KOPER — 12. AVGUSTA 1960 POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO IX. — STEV 33 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA ZAKLJUČENO SLAVJE JUGOSLOVANSKE FOLKLORE Prvi festival jugoslovanske folklore na, naši obali je za nami. Prvič se jo zgodilo, da so skupaj nastopali najbolj znani folklorni ansambli naše dežele — znani ne le pri nas, marveč po vsem svetu. Njihova slava je tudi na nastope pri nas privabila številne goste. Med njimi so bili razen domačinov tudi mnogi tuji gostje, pa tudi najuglednejši predstavniki našega javnega življenja so si ogledali prireditve. Med drugimi sta festival obiskala tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko in predsednik Izvršnega sveta LKS Boris Kraigher. Vsi so bili navdušeni nad prikazanim obiljem folklornega bogastva Jugoslavije. Zadovoljni pa so bili tudi izvajalci in zato ni čudno, če je ob Eaključku festivala bil dosežen sporazum, da bo poslej vsako leto na slovenski obali tradicionalni Festival jugoslovanske folklore razxese-Ijeval domačine in tujce v naših obalnih mestih. Na sliki je balkon pred starodavno pretorsko palačo na Titovem trgu v Kopru, ki je minulo nedeljo med zaključno prireditvijo služil za častno tribuno. Med gosti je v družbi sekretarja OK ZK Alberta Jakopiča-Kajtimira in predsednika OLO Albina Dujca ter drugih tudi predsednik Izvršnega sveta LKS Boris Kraigher Festivalu sta prisostvovala tudi tovariša Miha Marinko in Boris Kraigher — Blizu 400 izvajalcev in 15 000 obiskovalcev — Enoten sklep: Festival jugoslovanske folklore poslej tradicionalna kulturna prireditev na slovenski obali V nedeljo zvečer je bil na Titovem trgu v Kopru ob navzočnosti več kot 3000 obiskovalcev zaklju-.čen I. festival jugoslovanske folklore, ki je šest dni potekal v naših obalnih krajih pod geslom »Jugoslavija v plesih in pesmih« ter v uspešni organizaciji Zavoda Primorskih prireditev. Na festivalu je sodelovalo sedem ansamblov iz Ljubljane, Beograda, Zagreba, Skopja, Sarajeva in Subotice, in — doslej prvič skupaj! — tudi vsi trije naši svetovnoznani poklicni KOLO, LADO in TA- POMEMBNA SEJA OBEH ZBOROV ObLO PIRAN Kvalitetne spremembe v smeri še širšega razmaha skupnega določanja o življenjskih vprašanjih Občinski ljudski odbor Piran je na sejah svojih zborov minuli ponedeljek razpravljal- o razvoju in delu občinskih organov in organov družbenega upravljanja v občini. Seje so se udeležili tudi zastopniki drugih občin okraja Koper ter podpredsednik OLO inž. Aljančič. Vsem odbornikom in povabljenim je bilo poslano vnaprej obširno poročilo predsednika ObLO Piran o omenjeni temi. Na skupni seji obeh zborov je podal krajšo obrazložitev k svojemu poročilu predsednik ObLO Davorin Ferligoj, ki je vodil sejo. Iz poročila oziroma obrazložitve, da je družbeno upravljanje v občini Piran šlo vzporedno z ostalim razvojem, da pa se že čuti potreba po njegovi nadaljnji izpopolnitvi. Tako je nujen prenos nekaterih pristojnosti ljudskega odbora na svete, da se razbremeni njegovo delo. Odborniki bi morali odgovarjati pred svojim zborom volivcev, če ne prihajajo na seje ljudskega odbora, ljudski odborniki bi morali biti na terenu toliko delavni, da bi jih poznal vsak njihov volivec. V bodoče mora biti več stikov in koordinacije med zborom proizvajalcev In delavskimi sveti. Več koordinacije je treba tudi med delom posameznih svetov občinskega ljudskega odbora. Sveti imajo pre-Kialo komisij v svojo pomoč. Tudi krajevnim odborom je treba povečati obseg pristojnosti — in se- veda razpolaganja z materialnimi sredstvi — da bodo lahko pritegnili širši krog prebivalstva k tesnejšemu sodelovanju. Krajevnim odborom manjka predvsem organ, ki bi jim pomagal izpolniti sprejete sklepe. S postavitvijo uslužbenca pa bi krajevni odbor postal pasiven, ker bi dotični uslužbenec začel nekako nastopati kot krajevni odbor. Pač pa bi predsedniki krajevnih odborov in posameznih svetov, kakor tudi ljudski odborniki, morali vsaj dvakrat letno poročati ljudskemu odboru o svojem delu; to bi zelo prispevalo k temu, da bi z večjo odgovornostjo in samostojnostjo skrbeli za aktivnost svojih organov. Zdaj zbori volivcev niso zadovoljivi, ker odborniki niso dovolj dobro pripravljeni ali pa, ker je njihovo izvajanje nesodobno. Poleg tega ni registrirano vse delo zborov volivcev, ker je administracija slaba in ne zajame vsega. Bolje je sklicevati zbore volivcev večkrat, toda z manj obsežnim dnevnim redom, da je vsa vprašanja mogoče obdelati, ne pa da se prva obdelujejo na dolgo in široko, potem pa se naslednja samo omeni. Prenehati je treba tudi s prakso, da se sklicuje zbore volivcev hkrati, kampanjsko; treba je sklicati vsak zbor volivcev zase, kadar začutijo volivci ali njihov odbornik potrebo po njem. o v V sredo 3. t. m. je bilo pod vodstvom podpredsednika OLO Koper inž. Petra Aljančič a posvetovanje predsednikov in podpredsednikov občinskih ljudskih odborov koprskega okraja, na katerem so razpravljali o nekaterih perečih problemih deda občinskih £>rganov oblasti. Po daljši razpra- so sklenili izdelati podrobne 'nalize, ki naj bi prikazale uspehe in pomanjkljivosti dosedanjega dela, kakor tudi smernice za bodoče delo občinskih oblastvenih organov. Na tem posvetovanju so se pogovorili tudi o osnovnih značilnostih osnutka zveznesa perspektivnega družbenega plana za prihodnje petletno obdobje, ki bo verjetno sprejet že konec letošnjega leta. Zato bo treba že sedaj začeti s pripravami za sestavo osnutkov občinskih petletnih perspektivnih planov razvoja. To delo bo sicer obsežno in zelo odgovorno, vendar naj bi bili glavni obrisi občinskih perspektivnih planov izdelani do konca decembra. V razpravi o politiki štipendiranja so ugotovili, da nekatere občine premailo skrbe za skladno štipendiranje strokovnih kadrov, ¿'/•ato ugotavljamo, da je v neka- ih strokah preveč, v drugih pa premalo ali skoraj nič štipendistov. Prav bi torej ibilo po mnenju udeležencev tega posvetova- nja, da bi povečali število, kakor tudi povišali vrednost štipendij za tiste stroke, za katere je trenutno najmanj-zanimanja. Tudi kadrovske komisije bi morale čimpreje izdelati podrobne analize perspektivnih potreb po kadrih za daljše razdobje, kar velja predvsem za upravno službo. Hišni sveti še ne delajo najbolje, ker predsedniki teh svetov še niso dovolj usposobljeni. Popolnoma so odpovedali potrošniški sveti, potem se ni čuditi, če ne zmore vsega dela tržna inšpekcija. Ta nastopa premalo ostro, njeno delo pa je izredno težko, ker je premalo sodelovanja s strani prebivalstva. Državljani se tudi sicer premalo zavedajo svojih dolžnosti in ne poznajo niti svojih pravic. Tako n. pr. kaže delo komisije za pritožbe pri ObLO, da prebivalstvo niti ne ve, da tak organ obstaja. Razprava ;ie izzvenela v ugotovitev, da smo vsi skupaj premalo angažirani pri pojasnjevanju problemov, predpisov in pravic širšemu krogu prebivalstva in da se premalo zavedamo, da je od nas odvisno, kalco bomo izkoristili Dogoje, ki so nam dani v naši socialistični skupnosti preko tako raznovrstnih oblik družbenega upravljanja. Podpredsednik OLO Koper inž. Peter Aljančič je v razpravi poudaril, da se je v petih letih družbenega upravljanja v komunah tako povečal obseg pristojnosti in sredstev in bo v bodoče tega še več, da mora nujno priti do nove kvalitativne preobrazbe našega družbenega upravljanja v smeri vedno večje vloge družbenih organov. Za to pa je predvsem nujno omogočiti državljanom, da bo vsak čutil, da lahko soodloča pri našem upravljanju. Prenehati je treba z vsakim vsiljevanjem predlogov volivcem, temveč je treba vse predloge postavljati alternativno — družbeni organi pa naj se potem odločijo za najboljši predlog. Podobne seje, kakršno Je prvo sklical ObLO Piran, bodo v prihodnjih tednih tudi v drugih občinah koprskega okraja, nato bo o ugotovitvah . in sklepih razpravljal tudi okrajni ljudski odbor, ki bo po potrebi formuliral predloge za spremembo zakona o delu in pristojnostih občinskih ljudskih odborov in njihovih organov. J. L. ansambli NEC. Svečani otvoritvi v 'Kopru z nastopom folklorne skupine LADO iz Zagreba ter nastopu beograjskega ansambla KOLO v Portorožu je prisostvoval tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, zaključnemu nastopu v Kopru pa predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher v družbi sekretarja OK ZKS Koper Alberta Jakopiča-Kajtimirja in predsednika OLO Koper Albina Dujca. Med drugimi uglednimi gosti so bili tudi predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije Stane Kavčič, član Izvršnega sveta LRS Miti a Ribičič, predsednik republiškega Sveta za kulturo in pro-sveto Boris Kocjančič ter številni zvezni, republiški, okrajni in občinski predstavniki našega družbenega, političnega in kulturnega življenja. Zaključni festivalski nastop vseh treh poklicnih ansamblov je ob svečanih zvokih fanfar in ilu-minaciji mesta simbolično uvedel predstavnik naše republike, akademski ansambel France Marolt s suito gorenjskih plesov. Za tem je ansambel KOLO s predvajanjem narodnih plesov in pesmi Srbije -zapustil močan vtis s svojo estetsko in tehnično izbrušeno izvedbo, nato je makedonska skupina TANEC navdušila občinstvo s temperamentno, mestoma že skoraj eškstatično izvedbo makedonskih in drugih plesov ter pesmi in na kraju je nastopil LADO iz Zagreba, ki je požel simpatije s sicer bolj umirjeno, a izvirnemu ljudskemu izročilu bližjo izvedbo hrvatske folklore. Prireditev je nudila številnim obiskovalcem najlepše, kar premoremo na tem področju ipo-ustvarjalne umetnosti, Ob njenem zaključku, ko so se vsi trije ansambli ob toplih pozdravih občinstva zahvalili za njegovo veliko zanimanje, je spregovoril predsednik Upravnega odbora Zavoda Primorskih prireditev Črt Kolenc, ki je med drugim dejal: »Upam, da ni neskromno, če ugotavljamo, da je festival uspel in da je bila zamisel Zavoda o njegovi uresničitvi povsem utemeljena. V dosedanjem delovanju Primorskih prireditev se je namreč pokazalo, da so visokokako-vostni folklorni nastopi najbolj privlačni za nas vse. Okolje, v katerem je festival potekal, to so naše čudovite pozornice ob morju in Koprski trg, pa je pripomoglo, da je neizmerno bogastvo barv, gibov in zvokov, ki ga je ustvaril genij naših narodov, še bolj zaživelo in zablestelo.« Za tem se je tovariš Črt Kolenc v imenu prireditelja festivala posebej zahvalil zvezni .in republiški komisiji, ki sta iz svojih skladov za pospeševanje kulturnih prireditev omogočili njegovo izvedbo. Potem, ko so predstavnik i vseh ansamblov prejeli ob navdušenem odobravanju množice šopke cvetja, jim je tovariš Kolenc zaželel ponovno svidenje v Kopru na prihodnjem festivalu. V imenu ansamblov pa se je zahvalila občinstvu in organizatorjem direktorica beograjskega KOLA Olga Skobran, ki je pohvalila dobro organizacijo festivala in je v imenu vseh zaželela, da bi bil poslej Festival jugoslovanske folklore tradicionalna prireditev ob naši obali. Varnostni svet Organizacije združenih narodov je v noči med ponedeljkom in torkom razpravljal o sedanjem zelo zapletenem položaju v Kongu. Po daljši razpravi je svet sprejel sklep o vko-rakanju vojaških čet OZN v pokrajino Katango in se je ponovno zavzel za takojšnji odhod belgijskih vojaških enot iz te pokrajine. Varnostni svet je ob tej priložnosti ponovno zagotovil, da se čete OZN ne bodo vmešavale v notranje zadeve Konga. Vse pa kaže, da je trenutni položaj v Kongu zelo napet in zato je kongoška vlada sprejela sklep o obsednem stanju. Ministrski predsednik kongoške vlade je v torek obdolžil Belgijo, da je glavni povzročitelj vseh sedanjih težav v Kongu, ker ne mara spoštovati mirne ureditve sedanjega stanja in ker stremi za tem, da bi se Katanga odcepila. OmeniJ. je tudi, da Belgijci podpirajo katoliški Mer, ki je agentura pre-vratniške dejavnosti v državi. Predstavnik jugoslovanske vlade je te dni v izjavi .glede stališča Jugoslavije do položaja v Kongu omenil, da naša država podpira vse ukrepe Varnostnega sveta, katerih namen je odstraniti sedanjo krizo v skladu s koristmi neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti Konga. Zaključna prireditev Festivala jugoslovanske folklore v Ko->ru minulo nedeljo zvečer na Titovem trgu. Na odru so folklorni ansambli med govorom predsednika UO Primorskih prireditev Črta Kolenca Za prijateljske razgovore Podpredsednik začasne alžirske vlade Krim Belkasan je ponovno izjavil, da je alžirska vlada pripravljena v vsakem trenutku obnoviti razgovore s Francijo dn da je že zadnji čas, da bi alžirsko vprašanje rešili po miroljubni poti, ne pa, da bi ga reševali z orožjem. Ob tej priložnosti je obdolžil De Gauia za neuspeh pri pripravah pogajanj glede Alžirije in omenil, da hoče francoska vlada za vsako ceno vsiliti svoje pogoje brez predhodne razprave. Osvoboditev izpod kolonializma Te dni so proglasile svojo neodvisnost štiri pokrajine, ki so nekoč pripadale francoski zahodni Afriki. Te nove države — Da-homeja, Nigerija, Gornja Volta in Slonokoščena obala — merijo skupno 2,608.977 km2 in v njih prebiva najmanj 10 milijonov prebivalcev, od katerih .pa je le okoli 30.000 Evropejcev. Težnja po ustanavljanju novih neodvisnih afriških držav pa je zajela tudi Ugando, Kenijo, Njaso in Siera Leone, ki .bodo proglasile neodvisnost najkasneje prihodnje leto. Za popolno razorožitev V Tokiu je bil prve dni avgusta VI, svetovni kongres proti jedrskemu orožju. Na njem so sprejeli več resolucij za popolno razorožitev, za miroljubno sožitje med narodi, za pogodbo o nena-padanju med azijskimi državami, za razveljavitev pakta o vzajemni varnosti med ZDA in Japonsko ter za svetovni sporazum o prepovedi uporabljanja Jedrskega orožja in izvajanja jedrskih poskusov. Preteklo soboto so priredili v restavraciji »Jadran« v Kozini trije ameriški rojaki iz občine Hrpelje poslovilni večer, ki so ga preživeli v družbi kakih 100 domačinov, sorodnikov in znancev. Ob igranju domačega jazz orkestra in popevk so minevale ure v razigranem razpoloženju. Ameriški rojaki Godina in Benčič iz Hrpelj ter Skočaj iz Rožič, ki so osiveli na delu v tujini in ostali vseskozi zavedni slovenski rodoljubi, so z navdušenjem in ponosom govorili o nepozabnih vtisih, ki jih bodo spremljali nazaj v Ameriko iz tako veličastno prerojene domovine. Poslovilnega večera so se udeležili tudi predstavniki političnih in množičnih organizacij iz Hrpelj in Kozine. -va- Italljanski minister za prosveto je minuli teden predložil parlamentu v sklepanje zakonski osnutek o slovenskem šolstvu v Italiji. Za ta osnutek vlada na Tržaškem veliko zanimanje, kaj predvideva med drugim, da imajo pravico vpisa v slovenske šole italijanski državljani, ki pripadajo slovenski etnični skupnosti, dalje, da bo vpisovanje podobno načinu vpisa v italijanske šole, da bo pouk na vseh slovenskih' šolah v materinem jeziku in italijanščina obvezni predmet od drugega razreda osnovne šole dalje. Učno osebje, ki bo poučevalo na slovenskih šolah, bo moralo pripadati slovenski etnični skupini in samo za pouk italijanskega jezika na srednjih šolah bodo lahko nastavljeni učitelji italijanske narodnosti. Osnutek predvideva za predavatelje na slovenskih šolah poseben stalež, ki bo enakovreden tistemu na italijanskih. Predvideva tudi, da bosta vodilno učno osebje nastavljali šolski skrbništvi v Trstu in Gorici. To osebje bo moralo obvladati slovenski jezik. Glede ustanavljanja novih šol pa določa zakonski osnutek, da bo sklepal Urad za javno šolstvo v d' govoru s prosvetnim ministrstvom,, morebitni ukinitvi kakršnekoli s venske šole pa bo potreben tu pristanek predsednika republike. Kmalu bosta odpotovali dve tržaški gospodarski delegaciji v Celovec, na mednarodni velesejem, in na Dunaj. Tržaški gospodarstveniki želijo namreč utrditi stike z avstrijskimi trgovskimi krogi predvsem glede nadaljnjega prometa skozi tržaško pristanišče. Na letošnjem Celovškem velesejmu bo imel Trst lastni paviljon in v njem bodo prikazane možnosti, ki jih nudi tržaško pristanišče za avstrijski tranzitni promet in da je Trst poln takšnih turističnih zanimivosti, ki bi pritegnile več avstrijskih turistov. ibo' Skupno pismo CK LMS in Glavne zadružne zveze Slovenije, namenjeno vsem zadružnim in mladinskim organizacijam, govori tudi o vsebini dela mladih zadružnikov in o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Program dela mladih zadružnikov je del programa aktivov Ljudske mladine, ki ga mladi zadružniki izvajajo kot posebna interna skupina mladinske organizacije. S tem, da bo celoten mladinski aktiv na vasi obravnaval zadružno politiko, kar se je doslej omejevalo le na člane aktivov mladih zadružnikov, bomo dosegli, da se bo za razvoj kmetijske zadruge zavzemal sleherni ŽENEVA — Po 21 mesecih so v Ženevi le dosegli sporazum o definiciji »seizmične amplitude 4,75«, ki je osnova za postopek, s katerim bodo lahko mednarodne kontrolne postaje ugotavljale moč podzemnih atomskih eksplozij. Pričakovati je, da bodo z mednarodnim sporazumom vsi atomski poizkusi, ki bi prešli meje amplitude 4,75, prepovedani. Zasedanju tripartitne konference, ki je 27. julija v Ženevi omenjeni sporazum dosegla, je predsedoval sovjetski predstavnik Carapkin. JU2NA KOREJA — Na volitvah 29. julija sta se pomerili konservativna Demokratska stranka in pa Socialistična stranka. Pričakujejo, da bodo na volitvah postavili temelje »druge Korejske republike«, ki bo zamenjala osovraženi režim Sing Man Rija, kateri je padel letos aprila. Nova skupščina bo dvodomna. Predstavniški dom bo štel 233 članov. Dom svetovalcev pa 58 članov. Nova ustava predvideva ravnotežje pooblastil obeh domov, kar bo onemogočilo ponoven pojav diktature, kakršna je bila Sing Man Rijeva. Zaradi sprememb v ustavi so dobili volilno pravico vsi državljani, stari nad 20 let, tako, da bi lahko na volitvah sodelovalo 10 milijonov 700 tisoč vo-še poročali. ELISABETHVILL — Čeprav ni bilo vprašanje neodvisnosti Ka-tange na dnevnem redu zasedanja katanske skupščine, so predstavniki opozicije zahtevali, da Katanga ostane še naprej sestavni del Konga. Ko je predsednik skupščine izjavil, da je o neodvisnosti Katange že odločeno v tem smislu, da se bo odcepila od Konga, so opgzicionalni poslanci v znak protesta zasedanje zapustili. Vodja združene opozicije Imamba pa je izjavil, da mora vlada smatrati Katango kot del Konga ter zahteval, naj preneha z zapiranjem prebivalcev in naj izpusti zaprte predstavnike opozicije. Možno je, da bo opozicija v Katangi ustanovila svojo vlado. Generalni sekretar OZN Dag Ham-marskjold, ki se mudi na obisku v Kongu, bo obiskal tudi pokrajino Katango. Izletniki in cesta na Slavnik Odkar je zgrajena cesta na Slavnik, ne mine dan, da bi po njej ne drčali v obe smeri osebni avtomobili, motorna kolesa in tudi avtobusi z izletniki. Med najbolj pogostimi izletniki so Tr-žačani. Močno frekventirana cesta pa je postala na nekaterih odsekih že tako obrabljena, da marsikdo ne bo več tvegal vožnje na »istrski Triglav«. Ob cesti so sicer napeljani kupi drobnega gramoza, nikogar pa ni, ki bi ta material razravnal po poškodovanem cestišču. Baje plačuje hrpeljska občina za vzdrževanje te ceste kar tri cestarje, ki bi morali nekoliko bolj vestno pojmovati svoje dolžnosti. Izletnik mladinec ali mladinka na vasi. Minulo jesen so bila v vaseh, kjer imamo v našem okraju aktive mladih zadružnikov na pobudo OK LMS Koper posvetovanja vodstev osnovnih in občinskih mladinskih organizacij s predstavniki zadružnih in političnih organizacij. Takrat je bilo med drugim tudi ugotovljeno, da so že iz programov dela mladih zadružnikov odstranili vse tiste naloge, ki niso neposredno vezane na programe kmetijskih zadrug, na kmetijsko proizvodnjo, na upravljanje in strokovno izobraževanje ter na družbeno-politične naloge glede socialistične preobrazbe vasi. V koprskem okraju je število aktivov mladih zadružnikov pod republiškim povprečjem. To je predvsem posledica izredno velikega vključevanja mladine v industrijo in zato v več kot 50 odstotkih vseh KZ ni aktivov mladih zadružnikov. Morda je vzrok tudi v premajhnem zanimanju nekaterih kmetijskih zadrug za vključevanje kmečke mladine v kmetijsko proizvodnjo, pa tudi v delu nekaterih mladinskih organizacij, ki se vse preveč zanašajo na pomoč zadrug. Delo mladih zadružnikov naj bo v prihodnje odraz naporov vseh članov mladinske organizacije na vasi, seveda ob vsestranski pomoči kmetijskih ^zadrug, predvsem kadar gre za večje akcije pri izvajanju njihovih proizvodnih inalog. Po drugi strani pa bo potrebno med mladino na sploh, predvsem pa med mladimi zadružniki vzbujati interes za probleme kmetijstva, zanje prirejati razne strokovne tečaje in druge prireditve, kot so (razstave, tekmovanja, ekskurzije in jih usposabljati za delo v organih zadružnega upravljanja. V zvezi s temi smernicami za nadaljnje delo pa se je pokazala potreba po nekaterih organizacijskih spremembah, da bi dosegli tudi na vasi enoten razvoj mladinskega gibanja. Tako naj foi formirali namesto dosedanjih aktivov mladih zadružnikov sekcije mladih zadružnikov, v katere se bi vključili vsi mladi ljudje, člani mladinskih organizacij, ki jih še posebej zanimajo vprašanja kmetijstva in socialistične politike na vasi. Te sekcije bi delovale v okviru mladinskih aktivov, programsko pa bi bile vezane na kmetijske zadruge, ki C753 bodo v prihodnje lahko smotrneje dajale sredstva za delo mladih zadružnikov. Vprašanje strokovnega izobraževanja kmečke mladine stopa v zadnjem času vedno bolj v ospredje. Precej nejasnosti pa je glede načina neposrednega usposabljanja proizvajalcev. Del uspehov so sicer že dosegle kmetijsko-gospodarske šole, vendar 'to ni dovolj. V zadnjih letih pa so nastale tudi težave, ker se krči število teh šol zaradi nezadostnih materialnih sredstev in pomanjkanja predavateljskega kadra, kakor tudi zaradi premajhnega zanimanja občinskih ljudskih odborov ter zadružnih gospodarskih organizacij za strokovno šolstvo. Zato bo potrebno temeljito razmisliti, kje naj bi bile šole ali strokovno-izobraževalni centri, da bi vključili kar največ mladih kmetovalcev in jim nudili vse pogoje za uspešno šolanje. Kmetij-sko-g.ospodarske šole namreč lahko predstavljajo tudi široko osnovo za formiranje izobraževalnih središč odraslih kmetovalcev na delovnem mestu v kmetijski zadrugi ali državnem posestvu. OB LETOŠNJEM OBISKU NAŠIH IZSELJENCEV E3 E3 E3 »Zahvalil bi se rad ,Slovenskemji Jadranu', ki ga radi beremo tudi v Ameriki, zahvalil v svojem imenu in v imenu vseh slovenskih rojakov, zlasti primorskih, ki smo po dolgih, letih obiskali domovino, za prelep sprejem in ganljivo gostoljubnost. Videli in doživeli smo toliko lepega in iznenadljivega, da nam ni žal ne dolgega potovanja, ne stroškov. V domačem kraju in drugod po Slovenskem smo naleteli na prave čudeže dela in ustvarjalnega napredka. Skoraj nismo verjeli očem, da je domovina tako spremenila svoj obraz. Slišali in brali smo veliko o razvoju obnovljene Jugoslavije, vendar vse to, o čemer smo se prepričali na lastne oči, daleč presega naša pričakovanja. Zato nam je toplo in obenem tesno pri srcu, ko se poslavljamo. Prosimo, sporočite našim primorskim in ostalim rojakom, prijateljem in znancem, v ožjem pomenu pa še posebej predstavnikom občinske uprave v Hrpelj ah, upravi Zdravstvenega doma v Kozini ter pevcem in godcem hrpeljske »Svobode«, prisrčno zahvalo za ljubeznivo pozornost, spričo katere smo se počutili med številnimi rojaki zares kakor doma. Naš obisk domovini je bil za nas veličastno, nepozabno doživetje, o katerem bomo z navdušenjem pripovedovali našim svojcem in ostalim rojakom, pa tudi vsej ameriški javnosti, ko se vrnemo v Ameriko. Vsem Slovencem in ostalim jugoslovanskim narodom pa iz srca želimo, da še v naprej uspešno gradijo pod modrim vodstvom velikega Tita temelje srečne, mirne in bogate bodočnosti svobodne Jugoslavije.« Tako mi je naročil te dni G5-letni Vinko Godina, doma iz Hrpelj, ki je po 37 letih letos prvič prišel s skupino ameriških rojakov obiskat svoj rodni kraj. V nevezanem razgovoru je ta mladenišlco sveži in čili rojak v pristni primorščini navezal na svojo življenjsko zgodbo življenje in rodoljubno delovanje ameriških Slovencev, katerih izseljenska »prestolnica« je velemesto Cleveland v državi Ohio. Skromna vizitka z imenom »Vinko Godina, representative of Prosveta«, mi je zgovorno predstavila moža, ki mu tujina ni popačila imena, ne značaja in ne rodoljubne slovenske zavesti. Hkrati pa Pokrajinski svetovalec Marlo Grbee je bil te dni imenovan kot prvi slovenski predstavnik za člana Pokrajinske komisije, ki določa delovne dni kmečkih delavcev in kmetov. Naloga te komisije je, da zbira podatke, ki služijo za določitev višine prispevkov kmetovalcev za bolniško blagajno in pokojnino. Napoved vremena za čas od 12. do 19. avgusta 1360 V prihodnjih dneh bo zaradi visokega zračnega pritiska lepo in toplo vreme in temperatura zraka bo presegla 30 stopinj Celzija. V popoldanskih urah bodo krajevne padavine v višjih predelih države. Vinko Godina s soprogo Ivanko in sinom Vincem je opozorila na rojaka, ki med našim ' narodnim življenjem onstran oceana pomeni osebnost, ki ima pomemben delež v organizacijskem, gospodarskem in kulturnem izživljanju ameriških Slovencev, kar spri-čujejo naslednja dejstva: KAJ GA JE NAPOTILO V AMERIKO Med prvo svetovno vojno je prišel Vinko Godina v rusko ujetništvo, kjer je prebil polnih 6 let. Kot ujetnik se je priglasil v jugoslovanski polk v Rusiji. Polk pa je bil zajet od boljševikov in tako je bila vrnitev iz ujetništva v domovino odložena. Šele leta 1921 je bil Godina izpuščen. Po vrnitvi domov se je zaposlil kot pismonoša na kozinskl pošti. Tudi pred vpoklicem v vojsko je bil pri pošti v Trstu, Okupacijske oblasti so ga vzele »na piko«. Da bi bil varnejši, je imel tako rekoč noč in dan poštarsko kapo na glavi. »Vedel sem, da Italijani bolj rešpektirajo kapo na glavi, kakor pa slovensko glavo pod njo,« pove Vinko. »Da pa me ne bi zalotili brez kape, sem sklenil umakniti se v Ameriko, kjer sem imel brata Toneta in Janka. Pomagala sta mi, da sem oktobra 1923 ,zaplaval čez lužo'.« — Četudi izučen mizar, ni iskal zaposlitve v tej obrti. S posredovanjem bratov se je po nekaj mesecih zaposlil pri nekem podjetju, ki je Izdelovalo štedilnike. Delal je kot navaden delavec po 10 ur na dan, 37 centov je zaslužil na uro, ali 3 dolarje 70 centov na dan. Po 6 mesecih pa je to podjetje prenehalo z delom in Vinko se je zaposlil pri železniški družbi »New York Central System« v Clevelandu, zopet kot navaden delavec. Pričel je obiskovati večerne tečaje za angleščino. Kmalu je bil prestavljen v skladišče, kjer mu je bila dodeljena skupina delavcev. Polnih 3G let je bil Vinko Godina glavni skladiščnik omenjene železniške družbe. FUNKCIONAR V SLOVENSKIH ORGANIZACIJAH 2c leta 1925 je postal član Slovenske zveze kulturnih društev v Clevelandu in bil kmalu izvoljen za tajnika zveze, kar je ostal do leta 1930. Zatem je bil upravnik Slovenskega kulturnega doma, ki je bil zgrajen s prispevki slovenskih izseljencev leta 1927. (Konec prihodnjič) IZOLSKI TABORNIKI V PREDDVORU V nedeljo, 24. julija, so taborniki odreda »Jadranski stražarji« iz Izole s kamionom »Mehanotehnike« odšli na letno taborjenje v Preddvor nad Kranjem. Na lepem travniku ob robu gozda pod zeleno Zaplato in skalnatim Stor-žičem ob jezeru so si postavili svoj tabor. Skupno tabori 25 tabornikov, starih od 10 do 19 let ter 2 starejša požrtvovalna tabornika, ki skrbita za tabor. Taborniki bodo ostali v Preddvoru 3 tedne, nakar jih bo 10 odšlo na republiški zlet tabornikov v Lesce pri Bledu, ostali pa se bodo vrnili domov, 2ivljenje v taboru je prav prijetno. Tabor stoji blizu jezera, ki je sicer za Izolčane, vajene toplega morja, nekoliko hladno, toda ob toplih dneh prav prijetno za kopanje in vozarjenje s čolni. Okolica je primerna za izlete. Doslej so bili taborniki že na Sv. Jakobu, Zaplati, Kolišču, Malem Grintavcu in celo na 2132 m visokem Storžiču. V prihodnjih dneh bodo obiskali tudi Gorenjski sejem v Kranju. Domačini so prav prijazni ljudje in doslej še ni bilo nobenih nevšečnosti. Se naročilo izolskih tabornikov: lepo pozdravljajo domače, svoje tovariše v Izoli in drugod. In želje tabornikov: čimveč lepih, sončnih drii in prijetnih večerov ob preddvorskem jezeru. J GAMS TURISTI SE PRITOŽUJEJO... ... da ne morejo zamenjati tuje valute za naše dinarje, ker menjalnica ne razpolaga s potrebno gotovino. Dnevni pavšal menjalnice znaša komaj 200 do 250.000 dinarjev, potrebovala pa bi pogosto, zlasti v zadnjem času, nad milijon dinarjev. Uprava »Slavni-ka« iz Kopra dostavlja dinarske zneske menjalnici po avtobusnih šoferjih in sprevodnikih. Zgodilfo^ se je, da je za menjalnico doltffl» čeni denar potoval celo v Marf*®^ bor. ... da ne morejo zavarovati svojih motornih vozil, niti sebe osebno za primer nezgode v času bivanja v naši državi. Po izjavi upravnika DOZ v Postojni turistični organi že dve leti oklevajo, da bi prevzeli v Krvavem potoku to uslužnostno, za turiste in zavarovalni zavod koristno, dejavnost, ki je vpeljana na vseh drugih obmejnih blokih. -va- Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun G02-70-1-181, Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišejl tiskarna CZP »Primorski tisk« 250-ČLANSKI DELOVNI KOLEKTIV r r • ! ' Predstavljamo vam Pristanišče Koper I Uvoznik je dobil sporočilo, da 'o priplula natovorjena ladja. Brzojavno so mu sporočilu dan in uro pristanka. S Pristaniščem Koper se je dogovoril za razkladanje. Agent ladje je podjetju posredoval vse potrebne podatke o ladji, špediter pa se je dogovoril za usluge, ki jih bo pri razkladanju opravil. Nato se je sestal koordinacijski odbor, da se dogovori o pripravah. V pristanišču morajo ladjo pričakati navezo-valci, delavci, pripravljena morajo biti skladišča in prevozna sredstva za prevoz blaga v notranjost. Še pred pristankom ladje je treba stopiti v stik s carino, da bo blago pravočasno ocarinjeno. Tehtničarji ga bodo stehtali, strokovnjaki prevzeli kvalitativno, embalažna skupina bo popravila raztrgane vreče in zaboje v pošiljki, Skratka, na v.rsto nalog se je treba pripraviti že prej, kajti takrat, ko se bo ladja navezala, se bo pričel boj za minute. 250 ilanov kolektiva Pristanišča Ko-er bo stalo pred novo nalogo, Tudi tokrat jo bodo skušali tako kakor vedno uresničiti čimprej. Prej, ko bo ladja prazna* prej bo lahko pristala druga, ki bo pripeljala nove tone blaga. NA 135 METRIH OBALE Letos je do 8. avgusta pristalo v Pristanišču Koper 112 ladij. Velike in majhne so bile med njimi, 52.000 ton blaga so pripeljale iz uvoza, 13.400 ton odpremile za izvoz, 2.300 ton za tranzit, 21.000 ton za razkladanje in 480 ton za nakladanje v razvozu. Skozi Pristanišče Koper je šlo torej 89.000 ton blaga. Kakšnih ladij je bilo največ? Japonske ribiške z zmrznjeno tunino so prve, nato one, ki imajo hladilne naprave in so pripeljale južno sadje, precej je bilo takih, ki so pripeljale sladkor, riž in bombaž ali odpeljale naš les. Tudi linijske ladje so stare znanke Pristanišča Koper. Te vozijo po stalnih progah ter prevažajo raznovrstno blago. Ladje z zastavami 11 tujih držav so se letos navezale k obali Pristanišča Koper. Med njimi so bile japonske, turške, nemške, španske, italijanske, grške, libanonske, etiopske in izraelske. Mnogo je bilo seveda tudi naših jugoslovanskih. V Pristanišču Koper so tovor odložile ali pa ga dobile. — Nam je vseeno, ali je ladja, ki se je navezala, trabakula ali morda čezoceanska. Ladja pomeni za nas tone blaga, ki ga moramo razložiti ali naložiti čimprej, Veseli smo, če opravimo to nalogo v času, ki je krajši od časa z uzancami določenega. Letos smo neko ladjo, ki je pripeljala RAZŠIRITEV RAFINERIJE NAFTE V BOSANSKEM BRODU V veliki rafineriji nafte v Bosanskem Brodu so z razširitvijo obratnih prostorov omogočili predelovanje 1,200.000 ton surove nafte, kar je več kot znaša dosedanja celotna jugoslovanska proizvodnja te surovine. Predvideno je, da bodo prihodnje leto v tem industrijskem kombinatu začeli proizvajati tudi naftne derivate. TUDI ZAPOSLENIH JE VEC Letos maja je bilo v naši državi zaposlenih 3,406,000 ljudi, kar je za 8,8 odstotka oziroma za 260.000 več, kot jih je bilo lani v maju. Vzporedno s tem so se povečali tudi skupni dohodki jugoslovanskega prebivalstva v prvih G mesecih letošnjega leta za 23 °/o v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. V primerjavi z lanskoletnim povprečjem pa so realni prejemki letos večji za približno 4 odstotke. 20.OOO-TONSKI MOTORNI TANKER Ladjedelnica v Splitu' je zgradila za Jugoslovensko tankersko plovidbo v zadru 20.000-tonski motorni tanker »IZ«, ki je največji plovni objekt, doslej zgrajen v tej ladjedelnici. Dolg je 171 m, visok 22 m in vozi s hitrostjo 15 morskih milj na uro. V njem je 7 velikih cistern in več skladišč za 000 m1 suhega tovora. 480 ion južnega sadja, razložili namesto v 48 urah v 9 urah. Drugič spet smo 10.000 ton sladkorja razložili 6 dni in 14 ur pred rokom. Še nikdar nismo plačali pe-nalov nobeni ladji zato, ker je ne bi razložili v določenem roku. Na takšne uspehe smo ponosni. Obala v pristanišču je dolga le 135 metrov, zato se trudimo in delamo tako, da na tej obali, čeprav je zelo kratka, omogočimo pristanek kar največ ladjam. To pa pomeni za nas boj za ure in minute — tako so nam povedali v Pristanišču Koper. TUDI DOBRI UPRAVLJAVCI SO — Ker je podjetje še v izgradnji, je naš delavski svet le direktorjev posvetovalni organ. Naš mladi organ samoupravljanja smo komaj izvolili, pa že krepko sode-luje in daje številne dobre predloge, — tako je povedal predsednik upravnega odbora tov. Franjo Šilovič. — Morda so člani kolektiva tako aktivni prav zato, ker nagrajujemo po učinku. Tudi komisijo, ki pripravlja vse potrebno za nagrajevanje po ekonomskih enotah, že imamo. Ker nam močno primanjkuje strokovne delovne sile, si pomagamo s tečaji. 32 delavcev pravkar obiskuje tečaje za kvalifikacijo in polkvalifikaeijo., Podjetje še v izgradnji, navzlic temu pa smo izvolili delavski svet, ker želimo, da bi člani kolektiva probleme poznali in sodelovali pri odpravljanju težav. Pri delu se učimo in nabiramo izkušnje že zdaj, tako da bo pravi delavski svet, ki ga bomo izvolili nato, ko se bo podjetje konstituiralo, laže prevzel svoje odgovorne naloge. Podjetje Pristanišče Koper se bo razvijalo še naprej in širilo svojo obalo. Zaenkrat so to še načrti, toda mi vanje trdno verujemo. Današnji dan pa zahteva od nas, da obstoječe zmogljivosti, torej to, kar je že zgrajeno, izkoriščamo kar najbolj. M, J. .-Xví.í'-::-.'-''--V". \\':v: &4Í5 v.' í&fW "é Z nedeljskega sektorskega tekmovanja traktoristov v Kopru V nedeljo je bilo na Bonifiki v Kopru sektorsko tekmovanje traktoristov s področja obalnega pasu. Tekmovalo je 21 traktoristov kmetijskih zadrug in Kmetijskega kombinata Koper. Svoje znanje so preizkusili v spretnost-ni Vožnji, kakovostnem oranju, motoroznanstvu in cestno pro- Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije prireja od 8. do 22. avgusta v Kopru dva enotedenska seminarja za predsednike oziroma člane upravnih odborov in za upravnike delavskih ter ljudskih univerz. Namen teh dveh seminarjev je pregled dosedanjih uspehov na področju izobraževanja delovnih ljudi ter na osnovi dosedanjih izkušenj nadaljevati izobraževalno dejavnost po smernicah kongresa Zveze delavskih in ljudskih univerz. Udeleženci seminarja, skupaj jih bo okrog 120, bodo poslušali razna predavanja uglednih javnih in strokovnih delavcev o družbeni ekontomiki, ideološko-politič-nem delu, o splošnem strokovnem izobraževanju, o metodiki .izobraževanja, založništvu itd. v glavnem pa izmenjavali dosedanje izkušnje ter si ustvarili jasnejši pojme o nadaljnjem delu. Precej- šen del načrta dela seminaristov pa bo namenjen njihovemu seznanjanju z najsodobnejšimi tehničnimi sredstvi za vizuelno ponazoritev pouka, kakor tudi usposabljanje posameznikov za pravilno uporabljanje raznih vrst dia in kinoprojektorjev. metnih predpisih. Prvo mesto je osvojil traktorist Kmetijskega kombinata Koper Ivan Kocjan, ki je zbral 274 točk, pred svojimi sotovariši Tonetom Ražmanom, ki je nabral 271 točk in Alojzem Krkočem in Francetom Šoštari- V goriškem okraju se temeljito pripravljajo za bližnjo športno manifestacijo — Pohod po poteh Goriške fronte. Tekmovalna komisija je že pripravila progo in izdelala skice. Starti za tekmovanje bodo na različnih ¡krajih. Člani bodo odšli izpred spomenika v Bukovici, ženske izpred poslopja OLO v Novi Gorici, medtem ko bodo pionirji odšli izpred spomenika v Solkanu. Prihodnje leto bodo uvedli podobno tekmovanje tudi v koprskem okraju. V sedmih dneh, kolikor je trajala trgovska razstava, ki jo je v Kopru priredilo domače grosistično trgovsko podjetje Slavlca, je obšlo razstavni prostor nad 3000 obiskovalcev. Seznanili so se s številnimi novimi proizvodi domače industrije, namenjenimi gospodinjstvu, zlasti pa z raznimi sodobnimi pohištvi. Razstavljavec je oskrbel tolmače, ki so obiskovalcem posredovali razne informacije in jih seznanjali s prednostmi razstavljenih predmetov in z načinom uporabe le-teh. Občasno trgovsko razstavo, kot sodoben način zbliževanja potrošnika s trgovsko mrežo, ki je bil doslej pri nas le redko uporabljan, lahko le pozdravimo. Pri podjetju Slavica so nam povedali, da so z razstavo, čeprav to ni bil njen glavni namen, že dosegli lep komercialni učinek, pričakujejo pa, da bo maloprodajna mreža bolj kot doslej zahtevala razne nove proizvode. Ko smo samo bežno prelistali knjigo vtisov, smo našli same laskave ocene, najpogosteje pa je napisana želja: še več takšnih razstav! Mnogi tuji turisti so, ko so obšli razstavni prostor, povedali, da so prijetno iz-nenadeni. Po vsem tem lahko Slavici le čestitamo. -m V piranski občini se trenutno mudi dvakrat več gostov kot domačinov, Stalnih prebivalcev šteje vsa občina nekaj -manj kot 12.000, potrošnja kruha pa kaže, da je trenutno v občini okrog 30,000 ljudi. Vsi hoteli, počitniški domovi in zasebne sobe so zase- Kljub letošnjemu neugodnemu spomladanskemu vremenu so breskve dobro obrodile in jih je sorazmerno dovolj na domačem trgu. Tako so v nasadih Kmetijskega kombinata Koper pridelali 20 vagonov tega okusnega, vendar nekoliko predragega sadja. Tak pridelek je presenetljiv tembolj, ker so menili, da bodo natrgali na hektaru nasada največ 1,5 vagona breskev, dejansko pa so jih za dva vagona. Uspeh je pripisati skrbno urejenim plantažnim nasadom in pravočasnim preventivnim ukrepom proti sadnim škodljivcem. Z molekulatorii za škropljenje so poleti škropili tudi osem krat in vse leto so skrbeli za pravilno gnojenje, iz-trebljevanje plevela, za pravilno oblikovanje in otresavanjo dreves. Kmetijske zadruge pa bodo imele letos nekoliko manjši pridelek breskev kljub temu, da so tudi one uspele pridelati do dva vagona na hektar. Bo pa v prihodnjih letih na Konrskem še več breskev, saj namerava samo deni preko normalnih kapacitet, saj so povsod namestili še pomožna ležišča. Tako je samo registriranih gostov v hotelih preko 1200, v počitniških domovih preko 4000 in v zasebnih sobah preko 800, poleg tega pa še prijavljenih sorodnikov pri zasebnikih Kmetijski kombinat zasaditi 75 ha mladih breskovih nasadov. Te dni se je na trgu pojavilo tudi prvo letošnje namizno grozdje. Kmetijski kombinat ga bo pridelal približno 10 vagonov, vsaj še enkrat toliko pa ga bodo odkupile kmetijske zadruge. Vse kaže, da je bil letošnji pridelek dober, vprašanje pa je, zakaj tako trdno vztrajamo na visokih cenah. Preteklo soboto jo po enomesečni prekinitvi pričela zopet obratovati steklarska talilna peč v industrijskem obratu »TOS« v Hrpeljah. Peč, ki je bila zgrajena pred dvema letoma, so morali znotraj na novo obložiti s specialnim uvoženim Samotnim materialom. V ta namen je bilo potrebno peč 5 dni postopoma ohla-jevati, nakar je trajalo oblaganje .12 dni, 9 dni pa so jo morali segrevati, da je postala sposobna za preko 2000. Ne prijavljajo pa se ljudje, ki imajo lastne zgradbe za oddih in ki oddajajo te zgradbe tudi svojim sorodnikom in znancem. Kot rečeno je eden izmed pokazateljev za število gostov potrošnja kruha. Ta kaže, da je dnevno v občini okrog 8000 neregistriranih turistov. Zato si pristojni organi že sedaj belijo glave, kako doseči, da bodo v prihodnjem letu zajeti v registracijo in statistiko tudi ti gostje, če se hoče dobiti popolnoma realno sliko o turističnem prometu in torej pomenu občine Piran za turizem. Letos kljub uvedeni kontroli in že izrečenim strogim kaznim še ni bilo mogoče zajeti vseh gostov in nočitev, iker v mnogih primerih predpisi omogočajo, da se vsi gostje ne prijavljajo. J. L. proizvodnjo stekla, ki ga »pridelajo« dnevno 700 kg. Popravilo peči je v rekordnem času opravila ekipa strokovnjakov iz podjetja Zavoški iz Rogatca. Kljub popravljanju peči je obrat dosegel 96,34 °/o sedem mesečnega proizvodnega plana, ki znaša .104,300.000 din, celotni plan pa 159,000.000 ter bo ob nemoteni proizvodnji po mnenju obratnega vodstva brez bojazni dosežen. -va- čem, ki sta nabrala po 254 točk. Ob zaključku tekmovanja so traktoristi priredili sprevod skozi Koper. V prihodnjih dneh bo v Postojni sedemdnevni seminar iza 3 najboljše traktoriste-zmagoval-ce sektorskih tekmovanj v Postojni, Sežani in Kopru. Ti bodo namreč " sestavljali okrajne tekmovalne ekipe na republiškem tekmovanju, ki bo v Murski Soboti. _ TEDENSKA GLOSA _ »VINJENIM GOSTOM NE TOČIMO!« Kakor umetni sateliti krožijo po preračunani poti od Ivanke h Triglavu, pa h Galebu in spet nazaj. Njihovi pogovori so od ure do ure enaki. Razpravljajo nadvse globokoumno. Trdijo, da so profesionalci in ponosno in na široko razmahujejo z rokami, češ mi nismo nobeni amaterji . , . (Pri pijači namreč!). Vse ljudi, ki hodijo mimo njih po pločniku, ocenjujejo kot barabe, kot čisto navadne barabe. Ce pa opazijo navzlic megli pijanosti v očeh avtomobil, ki je švignil po ulici, se pogovorijo: — A si ga videl? Tovariš z okraja se je peljal mimo! Toda, kaj nas on briga, mi bi mu že pokazali fantje, a ne? — Včasih prav ganljivo zapojejo tisto lepo pesem: Tam, kjer murrrrrrrrke cveto . . . Tako zapravljajo minute, ure in dneve. Nihče jih ne obsoja za čas, ki ga prežele za polito mizo, odtrgani od življenja. Tu in tam se le delavec, ki se je ves moker od znoja mimogrede pripeljal s kolesom na dva deci kisle, medtem ko na hitro zliva vodo vase, najprej začudi nad to družbo. Nato pa hkrati ko sede na kolo, da bi se hitro odpeljal nazaj na delo, precedi skozi zobe: — Pokvarjenci! Toliko dela je, oni pa tako! Na tlako bi jih poslal! Povprečni pijanec ne vzdrži pri pitju sam, pa tudi pijanska družba mu ni dovolj. Okoli sebe želi videti tudi trezne ljudi. Ko že poln maliganov plava dve pedi nad zemljo in v samem sebi išče opravičila za svoje početje, si po-rog in zgražanje mimoidočih razlaga kot spodbudo . , . Vsakdo pa, ki je pripravljen prisesti ali spregovoriti z njim besedo, je več kot dobrodošel. »Vsi me gledajo, vsi me poslušajo, vsi občudujejo, tako si razlaga sam. Da, celo natakarica, ki jo stokrat na dan ozmerja, mu vkljub temu še vedno prinaša pijačo, celo »na kredo« mu jo je pripravljena dati. Naši sateliti se zde samim sebi sila imenitni , . . Začudil sem se. Ljudje so hodili mimo, ne da bi jih kdo pogledal. Nihče ni prisedel na kratek razgovor ali zato, da bi se narejeno in iz navade nasmejal že večkrat ponovljenim puhlim domislicam. Sami so sedeli in se gledali. Dolgčas je bil v zraku. Vrčki pred njimi so bili prazni. Rjoveč so klicali natakarico, ki se ni in ni prikazala. Njena usmiljenost je nenadoma skopnela. Idllika prejšnjih dni je izginila. Nekdanji profesionalci so nenadoma postali bedni amaterji . . . Začuden sem zašepetal samemu sebi: — Torej jih vendar niso proglasili za urbanistično znamenitost našega mesta? Morda smo vsaj zanje uveljavili tisto lepo načelo: Vinjenim gostom ne strežemo? Doslej smo samo ugotavljali njihovo stanje, tehtali njihove zasluge in se neučinkovito zgražali. Ali smo se res odločili pomagati jim, resnično pomagati? Čas, skrajni čas je že! MILOŠ Lovska družina Rakek je minulo nedeljo slovesno odprla svoj Lovski tlom, ki so ga prizadevni člani zgradili skoraj izključno s prostovoljnim delom Turisti v Portorožu se letos res ne morejo pritoževati, da bi jim manjkalo raznovrstne zabave. Turistično društvo je letos pokazalo mnogo širšo iniciativnost in je v lastni režiji ali preko Zavoda »Primorskih prireditev« organiziralo vrsto kvalitetnih nastopov. Tako so za konec tega tedna predvidene kar 4 velike prireditve. V četrtek bo v organizaciji Primorskih prireditev na vrtu restavracije »Jadran« večer španske folklore. V petek zvečer bo v vrtu »Vesne« velika modna revija. V soboto popoldne bo iz Portoroža povorka oslovskih vpreg v Lucijo, kjer bodo tradicionalne oslovske tekme. Pričakovati je, da bo letošnja udeležba tako tekmovalcev kot gledalcev še mnogo večja kot v preteklih letih. V ne-neljo zvečer pa je spet v organi- E3 ^ W O Škocjanskih jamah smo že velikokrat zapisali, da sodijo med najlepše kraške zanimivosti in da zanje počasi raste zanimanje med domačimi in tujimi turisti. To nam najbolje dokazujejo podatki, ki pravijo, da si je Julija ogledalo jame 1352 Slovencev, 529 Hrvatov in 373 tujih državljanov, medtem ko jih je bilo lani znatno manj. Zanimivo je tudi to, da se zelo hitro veča število individualnih obiskov, kar kaže na vedno večje zanimanje za Škocjanske jame doma in po svetu. Vendar pa bi divaško Turistično društvo in upravo jam želeli povprašati o vzrokih, zakaj ni še več prometa. Verjetno bo odgovor približno tak: V načrtu imamo zgraditi dvigalo, da bo pristop v jamo udobnejši. Dalje, nujno potrebno bo pri jami urediti gostišča za večji promet, Skrat- NOVA GORICA DOBI NOV TEKSTILNI OBRAT Tovarna pletenin in nogavic »Almi-ra« v Radovljici bo zaradi razširitve svoje dejavnosti oddvojlla obrat za izdelovanje nogavic. Z ObLO v Novi Gorici se je že dogovorila za preselitev tega obrata v Novo Gorico. Tu so preskrbeli prostore za začetek dela. V kratkem bodo pripeljali v Novo Gorico prvih deset do dvajset pletll-nih strojev. Do aprila prihodnjega leta, ko bodo začeli delati s polno kapaciteto, pa bodo v novem obratu namestili 45 pletllnih strojev. Sprva bo obrat gostoval v zasebni hiši v Solkanu, pozneje, ^ko se bo Okrajni zavod za socialno zavarovanje preselil v svoje prostore, pa ga bodo namestili na sedanjem sedežu zavoda. V novem obratu bo našlo delo okoli 150 delavk, ki bodo ustvarjale letno skoraj 300 milijonov dinarjev družbenega bruto proizvoda. 2436 ha: ZA MLEKO IN MESO Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto prerašča v dolenjski kmetijski kombinat. Dve nasprotji: premalo zemlje in preveč, aH boj za seno in proti senu. O načrtih novomeškega KGP: 1000 krav molznic, 5000 baby-bii goveda, 800 glav mlade plemenske živine in 1200 bekonov. ODBOR ZA GRADNJO KULTURNEGA SREDlSCA V CELJU Na skupni slavnostni seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora ter Občinskega odbora Zveze borcev v Celju so imenovali tudi odbor za gradnjo kulturnega središča v Celju. 350 NAGELJNOV IZ ENE KORENINE V Kranju, ob Kolcrškem mostu, goji mesar Vinko Kisovec nageljne, od katerih ima ena sama korenina 350 do 360 cvetov. ka, potrebna so nam znatna denarna sredstva, ki pa jih mi ne zmoremo. To drži, saj gre za večje investicije. Lahko pa bi manjše izboljšave opravili s skromnimi denarnimi sredstvi in z nekaj več dobre volje. Na primer: Turist se pripelje z avtobusom v Divačo pred restavracijo Risnik, kjer je postajališče. Od tam do jame mora pešačiti še dober kilometer po cesti do križišča, mimo katerega vozi avtobus, s katerim se je pripeljal, vendar avtobus ne sme ustaviti, ker ni prostor primeren za postanek. Zakaj ga ne bi uredili in nudili turistu ugodnejšo pot do jame? Res je sicer, da bi moral od križišča naprej pešačiti vsaj 500 metrov več, kot je napisano na tabli ob cesti, a kljub temu bi bil izletnik bolj zadovoljen. Seveda bi bilo najbolje, če bi pred Hišnikom stal kakšen Kombi in oskrbel turistu hiter prevoz tudi takrat, kadar dežuje ali piha kraška burja. Nekateri pa bi raje šli peš do jame skozi prelep borov gozdič, mimo razglednega stolpa, od koder se vidi odprti del jame, kjer Reka izgine pod zemljo, skratka od Divače preko Doljnjih Ležeč do Matovuna. Ta pot pa žal ni urejena, čeprav ne bi bilo treba prevelikega truda, da bi jo Turistično društvo v Divači uredilo s pomočjo krajevnih gostinskih obra- tov in tistih gospodarskih organizacij, ki Jim bi povečan obisk jame nudil možnosti za uveljavljanje rekreacijskega domačega turizma, o katerem mnogo razpravljamo, a žal ga še vedno preveč zanemarjamo. Znano je komercialno pravilo: dane/ izguba, jutri dobiček. To velja tudi za škocjanske jame. Objavljeno je, da si jamo lahko ogledamo ob določenih urah. In če pridejo do Hišnika trije turisti, ki prepešačijo tri kilometre ob kakršnem koli vremenu, morajo plačati za ogled polno vstopnino: 200U dinarjev. To je vsekakor preveč! Ti turisti bodo raje od-kolovratill nazaj, ne da bi si jamo ogledali, ker pač ni bilo pred vhodom toliko interesentov, da bi veljal ogled največ 100 dinarjev na osebo. Glede prostora za parkiranje motornih vozil je bilo že večkrat govora. Kaze pa, da bi ga lahko uredili brez večjih investicij, če bi bilo Turistično društvo bolj iznajdljivo v iskanju sredstev in v pritegnitvi avto-turističnih podjetij za nadaljnjo popularizacijo Škocjanskih jam. To so le drobne pripombe, ki bi jih lahko proučili do prihodnje sezone. Morda je katera izmed njih preveč zahtevna, nekaj pa jih je vendarle takšnih, da bi Jih rešili z nekoUko večjim posluhom za hitrejši vzpon turističnega prometa v Divači. SPREHAJALCEVIZAPISKI V starih bukvah sem našel navodilo, kako lahko slišiš in razumeš živalsko govorico. Zapisano je, da moraš nabrati praprotnega semena in si ga v kresni noči nasuti v čevlje. Ker na ooali naše Istre praprotnega semena nisem našel, sem ga naročil iz Ljubljane, a prišlo je za kresno noč prepozno. Pa sem vendarle poskusil, in glej zlomka — pomagalo je. Prvo kar sem srečal, sta bila kokoš in petelin. Kokoš je na vse pretege kokodakala, petelin pa se ji je priklanjal in jo vprašal, če ■je znesla jajce. »Znesla'/« se je užalljeno namrdnila kokoš. »Ali res še ne veš, da je »znesla« izraz zastarele kmetavzarske terminologije? Nesla so jajca naše ¡prednice. Mi jih proizvajamo.« »Proizvajate?« se je začudil petelin. »Kje si pa spet to pobrala?« »Tako so me naučili naši agronomi,« je pojasnila kura. »Ti so dejali, da zdaj sploh vse le še proizvajamo: sliva proizvaja češplje, krava mleko, mačka mlade in tako dalje.« »Kaj pa pravi k temu kmet?« je hotel vedeti petelin, »Kmet?« je posmehljivo rekla kokoš. »Mar še tega ne veš, da tudi kmeta ni več? Ta je zdaj proizvajalec, predelovanje je proizvodnja, pridelek proizvod, poljedelstvo agrotehnika in tako naprej.« »Joj!« je vzkliknil petelin, »kaj pa sem zdaj jaz, ko nič ne proizvajam?« »Kako ne?« je ugovarjala kokoš. »Ti si proizvajalec jajčjega oplojevanja.« Ko sem to slišal, sem odšel dalje in srečal kravo s teličkom in teličko. »Mama!« je zablejal teliček, »zdaj smo pa le doživeli, da smo izenačeni z ljudmi.« »Joj, joj,« je zamukala krava, »kaj se ti blede?« »Da, 'da,« je pritrdit • ¡teliček. »Ali nisi zadnjič slišala veterinarja, ko me je imenoval moško tele?« »Res mama?« je dodala, telička. »Mene je pa imenoval žensko tele. To pa pomeni izenačenje s človeškimi moškimi in s člove-veškimi ženskimi teleti in talco kratko in malo z ljudmi.—s ustrašila in sta res shujšala za zahtevano težo. Sodišče se zdaj nI več upiralo in vztrajna človeka sta dosegla svoj namen Portret nogometnega Idbica (aktualno po dogodkih v Mariboru) — Moj zaročenec je bil pri telefonu. A11 niste hoteli nekaj reči, gospod Karlo? lž. avgusta 19C0 o ZADNJA STRAN o Leto IX. — Stev. 33 AVTO PO TELEFONU Brez izpolnjevanja številnih obrazcev za posojilo, brez porokov in mnogih drugih nevšečnosti, ki jih dobro poznajo naši kupci avtomobilov, se bomo kmalu lahko vozili v avtu. Kako? Turistično podjetje Centroturist Zagreb je pred nedavnim kupilo 10 osebnih vozli znamke Fiat-1100, Volkswagen In Moskvič. Ta vozila bo Centroturist posojal naročnikom proti plačilu primernega pologa in posojnine. Čeprav ni kandidirala, je bila vendarle izvoljena kot vodja najmočnejše stranke na Cey-lonu za predsednika vlade Si-rimavo Bandaranaike, vdova po pokojnem voditelju Ceylo-na, ki je postal žrtev atentata. Sirimavo je stara 41 let in ima tri otroke. Na sliki jo vidimo, ko po zaprisegi kot premier nove vlade prižiga tradicionalno svetilko, ki ji daje luč kokosovo olje. Tovarna kablov Svetozarevo je prodala pošiljko bakrene žice Švici. Zlca se jo nato pričela počasi »ovijati okoli sveta« . . . Kar oglejmo si njeno pot. Švicarji je niso uporabili, Kakor je pri nas muhasto vreme, tako so letos Moskovčanl imeli Izredno toplo poletje in je temperatura zraka držala nekaj časa celo 33 stopinj C, kar je za to mesto že mnogo. Velika mestna kopališča so bila polna veselih kopalcev. Na sliki je takšno kopališče sredi Moskve: videti je, kako je lepo opremljeno In koliko bazenov ima. Vsi so grajeni na podlagi oUmpijskih norm in rabijo tudi za športne pri-reditvo PLIN NAMESTO VODE V bližini mesta Perlez v Srbiji so pred nedavnim dclavci začeli kopati vodnjak. Ko so nestrpno pričakovali, kdaj bodo naleteli na vodo, je nenadoma Izbruhnil zemeljski plin, ki je šinil kar 00 m visoko, Odprtino so z veliko težavo zamašili in kopali naprej. Spet so namesto vode naleteli na plin, ki je tokrat bruhnil iz zemlje pomešan s peskom. Ker je bil ta izbruh močnejši od prvega, so morali po sedemurnem boju s plinom opustiti misel na kopanje vodnjaka In odnehati. 100.000 LITROV PIVA NA DAN Več kakor 100.000 steklenic piva popijejo Beograjčani vsak dan v obdobju pasje vročine. To je razumljivo, saj je konec julija živo srebro poskočilo kar na 32 stopinj C. Vročina kar puhti iz mestnega tlaka in iz stavb. Vsa kopališča na Savi in Donavi so polna kopalcev, ki si v vodi hladijo kožo, svojo notranjost pa s krepkimi požirki hladnega piva. Obe beograjski pivovarni — »Beograd« in »7. julij« — sta nad vse zadovoljni, saj bosta, če bo vročina trajala le še nekaj časa, kmalu presegli svoj proizvodni plan. Po vojni pomnijo tako veliko potrošnjo piva v Beogradu samo leta 1958. ampak so jo prodali Češkoslovaški, ta pa jo je dobavila Sovjetski zvezi. Iz SSSR je žica odpotovala v LR Kitajsko. Pa tudi tam je niso napeli med drogove, ker so jo Kitajci prodali Bolgarom. V zamenjavo za pošiljko naše ga-lice, so Bolgari isto žico vrnili spet nazaj v Jugoslavijo. Od nas je spet prodana neki evropski državi. Upajmo, da bo dolge poti tokrat konec, saj bi se doslej žica lahko ovila že okoli polovice zemlje . , . Vhod v lepo kraško jamo v Planini, Ko bo urejena še razsvetljava, bo jama poleg ribjega rezervata pomembna turistična privlačnost Planine MED OLIMPIADO V RIMU NAJLEPŠE CESTE SAMO ZA PEŠCE Veliki lepaki v Rimu imajo naslov »Ureditev prometa med olimpijskimi igrami v Rimu«. Cez noč so jih nalepili po vseh rimskih ulicah in trgih in zdaj postajajo pred njimi velike gruče radovednežev, da bi zvedeH, kaj je stuhtala mestna uprava. Med drugim piše na lepaku, da so najvažnejše in najlepše ulice in trgi zaprti za ves avtomobilski promet in namenjeni samo pešcem, V mestu se ne smejo prikazati tovornjaki preko 5,5 tone, avtomobili smejo parkirati v mestu najdalje 1 uro, ceste pa bodo popravljali le v nujnih primerih, in še to samo ponoči. Trgovinam dovoljuje mestna uprava, da so v času olimpijskih iger odprte od 7. do 23. ure, vsi uradi pa bodo popoldne zaprti. Ta določila bodo stopila v veljavo 20. avgusta — torej 5 dni pred pričetkom olimpiade — in bodo veljala do 20, septembra — dan po zaključku olimpijskih iger. Mnogi naši delovni kolektivi vzorno skrbijo za rekreacijo svojih članov. Ne samo lastne delavske restavracije in druge ugodnosti — tudi lastne počitniške domove imajo nekateri. Podjetja iz notranjosti Slovenije pri nas na morju, naša pa seveda pod planinami. Na sliki je počitniški dom delovnega kolektiva živilskega kombinata Delamaris iz Izole. Dom stoji v Lepeni, skoraj prav pri izviru te rečice, ki dere iz ledene jame na pobočju julijskega očaka Krna. Dom je lepo urejen, ima številne športne naprave in tudi lasten agregat za električno razsvetljavo. Zal, da letos zaradi slabega vremena ni bilo pravega zanimanja za oddih v tem domu, ki zato ni bil ves čas polno zaseden ZANIMIVA POTEGAVŠČINA Angleška gledališka in filmska igralca Lorence OHwer in Kenet Moor sta v predstavi »Noč stotih zvezd« igrala ženske vloge. Preoblečena v ženski sta med vajo odšla na kratek sprehod po londonskih ulicah. To je bilo dan pred pre-miero. Neki fotoreporter, ki oba igralca sicer dobro pozna, ju je na njunem »damskem« sprehodu slikal, ne da bi vedel, kdo sta, Slika je bila objavljena, potegavščino pa so odkrili šele po premieri. Letos so izraelski prostovoljci prijeli v Argentini znanega vojnega zločinca, nacista Adolfa Eichmanna, ki je med zadnjo svetovno vojno zakrivil smrt G milijonov Zidov. Polnih 15 let se je skrival pred roko pravice, toda Izraelci so ga nenehno iskali, zasledovali in ga končno tudi prijeli. Ko so pred leti pričeli z zasledovanjem, so razpolagali le z Eichmanovim nacističnim do-siejem, ki jo leta 1945 prišel SAM PREKO OCEANA 11. julija letos je krenilo iz Anglije 5 jadrnic na prvo pre-kooceansko regato. Edini udeleženec, ki je doslej prispel na cilj v Ameriko, je London-čan Francis Chichester, star 58 let. Posebnost regate je, da sme imeti vsaka jadrnica le enega moža posadke. Pot preko Atlantika si lahko vsak tekmovalec prosto izbira. Kaj je z ostalimi štirimi Jadrnicami in do kod so prispele, ne vedo niti organizatorji regate. v roke Američanov. Dokaj časa niso imeli nobene novejše Eichmannove slike, ker je ta vsak negativ sproti uničil. Ugotovili so, da živi v Argentini, pogosto so mu bili tik za petami, kot so ugotovili pozneje, toda vedno se je pravočasno umaknil. Niti pa so se čedalje bolj spletale v trdno mrežo, v katero se je zločinec nazadnje ujel. Mnogo je k temu pripomoglo tudi golo naključje. Od Eichmannovega očeta, ki živi v Avstriji, so zvedeli dekliški priimek njegove žene. Skušali so se jI približati in priti z njo v stik, toda brez uspeha, ker je bila zelo previdna. Neki izraelski agent se je med tem eni od Eichmannovih prijateljic predstavil kot nacistični simpati-zer. Cisto slučajno mu je pokazala album slik in ga ob nekem posnetku vprašala: »Kako vam ugaja moj Adolf?« Agent je ugotovil, da leži pred njim Eichmannova slika in jo je pozneje izmaknil. Zločinčeva žena je nato obnovila svoj potni list in odpotovala v Evropo. Izraelski agenti so ji bili povsod za petami. Čeprav je bila prej izredno previdna, zdaj zasledovalcev sploh ni opazila. Vrnila se je v Argentino, agenti pa z njo. Na letališču je stopila v taksi in se odpeljala v Buenos Al-l-es. Pred hišo ji je prlhitel nasproti Adolf Eichmann. Riba se je ujela. S pomočjo fotografije in dosieja so ugotovili, da je Eichmann pravi Eichmann. 15 let trajajoči lov je bil uspešno zaključen, zločinec pa čaka zdaj v Izraelu na zasluženo kazen. VASILIJ DRAMATSKI t/