih letos je v Železarni dohodek 4,35 odstotka pod planom, medtem ko je realizacija le za 1,23 odstotka pod planom. Komisija je tudi ugotovila, da se je aprila ta odstotek še povečal. V zvezi s tem je centralni delavski 6vot že ukrepal, tako da je bil n. pr. zmanjšan osebni dohodek, ker se je zmanjšal tudi čisti dohodek. Zato je komisija svetovala upravnim organom, da je treba izdelati točne analize in prikazati kolektivu, kaj so objektivni pogoji. Kolektivu je treba tudi pokazati, kje ima možnosti za zmanjšanje proizvodnih stroškov. Elektro Žirovnica je tipično podjetje distributivnega značaja, ki pa ima v svojem dohodku skoraj 50 odstotkov lastne dejavnosti, v primerjavi z letom 1960 izkazuje lani za 29 odstotkov povečanje celotnega dohodka, čistega dohodka za 54 odstotkov in osebnih dohodkov za 29,4 oA-totka. Omeniti moramo, da to nI izraz samo prizadevanja kolektiva, marveč način formiranja cen v elektro gospodarski skupnosti Slovenije, delno tudi od uspeha lastne dejavnosti in delež, ki ga dobijo od skupnosti za zmanjšanje izgub. Komisija za izvajanje predpisov je opozorila podjetje, da vso razliko, ki jo prinaša pavšallzacija. izloči iz dohodka pred delitvijo č:stega dohodka na osebne dohodke in na sklade. Razlika med rednim obračunom in pavšalom znaša 35 milijonov dinarjev. Kot smo že omenili, so 6e osebni dohodki v tem podjetju lani poveiali za ?.9 odstotkov v primerjavi z 1. 1960, kar jo relativno veliko, če upoštevamo dejstva, da so bili v tem podjetju z višino osebnih dohodkov že v predhodnem obdobju znatno nad povprečjem v občinskem merilu. Delavski svet v F.lektro-2irovn;ca je tudi pred kratkim sklenil, da znesek okoli 10 milijonov dinarjev, ki so ga namenili za izplačilo osebnih dohodkov, razdelijo takole: okoli 4,5 milijona dinarjev na osebne dohodke in ostalo na sklade skupne porabe. Komisija je takoj priporočila, da ta sredstva do nadaljnjega obdržijo v rezervnem ajcla-du in da ne bi bilo dopustno, ž^ tako relativno visoke osebne dohodke v tem podjetju še povečat' Delo in ne ure MERILO PRODUKTIVNOSTI IN NAGRAJEVANJA »V tovarni Veriga v Lescah že delajo 6amo sedem ur!* Tako je nekdo ugotavljal na nekem gefitanku. Ob tern se je dišala pohvalna beseda za uspeh, hkrati pa tudi nepravilna primerjava, češ zakaj ne bi to uveljavili tudi drugod. Da bi ugotovili, kakšne izkušnje ima v tem kolektiv Verige, err.o ali v Lesce. Res, pravkar je že minilo leto dni od lanskega prvega junija, ko so vpeljali se-demumi delavnik. Toda zgolj v oddelku ročne kovačnice verig, kjer je zaposlenih 28 delavcev. Samo oni odhajajo iz tovarne ob 13. uri - se pravi uro prej kot ostali. Delavski svet jim je priznal tak delovni čas zaradi hudega fizičnega napora na teh delovnih mestih, kjer človek nikakor pred železniško postajo na Jesenicah še niso uredili klopic. zato sta se ta dva turista posedla kar na zid spomenika. Ker to ni mesto za posedanje, upamo, da bo domače Turistično društvo kmalu poskrbelo za klopce O kadrovskih spremembah Jesenice, 13. junija — Danes popoldne bo na Jesenicah »kupni plenum občinskega komiteja in tovarniškega komiteja mladino jeseniško Železarne. Plenumu bodo prisostvovali tudi vsi predsedniki osnovnih mladinskih organizacj iz Železarne in terena. To bo na Jesenicah prvi večji razširjeni sestanek mladine po VII. kongresu LMS, ki je bil januarja letos v Kranju. Pogovorili se bodo o najaktualnejših problemih mladine v jeseniški občini. Na dnevnem redu bodo tudi nekatere kadrovske sprememb« v občinskem komiteju LMS Jesenice. — M. Z. ZNIŽALI SO CENE Te dni so v gosti nskostrgovskem podjetju m-Gorenjka« na Jesenicah sklenili, da bodo znižali ceneviniu v svojih obratih Dalmacija, Pri Hermanu in v Zelenici. To znižanje znaša 50 do 100 dinarjev pri litru vina. Zato v podjetju pričakujejo, da bo ObLO zmrzal prometni davek na alkoholne pdjaoe. Kot so nam povedali, bodo pri »■Gorenjki« potem še znižali cene alkoholnim pijačam, zlasti v restavracijah in kavarni. Prepričani smo, da bodo potrošniki tak sklep podjetja sprejeli ugodno. Hkrati so v podjetju tudi zaostrili kontrolo kvalitete, postavili so namreč lastnega inšpektorja vina v podjetju. OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Povsod so te dni na sporedu najrazličnejše prireditve ob koncu šolskega leta. Tudi učenci osnovne šole »Tone Čutar« so se odločili, da bodo drevi ob 19.30 uri organizirali prireditev pod naslovom »■Pokaži kaj znaš« v Cufarjevem gledališču. - M. ?,. Mnoge Inozemske pomorske družbe !• zmeraj zahtevajo za svoje ladje ročno kovane verige. Hkrati pa tudi nekateri varilni stroji pn tem delu niso še pokazali velikih prednosti. Zato se bodo morali kovači v Verigi verjetno še lep čas znojiti ob hudi vročini in a težkim kladivom v rokah ne vzdrži toliko časa pri delu. Ko smo obiskali te kovače pri njihovem delu, so' bili močno preznp-jeni. Spričo take težine dela niso na tem mestu nikoli uspeli delati osem niti sedem ur. Nihče ne vzdrži, ne zmore, bodisi zaradi RADOVLJIŠKA KOMUNA težkega kladiva, verig itd, pa tudi zaradi hude vročine ob močnem ognju. Franc Vovk, ki smo ga našli tam, je svojčas preizkusil tudi kovanje žebljev v Kropi. Toda delo v Verigi, kot pravi, Ee ne more primerjati. Delovni učinek oziroma produktivnost se od lanskega junija sploh ni spremenila. S tem so seveda tudi prejemki ostali isti kot prej. Kovači prejemajo navadno od 30 pa do 50 tisočakov na mesec, njihovi pomočniki pa nekoliko manj. Ob vsem tem pa nas je motil osnovni cilj — pot do zniževanja delovnega časa. V ekonomskih težavah ,ki jih imamo letos, se skorajda čudno sliši beseda o skrajšanem delovnem času. Vendar tega cilja ne smemo spustiti izpred oči, pravijo v Verigi. Polagoma, čez leta bo dana že širša možnost teh olajšav na določenih delovnih mestih, pa tudi v celotnih enotah in obratih. Toda zmeraj ob pogojih nezmanjšane delovne storilnosti. To bo omogočila nadaljnja mehanizacija, automatizacija, boljša organizacija dela, specializacija in podobno. Take perspektive že imajo v nekaterih rekonstruiranih oddelkih Tekstilindusa v Kranju in drugod. Izkušnje v Verigi niso tega izvora. Tam se tehnološki postopek sploh ni nič spremenil in je šlo samo za odkrito priznanje izredno težkih pogojev dela. Vsekakor Pa so napori za večjo produktivnost v krajšem delovnem času samo zdrava pobuda delavcem za njihove penspektive. - K. M. OB KOPI Pred turistično prireditvijo v Kropi II. žebljarski dan Čeprav Nje Kropa sama po sebi dovolj zanimiva (mimogrede naj omenimo: da si jo najmanj dvakrat v tednu ogledajo skupine inozemcev, v zadnjem času pa jo je obiskalo nad 20 šolskih otrok, nekaj Angležev pa se je že pripeljalo celo s kočijo z Bleda), so se pri Turističnem društvu odločili prirejati vsako leto »ŽEBLJARSKI DAN«. In to z namenom, da se prikaže življenje in delo nekdanjih Kroparjev. To nedeljo bo že II. ŽEBLJARSKI DAN, ki se ga je lotil prireditelj z nedvomno večjimi izkušnjami kot lani. In kakšen bo program te prireditve za katero se Kro-parji že dlje časa nadvse prizadevno pripravljajo? Sama prireditev^ bo začela ob 10. uri, potem ko bo predstavnik Turistične zveze Slovenije podelil odlikovanja zaslužnim turističnim delavcem v Kropi. Ljudje si bodo lahko med tem ogledali kovaški muzej. Na travniku pod »-Špikom-« bo po nastopu kroparskega moškega pevskega zbora nastopila folklorna skupina. Le-ta bo prikazala nekdanje rudarje, drvarje, oglarje, fužinarje in žebljarje, nato pa bo sledila zborna recitacija Zupančičeve pesmi »-Zebljar-ska«. Po tem sporedu, ki bo vsekakor zanimiv, če ga le ne bo motilo morebitno slabo vreme, si bodo lahko ogledali izletniki še kovanje žebljev v vigeneu »VICE« kovale bodo tudi ženske, »SLOVENSKO PEC« iz srednjega veka, razstavo umetno kovanih izdelkov ter Badjurov kratkometražni film -Kroparskl kovači«. Popoldne pa bo v bližini oglar-ske kope, ki jo bodo zažgali že jutri in bo gorela do 24. junija, domača zabava. In še majhna posebnost: tam bo moč dobiti tudi tako imenovani »kroparski sendvič« — ržen kruh z zaseko, med drugim pa bodo točili jamniški češnjevec in pelinovo žganje. St. S. 113 Doslej največje žrebanje za naše naročnike ■ ■ Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Vrednost nagrad nad milijon dinarjev Vstopnice za prireditev lahko dobite v upravi „Glasa" Foto: F. Perdan Na kratkem valu q 0.b„...zacije Ljudske tehnike v radovljiški komuni se že dalj časa vestno pripravljajo za sodelovanje na III. OKRAJNEM ZLETU LJUDSKE TEHNIKE, ki bo 16. in 17. t. m. v Skofji Loki. To so modelarska krožka aeroklubov Radovljica in Bled, 6 letalsko-modelarskih krožkov, blejski radioamaterji, brodarski modelarji iz dveh krožkov in AMD iz Radovljice, Lesc in Bleda. Olani ALC pa bodo nastopili v zraku in s padavci, medtem ko bo mladina iz »Elana«, »-Verige« in še nekaterih tovarn prikazala del proizvodne dejavnosti. o Dvajset članov radovljiškega fotokluba »-Alpa« je bilo pred kratkim z »-Izletnikom« na ekskurziji v Slovenskem Primorju. V objektive so lovili motive na Soeerbu, v Hrastovljah in Predjamskem gradu. £ Na radovljiški reševalni postaji smo zvedeli, da so v preteklem mesecu prevozili s 4 vozili nad 10.000 km. Očitno je, da zdravniki ne potujejo več s svojimi vozili. £ Kot smo zvedeli na blejskem matičnem uradu, se obeta v tem mesecu 1 zlata poroka. V maju je bilo 10 porok. Rojstnega lista niso izdali nobenega, zakaj vse matere so rodile v bolnici; izdali pa so 1 mrliški list (omenimo naj j da so v aprilu izdali 10 mrliških listov). £ Očiščevalna akcija na Bledu v zvezi z odstranjevat njem starih ograj in prepovedi gojitve malih živali v centru je uspela. Le nekaj posameznikov kljubuje in se ne zmeni za ukrepe, da bi bilo mesto videti lepše. Le-ti se bodo bržkone zagovarjali pred sodni-kom za prekrške. 4 V ENEM LETU 33 IZLETOV Odkar je mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije razpisala za mladinske, odseke planinskih jlruštev tekmovanje pod naslovom MLADINA IN GORE, se Je aktivnost mladih planincev skoraj povsod povečala; na Gorenjskem pa prav gotovo najbolj pri odseku v kolji Loki. Tam je mladina v času od lanskega dneva mladosti do letošnjega izvedla nič manj kot 33 izletov in obiskov bližnjih in daljnih planinskih postojank. Vseh se je skupno udeležilo 373 mladih planincev Izletov je bilo 21 enodnevnih, 9 dvodnevnih, 2 trodnevna (na Kal in Vršič) in 1 petdnevni (po Ju-IjjrlV Zaiumavo je, da se n.eJ škofjeloškimi planinci teh izletov raje udeležuje delavska mladina (243), manj pa šolska (130). Letos škofjeloški mladi planinci še niso prenehali hoditi v hribe in so sredi svoje največje dejavnosti. Tako se bodo v precejšnjem številu udeležili sobotnega srečanja mladih gorenjskih planincev pod Storžičem. prihodnji teden pa tudi zbora jugoslovanskih planincev na Kozari. V juliju jih čaka prijetno taborjenje na Starem vrhu, mesec kasneje pa se bodo udelžili tekmovanja planincev in tabornikov - za Mi-lovanovićev memorial, ki bo letos na Pohorju. - J. 2. Volitve poslanca za selško in poljansko dolino NADOMESTNE VOLITVE LJUDSKEGA POSLANCA ZA REPUBLIŠKI ZBOR LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE Republiški zbor Ljudske skupščine Ljudske republike Slov. jena zadnji seji razrešil dolžnosti ljudskega poslanca za Selško in Poljansko dolino - ANTONA PE- TERNELJA. (Mandat je tovarišu Peternelju.prenehal zato, ker odhaja v državno službo.) Tako bo približno 12.000 volivcev 40. vo-livnega okraja, ki obsega področje Selške in Poljanske doline ter Ziri, 15. julija lete« volilo novega poslanca, ki jih bo zastopal v republiškem zboru Ljudske skupščine LRS. Postopek pred novimi volitvami zahteva dvakratne zbore volivcev. Prvi bodo v 20 krajih obeh dolin jutri, v petek in soboto (vsi ob 19.30). Na njih bodo izvolili skupno 38 delegatov, ki bodo'volivce zastopali na kandidacijski I konferenci v nedeljo ob 9. uri v Pisali smo že, da bo krajevna skupnost v Železnikih odprla svoj domu borcev v Skofji Loki. Na prvi uslužnostni servis. Kot kaže slika, gredo dela že h kraju I tej konferenci bodo delegati pred- lagali kandidata za novega ljudskega poslanca, o katerih pa bodo potem razpravljali še drugič sklicani zbori volivcev. Ti bodo v vseh 20 volivnih enotah do nedelje, 24. junija. Na njih bodo volivci dokončno potrdili kandidaturo na konferenci predlaganih kandidatov, nato pa bodo 15. julija volitve novega poslanca. Na prvih zborih volivcev ta teden bo razen volitev delegatov za kandidacijsko konferenco na dnevnem redu še poročilo ObLO o aktualnih gospodarskih problemih, kar je obravnaval ža ob£r.. ski ljudski odbor Skofja Loka; t* ostalih zborih prihodnji teden ^ razen obravnavanja predloga ksr.. didatov, ki ga bo sprejel« kand__ dacijska konferenca, in dolofc-tev kandidatov, tudi razprav* 0 novih občinskih statutih in r«. no. Ker je vsebina obeh zboren nadvse pomembna in lanimiv* pričakujejo, da bo udeležba kar m da dobra. — j. Zontar PODROČNA POSVETOVANJA O AKTUALNIH GOSPODARSKIH PROBLEMIH V LOŠKI OBČINI Vrsta je na gospodarskih organizacijah OB DOPOLNJEVANJU IN SPREMEMBAH PRAVILNIKOV O DELITVI ČD r Delo komisije še ne bo kmalu končano Vse občinske komisije te dni temeljito proučujejo dokumentacijo, ki so jo zbrale gospodarske organizacije, obenem pa pomagajo delovnim kolektivom pri njihovih nadaljnjih nalogah. V ne- T R Ž I Š KI V katerih občinah podjetja niso uspela pravočasno oddati zahtevane dokumentacije in jim je tako moral upravni občinski organ oddajni rok podaljšati. V tržiški občini pa do teh zastojev ni prišlo, ker je občinska komisija na oddajo dokumentacije stalno opozarjala gospodarske organizacije. Predsednik komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka pri ObLO Tržič Andrej PEHARC tudi meni, da je vsa dokumentacija še dokaj v redu. Tudi Aržiška komisija je zahtevala dodatno analizo, ki je tudi v občinskem merilu že precej urejena. Danes, to je v sredo, bo v Tržiču spet seminar za vse tiste, ki so sodelovali pri urejanju dokumentacije. Tudi tokratni seminar, ki je že drugi po vrsti, je organizirala občinska komisija z namenom, da bi dobili prizadeti splošna načela in napotila za prihodnje leto. Predvideno je, da bo na tem seminarju sodeloval tudi zastopnik republiške komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka. Tudi tržiška občinska komisija trenutno proučuje dokumentacijo, ki so jo ji dostavile gospodarske organizacije, Ko bo to dokumentacijo proučila, se bodo člani komisije pričeli razgovarjati z organi samoupravljanja v posameznih podjetjih. Predsednik občinske komisijo meni, da bodo lahko pričeli z razgovori že po petnajstem juniju. Ti posveti ozi- roma razgovori bodo tako nedvomno dali še številne pomembne ugotovitve, ki bodo služile pri nadaljnjem delu tako komisiji kakor tudi občinskemu zboru pro-izvajavcev, ki bo s tem v zvezi zasedal takoj po opravljenih razgovorih. Kolikor je že sedaj mogoče ugotoviti, v tržiški občini ne bo bistvenih odstopanj med sedanjo in prihodnjo delitvijo dohodka. V posameznih podjetjih pa je še vedno dokaj zapletena sama notranja delitev. Zato čakajo delovne kolektive tudi na tem področju Zmotno bi bilo, če bi računali, pomembne naloge, da bo občinska komisija opravila delo že ta mesec, ker bo morala biti aktivna tudi pozneje. Nje- na aktivnost bo morala biti tudi v prihodnjih mesecih tesno povezana s samoupravnimi organi. Zaželeno pa bi bilo, da bi delovni kolektivi bolj kot kot doslej aktivno sodelovali v tem družbenoekonomskem dogajanju. — P. Občinski sindikalni svet v Sk. Loki pripravlja te dni v sodelovanju s sindikalnimi podružnicami na svojem področju tri posvetovanja o aktualnih gospodarskih vprašanjih, ki sta jih doslej obravnavala že tamkajšnji občinski ljudski odbor in skupni plenum občinskega odbora SZDL in sindikalnega sveta. Posvetovanja bodo verjetno še ta teden — eno za področje škofjeloške okolice, drugo za Selško in tretje za predstavniki gospodarskih organi-Poljansko dolino. Na njih bodo zacij poročali, kako so prikazali izračun gospodarjenja in kaj so organi samoupravljanja v delovnih kolektivih ter družbeno-poli-tične organizacije pokrenile glede tega. Tokrat je torej vrsta na gospodarskih organizacijah, da prikaže- jo svoje gospodarjenje in pr^kj-me v zvezi ■ tem. Sindikalni je na to posvetovanje povabil člane organov delavskega eam^ upravljanja, zlasti pa še pred*^ nike sindikalnih podružnic predsednike sindikalnih ekonom, enot podjetij. V_ak izmed teh posvetovanj se bo uc> ležil tudi zastopnik komisij* izvajanje predpisov o delitvi stega dohodka. To bo ia njeno komisijo nekakšen uvo^ ^ konkretno delo, 6e pravi >wj obravnavanjem vsake gospodi ske organizacije posebej. -posvetovanjih bodo med dru^m razpravljali tudi o tem. kakoT'., se predstavniki občinskih cwZ beno-političnih forumov udewf-jejo zasedanj delavskih svetov 1 podobno. — J. 2. Pohvala za vzorne voznike V teh dineh občinske komisije I vzornega voznika. Plakete bodo I plino in ki s svojo prisotnostjo i varnost in vzgojo v častnem | pritrdili na prednji del avtomobila, ovirajo ali celo ogrožajo pron^ Plakete, značke in diplome bo podeljevala komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS, in .sicer po pravilniku, ki ga je sprejela 10. maja le- Sleherni proizvajalec naj rešuje nastale probleme Novi predpisi in splošna merila o delitvi čistega dohodka so tudi v mnogih sindikalnih podružnicah občine sprožili bolj ali manj široko razpravo o delitvi. Sindikalne podružnice so to problematiko pričele aktivno proučevati preko izvršnih odborov, večina sindikalnih podružnic pa je z razpravo prodrla tudi med sam delovna kolektiv. Toda kljub tej pohvalni ugotovitvi pa pristojni le vedno menijo, da so delovni kolektivi v to izredno družbeno ln ekonomsko pomembno dogajanje le še premalo aktivno vključeni. V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič so prav te dni sestavili RAZPRAVA O POSLOVANJU V NEKATERIH , PODJETJIH Tržič, 13. junija - Za danes popoldne je napovedana redna r-eja predsedstva občinskega sindikalnega sveta Tržič. Člani predsedstva bodo takrat razpravljali o analizi poslovanja nekalenh gospodarskih orgaivzacij. Prejšnji teden so namreč člani posebne komisije podobno kakor v drugih gorenjskih občinah obiskali nekatera podjetja, kjer sp konkretno analizirali dosedanje poslovanje oziroma vso problematiko, ki sc pojavlja. Na podlagi teh obiskov jc komisija dobila nekatere ugotovitve, o katerih bo razpravljalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta program sestankov, na katerih se bodo neposredni proizvajavci temeljiteje seznanili s problemi delitve oziroma z vsemi vprašanji, ki so neposredno povezana z njihovim delom. Izredno dobro pa so o aktualnih dogodkih in problemih obveščeni delavci v Tržiški tovarni kos in srpov. Na potrebne razprave so se pripravili tudi v drugih industrijskih podjetjih. Tako lahko na splošno trdimo, da so novi predpisi in merila o delitvi dohodka vzporedno z .drugimi dogodki dokaj dobro razgibala delovne kolektive. Zal pa pravkar omenjeno v celoti no velja za manjše gospodarske organizacije. ' zlasti za obrlna podjetja. Tam še vedno preveč prevladujejo težnje posameznikov; skratka, delovni kolektiv se še ni razgibal. Nedvomno pa je pri tem izjema Mesarsko podjetje Tržič, kjer m pričeli z razpravami z delovnim kolektivom samim. - P. O DELU STANOVANJSKIH IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tržič, 13. junija - Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva je za jutri sklical sejo izvršnega odbora. Del seje bo namenjen raznim organizacijski vprašan'em, drugi del pa bo obravnaval delo stanovanjskih in krajevnih skupnosti. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da kljub Kot druga točka dnevnega re- 1 določenim uspehom vsaj nekatere da tokratne seje predsedstva je predvideno tudi formiranje političnih komisij za pregled in proučitev delitve v tistih ustanovah oziroma zavodih, kjer delijo dohodek. Pristojni namreč menijo, da je treba to problematiko proučiti tudi v zavodih in ustanovah. Pri tem bo potrebno konkretno analizirati posamezne primere in v obstoječih okoliščinah ugotoviti, koliko je delitev v skladu z krajevne organizacije SZDL še niso tako zaživele, kakor bi morale. Na zadnjih letnih konferencah so bila izvoljena nova vodstva, ponekod pa je prišlo tudi do drugih organizacijskih sprememb, vendar-se te spremembe pri aktivnosti krajevnih skupnosti niso zadosti pokazale. Zato bo izvršni odbor na jutrišnji seji obravnaval nekatere probleme s tem v zvezi in proučil to problemati znano zahtevo o delitvi dohodka ko z namen°m. kaj je treba po-po delu. Zgolj statistični podatki ' kreniti- da bodo krajevne skup-brez temeljitega poznavanja po- nosti na sv°Jem terenu aktivnejša meznega primera namreč ni- še" Mo£oče bo izvršni odbor s tem so vedno odločujoči oziroma ni- v zvczi SP1"^1 tudi določene za-so pravo merila ključko ali priporočila.. - » PRIPRAVLJENI SO NA LETNO SEZONO Na Jezerskem so se na letošnjo letno turistično sezono dobro pripravili. Vsekakor so upoštevali to, da je v primerjavi lanske sezone s sezono 1960 število nočitev precej padlo. Leta 1960 je bilo na Jezerskem 48.726 nočitev, lani pa samo 30.391 nočitev ali 38 odstotkov manj. Le število nočitev inozemcev se je lani povečalo za 22 odstotkov. Ko 60 ugotavljali, zakaj je število nočitev padlo, so spoznali, da 60 leta 1960 zmogljivosti na Jezenskem zasedali invalidi dz ostalih. republik. Ko pa je lani Invalidska zveza Jugoslavije kupila svoj dom v Mojstrani, je seveda obisk Jezerskega precej upadel. Poslej pa se bo na Jezenskem razvijal bolj ali manj komercialni turizem in ne več zdravstveni kot doslej. Letcs so posvetili veliko skrb čiščenju okolice in same vasi Jezersko. Poskrbeli so za ureditev parkov, okrasili so hiše z rožami-lončnicami, posadili so vrtove in podobno. Razen tega so pripravili privatniki precej tujskih sob, ki bodo zmanjševale morebitno stisko v gostinskem podjetju Dom na Jezerskem. Poskrbeli so tudi, da bo hrana boljša in da bodo cene gostinskih, uslug dostopne. Letoviščar.ii bodo imeli na voljo tudi redne filmske predstave, poiskali pa lSi bodo lahko zabavo tudi v klubskem prostoru. — D. za varnost in vzgoj prometu na Gorenjskem — pa tudi V drugih krajih Slovenije — razpravljajo o pripravah za letošnje praznovanje dneva šoferjev in a^-tomehanikov - 13. julija. Praznovanje bo izvedlo združenje šoferjev in avtomehanikov. Vestnim šoferjem — poklicnim in amaterjem - bodo letos prvikrat podelili plakete »VZORNI VOZNIK«. Razen plakete bodo odliko-vanci prejeli še značko in diplomo Iz vsebine vestnika ObLO Kranj Konec minulega tedna je izšla 5. številka Vestnika občinskega ljudskega odbora Kranj, pii 17. po vrsti odkar je občina pričela izdajati svpje glasilo. Na prvih straneh priobčil je Vestnik celoten govor, ki ga Je imel predsednik občinskega ljudskega odbora Kranj Jože Mihelič na slavnostni seji občinskega odbora ob sprejetju odloka o izvolitvi predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita za častnega občana občine .Kranj. Za občane bo prav tako zanimiv obrazložen in sprejet odlok o posebnih obveznostih nosivcev stanovanjskih pravic, za nesmotrno izkoriščanje stanovanjskega prostora, nadalje obrazložen odlok o ureditvi prometa v mestu Kranj, celoten odlok o občinskem prometnem davku z vsemi dosedanjimi spremembami i" dopolnitvami in drugo. - R. tos. Odlikovanja eo predlagale okrajne, in občinske komisije za vzgojo in varnost v prometu. Občinsko komisije bodo v teh dneh zbrale vse predloge za šoferje, ki izpolnjujejo pogoje pravilnika. Kaže, da bo voznikov, ki bodo pritrdili na svoja vozila plaketo vzornega voznika, precej. To bodo tisti, ki spoštujejo prometno disci- Prorr}«a. Letošnje praznovanje dneva Xv ferjev bo vsekakor zelo 004- *T zakaj program obeta več prw-tev, predavanj itd. - R. C BRIGADIRJI PRISPELI V KRAMj Kranj, 12. junija _ Veer prišlo v brigadirsko naselje <-*L' ca Vodopivca« na Rupi 90 2K-dirjev, ki bodo delali v pr^!-meni na centralnem športnem 1 dionu v Kranju. Sestavljajo % brigadi, in sicer so v prvi ~* dinke in mladinci iz Maribor"*1* drugi pa dijaki tekstilne so>*' -Kranja. * 9 Danas brigadirji niso ooii; r« delo zaradi dežja, brž k<)^ -vreme izboljšalo, bodo zactr * delom. Prva izmena bo dela] \ centralnem stadionu do 6 j uju , ENOTNEJŠE DELO Na zadnji seji izvršnega odbora SZDL v Kranju so razpravljali » organizacijski obliki tega organa. V .sklopu tega odbora je bilo doslej 9 komisij za različna vprašanja. Menili so, da kljub dobrim uspehom takega dela vendar tako tudi razbijajo enotnost določenih akcij in dejavnosti sploh. Sprejeli so predlog sprememb, po katerih bodo v prihodnje samo še tri komisije, in sicer: organizacij-sko-kadrovsika komisija, komisija za ideološko i ji politično vzgojo ter komisija za družbeno upravljanje, ki bo vključevala tudi prošnje in pritožbe itd. Izven tega bodo lahko imenovane samo komisij« za določene trenutne naloge |0 ne \mUmm _ic.ll OBISK PA TAK V Glasu smo pred časom poročali, da je folklorni ansambel pi-jaškega doma zastopal Kranj na mladinskem festivalu Bratstva m enotnosti v Bitoli. Mladi folkloristi so se za festival ddbro pripravili. Ker so menili, da bo zanimalo tudi domačine, kaj so se naučili v enem letu, so pred kratkim priredili v dvorani Dijaškega doma na Zlatem polju zabavni večer pod naslovom -Devetdaset minut pesmi, plesa in humorja«. Sodelovali -so: ansambel »Šest mladi***« pevci in humoristi. Program je "bil skrbno pripravljen, pa vendar - • • Ob 20. uri, ko bi se moral program začeti, je v dvorani sedelo približno 15 ljudi — predvsem dijakov, ki stanujejo v domu. Kje pa so bili stanovavcL stanovanjske skupnosti Zlato polje, ki jim Je bil pravzaprav večer namenj€n-In kje so bili člani množičnih in političnih organizacij terena? Ne bi škodovalo, če bi se pozanimali, kaj počne in s čim se zabava mladina na njihovem terenu. Kljub slabi udeležbi se je prireditev začela s polurno zamu^0-Mladina pa želi, da se v prihodnje kal takeea ne bi r«w*»»«u-. — V sedunjem petletnem obdobju je predvideno, da bi za stanovanjsko gradnjo porabili skupno okrog 20 milijard dinarjev v okraju in zagotovili udobna stanovanja za 6110 družin. Dasi Je Urfr ničenje tega programa odvisno od mnogih nastalih težav, j* t vendar povsod zavzemajo za te gradnje, Na sliki gradnja vanjske hiše za gozdne delavce pri Kanonirju v Spodirjem JcmT skem. Mnogi gozdni delavci se ne morejo stalno odločiti 2a M jr javnost ali pa vsaj ne za določen kraj, ker nimajo urejenih •BEDA, H .fnfrffe Mffl ' mah oglasi • mah oglasi prodam Prodam dva nemška ovčarja, •ureja Jn miadega. - Stara cesta *t 7. 2384 Prodam več korenjakih nageljnov, - Mlinska 5, Bled. 2385 Prodam štedilnik na dve in pol plošči, (vzidljiv) — Naklo 47 2386 Prodam dobro ohranjeno kosllnd-oo in 250 kg betonskega žele/a po znižani cenJ, profil 6 mm. — Franc Kalan, Mavčiče 82. 2387 Prodam kravo s teletom ali brv/. - Rovte 10, Podnart. 2388 Prodam barako in seja no apno u t era novo. — Jože Smodila, Klane 2389 Prodam telico, 8 mesecev brejo. - Ana Kozina, Staretova 21, Cir-će 2390 Prodam stoječe vrtno seno na Kokrlcf — Ivan Petrevčič, Kokri-ca «1 2391 B.MW - 250 ccm. odlično ohra-ajen, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 2392 Prodam sadni mošt, kosilnico z ietveno napravo, puhalnik za seno, ilamorezndco in krompirjev zbiral- JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 11. kola, ki se je vršilo dne 10. julija Srečke s So zadele končnicami dobitek din 50 800 02920 80.000 22190 f 40.000 30390 40.000 350460 400.000 18401 40.000 23171 200.000 23321 80.000 061001 2,000.000 62 600 79422 80.000 069722 600.000 3 400 50513 60.400 59863 40.400 407748 600.400 14 pT 800 34 800 64 600 74 1.000 94 600 224 4.000 444 4.000 8034 20.800 01604 80.000 01894 80.000 09064 60.600 51624 60.000 54914 40.800 058314 1,000.000 . 35 800 75 1.000 95 600 08185 80.000 52305 100.000 226395 400.000 36 2.000 326 8.000 14076 60.000 48716 60.000 48976 40.000 83176 80.000 230276 400.000 214376 5,000.000 27 600 867 10.000 20207 80.000 32277 60.000 60367 40.000 92757 80.000 8 400 14738 100.400 22878 40.400 61018 60.400 63528 40.400 75348 60.400 95868 80.400 59 1.000 69 600 9549 20.000 50579 40.000 61.569 60.600 nik; zamenjam tudi za konja ali kaj drugega. - Pšata 1, Cerklje. 2303 Prodam kravo. - Cešnjevek 22. 2394 Prodam motor NSU-Maxi. - Po-ženk 32. 2305 Prodam puhalnik za seno. - Miha Kern, Sr. Vas 48, Šenčur 2390 Ugodno prodam dvoje vral 1!)0 krat 60, novih. - Ogled popoldne po 15. uri. - Naslov v oglasnem oddelku 2307 Prodam 300 kg drobnega kron? Pirja in 300 smrekovih bufar. -Naslov v ogl. odd. 2217 Trgovsko podjetie »-Lubndfc«, Sk. Loka proda naslednja osnovna sredstva: opremo za trgovinski lokal, decimalno tehtnico (rabljeno), lestence in pisalne mize (rabljene). - Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije, po 20. ju niju pa privatniki. 2409 Prodam 4 komade rabljeni h vrat. širine 80. - Sml~1niška 66 Cer-**• 2410 P0Rf.š_P5RT . ŠPORT . ŠPORT. ŠPORT. ŠPORT Težak izpit za Kranjčanke Kljub velikim oviram (raznih organov in še posebej sodnikov) prvo mesto na lestvici. To pa nipa raste že nov rod mladih obe- amo največji uspeh rokometnega naslov prvaka Slovenije. Z dvema točkama prednosti so pred Slovanom iz Ljubljane zasedle Kupim prašiča, 30 do 40 kg težkega. - Posavc 12, Podnart 2398 ostalo Menjam lepe lipove hlode za drva. - Naslov v ogl. odd. 2399 Obžalujem besede, izrečene Mariji Martlnjak in obljubljam, da jo bom v bodoče pustila pri miru - Z. P. 2400 Veseli pianšarji vam bodo igrali v nedeljo, 17. Junija na gasivski veselici pred Gasivsklm domom Stražišču. Ob slabem vremenu bo prireditev v domu Partizana. 2401 Kravo, dobro mlekarico, dam v rejo. - Trstenik 25. 2402 Iščem starejšo osebo za varstvo otroka od 7. do 15. ure ter kuha nje kosila. - Ponudbe pod -Soba hrana in ostalo«. 2403 Iščem upokojenko za samostojno gospodinjstvo na malem posestvu. Nudim dosmrtno stanovanje. - Naslov v ogl. odd. 2405 Našla sem ženski plašč, šal in rokavice. - Naklo 27. 2405 Hrano in stanovanje nudim fantu ali dekletu za pomoč na mali kmetiji. — Naslov v oglasnem oddelku. 2406 Sprejmem toi barja z vozniškim dovoljenjem. — Ponudbe oddait pod »Izpit B-kategorija«. 2407 Izgubljen ključ od Opel-Recorda prnti nagradi vrniti v oglasni oddelek. 2408 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Tovarne obutve »PEKO«, Tržič razpisuje zasedbo izpraznjenega delovnega mesta POSLOVODJE poslovalnice »PEKO« Radovljica, Gorenjska cesta 6 Pogoj: visokokvalificirani delavec v trgovini ali kvalificirani delavec z daljšo prakso v prodaji obutve. Nastop službe možen s 1. 7. 1962. Prijave je poslati kadrovskemu oddelku podjetja. Upravni odibor industrijskega kombinata PLANIKA Kranj razpisuje prosto delovno mesto SEFA FINANČNE SLUŽBE Pogoji: Ekonomska fakulteta z najmanj 5-letno prakso ali srednja izobrazba z najmanj 10-letno prakso šefa finančne službe. Osebni dohodki po nravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do 25. 6. 1962. Ponudbe pošljite organizacijski kadrovski službi podjetja. / so kranjske rokometašice osvojile | kluba Mladosti, ampak tudi naj večji podvig in uspeh ženske ekipe v zgodovini kranjskega športa. Doslej še nikdar ni uspelo osvojiti kakšni ženski ekipi v športnih igrah v Kranju taksnega mesta, kot je to letos ženski ekipi RK Mladosti. Načrtno delo skozi več let se je 6edaj bogato obrestovalo; kranjske rokometašice so 6edaj najboljše v Sloveniji, kar je bila dolgo njihova skrivna želja. Pa ne samo to, ekipa je še zelo mlada, saj je povprečna starost komaj 17 let in ima zato še veliko prihodnost in prav goto/o še ni dosegla viška. Za I. ekipo Ribiči med seboj Jesenice, 10. junija - Danes dopoldne je bilo v športnem parku pod Mežakljo rajonsko ribiško tekmovanje med ribiškimi družinami Kranja, Tržiča, Radovljice, Bleda in Jesenic. V metu na muho in v uteži se Je pomerilo 47 ribičev, med njimi tudi 14 mladincev. Povprečni rezultati tekmovanja, na katerem je dosegel prvo mesto Simunac iz Kranj«, so bili zadovoljivi. Organizacija tekmovanja, ki je bila v rokah jeseniške ribiške družine, je bila odlična. Trije novi gorenjski rekordi V nedeljo so v nadaljevanju republiškega prvenstva gorenjski atleti dosegli tri nove gorenjske rekorde. Najprej je Jeseničan O?.-bi Vister postavil nov državni, slovenski in gorenjski rekord v hoji na 20 kilometrov. Z odličnim rezultatom je hkrati izpolnil tudi normo za evropsko prvenstvo. Tako bo prvi in gotovo tudi edini gorenjski atlet, ki bo zastopal državne barve na evropskem prvenstvu septembra v Beogradu. Mladinec Protič (Tri-«l«v) je postavil nov gorenisk; članski in *m!ndinski rekord v teku na 200 metrov. Končno je postavila novo najboljšo gorenjsko znamko tudi Štafeta Triglava 4 x 400 metrov. Nekaj važnejših rezultatov: ZOOm: 1. Muc (B) 22,5; 5. Protič (T) 23,5 4x400 m 3:26,9, 4. Triglav 20 km: i. vister tajočih rokometašic in se zato ni treba bati za naraščaj. Po komaj treh dneh po končanem prvenstvu LRS, pa jih čaka že spet težka preizkušnja. Jutri, v četrtek, bodo namreč že odpotovale na kvalifikacije za vstop v prvo zvezno rokometno ligo, ki b ado letos v Koprivnici na Hi vat-skem. Tam bodo razen kranjske Mladosti sodelovali še: prvak Hrvatske, prvi iz BiH in druga najboljša ekipa iz Srbije. Zma-govavec bo nostal novi član zvezne lige. Kranjskim rokometa lic m elimo ob Odhodu na kvalifikacije čimveč športne sreče. - J. J. aši š.por tri i obra ž i w Prvo mesto za osebni rekord Največje presenečnje na letošnjem državnem kegljaškem prvenstvu za ženske je napravila manj znana članica Triglava iz Kranja BOSILJKA STRUZNIK z osvojitvijo 1. mesta pred vsemi najboljšimi jugoslovankami. Z rezultatom 439 je za 3 keglje prehitela najnevarnejšo konkurent-ko in glavnega favorita za naslov prvaka Buličevo iz Zagreba. Tudi sama se ni nadejala takega uspeha, v razgovoru pa mi je odgovorila še na nekaj vprašanj: m Koliko časa že kegljate? Začela sem pri Triglavu pred H Vaš osebni rekord? 439. o In največji uspeh? Letošnji naslov prvakinje. q Katero kegljavko imate za najboljšo pri nas? Buličevo. H Bo kdaj ženska podrla 500 kegljev? Težko, tak rezultat je že za moške izvrsten, pri ženskah pa so odlični že !zd1 nad 450 kegljev. z*. Večina državnih prvakov je Bukovac najboljši Za konec polletja j« imelo 4a-h>vsko društvo Kranj v svojih prostorih polletni nagradni šahovski brz,)turnir za posameznike. Nastopilo je 24 najboljših ia-histov kranjskega društva, ki ao igrali v pol finalu v treh skupinah po 8 igra ver v. Iz vsake skupina so se v finale plasirali štirje. Končni vrstni red pa Je naslednji: 1. Deso Bukovac 9,5 točke, 2. Franc Skrab 9, 3. Vinko Kajić 8 ln pol, 4. Drago Cop:č 7 in pol, 5. Vlado Bertoncelj 7, 6. Janez Krek 8 in pol, 7. Ljubo Djordje-vič 5 točk itd. Vodja in sodnik tekmovanja je bil Franc Stagar. V sobotni številki smo pomotoma objavili v šahovskem komentarju dvoboj Kranj : Jesenice, da sta igrala Longer n Pire remi, medtem ko se pravilno glasi Longer : Puc remi. Iskra: Triglav 33:18 (15:10) Odločilna prvenstvena tekma gorenjske rokometne lige. ISKRA: Cufar 10, Sumandl 6, Hvasti 6, Blažič 3, Korber 3, Ferfolja 3, avli 2. - TPIGLAV: Belehar I 5, Rebolj I 3, Rus 3, Struinik 2, So-teljšek ii 2", Rebolj It 1, Belehar 11 1, Lampret 1. — Sodil je Spa-rovec iz Dupclj z napakami. zaigrala v državni reprezentanci; imate tudi vi take želje? Kegljanja še ne mislim pustiti in imam še dovolj časa, da pridom, če mi bo šlo še naprej tako fremi leti po zaslugi moža, ki je dobro, v izbrano vrsto najboljših 1 zasluženo zmagali ter osvojili na bil žc tedaj vnet kegljač. ' kegljavk v Jugoslaviji. - L S. slov prvaka. V derbiju gorenjske lige so bili Iskrani skozi vso tekmo boljši in SREČANJE MLADIH GORENJSKIH PLANINCEV Gore so njihove prijateljice I. Ljubljana 3:40,2; hoja na 1.38:45,1, 2. (J) To soboto in nedeljo, 16. in 17. junija, bo v domu pod Storžičem srečanje mladih planincev - članov mladinskih odsekov pri planinskih društvih z vse Gorenjske. Glavni namen tega dvodnevnega srečanja je predvsem v združevanju mladine, ki obiskuje naše gore, in v spoznavanju te mladine med seboj. Sklicano je na podla- cnedičič (J) 1.52:07,9. - m. Jeza gi sklepa seje sekretariata odbo- ra za povezavo mladinskih planinskih odsekov na Gorenjskem, njegovo organizacijo pa je prevzel tržiški mladinski odsek. Ob tej priložnosti bo v soboto zvečer v domu pod Storžičem, kamor bodo mladi planinci prispeli že zgodaj popoldne, sestanek vseh načelnikov mladinskih odsekov na Gorenjskem. Na sestanku bodo razpravljali predvsem o prihodnjem delu mladine v planinski organizaciji. V nedeljo bodo posameznim skupinam na razpolago vodiči, ki bodo udeležence srečanja vodili na krajše izlete in ture v Storži-čevi okolici. Tako bodo planinci obiskali Javornik, Storžič, Tolsti vrh, Poljane itd. Posamezni mladinski odseki so na sobotno in nedeljsko srečanje povabili tudi pripadnike JLA iz svojega kraja. - J. Ž. NESREČE VINJENI PEŠEC PREČKAL CESTO V soboto- 9. junija, ob 21.20 je motorist Franc Teran s Praprotne police na Ga*teju v Kranju podrl pešca Jožeta Roglja iz Kranja. Ta je nenadoma prečkal cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Pri tem je zanrl pot motoristu, ki je vozil prpvilno po desni strani cestišča. Motorist, in pešce sta pri "enju padla in se poškodovala SPET ALKOHOL V nedeljo, 10. junija, ob 19. uri se je motorist Valentin Dežman iz Ribnega peljal po cesti mimo Grajskega kopališča na Bledu. Nenadoma je padel in se pri tem hudo poškodoval. Dobil je pretres možganov. Odpeljali so ga v bolnišnico. — Ugotovili so, da je bil vinjen. S tem je tudi pojasnjen vzrok njegovega padca. SRNJAK SKOČIL PRED AVTOMOBIL V nedeljo, 10. junija, nekaj pred 9. uro zvečer, se je avtomobilist Jože Rupnilc Z Jesenic peljal iz I je nenadoma skočil pred avtomo- " bil srnjak. 2ival, ki so jo oslepili žarometi, se ni mogla več ogniti avtomobilu. Ta jo je podrl: Udarec je prizadejal avtomobilu za 10 tisoč dinarjev škode. MOPEDISTA STA TRČILA V ponedeljek, 11. junija, ob 20.30 sta v Kurirski ulici na Primsko-vem v Kranju trčila moped ista Alojz Vesel z Britofa ln Jože Škod!ar iz Kranja. Vesel je namreč i precejšnjo naglico zapeljal s ceste II. reda v Kurirsko ulico. Tu pa je trčil v Škodlarja. ki je(' lesarja prehitet mopedista sta pri tem padla in s« poškodovala. Skoda na vozilih ni ugotovljena. MOTORIST TRČIL V KOLESARJA V ponedeljek, 11. junija, ob 10.30 je prišlo do lažje prometne nesreče na cesti I. reda — na križišču ob cestnem odcepu, ki pelje proti tovarni Iskra. Kolesar Anton Andoljšek iz Kranja se je peljal od savskega mostu proti Gašteju. Nenadoma pa je zavil v cestni odcep proti Iskri. S tem je zaprl pot motoristu Francu Bieku, ki je hotel prav takrat ko-Kolesar se je pri Ugotovljeno je bilo, da je bil Ro- i Ljubi i/nne proti Kranju. Na odse- . gelj vinjen. ' I ku med vasjo Meja in Laborami pripeljal iz nasprotne smeri. Oba padcu lažje poškodoval MM 60 Stopil sem okoli mize in potegnil eno klop bliže k oknu. Ko sem sedel, sem vprašal: »No, in kje je Curtis?« »Ostal je v hotelu.« Popravila si jc pramen las, ki ji je padal na obraz. V hladni svetlobi, ki je lila skozi zasnežena okna, je M! videti njen obraz zelo bled. »Ko sem odhajala, šc ni vstal. Bilo je tako lepo jutro, in hotela sem Georgea opozoriti.« •Opozoriti? Pred čem?« »Pred policijo. Pozabila sem. Prišli so pozno sinoči s poseono fclezniško derezino, policijski častnik in šest mož. Častnik sc je takoj javil pri Jorgensenu.« Nagnila se je naprej in se dotaknila moje roke. »Sai vendar trepečetc od mraza. Popijte vendar še malo konjaka, potem pa vam bom dala nekaj odej. Tukaj v omari je nekaj ogrinjati.« Vstala je. »Hotelsko združenje vzdržuje to kočo z opremo za »mučarje, ki zaidejo v snegu in megli.« čez hip je bila zopet pri rtetii z dvema debelima odejama, v katere me je zavila. Nisem imel dovolj moči, da bi se bil branil. Kljub konjaku mi je bilo te Vedno prarv hladno. Popil sem še nekaj požirkov in poskušal razmišljati. Dahler — Jorgensen — in policija — vsi spodaj v Fiiwe! Kaj naj vse to pomeni! In kam naj bi bil Farnell odšel? Lovaasu je v snegu pobegnil, o tem ni bilo dvoma. Toda kam naj se obrne potem? Pogledal sem skozi okna. •koro popolnoma so bila zasnežena. Skozi komaj na pol prozorna itekla sem videl, kako naletavajo vedno nove snežinke. Ali bo morda prlSel sem? Ali pa bo morda odšel, še kam dalje? In če bo odšel dalje, kam potem — ali bo šel v Finse? Kot bi bila uganila moje misli, je Jill vprašala: »George se bo Lovaasa gotovo rešil, ali ne?« »Da, sem dejal. \ »Toda kam na i gre potem1 če pojde dol v Finse —« zastala jc. Zopet me je nmadelo. Ver ji Farnell toliko pomeni. V temnomodri smučarski obleki, z rdečim šalom in nogavicami je bila videti hladna, nedostopna in neizrekljivo lepa. Rdeče volnene rokavice so ležale na tleh pole* njenih nog. Sodila je med tisto vrsto žensk, če si enkrat zabijejo nekaj v glavo. »Ali še vedno ljubite Farnella?« sem nenadoma vprašal. In v neznanski tišini koče je moj glas zazvenel neprijazno. Pogledala me je in mehko dejala: »Tega me nc bi bili smeli vprašati, vsaj v tem trenutku ne.« »Morda,« sem deial mrko. Zdaj nisem imel več moči, da bi Se dalie govoril o tem ali vprašanje poglobil. Sele pozneje sem se zavedel, da se je izognila neposrednemu odeovoru. Potem nisva več govorila. Skrčen sem sedel pred ognjem. Bilo mi je, kot bi hotel šiloma stisniti toploto v svoje telo. Počasi me je,nehalo tresti. Sezul sem čevlje in oblekel nove sveže nogavice. Toplota na obrazu me 'e uspavala. V notranjosti koče je bilo tako tiho, da bi bil mogel slišati tiktakanje ure. Toda zunaj .je tulil veter, stresal okna in ob njegovih udarcih so škripale lesene stene. Pritajeno šumenje padaiočega snetovariš, krepak možak z ostro vrezanimi potezami, je vstopil in zaprl za seboj vrata. Primaknil sem sc k Jilli, medtem ko sta se onadva stiskala pri ognju. Ko sta se tako grela ob peči, se je njuna obleka kadila od topečega se snega. Lovaas me je vprašal: »Kaj se jc zgodilo i mojim človekom Gaarderjem?« »Kdo je Gaardcr?« sem vprašal. \ »Eden mojih ljudi. Pustil sem ga zadaj, da bi popazil na vaju. Kaj se je zgodilo? Kje je vaš spremljevalec, Sunde je bil, ali ne?« »Da,« sem dejal. »Sunde ie bil z menoj, toda zvil si je členek, pa sem moral brez njega dalje.« »Zdi sc mi, da si je tudi Gaarder zvil členek, kaj?« Njegove goste obrvi so bile tesno stisnjene. Krvavo obrobljene oči so me ostro opazovale. »Kaj se je zgodilo, gospod Gansert?« In ko ni dobil odgovora, je nenadoma zavpil: »Odgovori, človek! Kaj se jc zgodilo z njim?« »Kako naj tO vem,« sem odgovoril. »Morda je zašel.« Videl sem, kako se je njegova jeza spremenila v bes, toda bil je preveč utrujen. Tako je samo vzdihnil in potisnil svoj ogromni trebuh bliže k topli peči. »O tem se bova pozneje še pogovorila,« je dejal. Zavladala je tišina. Videl sem, kako se mu kri vrača v lica, in modra barva je izginila. Njegove poteze so začele rdeti. Ta človek je bil neverjetno žilav. Isto pot je napravil kot jaz, razen tega pa je še ves čas brez počitka blodil v divjem snežnem metežu, ko sera jaz že sedel na varnem ob ognju. In vendar je bil že skoro priseben, C5 f , Jack LONDON l'W • Priredil: Stanko ŠIMENC KriStOT DimaC Riše: Janez GRCDE* 67. »Za koliko bi bili pripravljeni prodati svoj sistam?« ga je vprašal eden izmed lastnikov. »Za 30.000 dolarjev,« mu je brez pomisleka odgovoril Kriš. »Na vsakega bi prišlo po tri tisočake.« Malo so se porazgovorili in pokimali. Sklenili so pogodbo in plačali z zlatim prahom. 68. »To ni sistem,« Um jc rekel. »Moj sistem Je sad opazovanja. Zagledal sem, da je bila dvakrat nasproti mene številka 9, ko je dobila številka 26. Opazoval som tudi druge številke. Glejte! Ce hočete, da dobi 00, mora biti nasproti 11. Poskusite in prepričah se boste. Zakaj tako, uganite sami!« 69. Enemu izmed lastnikov se je nenadoma gostilo. IfrM Je ko o g ga skrbno pregledal, potem je obrnil glavo proti bližaj, ».beljeni Peči. »Vraga,« je rekel, »saj to sploh n. bil sistem, ^ jTbSu *S* kolo se je skrivilo. Ni čudno, da se je držal te ^ MP za lepo podobo Lani me je zaneslo v Velenje in takrat sem se pre-pričal, da govorice o lepih parkih pa nasadih okrog stano- I vanjskih blokov in drugih poslopij niso zgolj nabrekle govorice. Resnično — sloves, ki ga uživa Velenje, je več kot zaslužen. In nehote sem tisto, kar sem videl v Velenju, primerjal s Kranjem. Ne s starim delom, temveč z naselji, ki so v zadnjih desetih letih zrasla na robeh mesta. To so: Iskrino naselje na Planini, pa stanovanjski bloki na Zlatem polju, stanovanjsko naselje ob Vodovodnem stolpu... Dovolj naštevanja. Vsa poslopja v teh naseljih so najnovejšega datuma. To sem poudaril zato, da ne bi bilo prigovora, češ — lahko je bilo Velenjčanom urediti kraj, ko so pa vsa poslopja nova. Tudi poslopja kranjskih naselij, ki smo jih našteli v prejšnjem odstavku, so nova, in vendar ... V LABIRINTU NEUREJENOSTI Srodi dopoldneva sem po kota-njasti poti pri taval v Iskrino naselje na Planini. Obstal sem med stanovanjskimi bloki in skušal urediti prve, vse prej kot spodbudne vtise. STedi labirinta neurejenih poti, steza in bližnjic, •e razkazujejo skladanice drva, vmes so za poživitev kotanje in luže pa smeti, papir, konservne Škatle... Na misel mi je prišel tisti pogovor: Kakršen gospodar — tako dvorišče! Potem sem se sprehodil med bloki. Za prvim oglom sem našel skupino otrok, ki so brozgali po veliki umazani luži. Kaj nimajo primernejše igre? Morda peskov-nika, gugalnic in podobnih rekvizitov? S prvega nadstropja »četvorč-ka« je neka gospodinja vneto Btepala prašno krpo. Navdušen sem bil, ko sem opazil, da so okna V pritličju na stežaj odprta ... Skladanice drv pred pročelji poslopij - slika, ki je človek ne more pozabiti. Vprašal sem nekega stanovavca, čemu nastavljajo skladanice prav pred pročelja hiš. »Veste,« je nabral čelo v harmoniko,« tako so bolj na očeh.« »Pa ne bi lastniki na primernejši kraj, recimo poslopja. Lepše bi bilo.« »Nak, drva tako rada dobijo noge. Skladanica mimogrede usahne za nekaj pedi.« Potlej sem se lotil še zanemarjenega naselja. Odgovor je bil tu. I »Mislite, da se kdo sploh meni za okolico blokov?« je skomignil VSAK PRED SVOJIM PRAGOM Naselje na Zlatem polju nima najboljše lokacije! Leži nedaleč od središča mesta, poleg teče ce-pta I. reda. . . Kako nerodno! Naselje se zdi prav imenitno, to-da le za opazovavea, ki ne s:li med poslopja. Tamkaj mu bo navdušenje brž splahnilo. Ko sem se sprehajal po asfaltiranih dovozih med bloki, sem opazil očitno razliko. Ponekod so menda prebivavci blokov kar sami prijeli za grablje in lopate in na travne površine posadili cve^ je pa lepotično grmičje. Drugod je okolica blokov hudo zanemarjena. Spominjam se časov, ko je to naselje dobivalo prve stanovavce. Vsi srečni, da so se znebili stanovanjske stiske, so se kar cedili cd obljub: ... pa okolico naših »Največkrat je tako,« je povedal tovariš Stevo Suput,« da predvsem poskrbijo za lepo uTeditev mestnega središča, ko pa je beseda o periferiji, pa vsi zatifnejo oči in ušesa. Ce bi imela naša stanovanjska skupnost denar, potem bi se že zdavnaj lotili.« MLADINA PREKRIŽANIH ROK Domislil sem se mladine. Kaj ne bi mladi stanovavci lahko marsikaj storili za lepšo podobo naselja. Tovariš Suput je zamahnil z roko: »Mladinska organizacija naše stanovanjske skupnosti počiva. Mladi SO navdušeni, kadar gre za televizijske oddaje, pa za kvar-tanje ali kvečjemu za šah, dela se pa zlepa ne bodo lotili. Izjema so gojenci Dijaškega doma, ki so ogromno prispevali za ureditev športnega igrišča.« »Kaj pa hišni sveti?« »Ti se brigajo le za zadeve, ki se porajajo za zidovi blokov, za okolico se ne menijo.« Marsikaj takega sem takrat opazil, kar kvari podobo naselja. Največkrat bi zadoščala že lopata, rovnica, grablje pa seveda marljive roke. Kakšna urica fizične- , ga dela tudi ne bi škodila,^ zla-j ge vedn<> n€ navdušuje. Zelenice s cvetjem pa grmičevjem ustvarjajo videz, da se ljudje za Ce ni peskovnlkov in drugih rekvizitov, ki store otroška l^.^ tako privlačna, se otrokova domiselnost znajde tudi pri manj J kavnih igrah znosili drv za Velike gomile, ki so ostale po izkopu zemlje pri gradnji blokov, niso na Zlatem polju nobena posebnost. Otrokom so sicer kupi zemlje dobrodošli — zlasti pozimi — za oko pa niso posebno privlačni. Zemljo bi morala pospraviti gradbena podjetja ob zaključku gradenj sti stanovavcem, ki opravljajo svojo službo sede. In kako preprosto pa učinkovito bi bilo, če bi se stanovavci držali reka: Vsak naj pometa pred svojim pragom! Takoj bi bilo lepše. Sicer pa škoda, da ne prodajajo v trgovinah tudi smisla za red in čistočo. In še nekej, kar pa presega zmogljivosti Zlatopoljčanov. Kidričeva cesta, ki teče mimo hiše s trgovskimi lokali, je s svojimi kotanjami nedvomno največji kamen spotike na Zlatem polju. Ne bi škodovalo, če bi zanjo poskrbela komunala. PRI VODOVODNEM STOLPU JE LEPŠE Okolica blokov pri vodovodnem stolpu je lepša, privlačnejša, ven- prostor okrog svojih domovanj vendarle brigajo. V pisarni stanovanjske skupnosti sem zvedel, da bo poslej za ureditev zelenic in za nasade skrbela sama skupnost. Seveda bodo pomagali tudi hišni sveti. Od bivše Poslovne zveze so dobili celo 150 tisoč dinarjev v ta namen. Seveda bi potrebovali precej več. No, za silo bo že šlo. In še nekaj: ni dovolj, da si omislimo nasade pa okrasno gr-mičje, cvetje in podobno. Vse to je treba vzdrževati. Na to pa so pri Vodovodnem stolpu skoraj pozabili. Celo pionirji so se vmešali v akcijo za ureditev svoje okolice. Na sestanku pionirskega j^. -sveta so sklenili, da bode beli za nasade, predvsem bo* pazili, da ne bo nihče delal štno? Celo gospodinjam — tistim, ki rfe pajo krpe skozi okna. narnera —e gledati na prste! Dovolj je bilo razpravi^, naših stanovanjskih naselja ^ na zares ni dobra. In če boi* )t malo prizadevni, ne bo ».povt>tajnega izpita«. Kako Prepevat« N bilo, če bi vsak gospodar poJL&i okrog svoje hiše! V mislih hjS hišne svete, ki se s takujii *k*u-dami zaros ne morejo pcgK ■♦• Navsezadnje je Kranj mesto^ •* bori za veljavo tudi v turis^T^ pogledu. Neurejena, največfc^Tp, zanemarjena naselja, res nW dobro spričevalo za naš turij,^ z rameni možakar. Menda sploh ne opazimo, da je tod okrog V6e zanemarjeno. Smo že predolgo tukaj. Kaj je res tako hudo zanemarjeno?« Kar dobro mi je delo, ko 6em se domislil, da je to naselje tako »od rok«. S svojim zanemarjenim izgledom Kranju zare.s ne dele ugleda. Mislim pa, da bi že dobra metla precej zalegla. blokov bomo lopo uredili. Okrog njih bomo posadili cvetje, uredili bomo nasade, postavili klopi. Pa igrišča za otroke bomo tudi postavili ... Na žalost so se obljube razblinile in prostor okrog poslopij čaka na boljše čase. Tistikrat sem potrkal na vrata pisarne stanovanjske skupnosti Zlato polje. Stanovavce Iskrlnega naselja pozimi ne bo zeblo. Skoda pa Je, da za spravilo svojih drva ne najdejo primernejšega prostora Zadnje čase sem nor na Škofjo Loko. Pa veste zakaj? Preprosto zato, ker je tamkaj pusto kot na pokopališču. Vidite — vsi Vudie pa le niso mojega mnenja. — Ondan sem ?c na Mestnem trgu v Loki zaplel v razgovor z nekim mladeničem. Kar sapa mu je pohajala od dolgočasja. »Človek bi sc požrl, tako je pusto,* je tarnal. »Stazvm, da je pila srednjeveška Loka bolj zabavna. Takrat so vsaj coprnice preganjali. Včasih so kakšno celo spekli na grmadi. Zdaj še tega nimamo več. Mladi bi se kdaj pa kdaj radi zavrteli, pa se nimamo kje. V Transtu-ristu so prodali edini klavir. Mcndi je bil upravnikov. Pri Kroni tudi nič. Najbolj smemo je pa to, da "se gremo" turizem.* Menda ima fant prav! Q Ker sem omenil turizem, sem se domislil poslovalnice Izletnika v Radovljici. — V predsezoni (nekateri pravijo temu zgodnja sezona) se je gnetlo v poslovalnici 4 ali 5 uslužbencev. Zdaj ko trka na vrata letni turizem, jc ostal le 1 uslužbenec Menda mu gre precej za nohte, toliko ima dela. Jaz pa mislim, da gre tu za ustvarjanje ravnotežja. Pred časom, ko je bilo malo turistov, je bilo več uslužbencev. Zdaj ko je turistov več, pa skrbi za po>-slovalnico le en uslužbenec. Pa se izravna! CSTERREICHISCH etiob 8 Pa se mu ni! »Veš, Jaka,* me je f>o*o]«ty f" se je spet postavil na noge. »f^jci dežnikarjevo firmo sem hottl f+ brati.* »]a, zakaj si se pa podej Vjal na glavo?* »Lej ga, zato ker je fin^ p* postavljena na glavo, še tistt jjj* ki Prav stoje, mi delajo preftjift Črk, ki stoje na glavi, p* spl^ ¥ morem ražvozljati. No ti^ «** vem, kai piše na tistile /:rmi. Pa sem pogledal naslovm tgfr Zares stoii na glavi. A/4 *k, »J piše »Dežnikarstvo M. Peiidk,. ■ ' Lhpetom sva se zmenila, d* jo p*» te dni obrnila. Vas pozd^l^ Vaš B**,