kočevske
Poštnina plačana
pri pošti št. 61330 Kočevje
3LASILO OK SZDL KOČE'
Dr. France Prešeren
Razmišljanje ob slovenskem kulturnem prazniku
gHI ODLOK ' ■
%« krumrni pmzfdk slave r«sjr$£a-OmiftHm,,
fr« «u»
mrli dr. fmnzHtt Prsšerm, mndnfcge ,< *• ■' * ■ - - ■ '
k pralnih in k^rnm m^Bomh r,-	j||j_|

m /v« h uk
' ■ VWawrlr.
Kultura v ožjem pomenu besede izraža zlasti duhovne oblike ustvarjalnosti, v širšem pomenu pa zajema celotno področje materialnega in duhovnega ustvarjanja ter način življenja določenega naroda ali socialne skupine.
Povsod, kjer je ljudska kultura še danes živa, vidimo, da ljudje priznavajo moč ustvarjalnosti. Sodoben način življenja pa vse bolj duši talente. Eden od davkov industrijske civilizacije je propadanje stikov med ljudmi; poskušajo jih nadomeščati množični mediji in potrošniška kultura. Danes je resen problem, kako umetnost približati, množicam in kako množice izobraziti za dojemanje vrhunskih stvaritev. Med ustvarjalci in uporabniki kulture nastaja velik prepad. Umetnika ni mogoče na mah doumeti. Težko je s preprostimi besedami povedati, kaj se dogaja v umetnosti. Pomembne spremembe se dogajajo tudi z ljudsko kulturo; ta vse bolj postaja simbol preteklosti. Deloma se je ohranil kolektivni duh ponekod na podeželju. Zato je prav tu potrebno spodbujati in krepiti amatersko delovanje. Človek, ki se sam kulturno udejstvuje, bo namreč veliko bolj dojemljiv za kulturne dosežke nasploh.
Množična kultura sodobnega meščana je pogosto neestetska in nemoralna, predvsem pa še zdaleč ne kompenzira umetniških nivojev nekdanje ljudske, kaj šele vrhunske kulture. Kako torej odstraniti kulturno razpoko in zmanjšati prepad med ustvarjalci in publiko? To vrzel lahko zapolnijo zavestni posredniki kulturnih dobrin. Kulturna ponudba mora razviti mrežo organizatorjev, pedagogov, animatorjev in moderatorjev. Pomembna je dvojna vzgoja: za dojemanje kulturnih vrednot in za lastno ustvarjanje.
Problema izboljšanja kulturnega stanja v naši občini ne bomo rešili, če bomo nadaljevali preteklo prakso, ko so vsa bremena kulturnega življenja nosili navdušeni posamezniki. Današnji čas je vse manj naklonjen temu, da bi z entuziazmom reševali kulturno problematiko.
Osnutek izhodišč za organiziranje celovite informacijske dejavnosti
Kočevske novice, ki so začele izhajati v letu 1984, so s svojo prisotnostjo na vsakem domu odprle široke možnosti za neposredno obveščanje delovnih ljudi in občanov ter za medsebojno informiranje o vseh pomembnejših zadevah in akcijah. Odmevi na izhajanje so zelo različni, od zelo pohvalnih, predvsem pri krajanih v KS. do kritičnih pripomb posameznih OZD, ki so premalokrat prikazane v samem časopisu.
Splošna ocena pa je, da je tak časopis potreben tako za občane kot za delegate. Zato je potrebno z delom nadaljevati in izboljševati kvaliteto, ažurnost in aktualnost. Prav tako si občani želijo več aktualnega slikovnega gradiva, ki močno popestri eventuelno dolge članke oz. delegatsko gradivo.
Pri dosedanjem delu moramo izjemno pohvaliti vse aktivne člane uredniškega odbora, še posebej pa tov. Danila Škulja in DLada Gašparca, ki so z izjemnim prizadevanjem ohranjali časopis na določenem nivoju.
V skladu z dosedanjimi dosežki na področju informiranja ugotavljamo, da je še vedno premalo aktualnih informacij, posebej pa še tekočih informacij, ki jih z mesečnim izdajanjem ni mogoče
zajeti. Tako se postavlja resno vprašanje, kako sploh organizirati racionalno zbiranje in objavljanje oz. posredovanje vseh informacij na enem mestu.
Tako je v ospredju možni predlog, da se postopoma začne formirati občinski informativni center za zbiranje, urejanje in posredovanje informacij.
Osnovne usmeritve delovanja centra bi bile:
—	nadaljnji razvoj Kočevskih novic
—	delegatsko informiranje (priloga, gradivo, delo raznih KO pri SIS ipd.)
—	pretok informacij in usklajevanje informacij med DPO in DPS
—	proučitev možnosti radijske postaje
—	proučitev možnosti kabelske televizije.
Seveda pa je potrebno zaposliti strokovnega delavca, ki bi poleg urejanja informacij za Kočevske novice začel tudi z aktivnostmi na osnovi programa za ustanovitev informacijskega centra.
KO za informiranje pri predsedstvu OK SZDL
Za nekdanje kulturnike in pedagoge je bilo včasih značilno, zveličavno in moralno, da se žrtvujejo za kulturo in delajo zastonj. Ta miselnost je danes že preživela. Utopija je tudi pričakovati, da bi se problemi oživljanja kulture v občini rešili individualno. To delo je namreč visoko strokovno in zelo odgovorno, predvsem pa institucionalne narave. Ta problem brez sistematičnega, konkretiziranega, koordiniranega in družbeno planiranega delovanja različnih dejavnikov ni rešljiv.
Kultura sicer ne producira gotovih in jasno vidnih izdelkov, gre pa za produkcijo dobrin nematerialne narave, ki so še kako pomembne za družbeni razvoj in napredek. Gre za produkcijo novih moralnih norm, etičnih in estetskih vrednot, nove poslovne morale, skratka novih kvalitet družbene zavesti, brez katerih tudi materialna baza ne more postati uspešnejša, družbene preobrazbe pa ostanejo le na tonah popisanih papirjev.
Irena Trobentar
Likovni salon Kočevje
V počastitev slovenskega kulturnega praznika in 20-lctnice Likovnega salona Kočevje
vas vabimo
v petek, 6. februarja 1987 ob 18. uri
na otvoritev razstave
Stalna zbirka likovnega salona Kočevje
Govoril bo predsednik OK SZDL Kočevje dipl. iur. Alojz Petek.
Pel bo mešani pevski zbor Svoboda Kočevje pod vodstvom Matjaža Weissa.

Iz vsebine:
Ob 20—letnici Likovnega salona v	2
Kočevju
Ali bo Delavska godba dobila podporo 2
Problemi avtobusnega prevoza	2
Razpis o podelitvi srebrnega znaka ZS Slovenije v letu 1987	2
Kako ravnati z odpadki	3
Prebivalci Trate bodo uredili
svojo okolico	3
Aktivnosti društva kadrovskih delavcev 3
Štiri desetletja dela Dinos Kočevje	4
Pustovanje v letu 1987	4
V Domu starejših občanov	5
Kulturni center Kočevje	6
Šolske aktivnosti	6
Šport	6-7
Zanimivosti v besedi in sliki	8
Ob 20-Ietnici Likovnega salona v Kočevju
Novembra meseca je minilo natanko 20 let uspešnega dela Likovnega salona Kočevje. V Kočevju nismo imeli prostora, kjer naj bi bile občasne razstave šol, društev in podjetij. Zanimanje za likovne razstave pa je bilo v Kočevju že nekdaj zelo veliko. Vzpodbujali so ga predvsem profesorji risanja na gimnaziji. Z zelo skromnimi finančnimi sredstvi nam je uspelo preurediti vežo in sobo v prostorih množičnih organizacij, kjer je danes podjetje Vezenina. Razstave so se vrstile, obisk pa je bil nad pričakovanji zelo velik. Bilo je veliko težav z ogrevanjem, z zavarovanjem razstav in podobno, vendar nas je gnala volja in veselje, da imamo tudi v Kočevju svoj likovni salon. V tem času nam je uspelo kočevskemu občinstvu predstaviti številne pomembne slovenske likovne umetnike. Prav zaradi kvalitete razstav nismo imeli težav s programom razstav. Naj poudarim, da smo bili v tistem času med redkimi likovnimi razstavišči in edini, ki smo delovali na amaterski podlagi. V tem času si je likovni salon pridobil z odkupi ali pa so mu bila likovna dela podarjena, številno zbirko, katere večji del je razstavljen na taj razstavi. Vseskozi imamo željo, da bi dobili ustrezen prostor, kjer naj bi bila ta dela stalno razstavljena. Potihem smo si želeli prostore, kjer je danes poročna dvorana in sedaj krajevna skupnost, vendar nam to ni uspelo. To vprašanje je še vedno aktualno, saj nam zbirka stalno raste. V teh dvajsetih letih je likovni salon Kočevje
odigral pomembno likovno poslanstvo, pridobili smo nove, ustrezne prostore, stalne obiskovalce, predvsem mladino. Ko danes poslušamo očitke, da je po Sloveniji preveč likovnih razstavišč mislim, da se je naš likovni salon opravičil sam, saj deluje še vedno na amaterski osnovi in z zelo skromnimi sredstvi.
Predsednik LS: Ivan Brudar
Seznam zbranih likovnih del:
17.	Siegfrid Herman: Nošenje vode, les
18.	Siegfrid Herman: Starka, les
19.	Stane Jarm: Nevesta, les
20.	Stane Jarm: Kvartet, grafika
21.	Andrej Košič: Pokrajina, akvarel
22.	Boštjan Košir: Dekle — Spomin II, olje
23.	Drago Košir: Glad, les
24.	Magdalena Kovačevič: Ljepo si zemljo moja (4 slike), olje
25.	Cveta Mihalj: Kraški rujn I, olje
26.	Živutin Nikolič: Vašar raja,
L	Milan Bizovičar: Ilustracija,	olje
	risba	27. Henrik Marchel: Abstrak-
2.	Bogdan Borčič: Sledi, gra-	cija, olje
	fika	28. Izidor Mole: Freska
3.	Ivan Brudar: Kočevje, pa-	29. Jože Mušič: Dirka (fotogra-
	stel	fija)
4.	Marko Butina: Dve črti,	30. Jože Mušič: Trstika (foto-
	risba	grafija)
5.	Boris Butina: Pastel	31. Klavdij Palčič: Grožnja, si-
6.	Jože Centa: Bodeča neža,	totisk
	olje	32. Klavdij Palčič: Upor, sito-
7.	Janez Černač: Vroče po-	tisk
	letje, voščenka	33. Mario Petrič: Slika od Kor-
8.	Peter Černe: Vojščak, poz-	nata, olje
	lačen les	34. Anton Plemelj: Cvetje, olje
9.	Anton Dolenc:	Nevesta,	35. Dora Plestenjak: Kozolec,
	olje	gvaš
10.	Oskar Dolenc:	Akt N°	36. Igor Pleško: Sardele, olje
	(fotografija)	37. Anton Repnik: Učena krava
11.	Anton Fabjan: »akvarel«	olje
12.	Bojan Golija: Rešeto, gra-	38. Anton Repnik: Ljubezen,
	fika	olje
13.	Alenka Gerlovič: Mogoče ti	39. Maksim Sedej: Tiger, olje
	bo tesno kedaj, ko na	40. France Slana: Staro mesto,
	zemljo bo prisvetil maj . . .,	olje
	(akril)	41. Rajko Slapernik: Krka I,
14.	France Godec:	Jelše ob	olje
	vodi, olje	42. Franjo Smole: Jez v Dolu,
15.	Boris Grabnar: Omizje, olje	akvarel
16.	Štefan Horvat: Motiv iz	43. Franjo Smole: Jez na Kolpi:
	Prekmurja, olje	akvarel
44.	Franjo Smole:	Livoldski
vrh, akvarel
45.	Tinea Stegovec: Pogled z ladje, grafika
46.	Miroslav Šuput: Pravljica, olje
47.	Desiderij Švara:	Pristan,
akvarel
48.	Vera Trstenjak: olje
49.	Andrej Trobentar: Haiku: akvarel
50.	Izidor Urbančič: Vasovalca, olje
51.	Mira Uršič-ŠparoVec: Mesoreznica, olje
52.	Dušan Vidmar:	Kapela,
akvarel
53.	Aladar Zahariaš:	Speča,
kip, žgana glina
54.	Boris Zulian: Samotna kmetija, olje
Zaradi pomanjkanja prostora
niso
dela!
razstavljena
zbrana
Na podlagi drugega odstavka 131. člena Statuta sindikatov Slovenije in določil pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka ZS Slovenije, Odbor za organizacijsko in kadrovsko politiko pri OS ZSS Kočevje ter predsedstvo OS ZSS Kočevje objavljata
RAZPIS
o podelitvi srebrnega znaka ZS Slovenije v letu 1987
Občinski svet ZSS Kočevje bo v letu 1987 ob delavskem prazniku 1. maju podelil srebrni znak ZS Slovenije 7 posameznikom in 3 OO ZS.
2.
O podelitvi srebrnega znaka ZSS bo odločalo Predsedstvo OS ZSS Kočevje na predlog OO ZS, občinskih odborov sindikata posameznih dejavnosti in odbora za organizacijsko in kadrovsko politiko pri OS ZSS Kočevje.
3.
Predlog za podelitev srebrnega znaka ZSS podajo OO ZS, konference OO ZS, obč. odbori sindikata posameznih dejavnosti in Predsedstvo OS ZSS do 31. 3. 1987.
Srebrni znak se podeli:
-	članu sindikata za večletno prizadevno delovanje v OO ZS oz. občinski organizaciji sindikata pri uresničevanju delavskih interesov,
-	OO ZS za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog.
Predlog za podelitev srebrnega znaka posamezniku obsega zlasti:
-	naziv in naslov organa, ki predlaga podelitev in datum, ko je o tem sprejel sklep,
-	osebne podatke kandidata (priimek in ime, rojstni datum), stalno bivališče, poklic, delovno mesto, delovno organizacijo, članstvo v ZK, podatke o dosedanjih odlikovanjih in drugih priznanjih,
-	pregled do sedaj opravljenega dela in funkcij v ZS z navedbo, kdaj jih je opravljal,
-	seznam dosedanjih funkcij v samoupravnih organih, v drugih družbenopolitičnih organizacijah in podobno,
-	utemeljitev razlogov za podelitev srebrnega znaka, ki vključuje tudi opis uspehov dosedanjega delovanja kandidata.
Predlog za podelitev srebrnega znaka OO ZS vsebuje:
-	naziv in naslov OO ZS in število njenih članov,
-	opis njene notranje organiziranosti in delovanje,
—	utemeljitev predloga za podelitev srebrnega znaka z navedbo uspešno opravljenih nalog pri uresničevanju interesov delavcev,
—	datum sklepa in naziv predlagatelja.
edloge za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije posa-nim članom sindikata in posameznim OO ZS pošljejo OO ZS, nference OO ZS in obč. odbori sindikatov dejavnosti do 31. 3. 1987 na naslov: Zveza sindikatov Slovenije, Občinski svet Kočevje, Ljubljanska 7/c, Kočevje.
Za občinski svet ZSS predsednik: Mirica Dimitrijevič
0<Wo 'Mc>l
Problemi avtobusnega prevoza
Ali bo Delavska godba dobila podporo
Petnajstčlanska godba me je pred sedmimi leti na občnem zboru Delavske godbe Kočevje izbrala za dirigenta.
Služba, glasbena šola, godba in osebni problemi so mi kratili brezskrbnost. Sprva nisem imel upanja, da bom lahko premagal težave, s katerimi sem se spoprijel. Zaupanje, zagnanost in potrpljenje godbenikov mi je vlivalo novih moči. Sedem let je sicer dolga doba, vendar za postavljanje cilja zelo kratka.
Godba se je preselila z Rudnika v staro gimnazijo in se številčno okrepila. Ko smo pridobili dodatne prostore, smo takoj pristopili k adaptaciji. Kmalu smo prešli okvire godbe; pričeli smo s plesno, mažoretno, ansambelsko in pevsko dejavnostjo. Lahko bi rekli, da je postala godba podjetje v malem s 172 člani. V nekem smislu so tudi družine članov godbe del godbe.
Odrekanje družini, delo, vaje, pogrebi, nastopi itd. so dajali pečat delovanja godbe in ne enkrat povod za nesoglasje v družini, šoli in službi. Neuspehe in težave smo ob prvem uspehu pozabili ali spremenili v humor z grenkim priokusom pelina. Ni nam bilo lahko. Danes imamo
prostore za delo. Ponosni smo nanje, čeravno jih imamo samo v najemu, saj smo mnogo dela pri adaptaciji opravili sami. Seveda pa potrebujemo še precej sredstev, da bi jih dokončno uredili.
Uniforme in instrumente je načel zob časa. Vsem OZD in drugim organizacijam v občini smo posredovali v obravnavo in sprejem samoupravni sporazum o financiranju godbe, ki naj bi zagotovil nakup instrumentov in omogočil novim sekcijam v godbi, da prično z delom. Žal pa doslej še ni bilo pravega odziva. Zato bo Delavska godba prešla na ljubiteljsko dejavnost, saj so s prvim februarjem prenehale veljati pogodbe o zagotavljanju potrebnih sredstev za delovanje godbe. Program dela godbe in sekcij smo tako prisiljeni prilagoditi sredstvom, ki nam jih namenja Kulturna skupnost občine Kočevje.
V letu 1987 slavi Delavska godba Kočevje 60-letnico svojega delovanja. V ta namen bomo 26. junija priredili jubilejni koncert. Vabimo vas že sedaj, da se tega koncerta udeležite. Združenje pihalnih orkestrov Slovenije pa bo temu jubileju dalo pečat s seminarjem za
dirigente in pihalne orkestre Slovenije, ki bodo gostje DGK od L do 12. julija. Ta mladinski orkester Slovenije, ki je sestavljen iz najboljših godbenikov Slovenije in zamejstva ter demonstratorskega orkestra, bo priredil kar	tri koncerte.
Delavsko godbo Kočevje čaka torej v letu 1987 veliko dela. Upam, da pri tem ne bo ostala osamljena. Saj bi to pomenilo žalostno slovo ob 60-letnici njenega delovanja.
SLAVKO RANČIGAJ
Javni potniški avtobusni promet mora glede na neposredne in posredne družbene koristi v primerjavi z ostalimi vrstami prevoza postati prevladajoči prevoznik. Iz tega dejstva izhajajo pri svojem načrtovanju in delu v SOZD Integral - Delovna organizacija SAP Ljubljana -TOZD Stojna Kočevje, ki opravljajo avtobusni promet za potnike iz območja občine Kočevje in delno iz območja občine Ribnica (v tej občini J imata dve delovni organizaciji lastne avtobuse, poleg teh pa opravlja tovrstni prevoz tudi en zasebnik).
Okvirna ocena dela za minulo leto kaže, da se zaposleni v tej temeljni organizaciji združenega dela srečujejo z vrsto težav in problemov, s katerimi marsikateri potnik, ki potuje z njihovimi avtobusi, ni seznanjen. Na območju, kjer opravljajo prevoz potnikov, ni izvedena tehnično - tehnološka organizacija avtobusnega prevoza, razen na progah iz Kočevja do Klinje vasi in
Črnega potoka. Izvedba te organizacijske oblike naj bi pripomogla k temu, da bi čimbolj prilagodili vozni red potrebam posameznega kraja in delovnemu času v delovnih organizacijah. Zavedajo se, da za vse ne bo nikoli prav, ker je območje naše občine redko naseljeno. Menijo, da bi v tem pogledu morali več storiti v delovnih kolektivih in skupnostih oz. da bi se morali bolj zanimati za reševanje problematike javnega avtobusnega prometa. Izkušnje v nekaterih občinah kažejo, da naj bi v bodoče ves denar, namenjen za prevoz zaposlenih, nakazovali tistemu, ki opravlja prevoz potnikov. Ta pa bi bil obvezen vzpostaviti tako mrežo avtobusnih linij, ki bi optimalno zadovoljevale potrebam javnega prevoza. V zvezi s pripombami krajanov iz območja KS Draga glede na avtobusni promet je ugotovljeno, da je iztržek na tej progi majhen. Največkrat ne pokriva niti stroškov, ki nastajajo z izvedbo javnega prevoza.
Prednovoletno srečanje kočevskih gasilcev
Zelo dobra je bila udeležba članov GD Kočevje na prednovoletnem srečanju. Sedanje vodstvo je podalo kratek obračun dela v minulem letu in informacijo o gradnji gasilskega centra. Kar precej kritičen in samokritičen je bil pristop k temu srečanju. Pa ne zato, da ne bi gasilci v lanskem letu uresničili svojih nalog, temveč zgolj zato, ker so po tolikih letih na to prednovoletno srečanje povabili tudi
vse nekdanje člane društva, ki so v povojnih letih vložili mnogo napora pri gašenju požarov. Odziv je bil presenetljiv. Večurni pogovor vseh članov društva je pokazal, pod kakšnimi pogoji so gasilci v prvih povojnih letih gasili požare. Oprema je bila izredno slaba. Primanjkovalo je denarja. Mnogo ur so opravili prostovoljno in predvsem vse z veliko dobre volje in veselja. Mlajši
člani so ob tej priložnosti zvedeli marsikaj novega — celo to, da se je takrat kupovalo gorivo za gasilska vozila iz lastne denarnice.
Sklenili so, da se bodo odslej srečali večkrat. Za tako prijetno srečanje ima mnogo zaslug tov. Klun Ivan, ki je dal pobudo, ravno tako Simič Milan, Cilka Opakova, Hočevar Ančka in še nekateri drugi posamezniki.
Viktor Dragoš
Tu predstavljajo poseben problem slabe ceste. Te jim povzročajo znatno večjo okvaro vozil kot je to v normalnih pogojih. Ocenjujejo, da je gospodarjenje s cestami zadnje čase slabše kot je bilo v preteklosti.
O gibanju cen avtobusnih prevozov je bilo že veliko napisanega. Avtobusne voznine so v primerjavi s cenami ostalih storitev in izdelkov iz leta v leto padale. Zlasti je to močno opazno glede na ceno avtobusov. Izgledi pa so, da se bo stanje tudi v tem pogledu izboljšalo, saj so se cene avtobusnih vozovnic v kratkem času dvakrat povečale.
TOZD Stojna potrebuje za nabavo raznega materiala pri popravilu vozil devizna sredstva. Teh pa ne ustvarjajo s prevozi na progah na območju obeh občin, kjer opravljajo javni prevoz. Zato so primorani v polletnih mesecih oddati v najem nekaj avtobusov turističnim organizacijam v zakup, kar jim omogoča ustvariti lasten priliv deviz. V minulem letu so iz tega naslova prislužili nekaj nad 90 milijonov din. Istočasno pa so dosegli boljšo izkoriščenost vozil.
Z namenom, da bi se tisti, ki jih zanimajo problemi javnega potniškega avtobusnega prometa, čimbolj seznanili z njihovimi problemi, so pripravljeni v posebnem razgovoru o njih seznaniti širšo javnost. Menijo, da potniki vse premalo poznajo težaven položaj šoferjev, zlasti v neugodnem zimskem vremenu. Ti vlagajo vse napore, da bi potnike pravočasno pripeljali na predvideni cilj.
Viktor Dragoš
Aktivnosti društva kadrovskih delavcev
Kadrovsko vprašanje v občini Kočevje in Ribnica so že vrsto let na seznamu nerešenih vprašanj, čeprav je to eden od pogojev za boljše gospodarstvo in družbenopolitično delovanje. Vsi ugotavljamo, da potrebujemo za nadaljnji družbeni razvoj predvsem mnogo več znanja ter sistematično oblikovanje in uveljavljanje kadrovske funkcije. To pa bomo dosegli samo v primeru, če bomo povezali v krog aktivnosti planiranje kadrov in kadrovanje, motiviranje kadrov, izboljšanje oz. usposabljanje ter vrednotenje njihovega dela. Ob tem pa se moramo usposobiti za boljše, bolj strokovno delo, ker nam manjka predvsem sistematičnih pristopov za reševanje teh problemov.
Za aktivnejše delo in dosego kadrovskih ciljev, za nadaljnji proces kadrovskega osveščanja v vseh sredinah, so kadrovski delavci v okviru občin Kočevje—Ribnica v letu 1986 ustanovili svoje društvo — Društvo kadrovskih delavcev občin Kočevje—Ribnica.
Že
Delavci CESTE KANALIZACIJA Celje v Kočevju 1986. leta
Kako ravnati z odpadki
Varstvo prostora in človekovega okolja je ustavna pravica in dolžnost delovnih ljudi, občanov, organizacij združenega dela in ostalih skupnosti. Temu pomembnemu določilu na območju naše občine ne posvečamo dvoolj skrbi. V dokaz temu so nam razna odlagališča v bližini naselij, ob cestah in gozdovih. Skrb za prostor in okolje bi morala postati stvar osveščenosti vseh nas. Več pozornosti v tem pogledu bi morali posvetiti tudi pri vzgoji in izobraževanju. Ustrezno ravnanje z odpadki preprečuje trajne in enkratne negativne vplive na okolje. V pogledu zbiranja sekundarnih surovin in njihovi ponovni uporabi smo dosegli lepe uspehe. Urejenost ravnanja s komunalnimi odpadki je pa na nizki stopnji. Povečalo se je število naselij, kjer je urejen odvoz komunalnih odpadkov. Spadamo v vrsto naselij mestnega značaja, ki je bilo kmalu zajeto z urejenim odvozom teh odpadkov.
Komunalna delovna organizacija Komunala Kočevje pri izvajanju odvoza komunalnih odpadkov ugotavlja, da oddajale! — povzročitelji, ki oddajajo odpadke, še vedno premalo ločijo komunalne odpadke, naravne posebne odpadke in odpadke, ki jih uporabljamo kot surovine. Težave so, ko se v kovinsko tipizirane posode odlaga odpadni gradbeni mate-
rial, veje, kamenje, zemlja, tekoči odpadki od gošč, pri katerih prihaja do večjega izcejanja tekočin, sežgani ali razkuženi odpadni material zdravstvenih, veterinarskih ali drugih organizacij, neohiajeni ogorki in pepel, usedline kanalizacije in cestnih požiralnikov ter posebni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi. Premalo se vzdržuje čistoča na zbirnih mestih. V zimskem času pa mnogi ne odmetujejo snega, kar bi omogočilo lažji dostop do posod.
Na področju odvoza odpadkov je vrsta problemov, ki jih bodo skušali v prihodnjem obdobju bolje reševati. Predhodno pa bodo v ta namen naročili študijo, ki naj bi podrobneje obdelala vse probleme v zvezi z ravnanjem z odpadki in kam te tudi odvažati. Sedanji prostor odlagališča odpadkov ob cesti proti Mozlju ni najbolj primeren. Vrsto pripomb in predlogov imajo ravno vaščani Livolda. Razrešili bo morala tudi vprašanje tipskih posod, pa tudi ostale naloge na tem področju. Študija pa ne bo rešila našega
odvažanja kosovnih odpadkov in drugega, in sicer nekajkrat na leto. Temu slednjemu vprašanju, pa nismo dosedaj posvečali dovolj skrbi.
Viktor Dragoš,
ob svoji ustanovitvi je Društvo kadrovskih delavcev občine Kočevje — Ribnica štelo preko 50 članov. Društvo je sprejelo tudi pravila in program dela.
Pravila določajo namen in naloge društva, cilje delovanja, kakor tudi organe društva. Poleg izvršnega odbora sta organizirani še delovna skupina za izboljševanje in usposabljanje kadrovskih delavcev ter delovna skupina za opredelitev kadrovske politike in kadrovske funkcije. Vsi organi imajo svoj sku-
mentu KODEKSA kadrovske etike in načelih za delo kadrovskih delavcev.
Dejavnost izvršnega odbora in delovnih skupin je za sam začetek obetavna. Tako je bil organiziran seminar na temo o popu-larništvu. Obravnavana je bila problematika o izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse, obravnavana so bila vprašanja za tesnejše sodelovanje med šolo in združenim delom, izveden je bil tudi strokovni posvet na temo Oblikovanje plana kadrov za leto 1987 itd. Društvo
pen program dela, programske je pristopilo tudi k redni izdaji usmeritve, ki pa slone na doku- biltena kadrovskih delavcev
______________________________ občin Kočevje—Ribnica.
Društvo se v kodeksu in svojem programu dela opredeljuje do izkopa iz osnovnih smotrov samoupravne družbe, da se anonimni kadrovski posamezniki v
društvu preoblikujejo v aktivnega družbenega nosilca kadrovske funkcije, kot najpomembnejšega činitelja nadaljnjega družbenega razvoja. Ob tem gre za proces lastnega obveščanja kadrovskih delavcev, kar pomeni, da se moramo kadrovski delavci vedno bolj zavedati svojega položaja, nalog, odgovornosti in mesta, ki nam pripada v družbi. Gre pa tudi za proces uveljavljanja razmer, s čimer mislimo uveljavljanje kadrovske funkcije v vseh organizacijskih oblikah in v vseh sredinah ter v družbi kot celoti. Upoštevajoč, da je kadrovska funkcija ena najpomembnejših družbenih kategorij, se njena aktivnost prične že prej kot v osnovni šoli in nikdar ne konča. Naloge iz kodeksa in programa dela so obširne, vendar smelo zastavljene. Za dosego namena in ciljev društva bomo morali kadrovski delavci poskrbeti tudi za dvig lastne strokovnosti, za stalno samoizobraže vanj e, za aktivnejšo dejavnost na vseh področjih, v katere je kakorkoli vključena kadrovska funkcija. Za te korake pa bo društvo kadrovskih delavcev potrebovalo širšo podporo vseh subjektov kadrovske dejavnosti in kadrovske politike, v prvi vrsti pa seveda samih kadrovskih delavcev.
Mrežar
Stanovanjska zadruga v Mestnem logu
Prebivalci Trate bodo uredili svojo okolico
Verjetno ste v Kočevskih novicah že čitali, da se pripravlja ureditev pokopališča, okolice in odnosa do tega vprašanja. Zato obnova cerkve na Trati. Kdor pa bo nujno potrebno, da se v je bil na javni razpravi 17. 12. okviru krajevne samouprave, 1986 na Elektru, tudi ve, da je
stanovanjske	samouprave,
samoupravne	stanovanjske
skupnosti, organizacij združenega dela več stori glede ravnanja z odpadki. Več naj bi storile tudi strokovne službe, katerih naloga bo proučiti možnost
Dogarjeve na Mlaki pri Kočevju veseli gostinstvo
Dogar Janez in Cvetka imata od marca minulega leta gostilno na Mlaki pri Kočevju. Prej sta bila na delu v Zvezni republiki Nemčiji. Za časa bivanja v tujini sta se odločila, da bosta v tem kraju odprla obrt gostinske dejavnosti. Odločitev ni bila lahka. Razmer in potreb po tej dejavnosti v tem kraju nista poznala. Ko sta po večletnem delu prostore dogradila, sta pridobila tudi uporabno dovoljenje za obratovanje. Zaproslila sta tri osebe. Danes jima ni več žal, da sta se odločila za vlaganje prihrankov v to dejavnost in tudi zaradi tega, ker sta se vrnila v domovino. Največje težave pri obratovanju gostišča Dogar je pomanjkanje telefona. Do sedaj sta podvzela vrsto naporov, da
bi dobila nov telefonski priključek, vendar brez uspeha. Zaradi tega imajo težave pri nabavi pijače in živil, onemogočene pa so tudi rezervacije gostov po telefonu.
V zadnjem obdobju je vrsta predlogov in pripomb zaradi pomanjkanja telefonskih priključkov, predvsem med tistimi, ki imajo obrtno dejavnost, in tistimi, ki so ga naročili že pred več leti. V imenu vseh tistih, ki nestrpno čakajo nove telefonske priključke, predlagamo pristojni PTT službi, občinski skupščini, krajevni skupnosti in vsem ostalim, da podvzamejo vse potrebno, da bodoči pričakovani telefonski naročniki dobijo telefone čimprej.
Viktor Dragoš
Gostilna Dogar-Mlaka
bila od razstavljenih variant te ureditve izbrana III. varianta. Ta predvideva ureditev pokopališča in celotne okolice z bivšim partizanskim pokopališčem v park. Na 460 let stari cerkvi, umetnostno zgodovinskem in arhitekturnem spomeniku, pa se obnovi fasada in opravi druga potrebna dela kot to predvideva strokovno mnenje LRZVNKD. Zid bo v celoti odstranjen, opuščeno pokopališče zunaj obzidja pa se v obliki drevoreda dopolni z okrasnim drevjem.
Tako bi ta nekoliko vzvišen prostor, kar bi po ureditvi prišlo še bolj do izraza, predstavljal tih in miren kraj, ki bi že od daleč dokazoval, da se je s tako ureditvijo želelo izkazati spoštovanje vsem, ki so bili na tem mestu pokopani. Obnovljena bo tudi notranja kapelica, v kateri bo plošča s podatki, da se je na tem mestu pokopavalo od leta 1677 do 12. 12. 1966 in skupno število pokopanih. Urejen bo tudi prostor, kjer se bo lahko prižigalo sveče in tudi klop, kjer bo lahko vsakdo, kdor bo to želel, obudil spomin na svoje pokojne. Odstranjeni bodo tudi vsi spomeniki in robniki. Nobeden od spomenikov ne predstavlja umetniške vrednosti (to so po večkratnem ogledu ugotovili predstavniki LRZVNKD — spomeniško varstvo), zato jih lahko svojci, če to žele, sami odstranijo. Dela bodo organizirana tako, da ni nobene bojazni, da bi bil oskrunjen kak grob.
Ob taki ureditvi so prekopi skoraj nesmiselni. Celoten prostor bo dokončno in trajno urejen, tako da bo še poznejšim rodovom, ko ne bo nikogar več od svojcev, pokopanih na tem pokopališču, mogoče izkazati spoštovanje pokojnim.
Z deli se bo pričelo spomladi. Kdor pa še želi izvršiti pre-
kop, bo za to imel možnost preko KS Kočevje mesto do
1.	4. 1987.
Za ureditev tega prostora v srednjeročnem planu niso zaga-rantirana nobena finančna sredstva. To pa ne bi smelo biti razlog, da se zadeva ne bi uredila.
Nad neurejenostjo so se zgražali tako prebivalci Trate, kot Kočevja in okolice. Izražali so pripravljenost, da bi z delom in finančnimi sredstvi pomagali to urediti.
Končno je od notranje uprave OS Kočevje izdano dovoljenje, da se lahko pobirajo prostovoljni prispevki v KS Kočevje mesto in na področju, od koder so bili pokopi na pokopališče Trata.
Morda vas bodo že v tem ali naslednjih mesecih obiskali ljudje, katerih naloga ne bo lahka, da vas povprašajo, če ste tudi vi pripravljeni prispevati za rešitev tega problema. Vsak prispevek bo dobrodošel. Tudi dodatne informacije lahko zahtevate, saj bodo pobiralci z zadevo v popolnosti seznanjeni.
Verjetno se bodo pobiralci oglasili tudi pri takih, ki so že ob drugi priliki prispevali za prekritje cerkve. Brez razburjenja in hude krvi to pobiralcem pojasnite. Nihče vam tudi ne bo zameril, če niste pripravljeni prispevati ničesar, saj so to prostovoljni prispevki.
Naj se ne razburjajo niti tisti, ki so se v Kočevje preselili in niso imeli pokopanih svojcev na tem pokopališču. Končno se urejuje tudi predmestje Kočevja in naša okolica. Obisk pobiralca bo dokazal, da vas smatramo za domačina.
Tako obvestilo bodo prejeli tudi posamezniki, ki stanujejo izven Kočevja, katerih svojci so pokopani na tem pokopališču. Tem in pa tudi vsem ostalim je dana možnost, da svoj prispevek nakažejo na žiro račun: KS Kočevje mesto, št. 51300-645-1005, s pripisom: za Trato.
JENKO RAJKO
V letu 1985 je Samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost občine naročila izdelavo zazidalnega načrta Mestni log — Dolga vas. Za to fazo je bil sprejet odlok, ki predstavlja dve zazidalni coni. Cona 1 predstavlja možnost gradnje 29 družinskih stanovanjskih hiš. Gradnja teh naj bi se izvajala v okviru stanovanjske zadruge. Zemljišče so pripravili že minulo jesen. Pri zemeljskih delih je bilo precej težav, saj zajema območje zazidalnega načrta drugorazredni gozd, ki ni bil namenjen za gospodarsko izkoriščanje. Precejšen je tudi nagib zemljišča. Cona 2 pa bo
predstavljala blokovno gradnjo. Tu naj bi stanovanja ogrevali klasično. Vzdolž stanovanjskih blokov so predvideli možnost gradnje pritličnih objektov, ki so sestavni del bloka, namenjeni za drvarnice stanovanj. Zaradi povezave že obstoječega naselja so podane tudi programske in zazidalne površine za javne namene, samopostrežno trgovino, lokale za osnovno preskrbo in servisno dejavnost, gostinski lokal, pošto, prostore za krajevno samoupravno in vzgojno varstveni vrtec. Po vsej verjetnosti se bo gradnja blokov izvajala šele v prihodnjem srednjeročnem obdobju. VD
Komandir milice Kočevje Peter Ješelnik prevzema najvišje priznanje, ki ga Avto-moto društvo podeljuje za izredne zasluge. Priznanje mu vroča predsednik AMD Stane Levstek
Podeljena priznanja
23. decembra 1986 je bila svečana seja Izvršnega odbora Avto-moto društva Kočevje ob 40-letnici društva (1946—1986). Ob tej priliki je predsednik društva Stane Levstek v klenih besedah orisal prehojeno pot društva in nakazal perspektive nadaljnjega dela.
Za opravljeno delo v preteklem obdobju so bila na svečanosti podeljena priznanja.
Avto-moto društvo Kočevje je prejelo priznanje Avto-moto saveza Jugoslavije. Od enaindevetdesetih slovenskih avto-moto društev je tako priznanje prejelo 17 društev.
Nadalje je prejelo Priznanje predsedstva Avto-moto zveze Slovenije.
Ing Janez Trošt je prejel priznanje (medaljo) AMSJ za uspešno delo v organih društva,
AMZ Slovenije in AMS Jugoslavije in svojega doprinosa za razvoj organizacije.
Veliko plaketo Avto-moto društva Kočevje pa so prejeli:
—	Ivan Valič kot ustanovitelj društva 1946 in dolgoletni aktivni sodelavec društva,
—	Oddelek za notranje zadeve občine Kočevje za dolgoletno sodelovanje in uspešno razreševanje zadev, ki se tičejo interesa motoriziranih,
—	Postaja milice Kočevje za preventivno delo na področju prometa, za uspešno sodelovanje v skupnih akcijah in stalnega nudenja strokovne pomoči pri preventivno prometnem delu v društvu.
Ostala priznanja bodo s posebnim sklepom podeljena na redni skupščini društva letošnjega leta.
-AC
Štiri desetletja dela delovne enote Dinos Kočevje
Zametki delovanja Delovne organizacije DINOS Ljubljana — Delovne enote Kočevje segajo takorekoč v leto 1945. Po osvoboditvi naše domovine se je pokazala potreba po organiziranem zbiranju koristnih odpadnih surovin. V avgustu 1945 je bila za območje Slovenije ustanovljena Direkcija za promet z odpadki, ki je delovala do oktobra 1946, ko je bilo ustanovljeno podjetje ODPAD. V Kočevju je delovala poslovalnica, iz katere se je pozneje ustanovilo podjetje, ki se je leta 1956 pripojilo k Podjetju ODPAD Ljubljana. Leta 1963 se je podjetje ODPAD preimenovalo v Delovno organizacijo DINOS. V začetku so bile aktivnosti delovne enote DINOS Kočevje usmerjene zgolj v zbiranje surovin. Naslednje obdobje pa pomeni zasnovo že skoraj sedanje organiziranosti dela z uvajanjem manj zahtevnih proizvodnih procesov, vendar le trgovskega značaja. Zadnje obdobje pa je povezano z vedno
bolj zahtevnim procesom pridobivanja in priprave surovin glede na potrebe industrije.
Podatki o njihovem poslovanju kažejo, da je ta delovni kolektiv vlagal vse napore za uspežno gospodarjenje. Uspeli so povečati produktivnost in storilnost. S temi uspehi se uvrščajo v vrsto uspešnih delovnih enot v okviru delovne organizacije DINOS Ljubljana. Višje cene koristnih odpadnih surovin so vzpodbudile nabiralce odpadnih surovin, da so v zadnjih dveh letih zvozili odpadne avtomobile, štedilnike in druge predmete iz divjih odlagališč.
S tem pa se je izboljšalo tudi okolje v okolici Kočevja. Minulo leto so uredili poslopje v Podgorski ulici in položili asfaltno prevleko na okoli 8002 metrov površin.
Vodja poslovne enote DINOS Kočevje Andrej Beljan nam je povedal, da bodo letos organizirali tudi zbiranje stekla v posebnih zbiralnikih.
VIKTOR DRAGOŠ
Avtovlak
TOZD Strojni obrat SGP ZIDAR Kočevje ima že od pričetka proizvodnje transportnih sredstev med drugimi proizvodi tudi program cestnih transportnih sredstev za prevoz osebnih avtomobilov - nadgradnje na tovornih vozilih in prikolice. Ker se je pokazala potreba po večjih vozilih za cestni transport osebnih avtomobilov, je Strojni Obrat v letu 1986 osvojil proizvodnjo avtovlaka, ki lahko prepelje v dveh etažah od 8 do 10 osebnih avtomobilov. Gornja platforma na vlečnem vozilu in prikolici se hidravlično dviga in spušča glede na potrebe prevoza avtomobilov in nakladanja istih.
Avtovlak je plod domačega razvojnega dela in je izdelan izključno iz domačih materialov. Za razvojno delo in izdelavo prototipa avtovlaka so Strojni Obrati porabili vsega 5 mesecev. Prototip avtovlaka je bil izdelan za naročnika KOMPAS RENT A CARR Ljubljana in je že od septembra 1986 v redni eksploataciji. Ker je naročeno večje število enakih avto vlako v, se je že pričela redna proizvodnja. Da bi zadostili potrebam domačega tržišča, bo potrebno zagotoviti ustrezne prostore in sodobno tehnologijo v proizvodnji celotnega programa cestnih vozil, ki je v strojnih obratih osvojen, kar bo omogočilo doseganje zahtevane kvalitete in ustrezno rentabilnost proizvodnje.
ID
Prispevek
pripadnikov
JLA
iz Ribnice
Vojaki enote Miroslava LILIČA iz Ribnice že nekaj let pomagajo krajanom naše občine pri najrazličnejših delih predvsem na komunalnem področju. Tako je bilo tudi v letu 1986, ko so v KS Kostel v izredno kratkem času zgradili tri km vodovodnega omrežja na relaciji: Slovenska briga—Kaptol—Aj -belj—Suhor. Investitor dela HYDROVOD iz Kočevja pa je vsporedno opravil vsa montažna dela, tako, da del krajanov iz omenjenih vasi že dobiva zdravo pitno vodo iz rezervoarja v Novih selih. V celoti bo zagotovljena voda vsem krajanom v letu 1987, ko bo dograjen rezervoar nad Ajblom, ki je v gradnji.
Slavili smo Dan JLA
Občinska proslava ob Dnevu JLA — 22. decembru je bila v Šeškovem domu v Kočevju. Govornik je bil tov. Bojan Šobar, predsednik občinske konference ZRVS. Poudaril je, da poteka 45 let od tistega zgodovinskega dne — 22. decembra 1941, ko je bila v vasi Rudo ustanovljena 1. narodno osvobodilna proletarska brigada. Ugotovil je, da smo z našo JLA zagotovili izgradnjo socialistične samoupravne družbe in izven-blokovsko politiko na principu neuvrščenosti in miroljubne ter aktivne koeksistence. Ob koncu je omenil, da nas upravičeno navdaja ponos, da imamo danes močno in sodobno opremljeno armado.
Ob koncu proslave so bila podeljena priznanja. Za dosežene uspehe pri obrambnih pripravah v občini je Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Občine Kočevje podelil tov. Božidarju Dobnikarju priznanje. Podeljena je bila pohvala Republiškega štaba teritorialne obrambe Slovenije tov. Stanislavu Pogorelcu. Pohvale Občinskega štaba teritorialne obrambe so dobili
tov. Mato Memedovič, Škofič Vinko in Farič Milan, Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine pa sta prejela tov. Stijepič Dorde in Debeljak Stojan.
Priznanja ZRVS so prejeli: tov. Štimac Anton iz Drage, zlato značko ZRVS. Zorko Cvetko iz Kočevja, znak ZRVS Slovenije.
Priznanja občinske konference ZRVS so prejeli; Žagar Milan, Hočevar Borut, Ciglič Bruno, Cimprič Janko in DO Oprema Kočevje. Navzoče so seznanili tudi z napredovanji obveznikov JLA v višje čine v letih 1985 in 1986; teh je bilo preko 80 iz vrst pripadnikov rezervnega sestava JLA.
Viktor Dragoš
Prispevek vojakov pa je bil velik tudi v KS Kočevska Reka, kjer nadaljujejo dela pri izgradnji vodovodnega omrežja, toplovoda in elektrifikacije. Seveda pa vojaki radi priskočijo na pomoč tudi v drugih KS naše občine kadar je to potrebno. Poleg samega fizičnega dela pa je potrebno omeniti, da poteka sodelovanje tudi na športnem in kulturnem področju, spletajo se nova poznanstva in prijateljstva, kar vsekakor krepi bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
G. S
Pustovanje v letu 1987
Kot vemo, je v letu 1986 OK ZSMS Kočevje organizirala PUSTNO OHCET, ki je potekala od 7. 2. do 11. 2. 1986. V programu se je predstavilo ca 300 mladih. Glede na to, da je akcija pritegnila tolikšno število mladih ustvarjalcev in da je bila prireditev kljub slabemu vremenu dobro obiskana, smo se na Centru za preživljanje prostega časa odločili za ponovno organizacijo PUSTNE OHCETI v letu 1987. Program oz. vsebino PUSTNE OHCETI je pripravil Center za preživljanje prostega časa.
27.2.1987—	petek — prihod kraljeve družine
28.2.1987—	sobota — osvajanje neveste (tu sodelujejo
OO ZSMS ali KUD)
1.3.1987— nedelja — otroška maškarada (na Nami)
—	osvajanje neveste za goste izven občine
—	ženitev 3.3.1987 — torek — pokop
imela največ veljavnih glasovnic v glasovnem nabiralniku. Zmagovalec dobi nagrado v višini
50.000,- din. Prav tako bomo izžrebali iz nabiralnika glasovnic zmagovalne ekipe in nagrajence, ki bodo dobili nagrade v višini 10.000 in 5.000 in 3.000 din. Vse, ki bi želeli v programu PUSTNA OHCET 87 sodelovati, obveščamo, da dobijo vse podrobnejše informacije na OK ZSMS Kočevje, Ljubljanska 7, tel. 851-091.
Kmetije ni lahko ustvarjati
Seč pri Polomu — januarja 1987.
Predstavljamo Janeza Papeža iz Seča pri Polomu, kovinarja, šoferja in prometnega tehnika — človeka, ki je po spletu okoliščin pričel v rojstni vasi kmetovati. Oddaljenost in izredno slabe prometne zveze tega kraja z občinskim središčem so prepre-
čevale redno odhajanje in prihajanje na delo v delovno organizacijo, kjer je delal. Potoval je po kmetijsko razvitih državah in alpskih deželah. Na teh potovanjih in ob prebiranju literature s področja kmetovanja, je spoznal, da bi le bilo mogoče kmetovati, na obsežnih zapuščenih površinah zemljišč družbene lastnine v okolici Seča in
Poloma. Odločitev ni bila lahka, saj ni imel na voljo lastnih kmetijskih zemljišč. Po odločitvi je dosegel sporazum z razpolagal-cem teh zemljišč in tako pričel s posekom grmičevja. Do sedaj je usposobil za kmetovanje okoli 10 ha površin. .Načrtuje jih še okoli deset ha. Iz dosedanjih izkušenj ocenjuje, da je v občini razumevanje za pospeševanje zasebnega kmetovanja. Odločno premalo pa je bilo storjenega za usposabljanje novih kmetijskih površin, ki so v zaraščanju za potrebe kmetijstva. Pričel je z gradnjo hleva v površini 23 m x 17 m, ki ga je minulo jesen zgradil do plošče. Letos pa ga načrtuje pokriti. Hlev je na robu travnatih površin, ki mu bodo omogočile pašo. Ugotavlja, da je prireja s pašo znatno cenejša kot ostala reja. Sedaj redi 10 bikcev in 40 ovac. Ovce in koze so tiste živali, ki po nekaj letih pomagajo usposobiti opuščeno zemljo za travnate površine. Ni zadovoljen s cenami kmetijskih pridelkov v primerjavi s cenami reprodukcijskega materiala. Te cene bi kazalo vsake tri mesece usklajevati.
Klimatski pogoji so v Seču nekoliko ugodnejši kot v okolici Kočevja, vendar pa je potrebno upoštevati, da so kmetijska zemljišča izredno slaba, saj valoviti teren in skalovje onemogočata vseh vrst mehanizacije.
Viktor Dragoš
Osrednji dogodek bo v soboto, ko bo na programu osvajanje princese. Kdo bo tu najbolj izviren in prepričljiv, bodo odločali gledalci, ki si bodo ogledali sobotni program. Vsi gledalci bodo glasovali z glasovnicami, ki so objavljene v 1. št. Kočevskih novic.
Glasovni nabiralnik bo imela vsaka nastopajoča skupina. Pred oddajo glasovnic v enega izmed nabiralnikov je treba le-te potrditi s pečatom, ki ga boste dobili na prireditvi, ko bodo nastop opravile vse nastopajoče skupine. Zmagala bo tista, ki bo
GLASOVNICA
za glasovanje o najboljši predstavi skupine, ki je osvajala princezo na PUSTNI OHCETI 87.
IME IN PRIIMEK NASLOV
Pečat pustne OHCETI
Podpis:
novice
V kuhinjski enoti, ekonomatu in pralnici je zaposlen naslednji kader:
—	3 KV kuharji — dva sta posebej usposobljena za pripravo dietne prehrane,
—	2 kuharski pomočnici,
—	2 pomivalki posode,
—	1 ekonom za potrebe celotnega doma,
—	2 servirki za delo v jedilnici in bifeju,
—	1 vodja prehrane,
—	1 šivilja,
—	1 likarica,
—	2 perici
valcev, v Univerzitetnem kliničnem centru pa štirje stanovalci.
Trenutno veljavni normativi so zelo »napeti«, kajti prav v tej enoti se dogaja veliko nepredvidenih dogodkov - poslabšanje bolezni, kar je vezano s klicem zdravnika iz Zdravstvenega doma. Večkrat morajo sestre in negovalke same nuditi prvo medicinsko pomoč pri akutnih odpovedih vitalnih organov, pri poslabšanju bolezni ali poškod-
V Domu starejših občanov
Tokrat vam nekoliko podrobneje predstavljamo Dom starejših občanov Kočevje, ki je pričel z delovanjem v lanskem juliju in je bit ob koncu leta že polno nastanjen. Dom je nova delovna organizacija, ki je še v ustanavljanju. Kljub temu, da je dom za obiskovalce odprt vsak dan ter da so si imeli občani lani možnost dvakrat ogledati prostore in se seznaniti z njegovo dejavnostjo, pa marsikdo še nima prave predstasve, kako poteka življenje in delo v domu.
Dom je polno zaseden
Vzporedno s povečanjem števila starih prebivalcev v svetu raste tudi število starejših bolnikov. Demografi napovedujejo, da bo proti koncu tisočletja v zahodni in srednji Evropi 4 do 6 % ljudi starih od 75 do 80 let. Izkušnje pa povedo, da je zdravstveno stanje starostnikov slabo in da je to vse večja skrb osnovnega	zdravstvenega
varstva. V obolevnosti izstopajo kronično-degenerativna obolenja, zaradi katerih se povečujejo tudi posledice bolezni kot so invalidnost, zmanjšana psihofizična sposobnost opravljanja dnevnih opravil in drugo.
Statistični podatki kažejo, da so pri nas povečane potrebe pri starejših občanih predvsem po zdravilih, pri bolnišničnem zdravljenju, zdravljenju na
domu in reševalnih prevozih.
V naši občini smo nekoliko bolj poskrbeli za starostnika ali invalida šele v letu 1986, ko je pričel z delom dom starejših občanov. Da je bila potreba po tem splošnem socialnem zavodu velika, pove že to, da so bile postelje zasedene prej kot v šestih mesecih. Nekateri domovi v Sloveniji, ki so bili zgrajeni v
Delo v zdravstveno-negovalni enoti poteka v treh izmenah in vse dni v letu. To delo trenutno opravlja: 6 medicinskih sester, 17 negovalk, 1 fizioterapevt, 1 delovni terapevt, zdravnik s polovičnim delovnim časom z ambulantno sestro, psihiater dvakrat na mesec in 1 glavna medicinska sestra. Preostali delavci bodo v kratkem nastopili delo, tako bo skupno v zdravstveno negovalni enoti zaposlenih 29 delavcev.
Delo zdravstveno-negovalne enote
V Domu starejših občanov Kočevje je 124 postelj. Te so porazdeljene v treh nadstropjih. V prvem nadstropju je negovalni oddelek, kjer bivajo nepo-
Starostna struktura stanovalcev: do	60	let	14
od 60	do	70	let	28
od 70	do	80	let	57
od 80	do	90	let	21
od 90 do 100 let 3
Po spolu: moških 35 žensk 88
zadnjih letih, pa so bili polno zasedeni šele po enem ali celo po dveh letih.
Vsem stanovalcem (123) nudi dom OSNOVNO oskrbo:
-	nastanitev v opremljenih in vzdrževanih sobah,
-	celodnevno starosti prilagojeno in dietno prehrano,
-	uporaba skupnih prostorov (jedilnica, čajna kuhinja, dnevni prostor, klub, knjižnica, bife itd.),
—	vzdrževanje osebnega perila,
—	skrb za osebno higieno,
—	fizioterapija in delovna terapija.
Da se bodo rojevali zdravi otroci
Ultrazvok dobiva čedalje pomembnejše mesto v sodobni medicini. Zato so se tudi člani sveta za socialno in zdravstveno politiko sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri OK SZDL Kočevje ter Občinskega sveta ZSS Kočevje odločili letos ponovno predlagati vsem delovnim ljudem in občanom, da bi sredstva, ki jih vsako leto namenjamo za obdaritev žena ob 8. marcu, novoletne čestitke in druge priložnosti namenili za nakup aparata za ultrazvok. Njegova uporaba je danes neobhodna v ginekologiji in v zadnjem času še v diagnostiki, pri obolenju žolčnika in drugih raziskavah.
Pričakujemo, da bomo z akcijo uspeli in s tem omogočili nakup aparata, ki bo med ostalim omogočil tudi, da bi.se rojevali zdravi otroci.
MD
mični stanovalci. Teh je trenutno 41. V drugem nadstropju je polnegovalni oddelek, kjer bivajo delno pomični stanovalci, ki jih je trenutno 42, in v tretjem nadstropju naj bi stanovali normalno pomični starejši stanovalci, vendar tudi tukaj biva že 11 delno pomičnih.
Nepomičnim, polpomičnim in psihično prizadetim, ki potrebujejo stalno varstvo in pomoč, nudi dom še DODATNO oskrbo — pomoč in postrežbo drugega. Dodatno oskrbo -pomoč in postrežbo drugega ima 110 stanovalcev, od tega popolno 64 in delno 46.
Brez pomoči in postrežbe drugega je 13 stanovalcev.
Poleg starostnikov so v domu 3 mlajši invalidi, 2 mlajša bolnika s sklerozo multiplex in 8 mlajših stanovalcev s psihičnimi motnjami. Stanovalcev z lažjimi in težjimi psihičnimi motnjami je veliko.
V	dom prihaja vsak dan zdravnik iz Zdravstvenega doma Kočevje, povprečno za pol delovnega časa.
Ker se na razpis za fizioterapevta in delovnega terapevta ni nihče javil, bo dom omogočil študij ob delu dvema medicinskima sestrama, ki sta že vključeni v ta dela in naloge. Predvsem pri fizioterapiji (individualni in kolektivni) veliko z domom sodeluje fizioterapevtka iz Zdravstvenega doma Kočevje tov. Ivanka Bižal. V okviru delovne terapije so stanovalci praznično okrasili dom pred novim letom, napisali voščilnice, izdelali nekaj ličnih daril in organizirali prireditev z obiskom dedka Mraza.
V	bolnišnici se zdravi povprečno od 6 do 8 stanovalcev na mesec. Zdravstveni dom opravi povprečno 15 reševalnih prevozov. Do sedaj je v Domu starejših občanov umrlo trinajst stano-
bah. Nuditi morajo visok nivo osebne higiene nepomičnim stanovalcem in visok nivo preprečevanja preležanin (preoblačijo in obračajo jih na vsake tri ure ponoči in podnevi). Poskrbeti je potrebno tudi za notranje konflikte stanovalcev, velikokrat je za te vzrok alkohol. Večkrat so stanovalci tudi agresivni do negovalnega osebja ali pa na različne načine izsiljujejo. Dementni in sklerotični stanovalci pogosto nekontrolirano zapustijo dom in je osebje prisiljeno za pomoč prositi tudi Pustajo milice. Svojcem je treba nuditi nasvete in imeti z njimi razgovore. In ne nazadnje je velika in težka naloga, da sestre ali negovalke poskrbijo za umirajoče ter nudijo mrtvemu zadnjo nego in oskrbo.
Nobena skrivnost ni, da splošni socialni domovi tudi v drugih občinah Slovenije izgubljajo svoj prvotni status. V preteklih obdobjih, ko so se načrtovali novi domovi, je bilo predvideno, da bo v domovih okrog 35 odstotkov ljudi, starih nad 65 let, ki bodo potrebovali stalno nego in pomoč, 65 odstotkov pa bo sorazmeroma zdravih starostnikov. Danes je stanje popolnoma obrnjeno, kar se je pokazalo še posebej v kočevskem domu. Vedno pogosteje lahko opažamo, da postajajo domovi za starejše občane podaljšana roka bolnišnice, kamor se sprejema vedno več bolnih, medicinske nege in terapije potrebnih stanovalcev. Vzrok za to je daljša življenjska doba starostnikov, nemoč družine (bolniški stalež) in svojcev ob negi bolnega ali pa ostarelega družinskega člana in ne nazadnje tudi ekonomska plat.
Za čimbolje opravljeno delo zdravstveno-negovalne enote pa je nujno potrebno tesno sodelovanje s socialno službo, s kuhinjsko enoto in skupnimi službami. Predvsem pa še, če pride do nepredvidenih in izrednih situacij.
Hrana je prilagojena starostnikom
Pri načrtovanju hrane v domu upoštevajo republiške normative, ki veljajo za vso SR Slovenijo. Ti normativi predpisujejo, da mora starostnik zaužiti dnevno 2000 kcal na dan ali 8,4 MJ na dan.
Prehrana je prilagojena spremenjenim potrebam po različnih hranilnih snoveh, da zagotavlja boljše počutje, ohranja telesno
in duševno zmogljivost. Glede na bolezni, katerim je starostnik podvržen, je hrana varovalna. To pomeni, da je količinsko prilagojena njegovim potrebam. Pri pripravi upoštevajo zmanjšano količino soli, maščob, sladkorjev, živalskih beljakovin in pikantnih začimb. Poudarek je na večjih količinah svežega sadja in zelenjave ter rastlinskih beljakovinah.
Varovalna prehrana je tudi osnova za izpeljavo diet. V domu pripravljajo dietno hrano za stanovalce s sladkorno boleznijo, boleznijo ledvic, želodca in žolča ter pasirano hrano. Dietno prehrano uživa 74 stanovalcev doma.
Pri sestavi jedilnikov upoštevajo, da so zastopane vse skupine živil: beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, minerali in vitamini.
Stanovalci prejemajo 4 obroke dnevno: zajtrk, s katerim se zadosti 20 % celodnevnih potreb po hrani, s kosilom 40 %,
novalcev iz občine Ribnica, ostali stanovalci pa so iz trinajstih drugih občin. Od 78 stanovalcev iz kočevske občine je 37 samoplačnikov, za 23 stanovalcev doplačuje razliko do polne oskrbe občinsko socialno skrbstvo, za 18 pa v celoti krije vse stroške za oskrbo v domu.
Trenutna cena za osnovno oskrbo v dvoposteljni sobi je 2.887,- din dnevno. K tej ceni se dodajajo povečani stroški od 7 do 10 % za enoposteljno sobo (z balkonom ali brez), tistim, ki v takšnih sobah prebivajo ter dodatni stroški za dietno prehrano, ki se gibljejo med 100 in 140 din dnevno, odvisno od vrste diete.
Stanovalcem, ki potrebujejo dodatno pomoč, nego in postrežbo, zaračunava dom dodatek v enaki višini, kot ga takšnim stanovalcem priznava invalidska komisija pri SPIZ SRS. Stroške zdravstvene nege plačujejo v celoti zdravstvene skupnosti občin, v katerih so stanovalci zavarovani, in sicer po 2.485.-din dnevno na stanovalca, ki takšno nego po mnenju zdravnika potrebuje.
Izgradnja doma je velika pridobitev
Kljub temu, da dom še ni v celoti dograjen, je že skoraj premajhen. Okrog 30 prosilcev že čaka za sprejem v dom, vendar jim ta hip ni moč ustreči. Dom, ki meri 3.558,68 m2 neto površine (na stanovalca pride 31,25
Doslej zbrana sredstva: a) za investicijo
-	SPIZ (Kočevje, Ribnica, Ljubljana in sklad)
—	samoprispevek
-	Samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje
—	drugi
387.066.828,-
24.890.167,-
18.144.122,-
4.927.080,-
Skupaj 425.028.197,-
b) za zagonske stroške
- Občinska skupnost socialnega skrbstva
Kočevje	28.000.000.-
Občinska zdravstvena skupnost Kočevje 2.350.000.
Skupaj 30.350.000,-
s popoldansko malico 10 % in večerjo	30 % celodnevnih
potreb. Stanovalci z dietno prehrano dobijo tudi dopoldansko malico,	torej pet obrokov
dnevno. 78 starostnikov doma se hrani v jedilnici, 35 v dnevnih prostorih v I. in II. nadstropju in 11 v posteljah. Vsem tem oskrbovancem, ki se hranijo na
m2), je bil zgrajen z združevanjem sredstev. Največ sredstev so prispevali preko svojih prispevkov iz pokojnin upokojenci iz Kočevja, Ribnice in Ljubljane, v lanskem letu pa še sklad za gradnjo domov pri SPIZ SR Slovenije. Del sredstev pa so združili občani kočevske občine s samoprispevkom.
oddelkih, je potrebna delna ali popolna pomoč pri uživanju hrane. Pri tem je zaželjena tudi pomoč svojcev.
In koliko stane življenje v domu?
V domu je trenutno 78 stanovalcev iz občine Kočevje, 20 sta-
Sredstva so bila porabljena za zgradbo z vsemi instalacijami, dvigalom in opremo ter za ureditev okolice. Za zaključek investicije manjka še nekaj sredstev za manjkajočo opremo, in sicer približno 16 milijonov din ter za zagonske stroške nekaj manj kot 3 milijone dinarjev.
JOŽE NOVAK
Sedmega januarja letos so dom obiskali predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Seznanili so se s stanjem v zvezi z zaključkom investicije ter z organizacijo življenja in dela v domu. Ogledali so si dom ter se razgovarjali z vodstvom in osebjem doma ter nekaterimi oskrbovanci. Z obiskom so bili zadovoljni, saj so šele po ogledu in razgovoru v domu dobili ustrezno predstavo o življenju in delu v domu.
Kulturni center Kočevje
Potrebo po predstavitvi naše ustanove čutimo zlasti zato, ker iz izkušenj vemo, da mnogi v naši občini premalo vedo o nas. Zaradi napačnega naslavljanja pošte često ugotavljamo, da nas zamenjujejo s Kulturno skupnostjo, z Zvezo kulturnih organizacij in še vedno uporabljajo naziv KINO JADRAN, ki se je uporabljal, ko je bil kino še samostojna organizacija.
Kulturna skupnost je samoupravna interesna skupnost, preko katere se uresničuje svobodna menjava dela in kjer se srečujejo interesi uporabnikov in izvajalcev kulture. Zveza kulturnih organizacij organizira, pospešuje delo in razvija različne oblike amaterske kulture. Kulturni center pa je enovita organizacija posebnega družbenega pomena, ki se profesionalno ukvarja s kulturno ponudbo. Svoje bodoče naloge vidimo v organiziranju in animiran ju kulturnega življenja v občini in prevzememo del družbene odgovornosti za smotrno in kreativno izrabo človekovega prostega časa.
Vsebinsko zajema Kulturni center tri področja:
—	muzejsko
—	knjižničarsko in
—	filmsko.
Na videz ta tri področja nimajo veliko skupnega in delujejo kot tri ločene celote, kar pa v bistvu ni res. Skupno jim je to, da skrbijo za vzdrževanje zgodovinske in kulturne kontinuitete. So vez med generacijami, med zgodovino in prihodnostjo, med tradicijo in sodobnostjo. Povsem novo je predvsem zadnje področje. Za muzej in knjižnico ni strahu, da bi jima kdo odrekal kulturno bitnost, ker jima ta status pripada že iz zgodovinske tradicije. Težje pa je afirmirati film, ki si mora kot razmeroma mlada dejavnost svoj kulturno--umetniški status šele pridobiti in utemeljiti. Ta pot je možna le na osnovi razmejitve kulturnega, estetskega in komercialnega filma. Znotraj KCK obstaja velika mera osveščenosti in pripravljenosti za enotno delovanje. Zavedajo se, da naša povezanost ni le navidezna in zgolj organizacijska, temveč zgodovinska. Človek govori in beleži misli v pisani podobi, sli-
kah, simbolih. Knjižnice in muzeji so nekakšen kolektivni spomin, ki vse te človeške dosežke ohranjajo. Film pa hkrati z drugimi komunikacijskimi sredstvi pomaga pri premeščanju razlik med narodi, omogoča hitro izmenjavo informacij in boljše kulturne interakcije. Vsi ti mediji, pa naj si bo muzejsko gradivo, knjiga ali film, pomagajo ustvarjati zavest, da smo dediči zgodovine. Razodevajo nam bogastvo in raznolikost življenja, nas opozarjajo, da je človeštvo celota in da je sedanjost vsakega človeka njegov prispevek k prihodnosti človeštva.
Delo KCK bomo skušali še bolj poenotiti s skupnimi programi, pri čemer seveda vsaka enota ohranja samostojno izvajanje svojega specifičnega programa. Skupen program med drugim vključuje naslednje naloge:
—	priprava proslav in raznih prireditev ob občinskem prazniku, kulturnem tednu in vključevanje v razne druge prireditve, ki se organizirajo v občini,
—	sodelovanje z glasbeno mladino Slovenije, z amatersko kulturo, z društvi, šolami, ZSM, sindikati, KS itd.,
—	priprava predavanj in diskusij z avtorji knjig, filmov, razstav,
—	soočanje medijev (literatura -gledališče—film, TV—film, Video—film, glasba—film),
—	sodelovanje z lutkovnim in plesnim gledališčem ter z republiškimi kulturnimi ustanovami,
—	povezovanje s turizmom, gostinstvom itd.
Pomembno nalogo vidimo v nujnosti, da razvijemo mrežo kulturnih animatorjev. Ena naših najbistvenejših nalog pa se nanaša na področje filma in filmske vzgoje. Ni povsem preprosto afirmirati kulturne filme, ki so zaradi kvalitete dražji, niso
pa množično obiskani. Vendar, če sodi kinematograf pod naziv kulturnega centra, si ne moremo dovoliti, da nam polnijo dvorane zgolj komercialne uspešnice. To se namreč vsem kinematografom dogaja, če se preživljajo sami. Tam, kjer jih v precejšnji meri financirajo Kulturne skupnosti, kaže programska zasnova filma lahko bistveno drugačno podobo.
Soodgovorni za kulturni razvoj občine, ne moremo dovoliti, da nam film množično kvari estetski okus, zlasti mlajše generacije, ki je že po prvih vtisih vsa obsedena od novih simbolov agresivnosti.
RAMBO, POBESNELI MAKS... postajajo statusni simboli celo naših najmlajših. Njihove popularnosti seveda ne moremo preprečiti, saj mnogo
Dr. Marija Makarovič, avtorica številnih etnoloških študij, ki že nekaj mesecev raziskuje in pripravlja gradivo za oblikovanje kostelske narodne noše, nam je prikazala muzejski primerek ženske noše, ki je bila ohranjena pri tov. Ožaničevi iz Brige. Člani plesne skupine »KOSTEL« so si ogledali že izdelane slike, ki prikazujejo variante moške, ženske, delovne in pražnje noše. Kostelska noša mora vsebovati zgodovinske in etnografske posebnosti teh krajev. Ženske so ostajale doma, možje so odhajali krošnjarit. Pri tem so se seveda navzemali tujih navad v oblačenju. Hkrati je noša determinirala statusno pripadnost socialnemu sloju, kar je značilno za vsa slovenska področja. Makarovičeva je odkrila nekatere posebnosti načina oblačenja v preteklih časih, ki so tipični za te kraje. Te nameravamo upoštevati pri izdelavi noše za folklorno skupino. Makarovičeva je povedala,
škode naredi že televizija, vendar smo dolžni proicirati več estetskega duha v svet otroške fantazije in poskrbeti kot starši in kot pedagogi, da več vrhunskih kulturnih vrednot prodre v mladi rod.
Naš Kulturni center je tako pred zelo težko nalogo: kako napraviti kulturne filme uspešnejše in rentabilne. Vsi vzgojitelji, učitelji, družbeno-politični delavci pa stojimo pred prav tako težko nalogo: kako pripraviti enotne, skladne in bogate kulturne programe. Stari slovenski pregovor pravi, da je v slogi moč. Bolj ko nas bo vodila zavest o skupnem sodelovanju, več bomo dosegli, saj osamljena ustvarjalnost velikokrat ostaja nevidna.
da ceni pri plesnih skupinah predvsem njihov entuziazem, sproščenost, vedrino in življens-kost. Takšne skupine delujejo na amaterski bazi, žrtvujejo prosti čas za vadbo, za kakršnekoli profesionalne treninge je premalo časa. Za plesno skupino je pomembno, da na odru izrazi voljo do življenja, estetski čut in kreativni duh, da v gledalcu zbudi občutek in željo, da bi zarajal z nami. Glede same uporabe noše pa je Makarovičeva poudarila, da je primerno v kostelski noši plesati le kostelske plese, saj jih je precej ohranjenih. Na ta način publiki predstavimo krajevne posebnosti in delček tradicije. Ostale plese iz drugih pokrajinskih področij pa je primerneje in pravilneje plesati v bolj sodobni opremi. Nesmiselno je strogo reproducirati to. kar je že mimo in stvar preteklosti. Z vsakim plesom moramo izražati, kaj mislimo, čutimo, delamo.
Irena Trobentar
IRENA TROBENTAR
Folklorna skupina »Kostel«
------- N
Šolske aktivnosti
x__________________________________________________________________________________________J
Moje dopoldne
Letošnje šolsko leto imamo na šoli pouk v turnusu. Vzrok za to je preveliko število učencev in premalo učilnic. Vsi smo se morali, čeprav nekateri težko, s tem sprijazniti.
Med tistimi, ki jih tak pouk obremenjuje, sem tudi jaz. Dopoldnevi, ki jih tisti teden, ko imam pouk popoldne, doma preživljam sam, me utesnjujejo, navdajajo me z občutkom samote. Zahtevajo od mene več samostojnosti, več odgovornosti. Pogrešam toplino doma, ki vlada v njem, kadar smo doma vsi ali vsaj eden od staršev. Ko pa se približa čas njihove vrnitve, se moram jaz odpraviti v šolo in tako se ves teden, razen zvečer, sploh ne vidimo. To zelo boli tudi moje starše, zato se vsak po svoje trudita, da bi vzpostavila stik z mano tudi dopoldne. Oče, če le more, pride domov na malico, da se skupaj usedeva za mizo, mamica pa me pokliče po telefonu, da se malo pogovoriva.
Kljub temu so ti dopoldnevi zame pusti, čeprav se nikoli ne dolgočasim. Zjutraj se zbudim sam. Uredim se v kopalnici, nahranim zajce, zajtrkujem, potem prinesem iz trgovine vsakodnevne malenkosti. Ostali čas porabim'za šolsko delo: pisanje domačih nalog, učenje, branje. Okrog dvanajste ure si pogrejem kosilo, ki mi ga mamica skuha že zgodaj zjutraj pred službo ali že prejšnji večer. Kosim na lastno željo doma. S tem sicer mamico obremenjujem, vendar pravi, da ji to ni težko.
Komaj čakam, da mine tisti
teden, ko so dopoldnevi samo moji, ker jih ravno zato nimam rad. Tako rad bi bil vse dopoldneve v šoli, da bi potem popoldanski čas delil s starši, bratom, sestrico, kot je bilo pred uvedbo pouka v turnusu. Krivičen je tak šolski sistem in bo zahteval svoj davek tudi pri uspehu.
Devjak Egon, 6. b.
Ali smo učenci tudi delovni ljudje
Na vprašanje, ali smo učenci tudi delovni ljudje, je moj odgovor, da. Mogoče si bo kdo mislil, kaj vi, otroci, saj je vaše delo le kako boste jedli in spali in nič drugega. O, pa ni! Tudi mi, pa čeprav smo še zelo mladi, imamo veliko dela. Naše prvo delo je učenje. Veliko imamo učenja. Po učenju si tudi zelo utrujen, še bolj kot da bi delal kakšno težko fizično delo.
Potem greš vsak dan v šolo. Seveda je tudi v šoli lepo, samo te kontrolne naloge, spraševanje te zelo utrudijo. V šoli sediš po šest ur na dan in vsak dan poslušaš iste tovarišice in tovariše, slediš novi snovi, potem pa še tihe vaje in nareki. Boli te glava, slabo ti je. No, končno je šeste ure konec. Hitro se oblečemo in obujemo in odhitimo domov. Ko hodimo počasi utrujeni domov, si mislimo: »Oh, sedaj bom doma pojedel in bom počival.« Potem se spomnim, da moram narediti še domačo nalogo, in se učiti, saj jutri pišemo matematično kontrolno nalogo. Še prej pa moram pospraviti svojo sobo, posesati in pobrisati prah. Ko končam z
delom, si najprej malo odpočijem, saj me vse boli, noge in roke. Joj, ura je že štiri. Sedaj pa pride na vrsto naše prvo delo — učenje. Najprej naredim domačo nalogo, seveda jo delam dolgo, ker pišem spis. Spet me začne boleti glava, pa še matematiko se moram učiti, saj jutri pišemo.
No, ura je že sedem, ko končam z mojim vsakdanjim delom. Pojem večerjo, se pripravim za jutrišnji dan in grem spat. Od velike utrujenosti takoj zaspim in še sanjati nimam časa. No, to se samo tako reče, če si zvečer preveč utrujen.
Upam, da bo to prebral tudi kdo od starejših. Da ne bodo govorili, da današnja mladina sploh ne ve, da živijo tako lepo!
Škrajnar Staša, 8. b.
Pouk v turnusu
Letos obiskujem 5. razred in imam pouk v turnusu, to je en teden dopoldne in drugi popoldne. Pouk v dopoldanski izmeni traja 6 ur, prav tako tudi popoldne, ko se pozno zvečer vračam domov. Včasih je zelo neprijetno, zlasti sedaj, ko je zunaj tema. Zelo me moti to, ker nimamo redno krožkov, ki sem jih prejšnja leta redno obiskala. Upam, da bodo v naši občini poskrbeli za šolarje ih s samoprispevkom zgradili novo šolo. V tej šoli bi lahko imeli prostore za razne interesne dejavnosti. Učenci na naši šoli smo se s težavo navadili na dvoizmenski pouk. Zato smo včasih, zlasti v popoldanskih urah, preveč razigrani in ne sledimo
pouku. Posledica pa so slabše ocene. Upam, da bo kmalu minilo letošnje šolsko leto in bomo spet obiskovali pouk samo dopoldne.
Nina Briški, 5. f.
Nagrajeni prispevki učencev ob razpisu Občinske gasilske zveze Kočevje v mesecu požarne varnosti — oktober 1986.
V__________________________/
Ogenj se predstavi
»Halo!, Halo! Gasilci, zopet sem tukaj, mali Ogenjček. Sedaj sem-še majhen in še v cigareti, a kmalu bom na suhi travi. Malo poskočim, takole in sem že večji. Ko prilezem na deblo sem še večji. In v gozdu? Joj, kako sem velik! Imam že otroke. Enega položim na streho, drugega na ladjo. Oho, tam je tovarna plina. Tam položim najmanjšega, ker bo hitro zrastel. Joj, otroci, bežite gasilci gredo! Hitro proti gozdu, kar čez vas. Oh, so že tu! Da vam še povem predsmrtno besedo: kmalu se bom spet pojavil zaradi vaše — človeške malomarnosti in spet bo tako kot na začetku.
Jalovec Alenka 6. razred Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
Ogenj — človekov prijatelj in sovražnik
Huda zima je. Zunaj pritiska mraz. Daleč naokoli ni nikogar zunaj. Drevesa pokajo. Veje se
Šport
Kegljanje____________________
Članice:
Želje, katere smo izrazili v zadnjih Novicah, se uresničujejo. Ekipa članic je po 5. kolu ljubljanske kegljaške zveze na 1. mestu brez izgubljene tekme. Članice so same spoznale, da samo dobro in zagnano delo pripelje do rezultaov. Z novim trenerjem Leganom, sicer starim kegljaškim delavcem, so ponovno tam, kamor s svojim znanjem tudi sodijo. Upamo, da bodo rezultati še naprej tako odlični ter da bomo v jeseni zopet gledali v Kočevju najboljše ekipe iz cele republike.
Rezultati lige KZ Ljubljana : Ilirija : Kočevje 2064 : 2121; Kočevje : Medvode 2304 : 2255; SCT : Kočevje 2160 : 2264; Kočevje : Donit 2312 : 2134; Slovan : Kočevje 2136 : 2197.
V super ligi LKZ so osvojile zelo dobro 3. mesto. Uvrstitev je zelo dobra tudi zaradi tega, ker so nastopile samo na tujem kegljišču.
Rezultati posameznih nastopov:
Gradis : Kočevje 2108 : 2201; Kočevje : Gradis 2193 : 2167; Gradis : Kočevje 2234 : 2234; Kočevje : Gradis 2267 : 2206.
Nastopale so: Potočnik, Morgan, Legan, Trpin, Kosten, Žafran in Janež.
Na turnirju v Delnicah ob Dnevu JNA so ekipno dosegle drugo mesto. Med posameznicami je Potočnikova dosegla lep uspeh z osvojenim L mestom.
Na novoletnem turnirju v Ljubljani so v konkurenci šestih najboljših ekip iz LKZ osvojile odlično 2. mesto in premagale tudi slovenskega ligaša ekipo Kamnika.
Vrstni red ekipno:
L SCT 2325, 2. Kočevje 2302, 3. Kamnik 2260, 4. Rogovec 2245, 5. Slovan 2167, 6. Gradis 2109.
Ekipa Kočevje posamezno: Potočnik 358, Žagran 391, Janež 402, Legan 380, Trpin 392, Kosten 379.
Od skupno 36 tekmovalk je bila Janež na 4. mestu, Trpin na 9. in Žafran na 10. mestu.
Člani
Člani so tekmovanje v II. slovenski ligi pričeli po pričakovanju. Poraz doma proti Gorici so nadoknadili z zmago proti Tomosu v Strunjanu. Precej se pozna odsotnost Kajfeža, ki zaradi poškodbe ni odigral še nobene tekme.
Rezultati:
SCT : Kočevje 5266 : 4982; Kočevje : Gorica 5130 : 5185; Tomos : Kočevje 5026 : 5176.
Nastopali so: Pajnič, Ožanič, Novak, Rački, Krže, Levstik, Ožanič in Štricelj.
Naslednjo tekmo igrajo v Kranju proti Triglavu, pred leti enemu najboljših klubov Slovenije. V Super ligi KZL so člani dosegli solidno 5. mesto. Zmagalo je moštvo Gradisa iz Ljubljane.
Na zelo močnem turnirju v Kočevju, na katerem so sodelovale ekipe Brest iz Cerknice, Delnice, Crikvenice in Kočevje, je domačin slavil zasluženo zmago.
Vrstni red ekipno:
L Kočevje 5201, 2. Crikvenica 5075, 3. Delnice 5057, 4. Brest 5048.
Med posamezniki so bili najboljši: VIC Delnice 920, Kuharič Crikvenica 912, Rački Kočevje 912, Levstik Kočevje 909 in Krže Kočevje 897 kegljev.
KK Kočevje ob tej priliki želi vsem klubom in društvom obilo uspeha v letu 1987.
JOŽE KOZINA
Šahovske novice
Uspeh kočevskih šahistov
Na Bledu in v Radovljici je bilo v novembru leta 1986 tekmovanje v II. slovenski šahovski ligi — zahod. Ekipa Kočevja, ki je bila v letu 1985 na tem tekmovanju šesta, je zasedla
Finale četveroboja starejših članov v kegljanju
lomijo pod težo zaledenelega snega. Jaz pa sedim ob toplem ognju. Gledam iskrice, ki se izgubljajo v zraku. Najbolje bo, da naložim na ogenj še eno poleno. V kotu na mizici mi gori le sveča z velikim plamenom. Vstanem in stopim k oknu. Zazrem se v mrzlo noč. Jasno je. Na nebu se iskrijo zvezde. Zunaj se s pokom razlomi drevo. Ustrašim se. Pomislim na ljudi tam nekje, kjer jih zebe, kjer nimajo ognja, da bi se ogreli. Ali zdajle kdo umira zunaj na mrazu. Pomislim na ljudi, ki jim je ogenj sovražnik in se nenehno bojujejo z njim.
Vrnem se k ognju. V meni se nekaj zgane. Kako rada bi podarila nekomu toploto, le kanček ognja. Ob mojem premišljevanju je na ognjišču ostal le pepel z nekaj žarečimi žerjavicami. Zagrebem jih.
Še enkrat stopim k oknu. Na nebu se je pojavil mesec. Zacvrčala je sveča. Pogorela je. Ostanem v temi. Ni mi mraz. V temi
poiščem vrata. Odprem jih in se še enkrat ozrem k ostanku ognja. Zasveti se še ena žareča iskra. A že je ni več. Tiho zaprem vrata za seboj.
Kavran Tatjana, 8. c OŠ Zbora odposlancev Kočevje
Gorelo je
Nekega jesenskega dne se je v jutranjih urah zaslišal klic: GORI! Moj ata je stekel v gasilski dom. Zavrtel je sireno in začel pripravljati orodje za gašenje. Ko se je zaslišala sirena, so ljudje pritekli na pomoč. Prišli so tudi gasilci sosednjih gasilskih društev. Otroci smo gledali s strani, kako gasilci gasijo. Ko pa je bil ogenj pogašen, smo jim pomagali pospravljati cevi in drugo orodje.
Požara pa me je bilo še dolgo časa strah.
Boštjan Ožanič
3.	razred OŠ Vas—Fara
odlično 2. mesto z istim številom točk kot prvouvrščeno Novo mesto.
Ekipa Kočevja je igrala v postavi:
Čimer Štefan, Ofak Marko, Podkoritnik Stane, Čuk Mirko, Miklič Franc, Ačimovič Dejan in Kolarič Martina.
Elektro—zmagovalec
Na letnih občinskih sindikalnih igrah v šahu je sodelovalo 11 ekip. Boj za prvo mesto je vse do zadnjega kola potekal med ekipama ELEKTRA in SNEŽNIKA iz Kočevske Reke. Srečnejša je bila ekipa Elektra in osvojila naslov prvaka za leto 1986.
Vrstni red:
1.	ELEKTRO	34 točk
2. SNEŽNIK		33,5 točk
3.	Trgopromet	30,5 točk
4.	LIK	23,5 točk
5.	Obrtniki	21,5 točk
6.	ITAS	17 točk
7.	Snežnik II	15,5 točk
8.	Tekstilana	14 točk
9.	Občina	12,5 točk
10.	Kovinar	9,5 točk
11.	Gramiz	7,5 točk
Ekipa Elektra je igrala v postavi:
Mestek Franc, Podkoritnik Stane, Komac Danilo in Janša Vincenc. Igralca »Snežnika« Čimer Štefan in Malnar Tone sta na prvi oz. drugi plošči osvojila vse možne točke.
Tekmovanje je potekalo v prostorih hotela PUGLED.
Uspešen nastop šahistov Snežnika
Na drugem moštvenem šahovskem turnirju lesarskih, gozdarskih in papirniških delavcev SR Slovenije, ki je bilo 15. 11. 1986 v Količevem, je sodelovala tudi ekipa šahistov »Snežnika« iz Kočevske Reke.
V izredno močni konkurenci
je zasedla šesto mesto.
Vrstni red:
1.	STOL Kamnik 24 točk
2.	LESNA Slovenj G. 22 točk
3.	Papirnica Količevo 21 točk
4.	D j uro Salaj Krško 19 točk
5.	Tovarna meril
Slovenj Gradec 18 točk
6.	»Snežnik« Kočevska
Reka	17	točk
7.	Marles Maribor 13 točk
8.	Lip Bled	12	točk
9.	Elan Begunje	10	točk
10.	Jelovica Škofja Loka 9 točk
11.	Tamiz Mengeš 6 točk
12.	KLI Logatec	5	točk
13.	Novoles Novo mesto 5 točk
14.	Glin Nazarje	1 točka
Najboljši posameznik je bil
Čimer Štefan iz ekipe »Snežnika« z 11 točkami pred Vavpetičem in Karnarjem (oba 10,5 točk).
Naslednje leto bo turnir v Kamniku. Zaželjeno je, da se turnirja udeležijo tudi druge ekipe s kočevsko-ribniškega področja.
STANE GABRIČ
Teodor Drobnič zmagovalec
Na novoletnem hitropoteznem turnirju je sodelovalo 17 šahistov iz občine Kočevje. Za presenečenje je poskrbel Teodor Drobnič, ki je ugnal najboljše kočevske šahiste in prepričljivo osvojil prvo mesto. Žbral je 13 točk. Sledijo:	Podkoritnik
Stane, Čuk Mirko in Bajo Igor (vsi po 12 točk).'Žilevski Samo,
Miklič Franc itd.	„
F.	M.
Šahovski krožek zopet v osnovni šoli
Vsestransko prizadevni kulturni in športni animator Ive Stanič uspešno vodi šahovski krožek v OŠ Zbora odposlancev. Njegova strokovna sposobnost na tem področju nam obeta vrsto mladih dobrih šahistov. Znano je, da je šahiste, ki v tej panogi sodijo v sam vrh v občini Kočevje, vzgojil ravno tov. Stanič Ive.
G.	S.
Novoletni hitropotezni turnir 87
Šahovski klub Kočevje je 9. januarja organiziral tradicionalni NOVOLETNI HITRO-
POTEZNI TURNIR. Nastopilo je 17 udeležencev. Prvo mesto je osvojil Drobnič Teodor s 13 točkami, 2. — 4. mesto so osvojili Podkoritnik Stanko, Čuk Mirko in Bajo Igor z 12. točkami, 5. je bil Žilevski Samo, 6. Miklič Franc, 7. Malnar Toni, itd.
Prvouvrščeni je od organizatorja prejel pokal in diplomo,
2.	— 4. pa diplome.
Stane Podkoritnik
Namizni tenis
V	letu 1986 je naš klub precej uspešno zastopal barve Kočevja.
Na prvenstvih Slovenije smo osvojili naslednja mesta:
—	člani so bili v I. republiški ligi tretji
—	mladinska ekipa je osvojila tretje mesto; najboljši posameznik je bil Komac, ki je osvojil tretje mesto
—	pionirska ekipa je osvojila drugo mesto; najboljši posameznik Murn Damjan je osvojil četrto mesto.
Državna prvenstva:
—	mladinska ekipa je zasedla šesto mesto
—	pionirska ekipa je bila prav tako šesta
—	Komac Gregor je državni prvak v mešanih dvojicah, v dvojicah pa je med prvimi osmimi, posamezno pa je šesti v državi oz. sedmi na zvezni rang listi.
V	jesenskem delu je članska ekipa tretja v republiški ligi.
V	novembru 1986 je bil v Doboju zvezni mladinski pozivni turnir, na katerem je nastopilo 32 najboljših mladincev v Jugoslaviji. Kot vedno je imelo
Kočevje tudi takrat svojega predstavnika Špelič Marjana, ki se je preko kvalifikacij uvrstil na turnir in tudi dobro igral.
Toda sreča ni bila na njegovi strani pa tudi trema je naredila svoje. Na tem turnirju nastopajo vsi izkušeni igralci, ki že igrajo v zvezni ligi in imajo mnogo močnih tekmovanj in trening tekem z boljšimi. Špelič je zasedel 24. mesto, čeprav je bila velika priložnost, da se bori od 9. — 12. mesta proti domačinu Jeliču. Toda odločil je en sam set, ki ga je izgubil in tako je zdrknil na 24. mesto. Ne glede na mesto pa je za Kočevje uspeh, da ima med tako elito svojega tekmovalca.
Tudi Murn se prebija k vrhu
V dneh od 17. do 18. januarja je bil v Zagrebu zvezni odprti mladinski turnir »Lovro Ratko-vič«. Nastopilo je preko 100 mladincev iz cele Jugoslavije, saj se ta turnir točkuje. Za Kočevje so nastopili: Murn Damjan, Špelič Marjan in Struna Andrej.
Struna Andrej je izgubil v prvem kolu proti Grujiču iz Novega Sada, ki je eden izmed boljših.
Špelič Marjan se je uvrstil med prvih 32. čeprav je imel priložnost za višja mesta.
Murn Damjan se je tudi uvrstil med prvih 32., imel pa je že v drugem kolu petega mladinca v državi - Ungerja. V lanski sezoni je isti igralec premagal na državnem prvenstvu Komaca.
Toda Murn je že pred dvobojem malo za šalo malo zares govoril, da bo maščeval Komaca. To se je tudi zgodilo, saj je igral zelo dobro in ga v dveh setih tudi premagal. Kasneje je izgubil z igralcem iz Bosne, ki je bil tokrat pretrd oreh. Čeprav so nekateri menili, da se je naš prodor k Jugoslovanskemu vrhu končno le ustavil, saj je nerazumljivo, da že toliko let dosegamo dobre rezultate v Jugoslaviji, saj je znano, da to ne zmorejo niti elitni klubi. Dolga leta sta držala vrh brata Pogorelec, nato Špelič D., Lisac, Kalič in kot zadnji Komac, ki je dosegel največ z osvojitvijo državnega prvaka v mešanih dvojicah. Ker je Komac v letošnji sezoni ostal član, so menili, da se je naš prodor k vrhu ustavil, saj smo nastopili z novo generacijo. Toda ponovno
Ligaška sezona 86/87
Namizni tenis
Igralci	NAMIZNEGA
TENISA so odlično startali v 1. slovenski ligi. Poskrbeli so najprej za prijetno presenečenje in v gosteh premagali povratnika iz medrepubliške lige, ekipo ILIRIJE! Žal pa so poskrbeli tudi za neprijetno presenečenje in izgubili najprej tekmo na domačem igrišču z Olimpijo in nato še v gosteh z ekipo Gornje Radgone, kar seveda ni bilo v »planu«. Planiran poraz pa so doživeli s Soboto, ki je v tej ligi najkvalitetnejše moštvo. Končni izkupiček kočevske ekipe po devetih kolih je 12 osvojenih točk in tretje mesto. Zaostanek za vodečo Soboto je 6 pik, za drugouvrščeno Ilirijo pa 2 piki.
Odbojka
Hit sezone so prav gotovo ODBOJKARICE. Brigita Klun se s svojimi mlajšimi soigralkami ni pustila presenetiti ne doma in ne v gosteh. Devet odigranih tekem in devet gladkih zmag z razliko v setih 27:7 in tremi zmagami prednosti pred drugo in tretje uvrščenima ekipama, OK KRIM in OK Topolščica, je presenetljiv izkupiček prve polovice tekmovanja v 1. slovenski odbojkarski ligi. Ker je razpored tekem v drugem delu še ugod-
nejši (z vsemi najhujšimi nasprotniki ekipa igra doma), lahko upravičeno upamo tudi na končni uspeh — osvojitev 1. mesta v ligi in možnost napredovanja v višji rang tekmovanj.
ODBOJKARJI, ki so v sezoni 85/86 morali zapustiti 1. slovensko ligo, v drugi ligi zopet igrajo sijajno. Tudi oni so, tako kot dekleta, brez poraza. Po devetih kolih imajo torej devet zmag, set razliko 27:5 in dve zmagi prednosti pred drugouvrščeno ekipo OK PLAMEN. Če v drugem delu ne bo večjih presenečenj, bomo odbojkarje v novi sezoni spremljali v najkvalitetnejšem slovenskem tekmovanju.
Rokomet
Uspešno sezono imajo tudi ROKOMETAŠICE. Jesenski del tekmovanja v 1. Slovenski rokometni ligi so zaključile z osvojenim tretjim mestom. Z malo več sreče bi lahko osvojile še kakšno točko več in tudi kakšno mesto više. Tako pa zaostajajo za vodečo ekipo Kranja za 3 točke, za drugouvrščeno ekipo Novega mesta pa za 1 točko.
V republiški ligi — center mladinke Rokometnega kluba ITAS — Kočevje uspešno zastopajo barve svojega kluba. Med dva-
najstimi ekipami so zasedle 5 mesto, kar je dobra uvrstitev.
Člani ROKOMETAŠI nastopajo v II. slovenski ligi — center. Po 11 odigranih kolih so pristali na 4. mestu, trikrat so igrišče zapustili poraženi dvakrat so točke delili z nasprotnikom, šestkrat pa so zasluženo slavili.
Mladinci so v svoji ligi med enajstimi moštvi osvojili 5. mesto v jesenskem delu prvenstva.
Kegljanje
KEGLJAČEM je po desetih letih zopet uspel dober met. Uvrstili so se v II. republiško ligo - zahod. Start v ligi sicer ni bil najbolj uspešen, par porazov in ena zmaga v gosteh proti Tomosu je izkupiček do pisanja tega članka. Upamo pa, da bo nadaljevanje uspešnejše. Članice Kegljaškega kluba, ki so v prejšnji sezoni izpadle iz II. slovenske lige, v tej sezoni nastopajo v I. ligi Kegljaške zveze Ljubljana.
Streljanje
Ekipa Strelske družine Kočevje strelja že drugo sezono v I. slovenski ligi-zahod. Tokrat jim ne gre najbolj in do sedaj še niso okusili slasti
zmage. Upanje, da bodo ostali v ligi sicer še obstaja, toda tudi če jim to ne uspe, ne bo konec sveta.
Ekipa strelske družine Mirko Bračič letos prvič nastopa v II. slovenski ligi.
Šah
ŠAHISTI so za to sezono svoje tekmovanje že zaključili. Po napornem strnjenem tekmovanju v II. slovenski ligi so pristali na 2. mestu. Osvojili so enako število točk kot ekipa Novega mesta. Žal so bila šahovska pravila na strani igralcev Novega mesta, ki so tako osvojili 1. mesto in pravico nastopa v 1. slovenski ligi.
Nogomet
Člani Nogometnega kluba Kočevje igrajo v Dolenjski nogometni ligi. Z istim številom točk, vendar nekoliko slabšo gol razliko kot NK Bela krajina, so osvojili »le« drugo mesto v jesenskem delu.
Kadeti, ki prav tako igrajo v Dolenjski ligi, so jesenski prvaki. V ligi nastopajo tudi pionirji, prav tako na Dolenjskem, osvojili pa so drugo mesto.
Cveto Arko
smo dokazali, da tudi z novo generacijo marsikomu v Jugoslaviji zmešamo račune.
MARJAN ORAŽEM
Mladinska reprezentanca Nizozemske v Kočevju
Od 22. 12. 86 do 4. 1. 1987 je v Kočevju gostovala mladinska reprezentanca Nizozemske. V lanski sezoni je ta reprezentanca igrala za pionirje na evropskem prvenstvu in zasedla sedmo mesto v Evropi. Najboljši posameznik je 14. na evropski rang listi.
V letošnjem letu bo ta ista reprezentanca nastopila na mladinskem evropskem prvenstvu v Grčiji.
Ta reprezentanca mi je zelo znana, saj jo poznam že tri leta iz evropskih prvenstev. Našemu povabilu so se radi odzvali z dovoljenjem Nizozemske zveze. Naš cilj je bil predvsem, da tudi naši igralci pridejo v stik z evropsko kvaliteto in da sploh vidijo, kakšen je njihov pristop k delu, mišljenje, ambicije itd. Lahko rečem, da je bilo to za naše igralce nekaj novega m da jim je to več koristilo kot polletni trening. Ti igralci so skozi držali strahovit, tempo treninga in s tem primorali naše igralce k maksimalnemu delu in mišljenju. Za vsakega so našli spodbudno besedo pa tudi njihov psiholog, ki je bil poleg, je popestril trening. Toda kljub temu je bila precejšnja razlika v kvaliteti, tako da je lahko samo Komac ravnopravno treniral z njimi. Igrali smo tudi dve tekmi in obe izgubili z rezultatom 7:2.
Po prvi partiji je dobival le Komac, in to z veliko težavo. Zelo kritično sem gledal Komaca, ki je le s težavo dobival in zatrjeval, da igra na vso moč. Toda hitro sem spremeni! mnenje, ko smo odšli skupaj z Nizozemci na turnir v Hrastnik, kjer je igrala vsa slovenska članska kvaliteta. Prvo mesto je osvojil Trinko Keen, tretji pa je bil Komac. Za njima dvema sta ostala na primer Urh, ki je drugi v državi, in Zalaznik, ki je tretji v državi, pa Jamšek, Benko, Pavič itd. Naslednji dan smo igrali na turnirju v Avstriji, kjer so bili igralci iz republiških rangov Avstrije in Jugoslavije. Tudi v tej skupini je bilo finale Komac in Nizozemec Boer. Pri mladincih pa je drugo mesto osvojil Špelič Marjan. Šele po teh dveh turnirjih se je videla prava moč reprezentantov iz Nizozemske in pa seveda našega Komaca, ki bi se ravnopravno boril tudi v evropskem merilu, če ne bi bilo vmes raznih mahinacij, ki so znane v Jugoslaviji. Kot trener sem bil pred veliko izkušnjo, saj mi je znano, da ti igralci gostujejo širom po Evropi v tako znanih kampih kot so Švedska, ki slovi po eni izmed najboljših šol na svetu. Toda kljub temu mi je uspelo prikazati nov način dela, s katerim so se srečali prvič in bili zelo navdušeni. Povabili so me v njihov kamp, kjer bi vodil priprave reprezentance. Istočasno so povabili tudi vse naše igralce na njihove stroške. Toda za nas je to preveč, saj ne zmoremo denarja za vožnjo, ki je zelo draga. Dogovorili smo se, če bo le mogoče, da bomo sodelovali tudi v bodoče.
Na koncu bi se še zahvalil v imenu kluba delovni organizaciji ITAS, ki je bila pokrovitelj reprezentance in tako prispevala velik delež pri izboljšanju kvalitete namiznega tenisa v Kočevju.
MARJAN ORAŽEM
Uspešne priprave
V preteklosti so kočevski pionirji na tem uradnem republiškem tekmovanju dosegali najvišje uvrstitve. V zadnjem obdobju ni več podobnih rezul-
tatov, toda glede na pogoje so dosežki še vedno dobri.
Mladi kočevski košarkarji se redno uvrščajo med šestnajst najboljših moštev v Sloveniji. V letošnjem letu so ponovno ostali področni prvaki, saj so premagali Grosupeljčane z rezultatom 39 : 28.
Med pripravami za zaključni del pionirskega festivala so na turnirju v Ljubljani osvojili prvo mesto. Premagali so vrstnike OŠ Ledina in OŠ Tone Čufar.
Tudi dekleta pridno vadijo in so najboljše na področju Kočevja, Ribnice in Grosuplja. Za boljše dosežke pa je potrebno mnogo več vadbe. Dvoizmenski pouk in prostorska stiska za vadbo so ovire za kvalitetnejše delo. Enkrat tedenska vadba mladim košarkarjem in košarkaricam ne omogoča, da bi se enakovredno kosali z najboljšimi v SRS.
BRANKO DEKLEVA
Uspehi košarkašev — veteranov
Na četrtem mednarodnem košarkarskem turnirju veteranov v Ljubljani so lep uspeh dosegli veterani Kočevja, saj so ponovno osvojili drugo mesto. Enako uvrstitev so namreč dosegli pred dvema letoma. Vendar ima letošnji rezultat večjo vrednost, ker je bil turnir znatno kvalitetnejši.
Dosedanji rezultati veteranov govore, da smo v preteklosti imeli dobro košarko v Kočevju.
Ta ekipa s svojim delom in uspehi oživlja košarkarski klub, ki z občasnimi akcijami le živi. Čeprav v klubu ni aktivnih članov in mladincev, se vse usmerja v delo z mlajšimi. V lanskem letu smo sestavili člansko vrsto, ki se je pripravljala za tekmovanje v drugi slovenski ligi. Toda po dolgotrajnem tehtanju ekipa le ni pričela tekmovati. Zaradi denarnih zadev, predvsem pa zaradi študija večine košarkarjev v Ljubljani so nameni, da bi pričeli s tekmovalno košarko splavali po vodi.
Da se mladih igralcev ne manjka v klubu, pove podatek, da je v štirih vadbenih skupinah vključenih 64 pionirjev in 20 pionirk. Tudi rekreativnih košarkarjev je veliko, tako da ima košarka v Kočevju mnogo privržencev.
Košarkarski klub redno organizira sindikalno prvenstvo in občinsko ligo, ki poteka v zimskem času. Kljub težavam v klubu pa so košarkarski delavci prepričani, da bodo prišli časi, da bomo ponovno videli dobro košarko v Kočevju.
BRANKO DEKLEVA
Tradicionalni novoletni nogometni turnir »ŠPORT BISTRO« 87
Letošnjega tradicionalnega novoletnega turnirja v malem nogometu se je udeležilo 17 ekip iz Kočevja in okolice. Ekipa KOVAČ iz Osilnice se je tokrat predstavila okrepljena s tremi igralci Ljubljanske Olimpije. Kljub pomoči Olimpijinih igralcev pa ekipi KOVAČ ni uspelo prodreti v finalni del tekmovanja. To so jim preprečili igralci Stare cerkve z zmago 3 : 1.
Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa ITAS, ki je šele po streljanju prostih strelov premagala Staro cerkev, tretje mesto je osvojila ekipa LIBERT AS, četrto pa DOGAR - Mlaka.
Za najboljšega igralca je bil proglašen igralec ITAS Gjerek, za najboljšega golmana Muhvič iz Stare cerkve, najboljši strelec pa je bil Hrastar — Libertas.
Prve tri ekipe so v trajno last prejele pokale, najboljši igralci medajle, pokal za fair play pa ekipa kadetov Nogometnega kluba Kočevje, ki je bila prava poživitev turnirja.
Vse tekme je dobro odsodil tovariš Marjan Adlešič.
Igor Zupančič
zanimivosti v besedi in sliki
___________:_____________________:___
45 let svojstvene razrešitve nacionalnega vprašanja manjšine v slovenskem prostoru
Preselitev Kočevarjev
Na Kočevskem so skozi šest stoletij kot narodno mešani nemški otok sredi Slovencev živeli Kočevarji. Kočevski Nemci so bili ena naj starejših nemških narodnih skupin izven Nemčije in Avstrije. V še skoraj prazno ali kvečjemu redko poseljeno pokrajino so se začeli naseljevati v tridesetih letih 14. stoletja. Prve koloniste je pripeljal grof Oton Ortenburški s svojih koroških posestev, kmalu zatem, od 1350-1363 leta, pa je sledila glavna nemška kolonizacija s kolonisti iz Frankovske in Turingije.
Novi naseljenci so krčili gozdove in deloma tudi s slovenskimi staroselci snovali nove vasi in naselja. Dolga stoletja so z okoliškim slovenskim prebivalstvom živeli v mirnem sožitju. Skupaj so se branili pred turškimi vpadi v letih 1469-1578, iste gospodarske in družbene težave so jih gnale v boj za staro pravdo. Leta
Kočevskemu prebivalstvu, ki je bežalo z zemlje, so od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa do druge svetovne vojne hoteli za vsako ceno utrditi njihovo nacionalno zavest, ga zadržati doma in ga ohraniti nemštvu. Močan steber nemštva je postala v začetku dvajsetega stoletja višja nemška gimnazija s številnimi nemškimi profesorji. Splošno germanizacijo in raznarodovanje Slovencev pa sta prinesli nemško šolsko društvo Deutscher Schulverein in raznarodovalno društvo Sudmark; s tem sta povzročili narodnostni boj, ki je trajal do izselitve Koče vaj rev.
Na položaj kočevskega nemštva in stališče oblasti je v mnogočem odločilno vplival razmeroma nagel razvoj nacističnega gibanja med kočevskimi Nemci. Nacistične ideje se začno širiti med mlado generacijo na Kočevskem že leta 1929, zlasti
Odhod kočevskih Nemcev skozi vas Mozelj 17. 12. 1941
1809 so se skupaj s Poljanci uprli kontribuciji, ki jim jo je naložil Napoleon.
Po zemljiški odvezi 1848 so zaradi naložene odškodnine zašli v gospodarsko stisko. Rešitev so si iskali v sezonskem delu in izseljevanju. Zlasti po letu 1895 so trumoma odhajali v Ameriko. Tako je pred prvo svetovno vojno tam živelo več kočevskih Nemcev kot na Kočevskem.
pa po letu 1933. Organizira se domače vojaške večere, tajne sestanke, izlete, skrivna šolska taborišča, ilegalne vaške knjižnice z nacistično literaturo. Posebno vlogo pa so odigrali kočevski krošnjarji in kultur-bundi, ki so postali glavno žarišče velikonemške propagande. Hitlerizem se je na kočevskem povsem razmahnil po letu 1938, ko so odstavili staro,
Konservativno kočevsko vodstvo in postavili novo z radikalnimi nacisti, ki se je trdno povezalo z Nemčijo.
Kočevski Nemci so si od leta 1939 prizadevali, da bi nemške čete okupirale in k Nemčiji priključile tudi kočevsko ozemlje. Napad Nemčije in Italije na Jugoslavijo je za kočevske Nemce predstavljal začetek novega in hkrati zadnjega razdobja, ki ga je zapisal hitlerjevski kljukasti križ. Glede na njihovo obnašanje v usodnih aprilskih dneh leta 1941 je bil to vrhunec njihovega petokolonaš-kega dela, izdaja domovine, v kateri so živeli šest stoletij.
Njihovo zmagoslavje pa je kaj kmalu streznilo spoznanje, da Hitlerjeva obljuba kočevski delegaciji aprila 1941 v Mariboru o dokončni rešitvi kočevskega vprašanja ni pomenilo priključitve Kočevske k tretjemu rajhu, temveč preselitev Kočevarjev v raj h. Po načrtih nemške osvajalne in raznarodovalne politike naj bi Kočevarji ustvarili ob Savi in Sotli nacionalistično zagrizeno mejo tretjega rajha in tako razpolovili slovenski narod.
Po priključitvi tako imenovane Ljubljanske pokrajine k Italiji sta nemška in italijanska vlada 31. avgusta 1941 in za opti-ranje je bil sprva določen rok 30. september 1941, zaizselitev pa 30 november 1941. Italijanske oblasti so oklevale pri sklenitvi sporazuma, ker so se bale, da v praznem prostoru na Kočevskem partizani ne bi ustvarili svojih oporišč. Prijave so začeli zbirati 20. oktobra 1941 in preselitev bi morala biti končana do 31. decembra 1941 leta. Upravo nad nepremičninami in ostalo imo-vino, ki so jo kočevski Nemci pustili v svojih dotedanjih domovih, je prevzela italijanska delniška družba Emona. Akcija preselitve je tekla vzporedno z izselitvijo Slovencev, ki so jih nacisti nasilno izselili iz Posavja. Za preselitev so bili navdušeni
Spomeniki NOB na Kočevskem
Novi kot - spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma
Novi kot — ljudsko Novi Binkl — je vas v občini Kočevje, ki ima najvišjo nadmorsko višino — 840 m. Naselje je oddaljeno od Kočevja 55 km in je na dolgo in široko razporejeno na razgibanem kraškem terenu. Zemlja je rodovitna, kot v Starem kotu: uspeva krompir, oves, ječmen in druge okopa-vine oz. prašičja krma. Ugodni pogoji so za govedorejo in drobnico. Bujni gozdovi nudijo široke možnosti za gospodarjenje z lesom in furmanstvom.
Prenaseljenost ali latentna nezaposlenost je tudi tu imela svoj učinek in posledice: mno-
žično izseljevanje v Ameriko in odhajanje na sezonsko delo. Statistični podatki povedo naslednje: leta 1890 je bilo v Novem kotu 258 naseljencev, ki so bivali v 29 hišah. Po ljudskem štetju iz leta 1961 pa je naselje štelo 92 prebivalcev ter 19 hiš, 22 gospodinjstev in 62 kmetov. Skoraj trikrat manjše število prebivalstva kot pred sto leti gre na račun izseljenstva v Ameriko in Francijo ter velikega števila žrtev druge svetovne vojne.
V preteklosti so si vaščani pomagali s sezonskim delom v hrvatskih in ogrskih ter drugih gozdovih. Šolo so dobili vaščani leta 1903. [Od tod je tudi doma Jakjob Turk (1872-1935), inženir kemije, strokovnjak za gnojila in travništvo, o čemer je pisal razprave in izdal dve poljubni knjigi; - in Zdravko Turk (roj. 1904) strokovni pisatelj, gozdarski inženir].
Kot v vsej Dragarski dolini je bila tudi v Novem kotu 19. aprila 1942 splošna vstaja in napovedan oborožen boj okupatorju. Moški so vsi odšli v partizane, žene, otroci in starejši prebivalci pa so delovali v okviru narodne zaščite, Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnih odborov.
Italijanski okupator se je strahovito znesel nad prebivalstvom. Devetindvajsetega julija 1942 so vas do tal požgali, ljudi pa odvedli v internacijo, največ na Rab, kjer jih je kar 46 pomrlo, med njimi tudi otroci in starčki.
Preživeli vaščani so po vrnitvi z internacije svoje domove
obnovili ob veliki solidarnosti medsebojne pomoči in globoke človečnosti.
Krajani obeh naselij so v oddolžitev padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja odkrili lep spomenik v vasi Novi kot. Spomenik je iz belega marmorja, tridimenzionalen in meri 2 x 1 x 0.3 m. Na spomeniku so vklesana imena in priimki padlih, pobitih in umrlih ljudi iz navedenih vasi. Spomenik je projektiral domačin iz teh krajev ing. arh. Anton Knavs. Izdelal in postavil ga je kolektiv podjetja MARMOR GRADAC v Beli krajini. Na spomeniku je vklesano besedilo naslednje vsebine:
1941-1945 Dokler bo živel rod šumečih gozdov Novega in Starega kota, bo ostal svetal spomin na življenja, darovana za svobodo domovine. Žrtve II. svetovne vojne — ZZB Novi in Stari kot (avtorja besedila Peter Vovk in Tone Knavs).
Spomenik je bil odkrit 14. avgusta 1966, odkril ga je Drago Benčina, takratni predsednik Skupščine občine Kočevje.
Vaščani, zlasti pa borci in mladina, skrbno vzdružujejo spomenik in urejajo okolje, da bo poznim rodovom ohranjeno pričevanje o podvigih in žrtvah herojskega ljudstva Dragarske doline.
Kočevski Nemci se selijo iz Kočevske (v letu 1941)
predvsem mlajši rod in zagrizeni nacisti. Pri tem je imela zasluge tudi uspešna propaganda za preselitev vodstva kočevskih Nemcev, ki se ni posluževala samo fraz, ampak tudi grobih laži. Vendar pa se je del duhovščine temu upiral in širil razne govorice proti preselitvi. Ker se je preselitev v nasprotju z načrtom zavlekla, so nastale težave pri prevozu preseljencev iz vasi do železniških postaj zaradi slabega vremena (sneg) in pomanjkanja bencina.
Prvi transport je odpeljal iz kočevske želežniške postaje, 14. novembra 1941 ob dvanajsti uri kočevske Nemce iz Oneka, zadnji — 135. transport pa 22. januarja 1941. Med 11747 kočevskimi optanti je bilo za naselitev v Posavje določenih 11110 hli 94,58 %, za naselitev v Nemčijo 571 ali 4,86 %, opcija pa je bila odklonjena 66 osebam ali 0,56 % od celotnega števila. Dejansko se je preselilo 11509 Kočevarjev (2833 družin), kar je bilo manj, kot jih je bilo pre-
/ \
Popravek:
V deveti številki Kočevskih novic z dne 13. 11. 1986 je v sestavku »Odkritje spominskega obeležja padlim borcem Jurišnega bataljona 18. divizije« prišlo do pomote. V drugem odstavku bi se moralo glasiti besedilo: »Tik pred končno osvoboditvijo —
6. januarja 1945 — so enote Jurišnega bataljona 18. divizije v silnem navalu napadle močno sovražno topniško enoto nemške vojske — okoli 400 mož — ki se je utrdila na položajih tik ob opusteli Kočevski vasi Polom.«
Uredništvo
gledanih in odrejenih za preselitev. Nekateri so namreč umaknili svoje izjave za preselitev in ostali na Kočevskem.
Okrožni komite KPS za Kočevje je brez uspeha svaril 'kočevske Nemce pred preselitvijo. V nemščini pisan letak jih je vabil, naj se zoperstavijo svojim nacističnim voditeljem: »... Vsa preselitev je zločin proti kočevskemu ljudstvu!... Ko bo nemška vojska po Hitlerjevi zaslugi premagana in uničena ter bo nemški imperializem strt, vas bodo zakoniti lastniki zemlje, na katero vas sedaj hočejo naseliti, pregnali z ukradenih kmetij. Na Kočevskem bodo že drugi naseljenci in vi boste takrat ostali praznih rok, brez zemlje, brez denarja, brez imetja. Tako usodo vam pripravljajo kočevski vodje, Hitlerjevi agenti.«
Nihče ni bolje napovedal usodo kočevskih Nemcev po preselitvi, kakor je to storil Okrožni komite KPS za Kočevje s tem letakom. Vse to se je namreč tudi uresničilo. Edino kar ni predvideval, je bilo to, da je italijanska vojska v letu 1942 požgala večino praznih kočevskih vasi.
S preselitvijo kočevskih Nemcev se je končala njihova 600-letna zgodovina na kočevskem ozemlju. Nacistično gibanje, ki je tudi med kočevskimi Nemci dobilo toliko gorečih pristašev ter je do skrajnosti zaostrilo odnose med njimi in slovenskimi prebivalci, je ob sokrivdi vodstva kočevskih Nemcev slednjič povzročilo, da je kočevsko nemštvo po 45 letih samo še zgodovinski pojem.
Ivan Kordiš
Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič — predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Miiller — glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6100 izvodov. Grafična priprava in tisk TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.
- . .. ' . . ■ - , .
Nagradna križanka 1
KOCEV SKi NOVICE	IZBRUH KAKE BOLEZNI	oRiPADNlk DRŽAVE	OSEBNI ZAIMEK	CIMOSOV AVTO	ANGLEŠKI •JUNAK HOOD	TERENSKO VOZILO	KONEC POLOTOKA	RUM, KI JO KOPU. vž/Rovsk VRHU	SUMNI- ČENJE	JULIJ BETETTO	NORVEŠKI PESNIK IVAR.	ZNAČAJ
PRVI SLOV. PILOT MOT. LETALA												
PLIVI SLOV. PISATELJ												
JADRAN. OTOK			INDUSTRIJ BONbAZ. IZDELKOV TOVARNA				AMERICO			SARA- JEVO		
							POSMEH			LANSKO LETO		
DATUM				MESTO NA KITAJ- Ob REKI CHAtK CHIAN6 MARXSOV SOMlfeUEW					lllil 1^5 tG			
M-IME						PRIPADNIK EVROPJEZ. SKUPINE jederska1 ElEKTRAR						
PRIPRAVA ZA MLETJE					SRb.Pl SAT JOVANOVIČ RŽENO POLJE PO ŽETVI						SEVANJE. ŽARČENji	SESTAV. A.D.
IPAVEC JOSIP			LAHKO OBOROŽEN VOJAK NENA- DOMA									DEL IMENA MARIBOR. ANSAMbL. FRANZ
AMIS						IRSKA REPUBLIK. ARMADA				Aluminij		
LETOPIS						STRAN NEBA				DANTE aughieRi SLOV- PESN. JOSIP		
točEvae	ITALUANS. TISKOVNA AGENCIJA	EKONOM. SREDNJA SOLA				SL. SKLAD BOJAN						
		/TALIJ. M-IME				URADNI AKTI						
SOVJETSKA POPOČEVAL AGENCIJ A				ČEŠKO- SLOVAŠKA EVROPSKA REKA			MESTO V EGIPTU, JEZ					
nakana							REKREAC. ruPiančH CErJTEP.	LAHNI UDARCI				
REKA V SLOVENIJI					IRlDIJ			VRSTA kukavice				POVRSlN- MERA
					ANTON VRATUŠA			ENAKA SAMOGLAS				
MA360LJŠA VRSTA M6ROICA										JANEZ Albreht fosfor		
KO CJ&SKJZ NOVICE.	KRAJ V NOTRANJI DALMACO! poč planji SVILAJA								DVOJICA			
Izmed 98 prispelih rešitev nagradne križanke so bili izžrebani:
1.	nagrada: CVETKA DRAGOŠ, Črnomaljska 2, 61330 Kočevje 5000,- din.
2.	nagrada: FRANC GABRIČ, Cesta 1. maja 65/VI, Kranj 3.000,- din.
3.	nagrada: RENATA DRAGOŠ, Črnomaljska 2, 61330 Kočevje 2.000,- din.
Nagrade za 1. križanko:
1.	3000 din
2.	2000 din
3.	1000 din
Nace Karničnik






kočevske
mm


iffi
lEVfll
Wm
% #

GLASILO OK SZDL KOČEVJE
Poštnina plačana pri pošti
št. 61330 Kočevje
Sreda,
11. 2. 1987
BfBM
■■■MHHranHBBnHH
Plan razvoja osnovi	lega šo	Istva v občini Koč(	►vie		
Samoupravna slano	vanjska	i skupnost občine 1			
— Natečaj za uvrsti	tev na c	vrednostni vrstni red	j za ]	pride!	tjitev posojila iz sredstev vzajem-
nosti, združenih	pri SSS	; občine Kočevje v	letu	1987	
— Natečaj za dodel	itev kac	bovških stanovanj i	in po	sojil >	id kadrovska stanovanja v občini
Kočevje					
- Poziv za vložitev	r prosei	ij za delno nadomt	sstite	v stai	narin
— Določitev enotne	?povpr	cene prodajne cen*	e m2		
i . '	■■■	08i8BI$H6BISB8ISi UMKI 1		1 ^.^,1;:'	mMwmmmmmmmmMmsmmaEmm
ekhsBwSKE 'žxS
Plan razvoja osnovnega šolstva v občini Kočevje
Vsebina
L Sedanja organizacija osnovnega šolstva
2.	Predlog dolgoročnega razvoja osnovnega šolstva
3.	Prostorske rešitve v osnovnih šolah širšega občinskega centra
I.	Organizacija osnovnega šolstva v občini Kočevje
je pogojena z redko in izredno neenakomerno poseljenostjo te, po razsežnosti druge največje občine v SR Sloveniji.
Močna koncentracija prebivalstva v samem Kočevju in primestnih centrih Stara cerkev, Željne-Šalka vas in Livold-Dolga vas je zahtevala prilagoditev mreže osnovnih šol po dveh smereh:
a)	v samem mestu, kjer živi 70 % vseh otrok v občini, je bilo potrebno zagotoviti dovolj šolskega prostora in omogočiti ustrezno kvaliteto osnovnega izobraževanja
b)	v osnovnih šolah na podeželju se je naglo zmanjševalo število šoloobveznih otrok, zato so bile posamezne šole ukinjene (Vimolj, Predgrad, Mozelj, Koprivnik, Polom, Trava...), ali pa so bile prisiljene v celoti uvesti kombiniran pouk, kar močno zmanjšuje učinkovitost pouka in kvaliteto znanja, posebno na višji stopnji (od 5.-8. razreda).
V prizadevanjih, da bi učence višje stopnje vključili v čisti (nekombinirani) pouk, z ustrezno strokovno zasedbo pedagoških delavcev, s predmetnim kabinetnim poukom, so bili učenci višje stopnje iz obmestnih centrov in bližnje okolice z dnevnimi prevozi prešolani v Kočevje. To še dodatno povečuje koncentracijo v samem mestu in v zadnjih letih povzroča prostorsko stisko do te mere, da je bila OŠ Zbora odposlancev Kočevje v šolskem letu 1986/87 prisiljena uvesti pouk v turnusih.
Posnetek stanja v šolskem letu 1986/87
Osnovnošolsko izobraževanje v občini Kočevje izvajajo:
1.	Centralna osnovna šola Kočevje s podružnicami: Pod-preska in Struge, ki vključujeta vse učence svojega šolskega okoliša, to je od 1. do 8. razreda; Stara cerkev, Željne in Kočevska reka, kjer se šolajo samo učenci nižjih razredov (1. — 4. razreda), v višje razrede se vozijo v Kočevje in Livold, kjer imajo pouk samo prvi trije razredi, že od vključno 4. razreda so učenci prešolani v Kočevje. V Kočevje se vozijo tudi vsi otroci iz ukinjenih šol Koprivnik, Onek, Stari log in Polom.
2.	Centralna osnovna šola Vas—Fara in njena podružnica Osilnica pokrivata področje zgornje Kolpske doline pa do Banja loke. Pouk se izvaja v Osilnici od 1. — 4. razreda, v OŠ Vas—Fara pa od L — 8. razreda.
3.	Osnovna šola Ljubo Šercer usposablja s področja cele občine šoloobvezne otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju.
4.	Izven občine, to je OŠ Stari trg ob Kolpi, se šolajo vsi učenci šolskih okolišev ukinjenih šol Vimolj in Predgrad; tu je v šolskem letu 1986/87 skupno 25 učencev od 1. — 8. razreda.
Učne izmene
—	samo v dopoldanski izmeni se izvaja pouk v: OŠ Pod-preska, Stara cerkev, Željne, Livold, Kočevska reka, Vas—Fara in OŠ Ljubo Šercer: skupno 397 učencev,
19 %;
—	samo popoldne imajo pouk učenci OŠ Struge, ker je v teku adaptacija šole in se učenci vozijo v OS Videm: 54 učencev, 2,6 %;
—	v stalnih dveh izmenah je pouk v OŠ Osilnica, kjer sta 2 kombinirana oddelka, pa samo 1 učilnica, 14 učencev;
—	pouk v turnusih za vse učence — vključno z vozači ima OŠ Kočevje: 1.625 učencev oziroma 78 %.
Šola	1. r.	2. r.	3. r.	4. r.	5. r.	6. r.	7. r.	8. r.	skupaj učen.	odd.
OŠ Kočevje	222	205	172	181	230	236	197	182	1.625	56
— Stara cerkev	27	31	28	18	—	—			104	4
— Željne	13	9	11	10	—	—	—		43	2
— Livold	29	24	14	—	—	—	—		67	3
— Kočevska Reka	6	13	9	6	—	—	—		34	2
— Struge	6	7	6	7	6	9	7	6	54	4
— Podpreska	1	5	3	3	3	5	3	5	28	3
Skupaj OŠ Kočevje	304	294	243	225	239	250	207	193	1.953	74
OŠ Vas-Fara	5	9	2	6	10	10	10	12	64	4
— Osilnica	3	4	2	5	-	-	-		14	2
Kočevje + + Vas—Fara	312	307	247	236	249	260	217	205	2.033	80
OŠ Lj. Šercer	4	5	7	14	9	4	9	5	57	7
Skupaj	316	312	254	250	258	264	226	210	2.090	87
v OŠ Stari trg	3	4	4	3	3	5	3	-	25	
Ena največjih pomankljivosti osnovnega šolstva v naši občini je prevelik obseg kombiniranega pouka. Normativi dopuščajo v čistem oddelku maksimalno 32 učencev, v kombiniranem oddelku 24 učencev (kombinacija dveh razredov), trojne kombinacije pa zakon o osnovni šoli ne priznava, pač pa tak sestav označuje kot »učno skupino« in jo obravnava samo kot začasno oz. izjemno obliko. V OŠ
Podpreska se je trojna kombinacija ustalila že dolgo vrsto let. Pogojuje jo delno prostorska stiska, še bolj pa premalo otrok, to je povprečno skupno 30 učencev od L do 8. razreda.
V šolskem letu 1986 ima kombiniran pouk 246 učencev ali 12 % vseh osnovnošolcev, od tega 151 učencev v nižjih in 95 učencev v višjih razredih naslednjih šol:
Osnovna	Nižja stopnja	Višja stopnja	Skupaj
šola	Učen.	odd.	Učen.	odd.	Učen.	odd.
Struge	26	2	28	2	54	4
Podpreska	12	1	16	2	28	3
Vas—Fara	22	2	42	2	64	4
OŠ Željne	43	. 2	-	-	42	2
Kočevska Reka	34	2	—	—	34	2
Osilnica	14	2	—	—	14	2
OŠ Ljubo Šercer	—	-	9	1	9	1
Skupaj:	151	11	95	7	246	18
Kombiniran pouk je torej značilnost redko naseljenega		opremljenost šol je še slabša kot		v popolnih šolah, saj se
podeželja in majhnih šol. V njih se vzporedno kopičijo še		ob minimalnih namenskih sredstvih učila prvenstveno		
drugi problemi:		nabavijo za šole z velikim številom učencev,		
— kadrovski: za manjšo število ur določenega predmet-	-	oddaljenost od večjih kulturnih centrov in slabe pro-		
nega področja ni mogoče zaposliti strokovnega kadra,		metne zveze učence in učitelje često ovirajo pri nave-		
— prostorski: šolske stavbe so praviloma dotrajane in		zavi stikov z učenci drugih šol, pri obisku kulturnih in		
nefunkcionalne, v njih ni specialnih učilnic, telovad-		drugih prireditev.		
nice, tehnične delavnice,				
Šolski prevozi so organizirani za 520 učencev osnovnih šol:				
Relacija		Štev. učencev		Prevoznik
1. Smuka-Polom-Kočevje		13		»Avto-Kočevje«
2. Spodnji log-Kočevje		39		»Avto-Kočevje«
3. Ložine-Kočevje		149		»Integral« Stojna
4. Koprivnik-Kočevje		36		»Integral« Stojna
5. Črni potok-Livold-Kočevje		73		»Integral« Stojna
6. Klinja vas-Kočevje		45		»Integral« Stojna
7. Osilnica-Banja loka		38		»Integral« Stojna
8. Koč. Reka-za Kočevje		31		»OZD Snežnik«
9. Koč. Reka-za OŠ Koč. Reka		13		»OZD Snežnik«
10. Pungret-Podpreska		4		»GG TOZD Draga«
11. Brezovica-Stari trg		25		»OŠ Stari trg«
12. Struge-Videm		54		»Integral« — LPP
13. Struge-Tisovec		(5)		Šolsko osebno voz.
Naslednji sklop nerešenih problemov so šolske stavbe — stare, nefunkcionalne, zaradi stalnega pomanjkanja finančnih sredstev jih nismo mogli ustrezno adaptirati, često niti vzdrževalna dela niso izvedena, škodo in propadanje je odlaganje pospeševalo. Po drugi strani pa so šolske stavbe v večjih centrih postale premajhne za naraščajoče število šolarjev.
Osnovnošolski pouk se je v šolskem letu 1985/86 izvajal v 12 stavbah, primerne za pouk pa so bile samo tri: stavba osnovne šole Kočevje na TZO 28 (v Gaju), stavba OŠ Lj. Šercer Kočevje in šola v Kočevski Reki.
Tako je s šolskim letom 1986/87 v samem Kočevju nastala kritična situacija: 1625 otrok, razporejenih v 56 oddelkov ni bilo mogoče hkrati razvrstiti v 48 učilnic, od tega 24 učilnic neustreznih (po 12 v stavbi na Reški c. in v stari gimnaziji). Rešitev je bila le v organizaciji pouka v dveh izmenah. Tako ima zdaj 1.625 učencev oz. 78 % vseh osnovnošolcev pouk v turnusih. Pri tem niso prizadeti samo učenci (in starši) Kočevja, temveč tudi učenci iz vseh smeri: do Ložin, Poloma, Starega loga, Koprivnika,
Knežja lipa, Črnega potoka in celotnega področja Kočevske Reke. Vse naštete je sprememba še toliko bolj prizadela, ker so vezani na prevoz. Negativne posledice tega neizogibnega ukrepa se čutijo v vseh smereh: od večjih obremenitev otrok, neusklajenih dragih prevozov, motenj pri organizaciji dela v OZD, težav pri družinskem ritmu in vzgoji do mnogo ostrejšega izstopanja socialnih problemov. Iz tega je izbilo splošno nezadovoljstvo in skupna ugotovitev, da tako stanje ne more ostati in da so nujni takojšnji ukrepi.
V nekaj letih pričakujemo podobno situacijo tudi v OŠ Željne in Livoldu, glede na gradnje stanovanjskih hiš lahko tudi v Stari cerkvi. Zato je te šole v nadaljnjem razvoju potrebno obravnavati usklajeno in v povezavi s šolskim prostorom v Kočevju.
Širše podeželje v organizacijskem in prostorskem smislu predstavlja poseben sklep. Tu prvenstveno izstopa dotrajanost stavb in slabi prostorski pogoji za delo in ne toliko prostorska utesnjenost, zato so potrebna vlaganja v tem smislu.
Če ob koncu strnemo probleme in pomanjkljivosti s področja osnovnega šolstva, izstopijo predvsem:
—	pomanjkanje šolskega prostora in slabo stanje šolskih zgradb,
—	kritično preveč kombiniranega pouka,
—	slaba opremljenost šol z učili in sodobno učno tehnologijo,
—	izredno veliko prevozov učencev,
—	neuspešna prizadevanja za izenačevanje socialnih pogojev učencev
—	splošno slab materialni standard vzgojnoizobraževalne dejavnosti v občini.
II. Predlog dolgoročnega razvoja osnovnega šolstva v občini Kočevje
Pri planiranju razvoja osnovnega šolstva izhajamo iz prikazanega sedanjega neurejenega stanja, ki ga
moramo v naslednjih letih premakniti z mrtve točke in razrešiti ključne probleme.
Kot primarni smoter dejavnosti postavljamo: kvalitetno izvajanje novega programa življenja in dela osnovne šole v poldnevni organizaciji dela, brez novih prehodov na celodnevno šolo, čimbolj izenačene možnosti šolanja na področju občine v smislu kvalitete prostorskih pogojev, strokovnosti pedagoškega kadra, opremljenosti šol, priprave otrok pred vstopom v šolo (mala šola) in dejanska vsebinska povezava osnovnih šol z združenim delom.
Uresničitev teh smotrov bomo dosegli z realizacijo naslednjih razvojnih nalog in ciljev:
—	ne ukiniti več nobene osnovne šole v občini,
—	vsem učencem zagotoviti pouk v eni izmeni,
—	z vsemi možnimi ukrepi zmanjševati obseg kombiniranega pouka, posebno v višjih razredih osnovne šole,
—	v osnovnošolsko izobraževanje vključiti vse romske otroke,
—	v vseh osnovnih šolah zagotoviti kvalitetne prostorske pogoje,
—	enakovredno in istočasno obravnavati kot celoto mesta Kočevje in obmestne centre: Željne oz. Šalka vas (KS Rudnik-Šalka vas); Livold z Dolgo vasjo; Stara cerkev, kar v okviru te dejavnosti označujemo kot širši center občine,
—	v šolah navedenih obmestnih centrov z ustreznimi spremembami šolskih okolišev uravnavati število učencev glede na razpoložljivi šolski prostor; v primeru večjega porasta števila otrok odpirati paralelke nižje stopnje in zagotoviti ustrezno število učilnic,
—	do leta 2.000 v Stari cerkvi, Livoldu in KS Rudnik—Šalka vas ne ustanavljati popolnih osnovnih šol,
—	iz obrobnih naselij okrog Kočevja (Breg, Šalka vas, Rudnik, del Dolge vasi) usmeriti učence nižjih razredov v OŠ obmestnih centrov, v Kočevju pa koncentrirati učence višjih razredov,
—	v Kočevju ustanoviti dve pedagoško samostojni popolni osnovni šoli in zagotoviti kvaliteten predmetni kabinetni pouk, s popolno strokovno kadrovsko zasedbo, opremljenimi specialnimi učilnicami in sodobno učno tehnologijo;
—	postopno uvesti pouk angleškega jezika v osnovne šole ob nemškem jeziku (možna varianta: uvesti v celoti angleški jezik namesto nemščine),
- v osnovnih šolah Vas—Fara, Struge in Podpreska poleg razreševanja šolskega prostora izvajati ukrepe za odpravo ali vsaj močno krčenje obsega kombiniranega pouka, posebej v višjih razredih; v tem smislu bodo postopno izvajane naslednje spremembe:
OŠ Vas-Fara in OŠ Struge povečati število ur čistega pouka v kombiniranih oddelkih na višji stopnji, nato v primeru porasta otrok kombinacijo 7. in 8. razreda razbiti v dva čista oddelka. Za ta ukrep bo v OŠ Struge dovolj prostora, saj se v letu 1987 izvaja ustrezna adaptacija obstoječe šolske stavbe in dozidava potrebnih dodatnih prostorov. Investicija sofinancira tudi Izobraževalna skupnost Slovenije, saj je bila ta gradnja vključena v srednjeročni republiški plan vlaganj v osnovnošolski prostor na manj razvitih geografskih območjih.
V	stavbah OŠ Vas-Fara bodo izvajana vzdrževalna dela, zamenjava inštalacij in dozidava shrambe za športne rekvizite, usposobljena gospodinjska delavnica in urejeno sodobno ogrevanje.
OŠ Podpreska: v prvi fazi povečati število ur čistega pouka na višji stopnji, nato odpraviti trojno kombinacijo s tem, da se učence 7. in 8. razreda prešola v OŠ Loški potok (možna varianta: prešolati vse višje razrede), usposobiti in ustrezno opremiti 3 učilnice za vse višje razrede), usposobiti in ustrezno opremiti 3 učilnice za	potrebe	3	kombini-
ranih oddelkov od 1. do 6. razreda (možna varianta: dveh kombiniranih oddelkov nižjih razredov). Variantni predlogi ostanejo in dopuščajo možnosti odločitve v naslednjih letih glede na konkretno situacijo.
OŠ Osilnica: ostaja do nadaljnega še z dvema nerešenima problemoma, to je kombiniran pouk in dve izmeni. Iz popisa predšolskih otrok v tem okolišu je razvidno, da število otrok stagnira, v posameznih letih celo upada, zato bo kombiniran pouk ostal tudi še dolgoročno. Dvoizmenski pouk pa je možno odpraviti z zagotovitvijo še ene manjše učilnice v isti stavbi ali na ta način, da bi se tudi učenci tretjega in četrtega razreda skupaj s starejšimi šolarji vozili v OŠ Vas-Fara, kar pa bi bila za otroke te starosti prevelika fizična obremenitev.
OŠ Kočevska Reka: stavba je z adaptacijo usposobljena za 4 oddelke, število predšolskih otrok je v porastu in v nekaj letih bodo nastali trije oddelki, kar pomeni zmanjšanje kombiniranega pouka. Drugi ukrepi v tej šoli niso predvideni.
V	splošnem bo potrebno šolstvo v manj razvitih krajevnih skupnostih obravnavati diferencirano in mimo predpisanih normativov zboljševati pogoje za kvalitetno delo v šolah, poleg tega pa dati poseben pomen razreševanju socialne problematike. Dolgoročni cilj na tem področju je: enaki pogoji šolanja za otroke na obrobju občine kot v samem centru.
Obseg dejavnosti, porast števila učencev, s tem potrebni šolski prostor in naravno razbitje oz. zmanjšanje kombiniranega pouka planiramo na osnovi dejanskega števila pred-šolskin otrok, rojenih v letih od vključno 1980 do konca leta 1986 (podatki oddelka za notranje zadeve SO Kočevje s krajevnimi uradi Draga, Osilnica, Vas-Fara in Predgrad, januar 1987). Pri planiranem vpisu predšolskih otrok v 1 razred OŠ je upoštevano celotno število otrok določenega letnika, ni pa upoštevan vpliv sprememb bivališča. Ravno tako so otroci razvrščeni v posamezne OŠ po sedaj veljavnih okoliših. Le iz takih podatkov so razvidne potrebe po bodočih spremembah in prilagoditvah okolišev.
Prikaz števila šolskih in predšolskih otrok po sedaj veljavnih šolskih okoliših
Šola		Učenci v šolskem letu 1986/87					MŠ Predšolski otroci — po letih rojstva						
	8. r.	7. r. 6. r.	5. r.	4. r.	3. r.	2. r.	1. r.		80	81 82	83	84	85	86
Kočevje	182	197	236	230	181	172	205	222		232	195	171	178	164	1	31	136
Željne	—	_ _	-	10	11	9	13		17	20	9	14	13	12 10
Livold	—	— -	—	—	14	24	29		14	25	17	16	15	21	15
Stara cerkev	—	— —	—	18	28	31	27		25	35	30	30	15	26	24
Kočevska Reka	—	_ -	-	6	9	13	6		7	15	11	23	10	6 10
Podpreska	5	3	5	3	3	3	5	1		6	5	5	7	3	7	8
Struge	6	7	9	6	7	6	7	6		6	8	15	5	7	8	9
Vas-Fara	12	10 10	10	6	2	9	5		10	10	4	2	8	8	5
Osilnica	—	— —	—	5	2	4	3		3	2	5	4	-	3	5
OŠ Lj. Šercer	5	9	4	9	14	7	5	4						
Skupaj:	210	226	264	258	250	254	312	316		321	315	267	279	235	222	222	
Predgrad:	3	4	4	3	3	5	. 3	—		5	3	1	6	3	3	1
Razvoj osnovnih šol	v širšem občinskem centru												
Šolsko		Kočevje		Željne		Livold		Koč. Reka		Stara cer.'			Skupaj
leto		Učen.	odd. Učen.		odd.	Učen.	odd.	Učen.	odd.	Učen. odd.		Učen. odd.	
1979/80		1.377	46	33	2	46	3	32	2	91	4	1.579	57
1980/81		1.360	46	33	2	55	3	29	2	86	4	1.563	57
1981/82		1.372	47	37	2	51	3	36	2	95	4	1.591	58
1982/83		1.426	48	36	2	52	3	32	2	100	4	1.646	59
1983/84		1.417	49	45	2	61	3	33	2	93	4	1.649	60
1984/85		1.434	50	44	2	52	3	34	2	100	4	1.664	61
1985/86		1.521	52	41	2	56	3	32	2	103	4	1.753	63
1986/87		1.625	56	43	2	67	3	34	2	104	4	1.873	67
1987/88		1.723	59	50	3	67	3	35	2	111	4	1.986	71
1988/89		1.793	60	59	3	68	3	41	2	118	4	2.079	72
1989/90		1.810	60	59	4	56	3	39	2	117	4	2.081	73
1990/91		1.818	60	60	3	58	3	56	3	120	4	2.112	73
1991/92		1.841	62	56	3	48	3	59	3	110	4	2.114	75
1992/93		1.825	62	48	3	52	3	50	3	101	4	2.076	75
1993/94		1.742	60	49	3	51	3	49	3	95	4	1.986	73
Razvoj osnovnih šol širšega področja občine
Šolsko leto	Vas- Učen.	-Fara odd.	Osilnica Učen.	odd.		Podpreska Učen.	odd.		Struge Učen.	odd.		Skupaj 1	4
1979/80	64	5	12	2	31	3	70	4	180	14
1980/81	61	4	13	2	29	3	61	4	164	13
1981/82	62	4	16	2	28	3	63	4	169	13
1982/83	64	4	14	2	27	3	59	4	164	13
1983/84	66	4	16	2	32	3	59	4	173	13
1984/85	60	4	15	2	31	3	62	4.	168	13
1985/86	68	4	15	2	34	3	56	4	173	13
1986/87	64	4	14	2	28	3	54	4	160	13
1987/88	65	4	12	2	29	3	55	4	161	13
1988/89	69	4	12	2	31	3	56	4	168	13
1989/90	67	4	13	2	31	3	62	4	173	13
1990/91	62	4	14	2	35	3	61	4	172	13
1991/92	62	4	11	2	35	3	61	4	169	13
1992/93	68	5	12	2	39	3	63	4	182	14
1993/94	65	5	12	2	42	3	64	4	183	14
Plan nadaljnega razvoja posameznih osnovnih šol prikazujemo v dveh sklopih:
Tabelo V. sestavljajo OŠ Kočevje in podružnične okoliške šole iz katerih se učenci v višje razrede prešolajo v Kočevje. S tem je podana osnova za planiranje in izgradnjo potrebnih dodatnih učilnic v Kočevju, KS Rudnik— Šalka vas in Livoldu. Dokler bo v OŠ Kočevje pouk v turnusih, lahko ta šola sprejme vsakoletni 4. razred iz Livolda (kot doslej); že od L 9. 1987 dalje bo potrebno v Kočevje potegniti tudi po en oddelek iz OŠ Željne, ki ima samo 2 učilnici.
Šele po končanih gradnjah v Kočevju, KS Rudnik—Šalka vas in Livoldu bo možno ustrezno prilagoditi šolske okoliše in tako uravnati dotok učencev v obe podružnični šoli. Nova šola v KS Rudnik-Šalka vas bo lahko sprejela še učence Šalke vasi in Rudnika, OŠ Livold pa večji del Dolge vasi.
Tabela VI. prikazuje razvoj osnovnih šol izven širšega občinskega centra, s komaj vidnim porastom otrok in skoraj konstantnim številom oddelkov. Vendar so to samo podatki, potrebni za prej navedene ukrepe v smislu prešo-lanja (Podpreska, Osilnica) oziroma razbitje kombiniranih
oddelkov na višji stopnji (Struge, Vas—Fara).
Formalno izven obeh sklopov vendar v tesni povezavi z vsemi osnovnimi šolami planiramo dejavnost Osnovne šole Lj. Šercer Kočevje in Glasbene šole Kočevje.
OŠ Lj. Šercer po prilagojenem programu izobražuje približno 2,5 % šoloobvezne generacije v občini, to je cca od 50-60 otrok v 7 oddelkih. Njen obseg je odvisen od številčnosti pojava motenosti otrok in njihove razvrstitve. Šola ima primerne prostorske pogoje in bo tudi vnaprej delala v celodnevni organizaciji (celodnevna šola), ob tem bo dajala še več poudarka rednemu šolanju Romov in poklicnemu svetovanju in usmerjanju svojih učencev.
Glasbena šola Kočevje svojega obsega dela v naslednjih letih ne bo bistveno širila in bo delala v obsegu rednih osmih oddelkov s cca 130-140 učenci. Odvisno od kadrovskih pogojev pa bo širila obseg glasbene vzgoje za predšolske otroke. Ena bistvenih planskih nalog te šole je pridobitev stalnega strokovno usposobljenega učnega kadra.
IH. Prostorske rešitve v osnovnih šolah širšega občinskega centra
Dejansko stanje v šolah v šolskem letu 1986/87 in planirani razvoj z ugotovljenim porastom števila otrok na tem območju, izpostavljajo nujno potrebo po izgradnji dodatnih šolskih prostorov, prvenstveno in z absolutno časovno prioriteto v samem Kočevju, ker so tu problemi največji, zajemajo največ otrok in so neodložljivi.
Iz nekajmesečnih predhodnih razprav in obravnav v okviru OS Kočevje. Občinske izobraževalne skupnosti, Izvršnega sveta in Skupščine občine Kočevje ter na družbenopolitičnih organizacijah povzemamo skupne ugotovitve in dogovore:
—	sedanja organizacija pouka v turnusih ni sprejemljiva in jo smatramo samo kot zasilno in začasno rešitev,
—	vsi udeleženci dosedanjih obravnav predlagajo enotno reševanje šolskih prostorov v Kočevju, v KS Rudnik -Šalka vas in Livoldu, vendar prednostno v Kočevju,
—	v Kočevju naj se predvidi ustanovitev dveh pedagoško samostojnih osnovnih šol: prva v sedanji stavbi na Trgu zbora odposlancev 28, druga v novih prostorih,
—	za pridobitev potrebnih dodatnih prostorov sta bili predlagani dve varianti
a)	v okviru stare gimnazijske stavbe z rušenjem dvoriščnega trakta in dozidavo novih učilnic
b)	gradnja nove šole na lokaciji med Cankarjevo in Kolodvorsko ulico,
—	ustrezna strokovna institucija naj obdela in ovrednoti obe varianti (rok 15. 1. 1987), ki naj se predložita v obravnavo,
—	v primeru novogradnje se za potrebe osnovnega šolstva več ne bi uporabljala stavba na Reški c., v delu gimnazijske stavbe pa še naprej ostaneta dosedanja uporabnika, to je Glasbena šola Kočevje in godba, zato naj se istočasno rešuje tudi vprašanje namembnosti in bodoče uporabe obeh starih stavb.
Strokovna obdelava obeh variant je bila oddana Dolenjskemu projektivnemu biroju Novo mesto in ta je nalogo v roku opravil.
Kratek opis variantnih rešitev:
A varianta: po rušenju vsega dvoriščnega dela in maksimalni možni dozidavi dobimo prostore v skupni izmeri 5.127 m2, to je:
—	učilnic 29, od tega 22 matičnih in 7 specialnih
—	samostojno kuhinjo, knjižnico, več namenskih prostorov
—	manjša telovadnica 416 m2
—	zaklonišče za 200 otrok
—	stavba brez kotlovnice, predviden priključek na skupni
ogrevalni sistem
—	ocena investicije (cene 15. 1. 1987) 1.518.159.000 din
B varianta: v novi stavbi s skupno 5.452 m2 površine so predvideni prostori (stavba bi bila grajena v treh etažah):
—	učilnic 29, od tega 22 matičnih in 7 specialnih
—	kuhinja, knjižnica, večnamenski prostor
—	telovadnica z 800 m2 površine
—	zaklonišče za 200 otrok
—	stavba brez kotlovnice, priključek na skupni ogrevalni sistem,
—	ocena investicije 1.737.788.000 din.
V obeh variantah je upoštevana cena komunalnega opremljanja zemljišča, ni pa upoštevan nakup stavbnega zemljišča niti nakup opreme; po ocenah Izobraževalne skupnosti Slovenije znaša cena opreme 17 % od vrednosti investicije.
Obravnave predloženih variantnih rešitev so se začele že 16. 1. 1987 ob sodelovanju strokovnjakov z urbanističnega, gradbenega in šolskega področja skupaj s predstavniki IS SO Kočevje, Komiteja za družbeni razvoj, občinskega odbora Gospodarske zbornice Kočevje in OIS Kočevje. Nadaljevale so se v okviru OK SZDL Kočevje, in sicer na dveh odborih in na seji predsedstva OK SZDL Kočevje.
Pozitivne in negativne strani obeh variant je v pisnem delu naloge izpostavil že sam projektant ing. arh. Mihelčič Tomaž, iz njegovih zapisov in dosedanjih obravnav v okviru občine povzemamo naslednje:
A varianta:
—	razpoložljiva gradbena parcela se skoraj v celoti pozida, ostane zunanjih površin 1,7 m2 na učenca, brez vsakega športnega igrišča,
—	večina učilnic je premajhna, posebno v starem delu,
—	zaradi utesnjenosti parcele in ker je bilo potrebno upoštevati stanje obstoječega trakta ob Ljubljanski c. ter povezavo z njim, v načrtu ni bilo možno optimalno organizirati funkcionalne sheme šole,
—	posledice: prevelika površina komunikacij (hodniki in drugo), ki zavzemajo 24,6 % vseh ovršin, neprimeren vhodni del z garderobami, za polovico površine premajhna telovadnica, neustrezna osvetlitev učnih in delovnih prostorov,
—	lokacijsko predstavlja ta varianta veliko slabšo rešitev v vseh pogledih: izpostavljenost navarnosti obeh prometnih ulic (Ljubljanska in Cankarjeva) in stalnim motnjam hrupa, neprimeren je dostop do šole in vhod, saj že tako utesnjena Cankarjeva ulica ne prenese dnevne frekvence 800 otrok in prometa šolskih vozil (avtobusi, dostava).
—	z adaptacijo posegamo tudi v trakt ob Ljubljanski c., ki je pod spomeniškim varstvom, z ureditvijo mansardnih prostorov v podstrešju se spreminja tudi zunanji videz.
B varianta:
—	že lokacija sama daje vse možnosti za kvalitetne in funkcionalne rešitve v vseh ozirih,
—	dovolj velik prostor za zazidavo in ustrezna športna igrišča,
—	lokacija je odmaknjena od prometa, brez hrupa in drugih motenj, dostopnost do šole s Cankarjeve in Kolodvorske ulice je vsestransko primerna,
—	učni prostori za nižje in všje razrede so med seboj popolnoma ločeni: nižji razredi so južno od glavnega vhoda, višji razredi v severnem delu,
—	okviru načrtovanega objekta je možno z majhnimi premiki pridobiti še 6 učilnic (v delu nad glavnim vhodom),
—	predvidena so ustrezna športna igrišča, uporabna tudi za druge koristnike,
—	telovadnica ustreza sandardom za 800 otrok, projektirana je tudi za javnost in daje možnost preureditve v športno dvorano za prireditve.
Primerjava površin, načrtovanih za določene namene po A in B varianti:
Prostori namenjeni za:	Varianta A	Varianta B
1.pouk	2.434 m2 (51,5%)	3.106 m2 (61.5%)
2. ostale namene	1.131 m2 (23,9%)	1.246 m2 (24,7%)
3. komunikacije	1.162 m2 (24,6%)	700 m2 (13,8%)
Skupaj (1,2,3)	4.727 m2 (100,0 %)	5.052 m2 (100,0%)
4. Zaklonišče	400 m2	400 m2
Vsega (1—4)	5.127 m2	5.452 m2
1.518.159.000 (din)	1.737.788.000 (din)
Ocena investicije
Vsi dosedanji udeleženci razprav so enotni v stališču, da bi bilo v A varianto vloženih preveč sredstev za neustrezno in nefunkcionalno zgradbo, ki ne bi pomenila rešitve šolskega prostora v Kočevju in da je B varianta — kljub višjim stroškom vsestransko ugodnejša, smotrnejša in ekonomsko bolj upravičena glede na to, da realizacija te variante pomeni dolgoročno kvalitetno pokritje prostorskih potreb v Kočevju.
Ob tem so ves čas prisotna razmišljanja in iskanja rešitev za uporabnost obeh starih stavb. V gimnaziji torej ostaneta Glasbena šola in godba, lokacija je zelo primerna npr. za
določene kulturne dejavnosti, morda se del nameni mladini in podobno. Stavba na Reški cesti bi bila lahko bolj vsestransko uporabna, npr. za poslovne prostore bližnjih OZD, za nemoteče obrtne dejavnosti in podobno. Pričakujemo, da bodo v nadaljni javni obravnavi podane še nove pobude, zanimanja in predlogi.
Prostorska povezava med Kočevjem in primestnimi centri je že predhodno prikazana z utemeljitvijo istočasnega razreševanja.
Gradnja nove šole v KS Rudnik—Šalka vas se navezuje na Kočevje v tem smislu, da se v to šolo preusmeri del šolskega okoliša OŠ Kočevje. Samo lokacijo določa KS, kot jo je že predvidela v svojem srednjeročnem planu 1986—1990. Potrebna je šolska stavba s 4 učilnicami za 4 čiste (nekombinirane) razrede (L— 4. razred), z ustreznimi dodatnimi prostori s skupno površino 550 m2, kar po prej navedenih cenah pomeni 154.000.000 din.
V OŠ Livold: adaptacija obstoječe stavbe in nato dozidava 1 učilnice in manjše telovadnice v skupni izmeri
260 m2, po enakem izračunu je potrebnih 80.000.000 din.
V stavbi OŠ Stara cerkev bodo potrebna večja vzdrževalna dela, za kar se namenjajo sredstva združene amortizacije osnovnih šol. Število predšolskih otrok v tem okolišu še ne nakazuje potrebe po odpiranju paralelk v posameznih razredih, vendar bodoča stanovanjska gradnja in priselitev to stanje lahko spremenijo. V tem primeru planiramo začasno preusmeritev otrok iz bljižnih krajev v Kočevje.
OŠ Stari trg ob Kolpi: v KS Poljanska dolina in v okviru občin Kočevje in Črnomelj je dogovorjeno, da se bodo otroci te KS šolali v Starem trgu. Ta rešitev je sprejeta kot dolgoročna. V tej šoli je 59 učencev; od tega 25 iz občine Kočevje. Zato smo dolžni finančno sodelovati tudi pri planirani investiciji v to šolo (adaptacija in prizidek).
Sumarni pregled potreb po sredstvih za realizacijo prikazanih investicij:
1.	novogradnja v Kočevju	1.737.788.000
2.	šola v KS Rudnik—Šalka vas	154.000.000
3.	šola v Livoldu	80.000.000
4.	sofinan. OŠ Stari trg______________________40.000.000
Skupaj:____________________________________2.011.788.000
Pri zagotovitvi sredstev smo pri vsem tem odvisni samo od lastnih sil znotraj občine Kočevje. Od nas je torej odvisno, v kakšnih pogojih se bodo šolali naši otroci in si pridobivali osnovna znanja.
Predloženo gradivo dajemo v javno obravnavo po naslednjih osnovnih vprašanjih:
L program razvoja osnovnega šolstva
2.	razreševanje prostorske problematike
3.	način zagotavljanja sredstev.
Predvidoma bodo v marcu o tem razpravljali vsi zbori SO Kočevje in skupščina OIS Kočevje. Pričakujemo, da bodo delegati obeh skupščin posredovali stališča, predloge in pobude iz svojih sredin.
Priprava gradiva: na osnovi pobud, predlogov in smernic iz dosedanjih obravnav v organih OIS Kočevje, OŠ Zbora odposlancev Kočevje, OK SZDL Kočevje, IS SO Kočevje in roditeljskih sestankov ter na osnovi sprejetih srednjeročnih planskih aktov sta podatke zbrala in gradivo pripravila:
Danica Kaplan, strokovna delavka OIS Kočevje
Peter Šobar, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev Kočevje
Na podlagi Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86), 25. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 17/85 in 16/86), sprememb in dopolnitev pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje, sprejete na zboru uporabnikov skupščine SSS občine Kočevje dne 21.
1.	1987, ter z namenom, da se pospeši gradnja stanovanj za delavce, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
I.	NATEČAJ
za uvrstitev na prednosti vrstni red za pridobitev posojila iz sredstev vzajemnosti, združenih pri SSS občine Kočevje v letu 1987
1.	za gradnjo individualnih stanovanj in stanovanjskih hiš, ter za prenovo nad 50 % vrednosti standardnega stanovanja
2.	za gradnjo, nakup, adaptacijo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš delavcem, zaposlenim pri samostojnih obrtnikih in kmetom kooperantom
3.	za adaptacijo individualnih stanovanj in stanovanjskih hiš do 50 % vrednosti standardnega stanovanja
4.	za organizacije združenega dela in delovne skupnosti za adaptacijo in prenovo oz. toplotno izolacijo družbenih stanovanj
5.	za OZD in delovne skupnosti za graditev stanovanj na podeželju
Višina posojilnih sredstev za posamezne namene bo določena s prejemom finančnega plana sredstev vzajemnosti za leto 1987.
Z rebalansi se bodo valorizirala sredstva iz plana. Tako dobljena dodatna sredstva se bodo dodeljevala po prednostnem vrstnem redu naslednjim upravičencem. Pozneje odobreni krediti se bodo revalorizirali po indeksih Biroja gradbeništva Slovenije.
Od individualnih prosilcev se lahko uvrstijo na prednostni
vrstni red:
—	delavci, ki združujejo delo v delovnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s sedežem v občini Kočevje (podpisnice samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje) in ki združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu ali se jim združevanje deloma ali v celoti odloži;
—	kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov s sedežem v občini Kočevje, ter so preko svojega združenja pristopili k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti in združujejo sredstva za vzajemnost;
—	upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kočevje;
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti.
Pogoji za uvrstitev na prednostni vrstni red za pridobitev posojila za gradnjo, nakup, prenovo ali adaptacijo individualnih stanovanj ali stanovanjskih hiš:
— da predložijo soglasje svoje organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, da lahko dobijo posojilo po tem natečaju v primeru, če gradijo, kupujejo, prenavljajo ali adaptirajo stanovanje ali stanovanjsko hišo izven območja občine Kočevje, vendar v območju do 70 km od delovnega mesta; če delavec prosi za posojilo za nameravana dela v oddaljenosti nad 70 km od delov-
nega mesta, prejme posojilo pri stanovanjski skupnosti, če OZD ali DS da soglasje in je predhodno že sama dodelila posojilo delavcu za isti namen; da podajo izjavo, da niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega ustreznega stanovanja ali stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine, ter se lahko vsakodnevno vozijo na delo; da porabijo kupnino lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo;
da namensko varčujejo najmanj 2 leti ali imajo premostitveno posojilo na podlagi namenskega varčevanja pri banki za gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ali za adaptacijo, če presega pri adaptaciji 50 % vrednosti novogradnje standardne stanovanjske površine (90 m2) in so že prejeli posojilo na podlagi dveletnega namenskega varčevanja;
če ima delavec pri gradnji stanovanja ali stanovanjske hiše zaključeno V. gradbeno fazo, lahko prejme posojilo brez namenskega varčevanja; če ima dograjeno stanovanjsko hišo do vključno II. gradbene faze ali sklenjeno končno kupoprodajno pogodbo za montažno hišo;
če bodo sprostili družbeno stanovanje, kadar ga zasedajo in ga praznega predali za nadaljnje reševanje, da je delavec lastnik ali solastnik stanovanja, katerega gradi, prenavlja ali adaptira;
če delavec ni lastnik ali solastnik stanovanja, katerega gradi, prenavlja ali adaptira, predloži dovoljenje k izvajanju nameravanih del od lastnika stanovanja (staršev oziroma bližnjega sorodnika kot uporabnika stanovanja po 5. členu ZSR) ter izjavo, da si bo tako zadovoljivo in končno rešil stanovanjski problem; če bo z adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše povečal stanovanjsko površino ali število stanovanjskih prostorov, vendar do 90 m2, ali uporabil kvalitetnejšo izvedbo toplotnih in hidroizolacij, uvedel ali moderniziral sanitarne naprave, uvedel sistem ogrevanja na gorivo domačega izvoda, zamenjal celotno strešno kritino, okna, vrata, pode.
Delavec mora k obrazcu prošnje priložiti:
1.	posojilno pogodbo iz namenskega varčevanja za stanovanje ali posojilno pogodbo za premostitveno posojilo na podlagi namenskega varčevanja pri banki (pri gradnji, nakupu ali adaptaciji stanovanja ali stanovanjske hiše z nad 50 % vrednosti novogradnje standardne stanovanjske površine);
2.	gradbeno dovoljenje ali potrdilo, da ni potrebno gradbeno dovoljenje, ter kupoprodajno pogodbo pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše;
3.	zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma soglasje lastnika stanovanja o dovolitvi nameravanih del;
4.	evidenčni list, v katerega vsak prosilec vpiše odobreno posojilo za prosilca in drugega družinskega člana za isto individualno gradnjo, nakup, adaptacijo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše (potrdi ga OZD prosilca in OZD družinskih članov);
5.	predračun za adaptacijo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše.
Udeleženci natečaja za posojilo lahko predložijo k prošnji zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju članov družine za kronično bolezen, katero naj bi pogojevale dosedanje stanovanjske razmere. Udeleženci NOV lahko predložijo potrdilo ZZB NOV Kočevje o njihovi udeležbi v narodnoosvobodilnem boju.
Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati:
—	pri zadružni vrstni hiši in nakupu stanovanja	80 %
—	pri zadružni individualni gradnji	75 %
—	pri gradnji individualne stanovanjske hiše	60 %
-	pri prenovi ali adaptaciji z do 50 % vrednosti
novogradnje standardne stanovanjske hiše	60 %
predračunske oz. končne cene stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine 90 m2; povprečna cena 1 m2 standardne stanovanjske povr-
Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povp. mes. čistim OD na zaposlenega delavca v SRS v prvih devetih mesecih v letu 1986
do 52.759,00
nad 52.759,00 do 79.139,00 nad 79.139,00 do 105.518,00 nad 105.518,00 do 126.622,00 nad 126.622,00
šine v občini Kočevje znaša 221.000 din in se bo uporabila pri tem natečaju.
Prosilci lahko dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje posojilo do naslednje višine s sklepi, ki bodo izdani do 30. 6. 1987:
Višina posojila
Novogradnja ali	Adaptacija do
prenova z nad 50 %	50 % vrednosti
vrednosti standard-	standardnega
nega stanovanja	stanovanja
1.889.000.	00	945.000,00
1.700.000.	00	850.000,00
1.473.000.	00	737.000,00
1.228.000.	00	614.000,00
963.000,00	482.000,00
Pri sklepih izdanih po poznejših valorizacijah sredstev, se bo višina posojila revalorizirala po indeksih Biroja gradbeništva Slovenije.
Posojilo za delavce v okviru stanovanjske zadruge se poveča za 25 %, za upokojence za 50 %, za nakup stanovanj v usmerjeni stanovanjski gradnji za 50 %, za delavce pri zasebnem obrtniku in invalidske upokojence za 100 %, ter za kmete kooperante za 150 % na osnovno odmero posojila. Za graditev, adaptacijo in prenovo individualnih stanovanjskih hiš na območju, ki se štejejo za manj razvita v SRS v obdobju 1986-90 (Uradni 1. SRS, št. 43/85) se dodeli posojilo z dodatkom 100 % na osnovno odmero posojila.
Delavec dobi posojilo v zaprošeni višini, vendar največ po določilih pravilnika in natečaja.
Doba vračanja posojila za gradnjo, nakup in adaptacijo z nad 50 % vrednosti novogradnje standardnega stanovanja je 20 let za izračun mesečnih anuitet prvih pet let. Mesečna anuiteta se po petih letih odplačevanja poveča za 12,5 %, po 10 letih pa še za 12,5 % prve mesečne anuitete. Obrestno mero se prilagaja veljavni bančni obrestni meri za posojila iz sklada skupne porabe OZD. Doba vračanja posojila za prenovo in adaptacijo stanovanj z do 50 % vrednosti novogradnje standardnega stanovanja je 15 let za izračun mesečnih anuitet prvih pet let. Najnižja anuiteta in najnižje posojilo se določi po bančnih predpisih.
Za isto gradnjo, nakup, prenovo ali adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše pridobi posojilo delavec pri SSS občine Kočevje le enkrat in samo en član družine v naj-višjcm pripadajočem znesku po natečaju. Za prenovo in adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše lahko prejme delavec posojilo tudi večkrat, vendar vedno za različna dela. Med vsako odobritvijo posojila za prenovo ali adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše mora preteči najmanj 5 let. Pri tem vsa pridobljena posojila pri stanovanjski skupnosti ne smejo presegati zneska posojila za graditev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki bi ga lahko prejel isti delavec.
Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko prejme delavec v roku 7 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Prvo posojilo za prenovo ali adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše lahko prejme delavec po preteku 12 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Delavec, ki je že prejel posojilo za isto investicijo pri stanovanjski skupnosti v drugi občini, lahko prejme pri stanovanjski skupnosti občine Kočevje posojilo le za razliko od valoriziranega posojila stanovanjske skupnosti v drugi občini do višine posojila, ki mu pripada pri stanovanjski skupnosti Kočevje.
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti se uvrstijo na prednostni vrstni red za dodelitv posojila za gradnjo stanovanj na podeželju in za prenovo ali adaptacijo stanovanj do 50 % vrednosti novogradnje standardnega stanovanja, ali za toplotno izolacijo stanovanj v družbeni lasti pod naslednjimi pogoji:
— da imajo sedež v občini Kočevje in so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stano-
vanjske skupnosti občine Kočevje, ter podajo v prošnji naslednjo izjavo:
a)	da združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu;
b)	če začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve, ki vrednostno ni večji od 4 % celotne mase bruto osebnih dohodkov v tem obdobju in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu;
c)	da niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost;
—	da podajo v prošnji izjavo, da porabljajo posojila iz sredstev vzajemnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev na območju občine Kočevje in na območju, kjer imajo sedež njihove delovne enote ali izpostave;
—	da podajo v prošnji izjavo, da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, vsklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in vsklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
—	da predložijo letni načrt sklada skupne porabe, iz katerega je razviden priliv in odliv sredstev za financiranje prenove in adaptacije stanovanj;
—	da predložijo planirane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev;
—	da podajo v prošnji izjavo, da v preteklem letu niso prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje ali dodelitev sredstev za osebne dohodke;
—	da podajo v prošnji izjavo, da so sprejeli na ustrezen način obveznosti zagotavljanja lastne udeležbe, vračilo anuitet in izpolnjevanje obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
—	da podajo v prošnji izjavo, da jim posojilo po tem natečaju skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za prenovo ali adaptacijo načrtovanega števila stanovanjskih enot;
—	da predložijo sanacijski program, če poslujejo z izgubo;
—	da predložijo soglasje hišnega sveta v stanovanjski hiši, kjer se nahaja navedeno stanovanje za prenovo ali adaptacijo, če gre pri tem tudi za preurejanje podstrešnih, kletnih in drugih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lasti;
—	da predložijo dovoljenje odgovornega projektanta, kadar gre za povečanje stanovanjskih prostorov;
—	da predložijo dovoljenje Skupščine občine Kočevje s potrebnimi soglasji za nameravano adaptacijo ali prenovo;
—	da predložijo izjavo o povprečnem čistem mesečnem OD v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti v prvih devetih mesecih v letu 1986;
—	da predložijo predračun za nameravano prenovo ali adaptacijo.
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti dobijo posojilo pri Stanovanjski skupnosti Kočevje za graditev stanovanj na podeželju v višini kot bi ga dobil isti investitor za nakup stanovanja v družbeni usmerjeni stanovanjski gradnji, za adaptacijo oziroma prenovo stanovanja v višini do 50 % kot bi ga dobil isti investitor za nakup stanovanja v družbeni usmerjeni stanovanjski gradnji in sicer na ceno 1 m2 stanovanja, veljavno v času natečaja.
Obrestno mero se prilagaja veljavni bančni obrestni meri za posojila iz sklada skupne porabe OZD. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti vračajo posojilo v polletnih anuitetah.
Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva se višina posojila poveča za 200 % na osnovno odmero; za graditev in adaptacijo na podeželju se poviša za 100 % na osnovno odmero.
Za graditev, adaptacijo in prenovo družbenih stanovanj na območjih, ki se štejejo za manj razvita v SRS v obdobju 1986/90 (Uradni list SRS, št. 43/85) se poveča posojilo za 100 % na osnovno odmero posojila.
Ne glede na zgoraj navedeno mora OZD ali delovna skupnost z ostalimi sredstvi zagotavljati najmanj 50 % predračunske vrednosti.
Natečaj za uvrstitev na prednostni vrstni red za posojila velja 30 dni od objave v »Kočevskih novicah.« Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ter delavci vložijo potrjene in preverjene prošnje od delovnih organizacij
z vso potrebno dokumentacijo v predpisanem natečajnem roku na Ljubljansko banko — stanovanjsko komunalno banko Ljubljana, enota Kočevje.
Delavci prejmejo obrazce za prošnjo pri Ljubljanski banki — stanovanjsko komunalni banki Ljubljana, enoti Kočevje. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje bo sprejela sklep o prednostnem vrstnem redu za dodelitev posojil.
Tolmačenje določil pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje in določil tega natečaja daje Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje skupščine SSS občine Kočevje.
Opozorilo prosilcem iz leta 1986: Kdor je bil lani uvrščen na prednostni vrstni red pa ni prejel posojila, ker je zmanjkalo sredstev, mora ponovno vložiti prošnjo na predpisanem obrazcu, vendar brez ostale dokumentacije, ker se bo upoštevala že lani vložena. K točkam z lanskega vrstnega reda se mu bo prištelo 60 točk in s tem seštevkom se bo uvrstil na prednostni vrstni red po tem natečaju.
Kočevje, 23. januar 1987
SSS Občine Kočevje Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje Predsednica:
Verena Kavran, 1. r.
Natečaj za dodelitev kadrovskih stanovanj in posojil za kadrovska stanovanja
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje razpisuje na podlagi 13. člena Pravilnika o dodeljevanju kadrovskih stanovanj v občini Kočevje (Uradni 1. SRS, št. 34/83, 29/85 in 17/86)
NATEČAJ
za dodelitev kadrovskih stanovanj in posojil za kadrovska stanovanja v občini Kočevje
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje razpisuje natečaj za dodelitev dveh kadrovskih stanovanj v Ulici »heroja Marinclja«, blok A in sicer enega enosobnega in enega trosobnega.
Ocenjena vrednost enosobnega stanovanja je 7.331.059,- din
Ocenjena vrednost trosobnega stanovanja je 12.029.223,- din
Upravičenci za dodelitev kadrovskega stanovanja za strokovnega delavca kot kader so naslednje OZD in delovne skupnosti s sedežem v občini Kočevje:
—	deficitarni strokovni kader v OZD v ustanavljanju, v OZD v sanacijskem postopku, v manjši OZD z do 30-timi zaposlenimi delavci, ter kmetje kooperanti (sklenjena pogodba o dolgoročnem sodelovanju z ZKGP — Kmetijsko kooperacijo, t. j. najmanj 10 let);
—	deficitarni zdravstveni strokovni delavci (visoka izobrazba), deficitarni učiteljski kader v vzgojno — izobra-
ževalnih ustanovah (višja in visoka izobrazba) ter deficitarni kader v teritorialni obrambi, SLO in postaji milice;
—	vodilni strokovni delavci v DPS in DPO.
V izjemnih primerih, ko je OZD v položaju, da ne more z lastnimi sredstvi pridobiti kadrovskega stanovanja in je zaradi pomanjkanja strokovnega kadra zašla v težak gospodarskoekonomski položaj ah ne more normalno poslovati, se na predlog Izvršnega sveta skupščine občine Kočevje dodeli občinsko kadrovsko stanovanje izven prednostnega vrstnega reda. Izvršni svet pridobi pred izdajo predloga mnenje občinske gospodarske zbornice.
Poleg zgoraj navedenih kriterijev se za prednostni vrstni red za pridobitev kadrovskega stanovanja upoštevata po pravilniku še naslednja kriterija:
—	doba čakanja za pridobitev kadrovskega stanovanja od datuma sklepa zbora delavcev v TOZD ali OZD,
—	konkuriranje na natečaju za dodelitev kadrovskih stanovanj.
Navedene OZD, katerim bo dodeljeno kadrovsko stanovanje, bodo prejele posojilo za del vrednosti kadrovskega stanovanja, izraženo v odstotku od končne prodajne stanovanja v primerjavi s povprečnim čistim OD na zaposlenega delavca v OZD ali delovni skupnosti nasproti povprečnemu OD v SRS v preteklem letu in ob upoštevanju števila zaposlenih delavcev v delovni skupnosti ali OZD:
Povprečni OD nasproti povprečnemu OD v SRS v
preteklem letu	Število zaposlenih delavcev v OZD
	do 10	nad 10 do 20	nad 20 do 30	nad 30
- 100 %	40	43	46	49
nad 100 - 115 %	44	47	50	53
nad 115 - 130 %	48	51	54	57
nad 130 %	51	54	57	60
Za ostali del vrednosti stanovanja se dodeli nepovratna sredstva. V kolikor je razpoložljivih več kreditnih sredstev, se jih lahko sorazmerno prerazporedi na upravičence do kadrovskega stanovanja, vendar ne sme v tem primeru presegati 80 % od vrednosti stanovanja ali se odstotek poso-
jila sorazmerno zmanjša, v kolikor je razpoložljivih manj kreditnih sredstev. Odplačilna doba za odobreno posojilo je 20 let, obrestna mera je 5 %; vračilo posojila je v polletnih anuitetah.
Delovna skupnost ali OZD mora k vlogi za dodelitev kadrovskega stanovanja predložiti naslednjo dokumentacijo:
1.	Izjavo, da sama ni zmožna rešiti stanovanjskega problema kadra;
2.	Sklep organa samoupravljanja o rešitvi stanovanjskega problema nujno potrebnega kadra ter sklep, da se potrebni delavec šteje kot kader za OZD ali delovno skupnost;
3.	Izjavo, da ima izdelan lasten program za reševanje stanovanjskih problemov nujno potrebnih kadrov;
4.	Izjavo o povprečnem čistem OD na zaposlenega delav-
ca v OZD ali delovni skupnosti v letu 1986, ter o številu zaposlenih delavcev z dne 31. 12. 1986.
Natečaj velja 30 dni od objave v »Kočevskih novicah«. Vloge zbira Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje, Ljubljanska 19, Kočevje.
Posamezne OZD ali delovne skupnosti bodo pismeno obveščene o rezultatih natečaja.
Odbor za samourpavo, organizacijo in finance skupščine SSS Predsednica:
Nevenka Križ, 1. r.
Poziv za vložitev prošenj za delno nadomestitev stanarin
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje poziva vse, ki smatrajo, da so upravičeni do delne nadomestitve stanarine (subvencije), da vložijo prošnje na obrazcih, ki jih kupijo pri Državni založbi v Kočevju, in sicer:
—	kdor vlaga prošnjo prvič, izpolni obrazec SPN — 1;
—	kdor je že lani prejel delno nadomestilo za stanarino, izpolni obrazec SPN - 2.
Poleg obrazcev morajo predložiti upokojenci potrdilo o prejeti pokojnini v letu 1986 oziroma vse odrezke položnic.
Pravilno izpolnjene obrazce je treba oddati na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kočevje, Ljubljanska 19/1, Kočevje do 30. aprila 1987. Vsem, ki bodo oddali popolne podatke do tega roka, se bo obračunala nadomestitev od 1. januarja 1987. Zamudniki s prijavo
bodo prejemali delno nadomestitev z naslednjim mesecem po oddaji prošenj.
Delno nadomestilo stanarine prejmejo lahko samo tisti prosilci, ki ne prekoračujejo za vso Slovenijo enotno določenega mejnega zneska, ki se izračuna iz lanskega povprečnega osebnega dohodka, doseženega v SR Sloveniji. Tega podatka še nismo prejeli od Republiške skupnosti socialnega varstva, bo pa znan pred zaključkom roka za prijave po tem natečaju.
Za vse informacije se obračajte na Samoupravno stanovanjsko skupnost (tovarišica Popovič, telefon 851-394). Kočevje, 23. januarja 1987
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
SlEsHBillidSs								
Določitev enotne povprečne prodajne cene m2
Za izračun predračunske vrednosti in maksimalne vsote vseh posojil za dodelitev posojil za graditev stanovanj v letu 1986 v občini Kočevje se določi cena 221.000,- din/m2, ki je tudi izhodiščna cena za m2 stanovanj v bloku BC
4.	maj.
Za leto 1987 se uporabljajo naslednji indeksi za valorizacijo že danih kreditov:
Leto pridobitve kredita /87	Indeks valorizacije
Od leta 1986 do 1987 1985 do 1987 1984 do 1987 1983 do 1987 1982 do 1987 1981 do 1987 1980 do 1987 1979 do 1987 1978 do 1987 1977 do 1987 1976 do 1987 1975 do 1987 1974 do 1987 1973 do 1987
Kočevje, 23. januar 1987 Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje Predsednica:
Verena Kavran, 1. r.
188,8
371,3
610,8
849,5
1036,6
1446.3
2006.3
2437.2
2832.8
3167.3
3425.4 3987,1
5260.8
6107.8
Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič - predsednica. Vlado Gašparac -odgovorni urednik. Rudi Miiller - glavni urednik in člani Cveto Arko. Viktor Dragoš, Slavka Janša. Danica Kaplan. Jože Lindič. Valentin Mavrin. Milan Mlakar. Ive Stanič. Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje. Ljubljanska 7 - telefon (061) 851-061. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6100 izvodov. Grafična priprava in tisk TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.