Knjižnica ZA5AVC 2010 352(497.12 Zagorje ob Savi) COBISS o 0097401,24 Poiščite več informacij na WWW.rsh.si Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, Trbovlje 1420 Priplesano zlato in bron na SP v Ukrajini hrastnik - trbovlje - zagorje - liti TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Številka 24, letnik 21, 25. 11. 2010, cena: 1,50 EUR www.boledna.fom tel.: 03/5419-715 Iiiw^DerSleciiB j % 1 ' sUHä M avtovleka 24 ur B_ 031/503-140 Setveni koledar "gobe" 2011 ali "vinska trta" 2011 ( 13-listen z podložnim kartonom, 2x speto, 21x30cm ) setveni zon Mali Traven kulinaričn^Bsp^šnice [F®§DDrafi 02 tr@[k@ OD® ooofe®^ IPhoo®ffl w hoosoo, ipoFgjljjfi dowp odd gj®i@oooZ7 © HdM Količinski popusti za knjige do 30.11.2010 tudi do 50%! Naročila in informacije: komerciala@grafika-gracer.si ali 031 822533,03 5452666 ROKOVNIKI z PVC ovitki Zeleni ali črni A4 = 4,00 € Zeleni ali črni B5 = 3,00 € Trde platnice, moder B5 = 3,50 € PODLOŽNI NAMIZNI KOLEDAR 2011 z VAŠIMI BARVAMI IN MOTIVI ( 40x60mm, cca. 32 listov + podložni karton + nad 100 kom. 2 barvni dotisk gratis) ©Pfand i v fonou. • V>-" d|| tu, mostMujskijn vinu, Po Božiču diši GOLAŽ IZ G08 IN KROMPIRJA X »BSgBE. ssssritrr l*Ord .omn «d »rami ■*« «smo n i 1 isr.*r Or: a ssr e |»2X 4 ssr 10 211 Ml,IS. 1 1 o 52- 1133—, 7 1355 8 14ST«rM 10155. leSSwKUSW 1 1 SST“ D4 l/oSKJV.OS^O« X i i3:i. ib is 19 31. 14 Jisr,» JOS5...V« ior,r^ Uvodnik Morate prebrati: KonsTiTimvna seja TRBoveusKeca OS STRanišče za invauoe na OŠ dr. Slavita GRuma Odprto Pismo zaposieniH v LC Trbovlje 5 6 7 Neca na Domu 10 L6T RCR Linja Ztara sončnica 2010 14 Čiam AMD Iziaite na spominsiti vožnu Zasavci na DemonsTRacuaH v IjuBLjam EvROPav ČIPKI Niko Miunovič in njecovm 60 LeT V TRBOVLjaH 28 Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jf \/ztrajno in nezadržno se približuje V veseli december. Zloženke o prireditvah v zasavskih občinah se že tiskajo in še nekaj dni, pa bodo v nabiralnikih. Težko bi bilo v Zasavcu naštevati vse prireditve v prednovoletnem času, zato si jih dobro oglejte in si jih privoščite v največji možni količini. Miklavž v spremstvu parkljev se že nasmiha s trgovskih polic in okrašene smrečice čakajo le še pritisk na stikalo, da začnejo utripati, zelene girlande se pozibavajo pod stropom in vse je takooooo...za okus marsikoga mnogo prekmalu. Predolg bo tale čas za skromne prejemke, ki kopnijo že pri plačevanju položnic, kaj šele ob križarjenju po trgovinah. Ponudbe ugodnih nakupov in katalogi novoletne ponudbe, pa čeprav s popusti pustošijo družinske proračune. Previdno, ljubi moji, mesec december bo dolg in kaj šele januar, skromen priliv na tekoči račun pa je le enkrat mesečno. Ah, ja, saj vem, da se ne dotakne prav vsakega tole modrovanje - večine pa vendarle, glede na podatke o brezposelnosti in nizkih pokojninah. Z dobrodelnimi prireditvami - koncerti, sejmi - bo kanila kaplja v morje potreb, za katere pa se ne meni naša vlada z ministrstvi vred. Prestižno letalo sicer prodaja, kupuje pa bojno ladjo, ki jo, roko na srce, Zasavci niti malo ne potrebujemo. Prišlo pa mi je na misel, da so se gori v Ljubljani prestrašili množičnega obiska iz Zasavja in so si preventivno nabavili ladjo z več ali manj bojne opreme. Hja, tisti veliki avion res ni primeren za preletavanje Zasavje, mogoče pa bodo poskrbeli za plovno povezavo od morja do Save...V tej državi ni nič nemogoče! In, čeprav nerada prekinem svoje globokoumna razglabljanja, se jim tokrat odpovedujem na račun zadnje novice, ki je prispela prav v času pisanja tega uvodnika - Tokrat bom skrajšala in si bom po Miklavžu privoščila več besedovanja % urednica Marta •* Zadnja novica: *• Lafarge Cement v celoti obratuje v skladu z zakonodajo in okoljskim dovoljenjem. Trbovlje, 23.11.2010 - Danes je cementarno Lafarge Cement Trbovlje nenapovedano obiskalo več članov okoljske inšpekcije. Inšpekcijski pregled tovarne in postopkov, ki jih cementarna izvaja v skladu z okoljskim dovoljenjem, je trajal več ur. Okoljska inšpekcija je po zaključku pregleda ugotovila, da Lafarge Cement v celoti obratuje v skladu z zakonodajo in okoljskim dovoljenjem. ( Naslednja številka ZASAVCA izide 09. 12. 2010 ) f Naslovnica: ^ Štafeta norosti ni bila sprejeta... Slika: Fanči Moljk • \--------------------------------------------^--------z . ''of :; Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 3V Naša bodočnost t Ire ca/e, če so ost /ta soeta prijafe/ji. t/<> je /ae za ose zto/je/tje. Q,Oa/ae / !/)/////tj - 6’ /el 10.11.2010 Mojca Škrinjar, Kolodvorska c. 1, Zagorje - hči Tjaša Suzana Fijavž Anderlič, Križevec 59, Stranice - hči Lea Nataša Raspotnik, Čolnišče 24, Zagorje - hči Pia 11.11.2010 Jerca Tovornik, Zidani most 10, Zidani most, Laško - sin Miha 12.11.2010 Mirsada Lelič, Okrogarjeva kol. 2, Zagorje - sin Alan 15.11.2010 Mateja Jere Mrak, Bevško 45e, Trbovlje - hči Sara Jere Mrak Tanja Peterca, Trg Pohorskega bat. 1a, Kisovec - hči Sara 17.11.2010 Mojca Miklavčič, Ul. talcev 18a, Zagorje - hči Manca Manca Zelenko, Novi Log 21, Hrastnik - hči Naja Lia Lipec 18.11.2010 Mateja Vodenik, Rovišče 3, Sava - sin Martin 19.11.2010 Kristina Grebenc, Čeče-del 108, Hrastnik - hči Lina Tovornik 21.11.2010 Petra Mravlje, Pod Ostrim vrhom 28b, Trbovlje - hči Nika Branda 22.11.2010 Marija Šikovec, Valvazorjeva 1, Izlake, Zagorje - hči Lia Laznik Iskrene čestitke! ZM&EgxmsM Zlato poroko sta 16. oktobra 2010 v Hrastniku praznovala Franc in Pavla Strah z Novega Loga 7a. Pred petdesetimi leti, 15. oktobra 1960, sta si v Radečah prvikrat obljubila zvestobo, ki sta jo pred pričama Francem Strahom ml. in Alenko Delič potrdila, zakon je sklenil župan Miran Jerič, zabeležila pa matičarka Petra Plahuta. Paralele V enem izmed časopisov, ki jih dokaj redno prebiram, sem zasledil novico, da v nekem slovenskem podjetju delavci del plače prejemajo v bonih. Spet drugi časopis piše, da so v podjetju CPM, ki ima blokirane vse račune, morali podpisati posojilno pogodbo, če želijo priti do plače. Človek kar ne more verjeti, da je v demokratični družbi, ki ima prosti trg in kapitalistično gospodarstvo, kaj takšnega sploh mogoče. Nekaj podobnega smo doživljali v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo imeli še socialistično družbeno politično ureditev, v kateri je prevladovalo plansko gospodarstvo. Z eno veliko razliko. Delavci, ki so delali v tovarnah, ki so se srečale z likvidnostnimi težavami, so del plače prejemali v bonih, ki so jih lahko unovčili v določenih trgovskih podjetjih. Da pa bi morali delavci podpisovati posojilne pogodbe, ki bi jim omogočale, da pridejo do pošteno zasluženih plač... Kaj takšnega si pa tudi gnili socializem ni nikoli privoščil. Postavlja se vprašanje, kaj bo s plačami delavcev, ki so jih dobili na podlagi posojilnih pogodb, v primeru, da gre podjetje v stečaj? Odgovor je povsem jasen. Posojilo, svoje plače torej, bodo morali vrniti posojilodajalcu. Očitno gre zgolj še za eno lumparijo, ki jo dovoljuje naša mlada demokracija in njena v sankcijah nedorečena pravna politika. Premier Pahor je pred dnevi izjavil, da se bo kljub vse manjši popularnosti v javnosti vedno odločil za reforme, pa tudi na račun oblasti. Reforme so nedvomno potrebne. Vprašanje pa je, ali je prav, da gredo reforme v nasprotni smeri od socialne države. Obstoječe reforme ogrožajo že tako najbolj ogrožen sloj prebivalstva in ga pehajo v še večjo bedo. Polnjenje proračuna na podlagi zategovanja pasov pri najbolj ogroženih, ne bo prineslo v proračun manjkajočih milijonov, pa še tiste milijone, ki jih bo vlada na račun nesmiselno uveljavljenih strukturnih reform pridobila v proračun, bo morala razporediti nazaj v socialne transferje, pri tem pa je pomembna ugotovitev, da se bodo prejemki iz raznih socialnih naslovov za posameznika zmanjšali, ker se bo število prebivalcev, ki potrebujejo razne oblike socialnih pomoči, ob vse večjem številu stečajev podjetij in posledično vse večji brezposelnosti, socialno ogroženih, povečalo. Strukturne reforme, o katerih je zadnje čase toliko govora, bi imele svoj smisel, če bi se kaj reformiralo na področju sankcioniranja tistih lumpov, ki so obogateli na račun prejetih kreditov brez garancij in tako tudi banke v rdeče številk spravili, na račun neizplačanih plač delavcem, neplačanih davkov državi, na račun neplačanih dajatev v zdravstveno in pokojninsko blagajno in podobno. V tem grmu tičijo milijoni, ki jih primanjkuje v proračunu, pa tudi v žepih nič krivih delavk in delavcev, upokojencev in študentov, ki se morajo zaradi takšnih anomalij v naši družbi obračati za pomoč na naslove raznih humanitarnih organizacij, da nekako preživijo današnji dan, za naslednjega pa še ne vedo, kako in kaj se bo zgodilo. Potrebujemo reforme, vendar ne takšne, s katerimi lovimo drobiž. Pa ne mislim na male espjevce, ki so ponavadi kot podizvajalci zgolj izkoriščena stranka s strani izkoriščevalskih velikanov. Velikanom, ki jih je v preteklosti sistem sam na vrh postavil, je potrebno na prste stopiti in jih disciplinirati. In kakšna je paralela med socializmom in današnjimi časi? Ja, še tega se nam manjka, da bomo morali v tujino po kavo, pralni prašek in toaletni papir hoditi, bencin na bone kupovati, pa smo tairu kjer smo bili, preden smo sanjali, da bomo nekoč druga Švica postali. Mefisto KonsTiTUTivna seja OBčinsiceca svera Oečine Trbovljg in pnva seja KMVVI V sredo, 10. novembra 2010, je bila prva, konstitutivna seja novoizvoljenega trboveljskega občinskega sveta. k lamenjena je bila predvsem potrje-INvanju mandatov članov občinskega sveta in ugotovitvi izvolitve župana. Občinsko sejo je vodil najstarejši med svetniki, Alojz Vajdič iz svetniške skupine DeSUS. O izidu jesenskih lokalnih volitev je poročal predsednik trboveljske občinske volilne komisije Slavko Vran. V občini Trbovlje je bilo v volilne imenike vpisanih 15.044 volivcev. Glasovalo je 6.182 volivcev, kar je 41,09 %. Za župana je glasovalo 6.182 volivcev. Veljavnih glasovnic je bilo 6.108, neveljavnih pa 74. Občinska volilna komisija je ugotovila, da je kandidat za župana, Vili TREVEN, dobil večino veljavnih glasov, to je 50,05 % in je na podlagi 107. člena Zakona o lokalnih volitvah izvoljen za župana občine Trbovlje. Sledil je predlog za imenovanje Komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana, v sestavi Tatjana Jevševar, Tomaž Vresk in Mitja Vozel. Komisija je podala poročilo in občinski svet je potrdil mandate vsem svetnikom in svetnicam in ugotovil izvolitev župana. Nato je občinski svet imenoval Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: Franc Blaznek, Milan Žnidaršič, Borut Dolanc, Mitja Vozel, Marija Juraja, Alojz Vajdič, Barbara Žgajner Tavš, Gregor Kita, Metod Kurent. Komisija mora do naslednje seje občinskega sveta pripraviti predloge članov vseh komisij občinskega sveta. V sredo, 17. novembra 2010, se je na prvi seji sestala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za predsednika komisije je bil izvoljen Franc Blaznek, za podpredsednika pa Borut Dolanc. Člani komisije so se odločili, da bodo pozvali vse upravičene predlagatelje, da do 1. decembra 2010 predlagajo člane za: Nadzorni odbor Občine Trbovlje, Statutarno-pravno komisijo, Komisijo za občinska priznanja, Komisijo za prošnje, pritožbe ter druge vloge občanov, Komisijo za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo, Komisijo za gospodarstvo in proračun, Komisijo za družbene dejavnosti; Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, Svet za varstvo pravic najemnikov, Odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada v Občini Trbovlje, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; nadomestnega člana Nadzornega sveta JR Komunala Trbovlje d. o. o., nadomestnega člana Sveta zavoda Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje, nadomestnega člana Sveta zavoda Zasavskih lekarn Trbovlje, dva nadomestna člana Novoizvoljeni župan Vili Treven Sveta Zavoda za šport Trbovlje, nadomestnega člana Sveta zavoda Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje. Komisijo sta bivša podžupana obvestila o tem, da bosta po prenehanju funkcije uveljavljala pravico do nadomestila plače za tri mesece po prenehanju mandata. Odgovor na PR6DL0G Za IZD3JO začasne ooneoBe Trboveljska občina je od Upravnega sodišča Republike Slovenije na prejela poziv, naj poda morebitne pripombe na drugo pisanje predloga za izdajo začasne odredbe v zadevi izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za Lafarge cement d.d. Odgovor Občine Trbovlje je bil naslednji: »Občina Trbovlje meni, da je pri odločanju o podanem predlogu za izdajo začasne odredbe potrebno izhajati iz obstoječe veljavne zakonodaje. Pri tem Občina Trbovlje predlaga, da se ponovno preveri ali je izdano okoljevarstveno dovoljenje Agencije RS za okolje št. 35407-104/2006-195 z dne 23.7.2009, skladno z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja P6/1-Cementarna in verodostojnost podatkov, ki so bili podlaga izdanemu dovoljenju ter jih je enostransko predložil samo Lafarge Cement, d.d.« Konstitutivna seja trboveljskega občinskega sveta \___________________________MaHJ Trboveljski župan pri vodstvu RuoniKa TRBOvLje-HRasrnuc Župan Občine Trbovlje Vili Treven je bil v sredo, 17. novembra 2010, na uradnem obisku Rudnika Trbovlje Hrastnik d. o. o. X/razgovoru s poslovodstvom in predsednikom nadzornega V sveta rudnika Alešem Bergerjem, Francem Blaznekom in Milanom Žnidaršičem so se pogovarjali o predlogu Nacionalnega energetskega programa, in sicer v delu, ki se navezuje na nadaljnji obstoj in razvoj energetike ter rudarstva v Zasavju. Obravnavali so tudi aktivnosti v zvezi z obiskom predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja in ministrice za gospodarstvo Darje Radič, ki je bil 14. julija letos na sedežu Rudnika Trbovlje - Hrastnik v Trbovljah. Dogovorili so se o skupnih aktivnostih, v katere bodo poskušali vključiti zasavske poslance v državnem zboru, zasavske župane, vodstvi Rudnika Trbovlje - Hrastnik in Termoelektrarne Trbovlje, da bi s premierjem in gospodarsko ministrico dosegli dogovor o realizaciji ukrepov oz. načrtov iz skupnega dokumenta Holdinga slovenskih elektrarn, Rudnika Trbovlje - Hrastnik in Termoelektrarne Trbovlje, ki so ga pripravili v zvezi z zgoraj navedenim obiskom v Trbovljah. Pogovarjali so se tudi o možnostih sodelovanja v prihodnjem letu. Po viru: MaH SjRamšče za invauoe Na OŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju izvajajo program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja. Trenutno imajo všolanih osem težko gi-I balno oviranih učencev in tri zmerno in lažje gibalno ovirane učence. Spomladi 2009 so na šoli dobili dvigalo. Gibalno ovirani učenci tako lahko hitro prehajajo v vsa nadstropja šole. Poleti 2010 so iz proračuna Občine Zagorje pridobili sredstva za izgradnjo stranišča za invalide. Stranišče za invalide je umeščeno v srednje nadstropje šole. Zaradi lažjega vhoda v stranišče so povečali tudi predprostor. Tako težko gibalno ovirani učenci s spremljevalci lažje vstopajo v stranišče, kjer je del namenjen tudi za tuširanje. Idejno zasnovo za stranišče za invalide sta izdelala Martina in Stane Lasič izArhis d.o.o., ki sta resnično znala prisluhniti specifičnim potrebam učencev in njihovih spremljevalcev in uskladiti potrebe z dejanskimi prostorskimi pogoji. Idejno zasnovo sta podprla tudi Blanka Šmit, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje. Gradbena dela je izvedlo GP Dolacom. Ravnateljica OŠ dr. Slavka Gruma, Vanja Manfredo, se vsem v imenu učencev in delavcev OŠ dr. Slavka Gruma zahvaljuje za pomoč pri ideji in izvedbi: »S to novo pridobitvijo sledimo tudi naši viziji, v kateri smo se še posebej dotaknili kvalitete bivanja naših učencev.« Vodstvo in zaposleni OŠ dr. S. Gruma Zagorje " Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega sonca in prešernega smeha " Ivan Cankar V novembru mladi obeležijo svoj dan, ki v ospredje postavi misli, kdo sem, kaj počnem oziroma kaj bom počel v prihodnosti naše družbe. Predsednik OO SDM Trbovlje, mag. Gregor Zelenšek, je ob tej priložnosti razmišljal: »Mladi smo v okolju pomemben člen, vendar splošna javnost tega ne postavlja v ospredje. Zaskrbljujoče je to, da čedalje več mladih ne dobi izobrazbi primerno zaposlitev. Vzrokov za to je več, vendar vsebina teksta, ki je pisana za svetovni dan mladine, nima namena iskati in odpravljati vzroke socialnega oziroma političnega dialoga. Leto je bilo zaznamovano z lokalnimi volitvami. Liste za občinski svet v Trbovljah so vključevale mlade na sezname alternativnih svetnikov, toda vrstni red nekako ni bil v prid uspehov mladih na volitvah, z izjemo nekaterih list. V SDM Trbovlje se lahko pohvalimo z izvolitvijo svetnika v občinski svet Občine Trbovlje. Ob lanskem svetovnem dnevu mladine smo opisali, da je sodelovanje mladih pri odločitvah in dejavnostih na lokalni in regionalni ravni ključnega pomena, če hočemo zgraditi bolj demokratično, vključujočo in uspešno družbo. Letos bi samo dodali, da smo mladi, ne glede na politično barvo, nujno potrebni pri ustvarjanju bližnje prihodnosti. Ivan Cankarje v nekaterih svojih razmišljanjih zapisal zgornji citat. Mladi smo vedno polni sreče in radosti, vendar pa se bojimo, da sijajnega sonca in prešernega smeha še nimamo zagotovljenega. » MaH Na PiesKem zasaoiu 220 oneves Eden izmed projektov, ki so si jih zadali v trboveljski cementarni v sklopu letošnjega leta biotske raznovrstnosti, je rehabilitacija oz. sanacija delov kamnoloma Plesko, na katerih so končali z izkopavanjem surovine za proizvodnjo cementa (apnenca in laporja). proizvodnja cementa se začne s pridobivanjem surovine v kamnolomu. Najpomembnejši osnovni surovini za proizvodnjo cementa sta apnenec in glina ali njuna naravna mešanica - lapor. V prvi fazi rehabilitacije delov kamnoloma so pred dobrim tednom dni sanirali nekatera območja v kamnolomu, na katerih so pripravili ustrezno podlago ter zasadili 220 dreves, od tega 40 trepetlik, 40 črnih jelš in 140 akacij. Pred izvedbo zasaditve so predlog drevesnih vrst, ki so ga pripravili strokovnjaki, predstavili tudi predstavniku Čebelarskega društva Trbovlje, ki je izkazal zadovoljstvo nad načrtom, saj je med omenjenimi drevesi predvsem akacija znana kot zelo medovita rastlina. Sanacija delov kamnoloma pa ima poleg tega še številne druge prednosti. Z njo hkrati zmanjšujejo vpliv pridobivanja surovine v naravnem okolju, izboljšujejo vizualno podobo krajine, spoštujejo naravo in zmanjšujejo erozijske procese. Zasaditev dreves so izvedli s pomočjo strokovnjakov in v skladu z najvišjimi ekološkimi standardi. Poskrbljeno je tudi za ustrezno zaščito pred divjadjo, za drevesa pa bodo primerno skrbeli tudi v prihodnjih letih. Naslednje faze sanacije kamnoloma so še ambicioznejše, v njih pa načrtujejo zasaditev še precej večjega števila dreves. Po viru: MaH Odprto pismo zaposceniH v cemenraRni Trbovljo Vlada Republike Slovenije Urad predsednika Vlade RS Borut Pahor, predsednik Vlade RS Gregorčičeva 25 1000 Ljubljana Trbovlje, 17.11.2010 ODPRTO PISMO ZAPOSLENIH V CEMENTARNI TRBOVLJE Spoštovani Predsednik Vlade, Zaposleni v cementarni Trbovlje smo zadnje tedne spet zaskrbljeni za svoja delovna mesta. In to rebe, saj firma ima delo, stoji relativno dobro in de financira dežurna tarča vsakega nastopa v medijih. povsem brez potrebe, saj firma ima delo, stoji relativno dobro in deluje v skladu z dovoljenji. To pa saj smo za župana sosednje občine Zagorje in nekaj posameznikov, kijih ta zvesto Očitno so si zadali za cilj po 134 letih zapreti cementarno in je čisto vseeno, če smo okoljsko sanirali tovarno, če vse meritve kažejo, da delamo dobro in da od nje živi nekaj sto ljudi v Zasavju. Kaj je lažjega, kot naše sokrajane prestrašiti, da zastrupljamo njih in njihove otroke. Take lažne trditve brez osnove so bile včasih kaznive, dandanes pa si jih lahko očitno privošči vsak! Ulica zato kriči ne glede na to, da vsako trditev naša firma ovrže z argumenti. Začeli so, da so problem emisije S02. Pa seje izkazalo, da po izgradnji odžvcplcvalne naprave to ni res. Potem so trdili, daje problem prah, a seje pokazalo, daje prah problem prometa. Potem so očitali emisije NOx. na koncu so prišli na vrsto benzeni in ko sc je izkazalo, da nič od tega ni res so spet začeli kričati o izpadih filtrov Pa ne pomaga prav nobena argumentacija. Zgleda, da bi nam radi samo toliko povečali stroške, da bi bili prisiljeni tovarno v kratkem času zapreti. Drugače zahtev po prenehanju uporabe alternativnih goriv pač ne moremo razumeti, saj to pomeni, da zahtevajo, da država cementarni dovoli višje emisije cementarni, ki uporablja samo fosilna goriva, so dovoljeni bistveno višji izpusti. Torej njihove zahteve z varovanjem okolja nimajo nobene zveze. Zanimivo tudi je. daje v Zasavju še osem drugih podjetij, ki spadajo med onesnaževalce večjega obsega, pa se v njih nihče ne obregne. Zakaj? Nihče ne odgovori na dejstvo, da je zrak na merilni postaji na Ravenski vasi manj kot 500 m od cementarne čistejši kot v sosednjem Zagoiju? Da so določene vrednosti prekoračene tudi v času ko cementarna v sosednjih Trbov Ijah ne obratuje? Kaj torej onesnažuje Zagoijc? Očitno ne cementarna. In zakaj je zrak na isti merilni postaji čistejši od tistega v Ljubljani odkar je cementarna postavila čistilne naprave? Še več, ti posamezniki nenehno širijo laži, da v cementarni sežigamo odpadke iz držav tretjega sveta. Ne gre za sežiganje, ne gre za odpadke in ne gre za države tretjega sveta. Izvajamo sosežig. kar pomeni, da del fosilnih goriv nadomeščamo z predelanimi odpadki, kijih slovenska družba (prav vsak izmed nas!!!) ustvaija vsak dan: odpadna olja. odpadno plastiko in izrabljene avtomobilske gume. Še danes vse našteto v ečinoma odlagamo na deponije, uničujemo našo narav o in podtalnico, kar je v Evropi že dolgo prepovedano. Povsem enak proces izvajajo vse konkurenčne cementarne v Evropi, tudi konkurenčna v Sloveniji, in to počnejo brez kakršnih koli težav še več - vse so prepoznane kot hque/u podjetja, ki tudi na ta način skrbijo za okolje. Zakaj smo za takšno početje v Zasavju nenehno tarča napadov? Zaposleni v cementarni sc upravičeno sprašujemo, zakaj moramo trpeti šikaniranje in napade • celo na ulici! Zakaj bi nekateri radi ukinili naša delovna mesu? Za okolje si ne prizadevajo in edino korist od tega bo imela konkurenca, ki uporablja alternativna goriva. Kaj je potem njihov resnični motiv? Švagan si ves čas na naših plečih (in z zbujanjem strahu med drugimi ljudmi) dela politično ' / kariero. Tako kot si jo je delal z nespoštovanjem želja družine pokojnega predsednika. ^ Spoštovani Predsednik Vlade, vljudno vas vabimo na ogled cementarne, kjer sc lahko v družbi zaposlenih tudi v živo prepričate o poslovanju našega podjetja in dejstvih glede našega Ah/1 obremenjevanja okolja. Vašega obiska bi bili zelo veseli. Ap lik1 / J 1 r J L Zaposleni v cementarni Trbovlje V vednost: ' 'J* (Jlä^Tc, dr Danilo Tilrk, predsednik RS Zri r yi/rjUi f dr Pavel Gantar, predsednik DriaWegazbora RS dr. Roko Zaroič, Minister za okolje in prostor mag. Darja Radič, Ministrica za gospodarstvo dr Franc Križanič, Minister za finance dr. Ivan Svetlik, Minister za delo. družino in socialne zadeve * Dorian Marušič, Minister za zdravje 2 sv- - ad varuha človekovih pravic . ,7 ./TO*"" . _ dlry=-GX. S V,1® M Ločujem, zemuo vaiuijem V Litiji bodo v letošnjem šolskem letu preizkusili projekt, ki se začenja v šolah, širi na domove in nato na širšo okolico. V poskusnem projektu aktivno sodelujejo od 15. novembra 2010 Vrtec Litija, enota Medvedek, Osnovna šola Gradec in Gimnazija Litija, ko so otroci prejeli vreče za ločeno zbiranje odpadkov doma. Barvni zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Pliva POD- županja v OBČini LiTua Občina Litija ima prvo poklicno podžupanjo. Župan Franci Rokavec je v začetku tega meseca na to mesto imenoval Liljano Lovše. Prva litijska podžupanja Liljana Lovše na svojem delovnem mestu I I iljana Lovše je bila od leta 2007 za-Lposlena na Občini Litija kot javna uslužbenka (višja referentka za področje ožjih delov občine). Delala je na evropskih projektih in skrbela za delo krajevnih skupnosti ter reševanje njihovih problemov. Na lokalnih volitvah je bila na listi SLS izvoljena v občinski svet. Sedaj poklicna podžupanja je pooblaščena za opravljanje naslednjih nalog: pomoč pri opravljanju funkcije župana, nadomeščanje župana v času njegove odsotnosti, izvrševanje vseh nalog, ki jih določa zakon, občinski statut in drugi predpisi, ki so načrtovani v programih dela občine in občinskega sveta in koordinacija evropskih projektov na področje družbenih dejavnosti. Besedilo in slika: ŠkL “Remija je naš dom, ki ga vsak dan Lmpolnimo z odpadki in s tem izgubljamo prostor. Glede na odstotek recikliranih odpadkov v EU je Slovenija šele na 15. mestu, kar pomeni, da recikliramo manj kot 50 % odpadkov, najuspešnejše države pa reciklirajo celo 90 % odpadkov. To je bil povod, da sta družbi Slopak in Danone sprejeli zavezo, da bosta naredili vse, kar je v njuni moči, za 20 % povečanje ločevanja odpadkov v Sloveniji. Sledijo štirje tedni zbiranja nalepk, s katerimi se bodo razredi med seboj potegovali za končni izlet v Doživljajski park Jezersko. Otroci bodo nalepke pridobili s tem, da prinesejo v šolo pravilno ločene / zbrane odpadke vse štiri petke. Sledile bodo različne aktivnosti preko celega leta v sodelovanju z ravnateljicami, učitelji in učiteljicami. Otroci bodo svoje znanje širili doma in v svojem okolju. V projektu bodo partnerji izmerili končno posledico na deponiji za območje Litije, iz katerega prihajajo otroci. Pri tem bo pomagalo Stanovanjsko komunalno podjetje Litija. Projekt poteka s podporo župana občine Litija. Po tednu dni, v petek, 19. novembra zjutraj so otroci ob prihodu v šolo prinesli s seboj prvo vrečo z odpadno plastično embalažo. Odziv je bil izredno velik, prineseno je bilo vse pravilno izbrano in tudi stisnjeno, da zavzame čim manj prostora. Prineseno so pregledovali predstavniki družbe Slopak in delili učencem zaslužene nalepke po sistemu kolikor je prinesel, toliko nalepk je dobil od ene do šest. Prihodnji petek bodo otroci v šolo nosili papir, sledi še steklo in četrti petek vse tri vreče skupaj in potem bo že jasno, kateri razred bo dobil zasluženo nagrado, izlet na Jezersko? Besedilo in sliki: ŠkL Pregledovanje plastične embalaže pred OŠ Gradec. Funsterc ZLU ORcamzma v okviru CenTRa za vseživLjenjsico učenje Qod mentorstvom Severine Šprogar bodo od 17. do 20. I ure 25.11. izdelovali novoletne voščilnice, 29. in 30.11. slikali na steklo na Grajski 2 v Zagorju (zaradi omejenega števila mest je prijava obvezna na tel. 5655123, Mateja Pistotnik). 30.11. bodo v knjižnici Toneta Seliškarja, ob 17. uri, pod mentorstvom Simone Slapšak, izdelovali novoletne voščilnice. V knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju pa bo ob 18,30 uri potopisno predavanje Staše Lepej o Sveti deželi. 6.12., ob 17. uri bo o astrologiji predavala Meta Malus v Zasavskem muzeju Trbovlje. Besedilo: Irena Vozelj Neca na nomu Zanimivo, uporabno in strokovno predavanje, s pričujočo vsebino bo 25.11. ob 17h v galeriji Delavskega doma v Hrastniku in 2.12. ob 17h v dvorani Gasilskega doma Zagorje imela Nevenka Pavčnik. imeti pripomočke, poiskati pomoč, ko vsega ne zmoremo sami, obiskovalce, ki pridejo kritizirati, pa odsloviti. Upoštevati moramo higieno, pripraviti obroke hrane, vedno pa varovancu povedati kaj bomo naredili, kaj mu bomo dali jesti. Dobro je beležiti pomembne podatke o njem, da imamo pregled o spremembah, ki smo jih opazili in o njih natančno povemo zdravniku. Pomembno je, da imamo stanovanje dobro dostopno, kopalnico in stranišče dostopno z vozičkom, kuhinjo opremljeno tako, da lahko čim dalj sam lahko še kaj postori. Soba naj bo opremljena tako, da mu je čim ugodneje. Ko ima težave z vstajanjem iz postelje, je bolje, da ima bolniško posteljo, s trapezom, ograjami... Varovančeva postelja mora biti urejena, rjuha ravna, napeta, da ga gube ne motijo pri ležanju. Zato uporabljamo tudi »preklanke«, da si olajšamo delo in da ni gub. Ko ga obračamo, ga obrnemo proti sebi, na stran. Kako preobleči posteljo in zamenjati plenico je Nevenka Pavčnik, glavna sestra v Splošni bolnici Trbovlje, pokazala s pomočjo Anice, lutke, ki jo običajno srečamo pri praktičnih prikazih že v Trbovljah. Opozorila je na to, da varovanca nikoli ne hranimo leže, da mu menjavamo položaj v postelji, razložila kako ga negujemo. Besedilo in slika : Irena Vozelj 'V % m' r- PNanes vse več ljudi potrebuje pomoč L/pri vsakdanjih opravilih. Razlog temu je lahko bolezen, invalidnost ali starost. Za posameznika je idealno, da ostane doma, a včasih je to zelo težko, saj je povezano z veliko dela, skrbi, socialne in duševne podpore ... Nekateri tega ne zmorejo, zato jih ne smemo obsojati. Največkrat največje breme nege prevzamejo ženske. Družina ima manj stikov z okoljem, pomagajo jim osebni zdravnik, patronažna služba, včasih sosedje, sorodniki, prostovoljci ali negovalci. Če je negovalec član družine, ne sme pozabiti nase, zato mora skrbeti za pravilno prehrano, čas za počitek in spanje, da ohranjajo stike s prijatelji in znanci, si vzeti nekaj časa za dopust, da nabere moči. Pri negi moramo imeti dobro organizacijo dela, zato je treba narediti načrt, \ Kšefti za avc 10 L6T CenTRa za Razvoj LiTua Center za razvoj Litija v letošnjem letu praznuje 10-letnico delovanja. V osrčju Slovenije je prepoznaven kot osrednji spodbujevalec vsestranskega trajnostnega razvoja pod znamko Srce Slovenije. Aleksandri Gradišek, direktorici Centra za razvoj Litija, so za uspešno delo čestitali župani Razvojnega partnerstva središča Slovenije: Franci Rokavec, Marjan Šarec, Primož Zupančič. "7a uspehi Centra za razvoj Litija stoji Aleksandra Gradišek, ki Z-se z veliko srčnostjo, predanostjo in neomajno vizijo že celo desetletje predaja poslu. Pospeševanje podjetništva malega gospodarstva v Občini Litija, kar je bila osnovna naloga Centra, ustanovljenega leta 2000, temelji na 3 leta starejši pobudi, ko je urad tedanjega litijskega župana Mirka Kaplje podprl idejo Aleksandre Gradišek o ustanovitvi lokalnega podjetniškega centra. V desetletju obstoja je RCL svoje delovanje razširil na sosednje občine. Od leta 2005 so za lažji zagon podjetništva pomembne točke VEM - Vse na enem mestu, ki jih je Center vzpostavil v Litiji, Grosupljem in leta 2010 še v Domžalah. Potreba po usklajenem razvoju in promociji ter še posebej po ustvarjanju skupnih vsebin in novih produktov se je naprej pokazala na področju turizma. Bogata kulturna in naravna dediščina območja je že od samih začetkov delovanja Centra pomemben temelj za razvojna razmišljanja. Dragocene točke dediščine, ki so bile pred dobrim desetletjem med seboj nepovezane, so z dejavnostmi Centra za razvoj Litija postale nov, celovit motiv za razvoj območja in njegov turistični napredek, povezane v Srce Slovenije, blagovno znamko, ki označuje območje, ki se v obliki srca širi okrog geometričnega Dogodek ob 10-letnici RCL na Bogenšperku sta popestrila umetnik Lado Jakša in harfistka Anja Gaberc, povezovala pa ga je Blažka Müller Pograjc. središča Slovenije, GEOSS-a. Območno razvojno partnerstvo središča Slovenije (RPSS), ki je bilo na pobudo Centra za razvoj Litija ustanovljeno leta 2006, je povezalo občine Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Radeče, v letošnjem letu pa sta se jim pridružili še občini Domžale in Mengeš. Zadruga za razvoj podeželja Jarina je poleg Razvojne fundacije Pogum ena izmed dveh ustanov, ki so nastale na pobudo Centra za razvoj Litija. Namenjene so boljšemu uresničevanju razvojnih programov na območju Srce Slovenije. Prihodi turistov na območje in lokalna samooskrba s hrano - to sta danes ključni dejavnosti Jarine. V razmahu je namreč neposredna oskrba Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, v družbi svoje ekipe. javnih inštitucij (šole, vrtci) in gostiln s hrano s podeželja Srca Slovenije. Ustanovitev javno-zasebnega partnerstva v obliki Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije je bila posebej pomembna prelomnica v delovanju. Temeljna naloga LAS, ki je sicer ena izmed 33 tovrstnih skupin v Sloveniji, je izvajanje Leader programa. Skladno s svojim poslanstvom povečevanja kakovosti življenja je RCL leta 2009 v sodelovanju z Društvom za razvoj in varovanje Geossa vzpostavil Regionalno stičišče za osrednjeslovensko regijo, ki deluje v Litiji in povezuje 120 nevladnih organizacij in jim omogoča informiranje, svetovanje, pomoč in druge vsestranske storitve na enem mestu. Temeljna naloga Centra za razvoj Litija ostaja nenehno vzdrževanje razvojnega utripa območja preko novih oblik povezovanja in komuniciranja, širitve mreže razvojnih partnerjev ter vključitve na evropski zemljevid razvojnih območij. RCL je partner v okoljskem projektu C02-NeuTrAlp in turistično naravnanem Prisluhni glasu vasi. Izvajal bo tudi mednarodni projekt AKTOS za spodbujanje tradicionalnih poklicev na podeželju ter projekt CYCLO za spodbujanje vključitve kolesarske politike v prostorsko načrtovanje. Vse bolj aktualno postaja tudi sodelovanje z Makedonijo z namenom vzpostavitve strukture regionalnega razvoja v dveh makedonskih regijah.Pot za uresničitev razvojne vizije območja ostaja še naprej tudi razvojni kapital, ki ga bodo v regijo pripeljale prave ideje, dobro premišljeni projekti, strokovno izkušeni in z inovativnostjo zaznamovani ljudje. Besedilo: Ana Savšek, slike: Matej Povše Kšefti ÄVIlgro Didfl 1 5k0 * Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP . . . L-mail: atv.signaI@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! /pj/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.ol Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si . uprava 03-56-57-150 elektroinstalacije strojne instalacije daljinsko ogrevanje z lesno biomaso kabelsko komunikacijski sistemi trgovina EVJ Center delovni stroji in nizke gradnje bar Sedmica trgovina ' EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 Miklavžev sejem Čemšeniški osnovnošolci letos za svoje starše in vse krajane Čemšenika znova pripravljajo T^ikla-CžeV sejem, ki bo 2.12. ob 16.00 -0 čemšeniški šoli. Pripravili so pestro izbiro novoletnih voščilnic in zabavni program, kjer bodo na šaljiv način predstavili sebe in svoje učiteljice. Čemšeniška šola je šola s tradicijo, saj šolanje v Čemšeniku obstaja že 210 let. V četrtek vas pričakujejo v Čemšeniku. Vljudno vabljeni! IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje. štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655,031 814 999 e-mail:slavica.marn@siol.net,www.mam.informacija.net Podjetniški kotiček Irene Meterc Kaico izBoušaTi svoje TRžeme 1. RAZUMEVANJE PORABNIKA: Definirajte ključne kupce. Vprašajte se, kdo je porabnik vaših izdelkov, kaj si želi in kako mu lahko ponudimo pravo rešitev njegove težave. 2. DODATNE STORITVE: Razmišljajte, kaj lahko ob osnovnem izdelku porabniku še dodatno ponudite (storitve, izkušnja). 3. VKLJUČEVANJE PORABNIKOV: Poskusite najti nove poti, kako vključiti svojega porabnika kot vir informacij in inovacij. 4. UPRAVLJANJE KUPCEV: Za povečevanje dobička uporabljajte pogled porabnika (logika Customer Relationship Managmenta), ki je osredotočen na kupca, zadrževanje vrednih kupcev in zviševanje vrednosti, namesto transakcijskega pogleda, ki temelji na izdelku, pridobivanju še več kupcev in povečevanju prodaje. 5. B2B: Tudi pri prodaji podjetjem razmišljajte o končnem kupcu. 6. ZBIRANJE PODATKOV O KUPCIH: Viri so lahko zelo različni - tržne raziskave, fokusne skupine, registri, klubi, posredniki (trgovci), teren, sejmi, elektronska pošta, klicni centri, sorodniki, prijatelji. Ne pozabite na podatke računovodstva! 7. ANALIZA: Pred vsako analizo pomislite, kaj boste z rezultatom. Če tega ne veste vnaprej, je ne delajte. 8. ŠTEVILKE: Trženje prinaša rast podjetju, zato mora poznati številke in stroške, nujno vsaj variabilne stroške. 9. DISTRIBUCIJA: Lastna distribucija ni vedno najboljša rešitev. Na nove trge je včasih lažje in z manj tveganja prodreti prek že uveljavljene distribucijske mreže. 10. PRODAJA: Spremljajte in merite tudi aktivnosti prodajalcev in pospeševalcev prodaje, ne le končni rezultat. 11. DELO: Ne delajte preveč, raje uporabljajte orodja, ki pospešijo postopke in dvignejo kakovost (na primer tabele pivot, ki pomenijo orodje, ki iz preglednice povzame podatke danega izbora in jih predstavi v obliki, ki uporabniku nekaj pomeni). 12. REŠITVE: Pri iskanju rešitev raje čim več vključujte zaposlene kot zunanje strokovnjake, ki podjetja ne poznajo. 13. DIFERENCIACIJA: Bodite drugačni od tekmecev vsaj z enega od vidikov razlikovanja - po izdelku, storitvah, osebju ali ugledu. Oblikujte nabor smiselnih razlik. Ljudje so lahko ključ diferenciacije, ki ga je zelo težko kopirati. 14. CENA: Nizka cena ni vedno najboljša rešitev za večjo prodajo. Dajte kupcu dober razlog, zakaj je cena spuščena. 15. REZULTATI: Ni dovolj, da trženje nekaj ve. Rezultate je treba deliti z vsemi oddelki v podjetju in se tako prilagajati spremembam kupcev v vsej verigi vrednosti. Razpis za ŠTUDenTSito poslovijo KonFenenco do 6. oecemBua Študenti in diplomanti lahko do 6. decembra prijavijo poslovne primere in projekte, poslovne načrte, diplomska, specialistična in magistrska dela, ki rešujejo neposredne poslovne probleme, na razpis Študentske poslovne konference. Cilj konference, ki je namenjena študentom vseh fakultet, tudi iz tujine, je prikazati uporabnost in učinkovitost sodelovanja med izobraževalnim sistemom in podjetji. Tekmovalne sekcije so trženje, podjetništvo, mednarodno poslovanje, turizem, finance in računovodstvo, poslovna informatika, HRM, trajnostni razvoj, menedžment in organizacija. Nagrada v vsaki sekciji je 400 evrov. FaKTORinc - soooBna OBLiica Financmanja Zaradi finančne in gospodarske krize je med-podjetniško financiranje nadomestilo upad tekočega financiranja pri bankah. V državi je opazna hitra rast dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb, s tem narašča tudi tveganje nelikvidnosti podjetij. Zato je faktoring - financiranje s prodajo nezapadlih terjatev, prava oblika financiranja poslovanja, zaščita pred tveganji naplačil in upravljanje terjatev. S faktoringom pridobi odstopnik likvidna sredstva, hkrati pa dolžniku (kupcu) svojih obveznosti ni potrebno avansno poravnati oziroma ne potrebuje ostalih oblik zavarovanja svojega plačila proti dobavitelju (L/C, akreditivi in druga). Pomembno je upoštevati tudi dejstvo, da so terjatve lahko 100-odstotno zavarovane, kar predstavlja alternativo bančnim garancijam, akreditivom, zavarovanjem preko zavarovalnic. Faktoring omogoča takojšnji odkup terjatev z zavarovanjem tako do domačih, kakor tudi tujih kupcev. Zakaj podjetja uporabljajo faktoring? • Ker si tako hitro okrepijo denarni tok. • Ker si zagotovijo zadostnost obratnega kapitala. • Ker želijo prijeti takojšnje plačilo izstavljenih računov in informacije o kreditni sposobnosti svojih kupcev. • Ker želijo prihraniti čas in denar namenjen nadzoru in upravljanju terjatev. • Potek faktoringa • Prodajalec proda blago ali opravi storitev in izstavi račun. • Prodajalec odstopi terjatev faktorinški hiši. • Faktorinška hiša nakaže najmanj 80% vrednosti terjatve. • Kupec plača blago ali storitev faktorinški hiši. • Faktorinška hiša naredi poračun odstopniku. Prednosti faktoringa so konkurenčne prednosti, ki jih v svoj prid izkoriščajo podjetja ne glede na velikost in gospodarsko dejavnost. Akcija V VinoTeici kloporeč se piteosTavi: Hiša Dišečega traminca Steyer Bronast Laški rizling v Londonu V soboto, 13. 11. 2010, je v Vinoteko klopotec v Zagorju, svoja vina pripeljala in v okušanje ponudila Magda Steyer iz Apač iz okolice Gornje Radgone. Ob predstavitvi vin iz Hiše dišečega traminca velja povzeti besede, ki so jih vinogradniki družine Steyer sami zapisali: »Nič ni srcu bolj ljubega, kot sta sla po življenju in mlada energija. Vriskanje in smeh uideta iz skrbno zaprtih steklenic. Dišeči traminec, Chardonnay, Renski rizling, Sauvignon in 8 cuvee - harmonija okusov se razbohoti za bogato pogrnjeno mizo, in še ničesar nismo rekli o Ranini - avtohtoni sorti našega vinorodnega okoliša, Kraljici, ki je vsako leto prva v vrsti.« »Ranina je naša avtohtona sorta v Radgonsko - Kapeljskih goricah. Do nedavnega ji nismo posvečali ne vem kakšne pozornosti, čeprav obstaja že dolgo. Tujina nas je opozorila, da ponudimo nekaj, kar ne raste vsepovsod. Ranina je naša posebnost in je bila potencialnim kupcem na degustaciji v Londonu zelo všeč in so za njo pokazali veliko zanimanje.« Ranina letnik 2010 je suho vino. Posebnež pritegne pozornost s svojo svežino in specifičnim okusom. Vsebuje 12% alkohola. Gosi, race in ostala perutnina so njena najboljša družba. Zelo pa se prileže pri kolinah, še posebej zraven krvavic. Tekst in slika: M.A.Š. V soboto, 20. 11. 2010, so ta isti Vinoteki klopotec imeli obiskovalci možnost uživati v poskušanju vinskih uspešnic vinarja Bogomirja Valthuberja. Posebne pozornosti je bil deležen njegov Laški rizling, ki je na letošnji svetovni predstavitvi vin Decanter v Londonu prejel bronasto odličje. Nagrajenec je letnik 2009 in vsebuje 12% alkohola. Bronasto odličje pa je prejel tudi Valthuberjev Sauvignon, ki pa ga degustatorji niso imeli možnosti okušati, saj je zaloga v glavnem že pošla. Bogomir Valthuber je o letošnji letini in uspehu na svetovni reviji vin, ki je potekala 18. oktobra 2010 v Londonu, dejal: »Letošnje leto je bilo pri nas zelo težavno glede pridelave grozdja. Najprej huda suša, v fazi zorenja obilne padavine in posledično pojav gnilobe. Morali smo odstranjevati nagnito grozdje, kar je povzročilo ogromno dodatnih stroškov. Vendar smo letino glede kakovosti rešili, še mnogo pa bo potrebno postoriti v mesecih, ki sledijo, pri kletarjenju. Letošnja letina bo, ob visokih dodatnih stroških in ob velikem trudu, zagotovo dobra, količinsko pa občutno pod pričakovanji. Glede vin, ki so trenutno že na trgu, smo najbolj ponosni na naš bronasti Laški rizling letnik 2009. Gre za lepo, suho, tipično štajersko vino, z lepo cvetico, nežno kislino, svežino, ki naredi to vino prijetno pitno. Pri tem je pomembno, da smo se prvič udeležili tega izjemno znanega in svetovno pomembnega ocenjevanja vin v London in že kar takoj odnesli dve bronasti medalji. Poleg Laškega rizlinga letnik 2009, je bil z bronasto medaljo nagrajen tudi Sauvignon letnik 2008.« Poleg omenjenih nagrajencev je Valthuber v Vinoteki klopotec predstavil še sauvignon letnik 2009, ki je eno najbolje prodajanih vin iz kleti Bogomirja Valthuberja iz Svečine pri Mariboru. Zanimiv je tudi suhi Traminec. V zadnjih letih se poskušajo uveljaviti tudi s suhim Rumenim muškatom, ki je zelo primeren kot aperitivno vino. Za posladkanje je bil polsladki Rumeni muškat letnik 2009, kot posebnost pa je Bogomir predstavil Modri pinot letnik 2009, ki je lepo mlado vino, ena tretjina iz barik soda, kar mu daje nežen pridih lesa in rahle trpkosti, tako da so bili potešeni tudi okusi ljubiteljev rdečih vin. Besedilo in slike: M.A.Š. VINOTEKA 'KLOPOTEC Tržnica Zagorje? Tel. & fax: 03/56 64 195 Uroš Naprudnik s.p. V mesecu novembru in decembru ste vsako soboto od 9.00 ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin: - sobota 27.11.2010: Vinogradništvo Saksida iz Zadošč - sobota 04.12.2010: Vinogradništvo Pra-Vino, Čurin-Prapotnik iz Roga. Na veselo snidenje! Ministrstvo za zdravje opozarja: prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Novem bgr maio DRucače Marinka Benetek, članica Literarnih prijateljev pri Društvu upokojencev Trbovlje, je pripravila v sredo, 17. novembra 2010, literarni večer, da bi dokazala, da listopad ni le turoben in siv, ampak nas lahko napolni tudi s pozitivno energijo.. A Aesec se začne s spominom na mrtve, a kmalu sledijo /VVveselejši dnevi, ko praznuje Martin. V poganskih časih so ob Martinovem prosili za obilno letino v prihodnjem letu. Trboveljčani se ponašajo z župnijsko cerkvijo sv. Martina, o kateri je napisal pesem rojak Janez Krajnc, Janez Medvešek pa Pesem o vinu. Hudomušnim, nagajivim, spogledljivim in zabavnim zgodbam, ki so jih predstavili Literarni prijatelji, so se obiskovalci od srca nasmejali. Za glasbeni del večera sta se prispevala Vlado in Miloš Poredoš, ko sta igrala na kitaro in violino, Vlado je tudi zapel. Vsem, ki v tem mesecu praznujejo osebni praznik, je bila namenjena pesem Anduht. Besedilo in slika: Irena Vozelj ZLara sončnica 2010 Varujmo cvetje in zelenje, da ga bo imelo Zasavje vsaj še za zdravje! je inženir Tone Bantan izrekel že davnega leta 1963. In tako se je ponovno pričela prireditev, ki jo vsako leto pripravi Hortikulturno društvo Trbovlje, ki deluje že sedeminštirideseto leto. IZako so urejene okolice poslovnih Ixobjektov, blokov in hiš so prikazali na diaprojekciji, od tistih v centru mesta, do oddaljenih kmetij, ki se povsem lahko kosajo z »dolino«. Nekaj fotografij so razstavili v avli DDT, več pokazali na prireditvi v predavalnici. Društvo, ki ga vodi predsednica Albina Ocepek, je letos pripravilo strokovno predavanje Zdrava domača zelenjava, v sodelovanju s klubom Gaia, prikazali so obrezovanje drevja, se potepali po Sloveniji, ogledali so si vrtove pri go- - spodu Majesu, Pleterje, grad Otočec. Decembra načrtujejo, da bodo izdelovali novoletne voščilnice. Letos so priznanja prejele družine Starc - Dolanc z Neže 32, Lapajne s Ceste Tončke Čeč 37e, Vodušek s Partizanske ceste 49, Brinar z Ostenka 24, Kus s Tončke Čeč 51 b, Bastič s Keršiče-vega hriba 3, Žagar iz Gabrskega 51 b in Hribar s Svete Planine 9. Hortikulturno društvo si prizadeva ljubezen do cvetja in urejene okolice približati najmlajšim. Letos so naročnino na Moj mali svet podarili podružnični OŠ Dobovec, naslednje leto pa jo bo prejemala njihova matična šola, Osnovna šola Trbovlje. Najvišjo nagrado, zlato sončnico je letos prejela družina Lovše s Kleka 44a. Za dobro razpoloženje so poskrbeli učenci Otroškega pevskega zbora osnovne šole Tončke Čeč pod vodstvom Karmen Lindič. Besedilo in slike: Irena Vozelj Geneitai. MaisreR v HRasTnišKem muzeju Razstava v počastitev generala Maistra seje iz Zasavskega muzeja Trbovlje preselila v hrastniški muzej, kjer je gostovala od 15. do 24. novembra 2010. Prvi z desne kustos Blaž Torkar, drugi Franc Okorn, sekretar GM Slovenije Program je povezovala Ljudmila Deželak Dr. Janko Prunk, poznavalec lika generala Maistra Rihard Majcen iz Zagorja je zapel ob spremljavi Francija Vrtačnika iz Trbovelj Q azstavo je pripravilo Društvo GM IXSlovenije v sodelovanju z Muzejem slovenske vojske iz Maribora. Na otvoritvi je spregovoril predsednik Društva GM Zasavje Emil Stern, navzoče je pozdravil župan Miran Jerič, o pomenu boja za severno mejo pa je povedal nekaj besed ugledni zgodovinar dr. Janko Prunk, sicer rojen v Loki pri Zidanem Mostu. Vsem trem je bila skupna misel, kako pomembno je, da vrednote domoljubne zavesti, ki jo je imel general Maister, gojimo še posebno med mladimi. Številnim udeležencem je razstavo strokovno obrazložil .Blaž Torkar kustos Vojaškega muzeja SV, pevski nastop je imel Zagorjan Rihard Majcen ob spremljavi Francija Vrtačnika na harmoniko, točke pa je povezovala Ljudmila Deželak. Besedilo in slike: Fanči Moljk CLam moro seiccue AMD IzLaice na spominsiii vožnji >z r" lani moto sekcije pri AMD Izlake se sestajajo na Vidrgi V*v Gostišču pri Vidrgarju in od tod pridejo pestre ideje in načrti za dejavnost sekcije. Skupaj so prevozili nešteto kilometrov po različnih cestah doma in v tujini. Letos pozno jeseni, malo pred zaključkom motoristične sezone so priredili spominsko vožnjo, ki so jo posvetili spominu na njihovega nedavno preminulega člana Bojana Juvana. Naj spomnimo, da je bil Bojan Juvan poleg aktivnega članstva v moto sekciji dejaven tudi v društvu Magnet, kjer se zbirajo lastniki in ljubitelji starodobnikov v Zasavju. Na ne prav stanovitno soboto zjutraj sta dva člana, Milko in Bojan prižgala svečo na grobu, za tem so se zbrali pred Malnom in odhod. Kakih petnajst motorjev je bilo, za tako vreme presenetljivo veliko. Bojan in Milko sta prižgala svečo Vožnjo so torej začeli na Izlakah, pa potem po Zgornji savinjski dolini proti Logarski dolini, skozi Matkov kot na Pavličevo sedlo in čez, v dolino Bele, se vzpeli na Jezerski vrh in potem skozi Jezersko v dolino in na Vidrgo, kjer so sklenili pot. Seveda ni slučajno, da so za prvič zbrali takšno traso, saj je ravno po tej Bojan Juvan skoraj vsako leto peljal kakega novinca, če pa ga ni bilo, se je s Tanjo in morda še s kakim parom, popeljal sam. Bil je nemiren duh in gibanje je bil njegov način življenja. Če ne z avtom pa z motorjem ali kolesom, tudi kadar je bil peš ni imel postanka. Vedno naprej, v nove dogodivščine. Člani moto sekcije AMD Izlake pravijo, da bodo sledili njegovega duha in tudi naprej prirejali podobne vožnje. Organizatorji s ob tej priliki zahvaljujejo donatorjem iz Zagorske doline za prispevke, saj je zaradi njih vse skupaj še gladkeje teklo. Da so med izlaškimi motoristi tudi prave grče, pove podatek, da se je na to zahtevno pot podal tudi Edi Novak, starosta med njimi, član že od leta 1982. Naj prevozijo še veliko varnih in mirnih kilometrov! Besedilo MM, slike MM in iz arhiva članov MC Čez Jezerski prelaz (arhiv) Društveno Sobotni pohod po nekdanjih trških poteh Laškega je slučajno sovpadal z litijskim, a se ga je kljub temu udeležilo okoli 150 pohodnikov in 80 šolarjev, ki so obhodili le pol poti. Celo z litijske strani je bilo nekaj udeležencev, ki nimajo radi prevelike gneče. pohodi so se začeli pred dvanajstimi leti kot spomin jjr na čase, ko je bil Laško še trg,“ je pozdravil pohodnike ob pisarni TlC-a Cveto Brod, predsednik PD Laško. Že v 18. stoletju so se odpravili vsako leto po območju, ki ga je upravno in sodno nadzorovala trška oblast. V sprevodu so imeli piskača, praporščaka,... Meščani so imeli v rokah motike in sekire, pa španske cevi. Vesel sprevod je zaključil dan na tržnici, kjer so izstrelili tri salve, razvili so zastave, igrala je godba..., potem pa so se odpravili k znanemu mesarju na večerjo. Zadnji tak običaj so praznovali Laščani leta 17 69, po čemer sklepamo, da sodi ta pot med najstarejše v svojem začetku tod naokoli. Današnjo pot so prehodili doslej eno leto po levem delu Savinje, naslednje leto pa na desnem. Zdaj so obe poti združili in zaključili v Gostišču Čater v Marija Gradcu. „Veseli vas bomo tudi naslednje leto,“ so bili zadovoljni nad uspelim pohodom prizadevni laški planinci. Postregla je tudi vedno nasmejana Marija Čater Ob Savinji je delila čaj Silva Brod Besedilo in slike: Fanči Moljk &Gj Domače V času, ko se je bližal 20. november, dan slovenskih splošnih knjižnic, so v knjižnico Toneta Seliškarja v Trbovljah povabili na okroglo mizo nekaj domačih avtorjev. a uvod so dijakinje Gimnazije Trbovlje Kaja Čop, Ana Z-Marija Jerman in Špela Princ predstavile Trbovlje kot mesto, kjer prebivalci vidijo kaj dihajo. Ljubo Odlazek je razkril nastanek slovarja Žabjevaščine. Tine Lenarčič, ljubiteljski etnolog, je zapisoval zgodbe, pravljice, pesmi... Njegovo poznavanje in zapisovanje predstavlja bogato dediščino prihodnjim rodovom. Jože Ovnik je dober poznavalec dveh rudarskih krajev, Trbovelj in Velenja. Živi v Trbovljah, a mu obe mesti predstavljata dom. Njegov je Perkmandeljc, piše pa krajša dela, ki jim doda svoje ilustracije. Zgodovino Trbovelj sta v svojih delih opisali Jana Mlakar Adamič in Nevenka Hacin. Tine Lenarčič je opozoril, da je trboveljsko knjižničarstvo staro že stodve leti. Alenka Knez je priznala, da imamo premalo zapisov o inovacijah naših tehničnih kadrov, zato ker so običajno slabše »pismeni«. To skušajo popraviti tako, da bodo člani Društva ljubiteljev tehnike zbrali podatke o tem kaj vse so rojaki izumili, izboljšali in zato dobili priznanja ali nagrade. Ta večer so opozorili na dela Vinka Hrovatiča, ki je »glavni krivec«, da se je Marija Stanovnik na široko razpisala o trboveljskem narečju in ga predstavila kot posebnost. Z gosti in obiskovalci se je pogovarjala Katra Hribar Frol, prišel je tudi Perkmandeljc s peharjem slastnih mandeljč-kov. Besedilo in slika: Irena Vozelj Organizatorji so lahko zadovoljni z udeležbo na demonstracijah, ki so jih pripravili v sredo, 10. novembra 2010, na Gregorčičevi v Ljubljani. Iz Zasavja je prišlo osemnajst avtobusov, prav toliko in še več se je priključilo Zasavcev, ki živijo ali delajo v Ljubljani in drugih somišljenikov. Več kot tri tisoč jih je bilo, ocenjujejo, kar pomeni, da se je zgodila največja ekološka demonstracija v Sloveniji doslej. Peter Šikovec, predsednik KS v Ravenski vasi “Hudi mediji so vzeli zahtevo Eko I kroga in vseh ostalih, naj se sežiganje strupenih odpadkov v Lafargeu takoj konča, zelo resno. Vsem je že jasno, da je sežiganje nevarnih odpadkov najslabši način, da se odpadkov znebimo. Učinki na okolje in zdravje ljudi so pogubni. Ironija pa je v tem, da količine odpadkov s sežiganjem ne zmanjšamo, saj mora na primer za vsakih sto ton plastike, ki jo Lafarge zažge, nekdo proizvesti sto ton nove plastike. Sežigalcu in proizvajalcu pa gotovo ni všeč, da se tako sodelovanje prekine. Zadovoljni so lahko tudi z vzdušjem pred vladnim poslopjem. Vsa energija, ki so jo vlagali zadnje čase v novinarske konference, medijska obvestila, glasbeni koncert,... se je prenesla v nabito polno ulico kot odločen, dobro pripravljen in spontan protest. Brez izgredov, na kar so bili organizatorji ves čas pozorni. Orleki so napravili svoje, prav tako rudarski pevski zbor Loški glas in godba, združena iz vseh treh zasavskih občin. Organizirali so se kar na svojo roko. Mirne duše bi lahko predsednik Borut Pahor sprejel štafeto norosti, saj nihče ni imel v žepu granitnih kock. Je pa pred protestom nenapovedano sprejel ekipo, ki so jo sestavljali Nastja Doberlet, Uroš Macerl in Matjaž Švagan. Po kratkem pogovoru je predsednik naložil uradnikom MOP in ARSO, da do konca meseca naredijo novo poročilo. Nekateri so pesimisti, saj menijo, da gre svet v tisto smer, ki jo je napovedal že pred dvesto leti indijanski poglavar: Človek se bo zavedal, da denarja ne moremo jesti šele takrat, ko bo poginila zadnja riba in se bo posušilo zadnje drevo... Optimisti pa dajejo za zgled osveščene države, ki zmanjšujejo odpadke, sežiganje pa izrecno prepovedujejo. Postajajo tako imenovane družbe brez odpadkov (Zero Waste society). Med temi prednjači Nova Zelandija, ki prav tako prepoveduje sežiganje odpadkov. Zavzema se za manj embalaže; vse odpadke pa bodisi reciklira ali uporabi ponovno. Na povratno embalažo smo pri nas seveda čisto pozabili... Ta sistem poleg reševanja problemov z odpadki odpira veliko novih delovnih mest. Ljudje so tam ekološko zelo osveščeni. Veliko je napravil na okoljevarstvenem področju Novozelandec Edmund Hi la rij, ki se je potem, ko je nehal osvajati himalajske osem tisočake, posvetil ekologiji. Tudi pri nas se pojavljajo Hilariji. In vedno več jih bo. Na levi Boštjan Pihler, desno Uroš Macerl Velika udeležba je marši kosa presenetila Vrata na Gregorčičevi 20 so bila zaprta do konca Besedilo in slike: Fanči Moljk, sliki štafete: Uroš R. Drnovšek Martin Bricelj, študent strojništva: Prišel sem, ker La farse svinja po Zasavju in to ni prav. Ali bo imelo kakšen učinek, bomo še videli. S Udeležence protesta smo povprašali, kaj je bil njihov razlog za udeležbo na protestu in ali bo protest prinesel spremembe. Ana Sitar, upokojenka: Prišla sem, ker to, kar se dela v Trbovljeh ni prav in zato, da podprem celo zadevo. Gre za moje otroke, vnuke, za vse Zasavčane. Ker se mi zdi grdo, da delajo tako, da mi zaradi tega umiramo. Upam, da bodo spremembe. Če jih ne bo, se bomo borili še naprej. V Zasavju je tako, da se moramo zmeraj boriti za vsako stvar - traja leta, a si spremembe nato priborimo. Alisa Osmanovič, študentka: Prišla sem, ker imam dosti. Upam seveda, da bo protest prispeval k spremembam. Primož Siter, pevec skupine Nevember 1: Protesta sem se udeležil, ker mi je dovolj zmage kapitala. Hotel sem pokazati zobe in jih bom kazal še naprej, dokler se onesnaževanje ne bo nehalo. V vladi zaradi protesta ne bo sprememb, spremenilo pa se je veliko v glavi Zasavčanov - prav je tako in vesel sem, da je tako ter da sem lahko bil del vsega. Francelj Vozel, upokojenec: Prišel sem zato, ker smrdi. Če vlada zaradi protesta ne bo nič spremenila, bomo pa še prišli. Andreja Gradišar Slike: Katja Kozjek a X» zasavc <1x Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik praznuje letos trideset let delovanja. \/počastitev tega jubileja smo pripravili v tednu od j j V 11. do 13. novembra vrsto brezplačnih prireditev za otroke,“ je dejala Marina Kmet, predsednica tega društva. Tako so v četrtek uživali v predstavi Damjane Golavšček in Stena Vilarja Najboljši par najmlajši - prvošolčki in starejši cicibani iz vrtca. Predstavo Kako si lahko srečen, če nimaš vsega v izvedbi Erika Vidmarja so si v petek ogledali otroci od drugega do četrtega razreda, Vpliv družbe in medijev na mlade v izvedbi Erika Vidmarja pa so namenili predmetni stopnji. Ta tema se nanaša tudi na letošnji otroški parlament. Posebno veselo je bilo v športni dvorani na Logu v soboto, ko so na Veselem glasbenem popoldnevu zabavali obiskovalce pevki Clavdia in Niki ter skupine, ki delujejo v KUD Veter Hrastnik. V vseh teh letih delovanja so se odvijale številne prireditve in dejavnosti, ki so jih vodili člani oziroma prostovoljci društva: ustvarjalne delavnice, letovanja, poletni tabori, smučarski vikendi, predstave, pustovanja, novoletne obdaritve otrok s spremljajočimi prireditvami in še kaj. Nekatere aktivnosti pa sodijo v sklop mreže Zveze prijateljev mladine Slovenije. Tako je OZPM Hrastnik že osmo leto regijski koordinator za Zasavje pri projektu Evropa v šoli. Sodelujejo z Društvom bralna značka Slovenije, aktivni pa so tudi v projektu otroških parlamentov. Besedilo: Fariči Moljk, slike: arhiv OZPM Razred hrastniške šole ob praznovanju 30 -letnice Srednja šola Zagorje je že tretje leto del mreže Zdrava šola. Prizadevajo si, da tudi dejansko sledijo ciljem zdrave šole. Kako? - Dijake osveščamo, kaj je zdrava prehrana. - Komisija za zdravo prehrano spremlja in sestavlja jedilnike za malice v smislu zdrave prehrane. - Uvajamo polnozrnate izdelke in jabolka, ki jih dijaki lahko vzamejo brezplačno. - Poudarjamo dobre odnose med dijaki in dijaki in profesorji. - Poudarjamo zdrav način življenja, ki vključuje gibanje. - Izvajamo delavnice o odnosih, stresu, zdravi spolnosti, dodatkih v športni prehrani. V novembru smo, po nekaj letih, ponovno pripravili zdrav zajtrk za dijake prvih letnikov. Zajtrk je namreč zelo pomemben, kot pravijo strokovnjaki s področja prehrane. Vemo, da ga zelo pogosto izpuščamo, predvsem dijaki. Raziskava je pokazala, da zajtrkuje približno 60 % žensk in okrog 40 % moških v Sloveniji. Zajtrk izpuščajo predvsem odrasli med 18. in 25. letom. Dolgoročne posledice so: sladkorna bolezen tipa dva, srčno-žilne bolezni.... Verjetno je najpogostejši vzrok pomanjkanje časa. Z zajtrkom dobimo kar 25 % energije, ki jo potrebujemo čez dan. Naš zajtrk je vključeval: kosmiče, mleko in mlečne izdelke, jajca, polnozrnate izdelke, med in maslo, marmelade, pa tudi nekaj mesnih izdelkov, naravne sokove, pa tudi nekaj peciva in seveda sadje. Dijaki so bili navdušeni in so se zajtrka z veseljem udeležili. Upamo, da smo vsaj kakšnega dijaka-njo spodbudili, da bo zjutraj zaj-trkoval-a. Da jih bo še več, smo sklenili, da bomo drugo leto organizirali zajtrk tudi za ostale dijake šole. Ker pa je to povezano z dodatnimi sredstvi, bomo morali pridobiti tudi sponzorje, oziroma sredstva iz šolskega donatorskega sklada. Če bo vsaj nekaj naših dijakov spremenilo način prehranjevanja, naš trud ne bo zaman. mag. Barbi Vidmar Akcija ^QBOjinai meimmpBß» t||ll< Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03)5664 186 Valvazorjev trg 8.1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Milena Drnovšek iz Zagorja, ni dovolila, da Brigita v Studiu Las čaka predolgo. Dogovorili sta se za termin in....tu so slike, pa naj one govore namesto nas. Mi pa še naprej pričakujemo vaše kupone, ki jih pošljite na naš naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Srečno! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! ...IN POTEM STILSKA PREOBRAZBA Ime:______________________________ Priimek:__________________________ Ulica:____________________________ Kraj:_____________________________ Telefon:_________________________ Vj (čjecaH is Bobtiu, s,o PRaznovau z____ l/rajani Bobna in Čeč so praznovali svoj krajevni praznik lAkonec oktobra, čeprav ga imajo sicer že 14.oktobra. Lokalni motoristi so odpeljali zadnjo vožnjo, najmlajši so rezljali buče in se zabavali z baloni, nekateri so igrali nogomet ali balinali, celo popoldne pa so pekli kostanj in palačinke. Glavni dogodek je bilo reševanje in gašenje v primeru nesreče in požara. Gasilci Trbovlje mesto so izvedli prikaz reševanja poškodovanih oseb iz razbitin vozila s pomočjo pnevmatskih klešč, gasilci PGD Čeče Trbovlje so prikazali gašenje iz gorečega vozila, gasilci Hrastnik mesto pa so reševali osebe iz gorečega podstrešja zadružnega doma. „Vse skupaj je bilo poučno in zanimivo, zato smo bili krajani zelo navdušeni,“ je povedala Nuša Gregorčič. Pohvalil jih je tudi župan Miran Jerič, potem pa so nadaljeval z družabnim srečanjem. Besedilo: Fanči Moljk, fotografiji: arhiv KS TfiiiBSWiLisiÄi BiL.esaLca na P osvojiLa ziaTOy in bh@Hi V mestu Ternopil v Ukrajini je od 6. do 14. novembra 2010 potekala Plesna olimpiada, katere seje udeležilo 5000 plesalcev iz 19-ih držav, ki so tekmovali v 37 plesnih stilih. ,,nazo-'uNnl yAMce Miha, Urban, Renata, Luka, Jernej Luka Mravlje \/okviru plesne olimpi-V ade je potekalo tudi Svetovno prvenstvo v Street Dance Show plesih. Svetovnega prvenstva so se udeležili tudi trije plesalci iz Trbovelj in dosegli vrhunske rezultate. Urban Tratnik je v kategoriji Street Dance Show solo mladinci osvojil 1. mesto ter s tem naslov svetovnega prvaka. Luka Mravlje pa je v kategoriji Street Dance Show solo pionirji Miha Poznič in Jernej Tratnik v paru Luka Mravlje v elementu Urban Tratnik na nastopu osvojil odlično 3. mesto. Med člani je Trboveljčan Jernej Tratnik skupaj s soplesalcem Mihom Pozničem v kategoriji Street Dance Show pari zasedel 5. mesto. Tudi ostali slovenski tekmovalci so pobrali kar nekaj naslovov svetovnih prvakov in slovenska himna je bila predvajana največkrat. Skupno je slovenska reprezentanca osvojila 7 zlatih, 4 srebrne in 5 bronastih medalj. Besedilo in slike: J.M. Reportaža Klekljarsko društvo Cvetke Žiri je od 9. do 15. novembra 2010, na povabilo zasavskega klekljarskega društva, razstavljalo v Galeriji Delavskega doma Trbovlje. predstavili so svoje več kot deset tisoč urno delo, ko je sedemindvajset njihovih članov klekljalo zastave članic evropske unije, zastavo unije in grbov vsake države. Zastavo države, evropske unije in grb so postavili na zemljevid države. Izdelali so tudi zemljevid Evrope, kamor so obesili manjše zastavice držav. Posamezen grb so delali tudi do tristo ur. Z enako postavitvijo so se že predstavili tudi v Strasbourgu, kjer so poželi številne pohvale. Sto šest letna tradicija čipkarske šole ima močne koreni- ne, ki jih širijo po celi državi in tako prenašajo znanje na nove rodove. Pri glasbenem delu otvoritve so sodelovale Jesenske rože in harmonikar Franci Vrtačnik. Besedilo in slike: Irena Vozelj UVODNIK | z sa c V četrtek, 11. novembra 2010, so v Domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski Izlake ljubitelji literature in lepe slovenske besede uživali na 7. Območnem srečanju literatov seniorjev Zasavja, Jesenske misli, ki ga je pripravila JSKD Območna izpostava Zagorje ob Savi. Sodelujoči literati Qodelovalo je 16 literatov iz trboveljske, litijske, hra-Ostniške in zagorske občine. Strokovni spremljevalec srečanja je bil prof. Aleš Leko Gulič, v kulturnem programu so nastopili Zagorski oktet in sodelujoča literatka Manja Goleč, ki je s šansoni, ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika, še posebej navdušila občinstvo. V spomin literatom je bila izdana brošura Izbor literarnih del, letos popestrena in obogatena z likovnimi deli z Območne Šansonjerka Manja Goleč in harmonikar Franci Vrtačnik Prof. Aleš Leko Gulič, organizator Vanda Kopušar in Zagorski oktet razstave zagorskih likovnih ustvarjalcev, Med Besedo in Podobo, katere otvoritev je bila 12. oktobra 2010, v KC Delavski dom Zagorje, in ki je hkrati sodila v sklop prireditev ob počastitvi 50-letnice Kulturnega doma Zagorje. Ob rob literarnega srečanja je potekala tudi otvoritev razstave likovne ustvarjalke Daše Fajfar, članice Likovne skupine LIKI KD Svoboda Kisovec, ki bo na ogled do konca decembra. Po prireditvi je sledilo prijetno družabno srečanje z željo, da se prihodnje leto spet srečamo. Mladinska pisateljica pripoveduje otrokom eno od svojih zgodbic r\arinka Kobal, učiteljica, je bila med otroci dolgo časa poznana kot Pika Rokavička, ker je nosila rokavico na desni poškodovani roki, da je z njo skrila poškodbo, ko ji je medved odgriznil prst. V letošnjem letu si je na roko namesto rokavice nadela lutko Piko Nogavičko in tako je sedaj Pika Nogavička. Darinka po poškodbi pred 15. leti ni obupala, kakor o njej piše v komentarju v zadnji, 22. izdani knjigi Matiček, junak z žogo, mag. Viktor Krevsel Viki. Nasprotno, začela je pisati pravljice in zgodbice, nastalo ji je že okoli 300. Objavlja jih v različnih revijah, na Radiu Slovenija, v oddajah Lahko noč otroci in predstavlja po vrtcih po Sloveniji. Prvo knjižico Radovedni medvedek je izdala leta 1998 in zadnjo, 22., pravkar. V njej mladinska pisateljica Darinka Kobal opisuje glavnega junaka zgodbe, ki ima rad žogo, šport in še posebej rokomet. Dedek ga pouči da je »žoga najboljša droga«. Njegov trener pa spozna v njem velik talent. Več pa v 22. knjigi Darinke Kobal »Matiček, junak z žogo«, ki jo je ilustrirala Alenka Vuk. Dobite pa jo lahko v vseh večjih knjigarnah po Sloveniji. Besedilo in slika: ŠkL Kulturna 80 Lei kultuRe na Kieitu V soboto, 6. novembra 2010, je Kulturno prosvetno društvo Klek pripravilo praznovanje osemdesetletnice njihovega kulturnega delovanja. Ker ima Dom Tončke Čeč že od leta 1981 odločbo inšpekcijskih služb, da zaradi posedanja temeljev in premika stavbe ne smejo več uporabljati dvorane, zaradi plazu pa so kasneje na zidu dvorane nastale še razpoke, so prireditev pripravili pod »kozolcem«, šotorom, Pivnice in picerije Klek. Tako se je nekako ponovila zgodba z začetka leta 1930. Nastopili so mladi člani društva pod mentorstvom Ingrid Pilih in vodstvom Zinke Bregar, ob spremljavi harmonike Francija Vrtačnika so zapeli učenci Osnovne šole Tončke Čeč in Kristina Hild s korepetitorko Tino Pangeršič. Tamburašica Slavi Grilc, ki je zaigrala na osemdeset let staro bisernico, je obudila spomin na Tončko Čeč, ki je živela na Kleku od drugega leta starosti. Bila je velika ljubiteljica glasbe in je igrala citre in violino. Ko so ustanovili pri delavskem kulturnem društvu Svoboda tamburaški zbor, ga je tudi vodila. Kmalu so ustanovili še en zbor na Kleku in pod Felcijanovium kozolcem, zraven Kranerja je začela s svojim delom tudi dramska skupina. Rojstni dan društva je 20. december 1930. Namesto zaves so na okna napli rjuho, iz vasi so prinesli nekaj stolov in so zaigrali. Po vojni, med leti 1950 in 1960, so krajani zgradili Zadružni dom, kjer so bila predavanja, razstave in prireditve. Nastopali so vsi, od najmlajših do starejših. Pomerili so se v Pokaži kaj znaš, Poznaš svoj domači kraj, praznovali Dan žena, praznik dela, 29. november, prihod dedka Mraza in silvestrovali. V klubski sobi so imeli televizijo, radio, knjige, ki jih je urejala Baka - Antonija Čeč, ki je bila mentorica mladim nastopajočim. 22. julija 1963 so imeli otvoritev prenovljenega doma, ki se je preimenoval v Dom Tončke Čeč. Takrat so dobili dvorano za sto obiskovalcev, klubsko sobo, garderobo, manjšo kuhinjo, sanitarije in pet sob za goste. Po zatišju, ki je nastalo zaradi inšpekcijske odločbe leta 1981, so Govejškovi obnovili 1996. leta gostinske prostore in kulturno življenje se je vrnilo na Klek. Ob prvem dnevu šolskega leta, od leta 2001, povabijo vse osnovnošolce na piknik. Takrat posadijo tudi svoje drevo ali cipreso. Spodbujajo medgeneracijsko druženje, zato organizirajo pohod Starejši z mlajšimi z roko v roki na Klek, z DPM organizirajo kostanjeve piknike, turnirje v namiznem tenisu in tekmovanje družinskih trojk v košarki. Predsednica KPD Tončke Čeč Klek je ponosna na delovanje društva in se zaveda njegove pomembnosti. Besedilo: Irena Vozelj Prebudi najboljše v sebi in pokazali nekaj vaj proti stresu. Maja Benedičič je povedala, da je bila kot tekačica na smučeh ves čas v stresu, s temi vajami pa si je pomagala. Zdaj je vaditeljica te tehnike. K i n e z i o l o g i j a se ukvarja s proučevanjem gibanja človeškega telesa oz. razumevanjem delovanja sklepov in mišic. Spoznanja s področja kineziologije uporabljajo tudi v fizioterapiji, delovni terapiji, kiropraktiki,.. Bistvena je uporaba testa mišic za prepoznavanje dejavnikov neravnovesja z namenom, da jih sprostimo. Tehnika je prišla iz Amerike, kjer se je začela leta 1964, zdaj pa so jo osvojili že v stotih državah po vsem svetu. Knjiga govori tudi o prehrani, energetskih tokovih, čustvenem ravnotežju, drži telesa..., kar bo to tehniko približalo tudi Slovencem. Besedilo in slike: Fanči Moljk DoBROoeLm KoncenT Dan ZacoRju V četrtek, 25. novembra 2010, bo v Veliki dvorani Delavskega doma Zagorje dobrodelni koncert. Nastopale bodo Rožmarinke ter Big band Zagorje z gosti -Igor in zlati zvoki, Zasavci, Vlado Poredoš s prijatelji, Matic Jere in MPZ Glasbene šole Zagorje. Organizatorji koncerta so Big band Zagorje, Lions klub Brin Trbovlje, Območno združenje Rdečega križa Zagorje in Kulturni center Delavski dom Zagorje. Vstopnice so na voljo na upravi Delavskega doma. (A. G.) KonceRT Janeza Šicopa in Čomp Dr. Neja Zupan in Maja Benemčič v HRasrnišici Knjižnici V hrastniški Knjižnici Antona Sovreta sta v četrtek, 10. novembra 2010, gostovali dr. Neja Zupan in Maja Benedičič. Predstavili sta knjigi Z dotikom do zdravja in V spomin na peto obletnico smrti pesnika Daneta Zajca Kulturni center Delavski dom Zagorje in Slikarska kolonija Izlake - Zagorje pripravljata koncert Janeza Škofa in skupine Čompe. Koncert bo v četrtek, 2. decembra, ob 19.30 uri. Janez Škof, diplomirani filmski in gledališki igralec ter samouk na diatonični harmoniki, bo s spremljevalno skupino igral uglasbene pesmi Daneta Zajca in še nekaterih slovenskih pesnikov. (A. G.) Spegu z 5 avc Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih nekaj več. Spegu I eon Janežič, zaprisežen Trbovelj-Lčan, ki je trenutno predsednik Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, invalid, oče dveh sinov, je pripravljen pomagati vsakomur, ki ga za to prosi, če je le v njegovi moči. Življenje mu je postavilo marsikatero prepreko, ki ga je utrdila, da je postal močnejši. Vesel je, da lahko dela, preživi in pomaga, predvsem tistim, ki se jim dogajajo krivice. In slednjih v našem okolju ni malo. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Mama in oče nista našla skupnega jezika, zato sta se razšla, ko mi je bilo leto in pol. Nato sem živel pri starih star- ših za Savo, kjer je bil nekdaj naseljen del Trbovelj. Preživljal sem brezskrbne otroške dni. Doma sem bil nasproti Separacije, v hiši železniške rudniške postaje. Drugi otroci, s katerimi smo se igrali skupaj, so stanovali v treh blokih pri Elektrarni. Prečkati sem moral most pri elektrarni, da sem prišel do avtobusne postaje, trgovine ali k prijateljem. Tam smo igrali nogomet, se smučali po bližnjih hribih, na Babjem kolenu in živeli brezskrbno. Moj stari oče se ni odzval pozivu v nemško vojsko, zato so ga mobilizirali kar na delovnem mestu, v pekarni Kragelj v Sevnici. O tem mi je veliko pripovedoval, ko smo zvečer sedeli skupaj in še nismo imeli televizije, ki bi nas zasvojila. Njegove zgodbe z bojišča sem kar požiral, a po drugi strani se mi je zdelo, da je doživel veliko krivico. Tiste čase se o tem ni pogovarjalo izven zidov doma. Njegovo zdravje je bilo načeto, zato smo živeli skromno, v veliki sedemčlanski družini, kjer je bil zaposlen le on na železnici kot prometnik. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Profesor Slavko Gulič mi je v osnovni šoli vzbudil veliko ljubezni do slovenskega jezika, kulture in domovine. Učencem je znal približati knjige, ki jih še danes rad prebiram. Kako pa je potekalo vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje? Obiskoval sem osnovno šolo Josipa Broza Tita, kasneje sem se izučil za varilca, da sem se lahko zaposlil na Rudniku Trbovlje. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Trdim, da me ne more nihče razočarati, saj menim, da si življenje krojim sam. Vsakdo, ki vidi vse črno, poskrbi sam za veliko razočaranj. Rad imam vsakodnevna majhna presenečenja, ki mi jih naredijo domači in prijatelji. Pri svojem društvenem delu se srečujem z ljudmi, ki so preživeli strahote druge svetovne vojne, ker so spoštovali takratno zakonodajo in se zato odzvali pozivu, da služijo v nemški vojski. To dejanje jih je zaznamovalo tudi po vojni, ko so jih obsojali in celo žalili z nazivom »švabski vojak«, čeprav jih je večina v času služenja pribežala v partizane. Povojna oblast ni imela nikakršnega posluha za njihove pravice. Šele v njihovih poznih letih se Spegu stvari počasi premikajo na bolje. Vesel sem, da so dopolnili Zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki jim predpisuje tudi mesečno rento v višini 50 do 80 € mesečno. Prizadevamo si, da bi jim Republika Nemčija plačala odškodnino kot jo je priznala mobilizirancem v ostalih evropskih državah. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Usoda življenja nam je položena v zibko, nanjo ne moremo povsem vplivati, ker toliko moči nimamo. Želim pa, da bi lahko popravil vse krivice, ki sem jih nehote komu storil. Ne oziram se nazaj, ampak živim danes in skušam pomagati vsem, ki me za to prosijo. Zavedam se, da kdor si vedno želi nekaj kar nima, je na koncu razočaran, ko vidi, da mu je slabše kot prej. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Rojstvo mojih sinov, čudovito življenje je zame največ vredno in ga hranim v srcu. Ugotovil sem, da vsak pritisk, ki ga čutim na sebi, onemogoča uresničiti sanje. Ko ga ni več in misliš, da je vse izgubljeno, ugotoviš, da so čudeži mogoči. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Začne se z jutranjo kavico in cigareto. Od devetih dalje delam v pisarni Zveze mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko. Družini skuham kosilo, skupaj preživimo kakšno urico in se pogovarjamo, nato se včasih spet odpravim v pisarno ali obiščem kakšno prireditev. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Običajno ne uporabljam avta in hodim peš, tako da posebej pogosto ne hodim na rekreacijo. Rad obiščem stadion Rudarja, kjer si ogledam kakšno tekmo najmlajših nogometašev. Sprostijo me tudi pogovori s prijatelji ob kavici, kjer premlevamo vsakdanje dogajanje. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? To si lahko privoščim v okviru možnosti, ki jih imam. Velika prepreka je tudi ženina služba, ker ima zelo natrpan in utrujajoč urnik, saj se vozi na delo v Ljubljano in je vesela, da ji ni treba še kam drugam. Poleti si vzameva teden dni časa, da greva na dopust v Simonov zaliv v Izoli, da si nabereva novih moči. Kje se srečujete s kulturo? Obiskujem različne prireditve Kluba muzealcev, ki ga vodi Jana Mlakar Adamič, v Zasavskem muzeju in v Delavskem domu, kamor me povabijo s sabo moji prijatelji, ki so tesno povezani s kulturo. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Najraje kuham in pečem različna peciva. Ne maram pomivanja posode, zato je žena kupila pomivalni stroj, ki opravi to neljubo delo. Čiščenje stanovanja, pranje perila in likanje pa najraje prepuščam ženi in otrokom. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Niti slučajno! Najraje sem s Trboveljčani. Ne maram samote, ki ubija in vodi k negativnemu razmišljanju. Znani obrazi, topli pozdravi in bežni pogovori, govore v prid temu, da te ljudje opazijo in namenijo vsaj trenutek časa, kar se v velikih mestih ne dogaja in samo hite drug mimo drugega. Naša medsebojna povezanost je bogastvo, ki je ne odtehta noben denar. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Ko bi zatajil, da sem Trboveljčan, bi zatajil svoj obstoj. Menim, da mora vsakdo spoštovati svoj rojstni kraj, kraj kjer živi in ustvarja. Tu sem se rodil, učil in sprejeli so me v družbo kljub temu, da imam slabe in dobre lastnosti. Naš kraj ne bi menjal za nobenega drugega na svetu. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Veliko! Predvsem se srečujem še vedno s sošolci iz osnovne šole. Srečanja imamo vsakih pet let. Hudo nam je za vsakim, ki ga ni več med nami. Težko življenje, problemi z zaposlovanjem in pritiski, ki jih doživljamo, pustijo svoje sledi. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Spoštuj ljudi po njihovih dejanjih in ne po njihovih titulah in izobrazbi. Špesu nastavila: Irena Vozelj, Slike: arhiv Leon J. feilt w Predstavitev ZS SV Niko Miunovič in luecoviH 60 lot v TRBOVU3H ■F' Niko Milinovič že od leta 1992 hodi po Trbovljah in prodaja štirinajstdnevnik Zasavc. je takrat reklo sedanji šoli Alojza Hohkrauta. Tam je leta 1963 tudi nehal guliti šolske klopi. Kot vsi mladeniči tistega časa, je tudi Niko Milinovič, leta 1967 moral k vojakom, po osemnajstih mesecih pa se je vrnil domov, v Trbovlje. Niko je začel delati leta 1963 v Tovarni pohištva v Trbovljah, kamor se je vrnil tudi po služenju vojaškega roka. V tovarni je vztrajal do leta 1982, potem pa odšel za boljšim zaslužkom k RGD-ju. »Na RGD-ju je bilo včasih super,« meni danes Niko. »Že leta 1985 sem dobil stanovanje v stolpnici, kjer stanujem še danes. Pet let kasneje pa se je vse postavilo na glavo. Firma je šla v stečaj, jaz pa na zavod. Dve leti brez dela je bilo hudo. Računi so prihajali, denarja pa je bilo malo. Iskal sem dodaten vir dohodka. K meni na dom, na obisk, je prišel prijatelj z časopisom Zasavc. Tam, v Zasavcu, _ . , . - . . , je bil oglas, da iščejo uličnega l^ravi, da je začel zaradi potrebe po , . \ n , , W , . . . . | , , prodajalca. Pomislil sem, da denar ve- I denarju, vztraja pa tako dolgo, ker J ... .. _ 1 , , r ... . . ». dno prav pride in sem se prijavil. To m se je na to delo navadil in v njem uzi- r r r J va. Za svoje delo je Niko pred dvema letoma prejel tudi nagrado za najboljšega uličnega prodajalca časopisa Zasavc. Zanimiva je Nikova življenjska zgodba. Hotel jo je povedati, ker je letos preteklo 60 let od kar je z mamo in s še enim bratom prišel za očetom v Trbovlje. Niko Milinovič se je rodil, 12. avgusta 1948 v vasi Bosanski Milanovac, v občini Sanjski most. V Trbovlje je prišel že davnega leta 1950. Najprej je v Trbovlje prišel oče. Iskat je prišel delo in ga tudi našel, na rudniku, na »holcplacu«. Za očetom so kmalu prišli še mama, Niko in njegov brat. Dva brata pa sta se potem rodila že v Trbovljah. Po prihodu v Trbovlje jih je oče popeljal na Dobrno, kjer so najprej stanovali. Kasneje so se pa še veliko selili. Leta 1955 je Niko zakoračil v prvi razred Osnoven šole na Vodah, kakor se bilo redno delo, zame pa je bilo dobrodošlo. Nekaj sem zaslužil, pa še dolgčas mi ni bilo, ker sem bil vedno med ljudmi. Delo, za katerega sem se odločil zaradi potrebe po denarju, mi je priraslo k srcu, tako še sedaj, ko sem upokojen, rad hodim na okrog in prodajama Zasavca. Pa tudi po tistem, ko sem se leta 1992 zaposlil na rudniku v jami, se nisem odrekel Zasavcu. Ulični prodajalec sem že 18 let.« (Zasavc izhaja 21. let - op.p.) Predstavitev Pred dvema letoma je Niko Milinovič od Zasavca prejel za svoje delo tudi priznanje najboljšega uličnega prodajalca. Za njega so glasovali ljudje, ki ga dobro poznajo, saj jim na dom vsake 14 dni prinese novice iz zasavskih občin. Leta 2000 se je Niko Milinovič upokojil. Za odpravnino, ki jo je ob upokojitvi prejel, je v svoji rodni Bosni pozidal hišo, čeprav se v Bosno ne namerava nikoli za vedno vrniti. V hiši stanuje ženina sestra, Niko z družino pa se odpravi v Bosno, kadar se mu zahoče, potem pa se vrne domov, v Trbovlje. Niko je tudi pesnik. Ob raznih priložnostih rad napiše kakšno pesem. Njegove pesmi imajo raznoliko tematiko, so pa največkrat priložnostne. Pravi, da nihče v njegovem sorodstvu nikoli ni pisal pesmi in da tega nima prirojenega. Nič ne razmišlja kakšno pesem bo napisal. Preprosto pride trenutek, ko mora na- ' Žena in mož Žena iz službe domov je prišla, V stanovanju pa ni bilo moža, On se je v bližnjo gostilno napotil, Tam bo kakšen kozarček popil, Ona doma sc zastonj jezi, Od dela utrujena kosilo mora kuhati, Brez skrbi on v gostilni vino pije, Žena pa doma na ves glas vpije, Ko je z dobrim vinom žejo potešil, Domov se je dobre volje napotil, Komaj na vinjenih nogah stoji; »Ženskica ljuba, kje si mi ti?« S težavo nekako domov je prišel, Drago okoli vratu je objel, Brez nje življenja lepega ni, Naj ona na svetu še dolgo živi. Niko Milinovič pisati pesem in jo napiše. Nekatere od njih so bile objavljene tudi v Zasavcu. Niko nikoli ne pozabi omeniti svoje žene Dese, za katero najde vedno najlepše besede: »Prihodnje leto, natančno 24. 1. 2011, bova praznovala 30 letnico skupnega življenja. Desi se moram zahvaliti, da imam tako lepo urejeno življenje.« Nikova oče in mati sta že pokojna, vsi trije njegovi bratje pa živijo v Trbovl jah. Besedilo: ALA.Š. Slike: arhiv Nika Milinoviča Sport za ave Kickboxing 27. SLOvenia open v Zaooimi V soboto 06.11.2010 je v Športni dvorani v Zagorju potekal 27. Slovenia open turnir v kickboxingu. Turnirja seje udeležilo 385 tekmovalcev iz 53 klubov iz 11 držav. k la turnirju so potekale borbe šemi in light kontakta ter IN glasbene forme. Za večerni del turnirja pa so domačini pripravili atraktiven »Show program« in tako zapolnili urnik pred finalno ekipno borbo »Two on two fight«, ki je potekala za denarno nagrado s katano in je tokrat šla v roke madžarskih tekmovalcev Kiraly team. Rezultati zagorskih tekmovalcev so odlični. V posameznih kategorijah so osvojili deset zlatih medalj, pet srebrnih in dvanajst bronastih in sicer Tina Baloh - eno zlato, eno bronasto, Eva Bartelme - dve zlati in eno bronasto, Melinda Ramadani - eno zlato, Klemen Juvan - dve zlati in srebro v borbi TWO ON TWO FIGHT, Tina Koder - tri zlate in eno bronasto, Miha Drnovšek - eno zlato, eno srebrno in eno bronasto, Tanja Oven - eno srebrno in eno bronasto, Nejc Taškar - eno srebrno (člansko) in eno srebrno v paru TWO ON TWO FIGHT, Tjaša Kovačič - eno srebro, Harun Hodžič - bron, Brigita Perak - dve bronasti, Aleksander Docič - bron, Tomaž Groboljšek - bron, Aleksander Cilenšek - bron, Nina Resnik - bron. Besedilo in slika: A. C. IzLačani na S Loven i ja open k la lep jasen sobotni dan, 6. novembra 2010, se je 14 IN pogumnih izlaških borcev odpravilo v Zagorje na 27. Slovenia open v organizaciji bratskega kluba. Turnir je na za Izlačane o tvoril Žan Vrtačnik, ki se je boril odlično in si prislužil srebrno odličje. V naslednji kategoriji sta za rdeče-črne nastopila Aleks Maselj in Toni Lavrač. Oba dva sta se borila solidno, a na koncu je Aleksu zmanjkalo kondicije, Toniju pa izkušenj s tako velikih tekmovanj. Alex se je boril tudi pri dečkih do 37 kg, kjer se je pomeril tudi njegov moštveni kolega Žan Juvan. Tudi ta dva sta pokazala borbenost in veliko dobre tehnike, a se na žalost nista uspela uvrstiti v naslednji krog. Pri starejših se je odlično izkazal vsem že dobro znani borec Tilen Zajc, ki je pri deč- kih dosegel odlično prvo mesto, v članski konkurenci pa je v polfinalu, šele po podaljških izgubil za eno točko proti izkušenemu borcu Juvanu iz Zagorja. Za njim se je boril še izlaški trener Miloš Rozman, ki je zopet pokazal, da je še vedno odličen borec in se tako dobro postavil po robu borcu iz Italije, a sta mu za uvrstitev v drugi krog zmanjkali le dve piki. Z bronom v rokah je domov odšla Maja Vetršek, ki je v polfinalu z majhno razliko izgubila proti borki iz elitnega Kiraly team-a. Tak kot Maja, je tudi Rok Vrtačnik domov odšel domov z bronom. Z odličnimi borbami je ugnal veliko nasprotnikov nato pa v polfinalih izgubil proti Hrvatu. Kot zadnji moški predstavnik, je z bromom v roki domov odšel Robi Veber, ki mu je uvrstitev v finale ušla le za eno točko. Sara Smrekar in Ana Marija Maselj sta se solidno borili, a sta na koncu obe izgubili proti Hrvaticama. Domov pa sta se vrnili vsaka z novo pomembno izkušnjo. Vita Hudi se je prav tako pomerila z nasprotnico iz Hrvaške in ji zadala "nekaj krepkih", a nato borbo izgubila, saj je imela težave z bolečinami. Maruša Izlakar je celotno borbo narekovala tempo in vodila proti stari znanki iz Ormoža, nato pa je pred koncem borbe dobila močan udarec, a vseeno nadaljevala, toda slednji jo je stal zmage. Kot zadnja je domov z bromom odšla Samanta Abdič, ki je premagala nasprotnico iz Avstrije, nato pa izgubila proti Hrvatici. Za konec sta se še Miloš in Tilen pomerila v borbah dva na dva, a sta zaradi sodniške odločitve in napak izgubila proti Avstrijcema. Vse borce čaka tekmovalni premor, ki ga bodo nekateri zaključili z božičnim turnirjem v Pakracu. Še prej pa se bo Miloš odpravil na evropsko člansko prvenstvo v Grčijo. Maruša Šport Karate Titooveucanom 13 meoau na zaonji poicaLm Teicmi KZS v letu 2010 V nedeljo, 14. novembra 2010, je v športni dvorani OŠ Kanal ob Soči potekala 3. Pokalna tekma Karate zveze Slovenije do 18 let. Na tekmi je sodelovalo 323 tekmovalcev iz 44 klubov KZS. IZarate klub Trbovlje je zastopalo 27 karateistk in kara-iXteistov: Maja TROBEVŠEK, Patricija KOČNAR, Monika JAGER, Sonja BALOH BAROVIČ, Ajša DURATOVIČ, Mila NEDIČ, Patricija BUKOVINSKI, Sanja in Jan NARAGLAV, Erik RE-METIČ, Blaž HRIBOVŠEK, KMETIČ JUREČIČ Laura in Jakob, Blaž CESTNIK, Daniel IULIANO, Luka GRIVEC, Tomaž KURENT, Matic ŠKRBEC, Luka PERC, Tadej KOLANDER, Husein TAHIROVIČ, Žan JUREČIČ, Matija KRIŽNIK, Luka FERLIN, Tim ŽLAK, Almin SALKIČ in Aljaž VESENJAK. Vodili so jih trenerji Maks ŠMIDHOFER, Timi UMEK, Rok LOPAN, Jernej SIMERL in glavni trener v klubu Miha KOVAČIČ. Funkcijo sodnice na tekmovanju je opravljala Aida PARIČ. Trboveljski ekipni zmagovalci V katah posamezno so osvojili 3 medalje, v kategoriji starejših dečkov se je do bronaste medalje po daljšem času zopet zavihtel Blaž HRIBOVŠEK, Patricija BUKOVINSKI je po dveh drugih mestih tokrat osvojila tretje mesto, pri mladincih je bil zopet nepremagljiv Almin SALKIČ. V katah ekipno, kjer so do sedaj Trboveljčani vedno dosegali Zmagovalec Tadej Kolander Zmagovalec Aljaž Vesenjak Zmagovalec v katah in borbah Almin Salkič dobre uspehe, je nastopilo 6 ekip v različnih kategorijah. Skupaj so osvojili 5 medalj, najžlahtnejšo pa je uspelo osvojiti ekipi mlajših dečkov v sestavi Tadej KOLANDER, Luka FERLIN in Husein TAHIROVIČ. Športne borbe so prinesle največ uspeha. Zlate medalje so osvojili Tadej KOLANDER med mlajšimi dečki nad 45 kg, Almin SALKIČ med mladinci do 61 kg in Aljaž VESENJAK med mladinci do 68 kg. Z drugim mestom sta se morala zadovoljiti Blaž Hribovšek in Tim ŽLAK, medtem ko je Sanja NARAGLAV osvojila bronasto medaljo. Trenerji so bili zadovoljni z nastopi svojih varovancev in osvojenimi 14 medaljami. Potrebno bo počakati še na seštevek točk vseh treh pokalnih tekem, ki ga bo v kratkem opravila Tekmovalna komisija KZS. Do konca leta čakajo Trboveljčane še dve pomembni tekmi. Državno prvenstvo do 21 let, kjer bodo nastopili najboljši klubski tekmovalci glede na rezultate v letošnjem koledarskem letu, ter 38. Mednarodni karate turnir Trbovlje 2010. Besedilo in slike: Bogdan SIMERL Razvedrilo za avc PANDA DEL MITRALJEZA PREBIVALEC TRAKUE TRGOVINSKA ZAPORA VOJAŠKA STOPNJA DEKLICA IZ ČUDEŽNE DEŽELE KARTAŠ ŠALJIVCEM 9 LIKVIDACIJA PODJETJA i VOLAN UPORABNIK (REDKO) I F HUMORISTKA PUTRIH CELJE VELIKOST TRAJANJA V ČASU gj m m REKA V MAKEDONIJI VINORODNA RASTLINA ► GRŠKA BOGINJA ZEMLJE ANGLEŠKI PEVEC ANT ZAPOREDJE, POTEK (KNJIŽ.) KDOR Sl ZNA PRIDOBITI NAKLONJENOST ŽENSK ANGLEŠKA PEVKA AMANDA AVTOMOBILSKA OZNAKA LIBANONA STANCA IGRALKA KACJAN GRAD PRI BEGUNJAH PIRENEJSKI, BALKANSKI ... POLDRAG KAMEN ZELENO BARVILO UPAD VODNE GLADINE NAJVEČJA CELINA GOST NA POROKI PISATELJICA KODRIČ TAJSKA REKA KRDELO STRUPEN PAJEK LADJEVJE KAKE DRŽAVE TEŽEK ŽLAHTNI PLIN (LAT.) AMERIŠKI NOGOMETAŠ SIMPSON FRANCOSKI PISATELJ JULES KANTAVTOR KAVAŠ NAŠA IN TUJA ČRKA NEKDANJI POLJSKI KONJENIK PRIPRAVA ZA SPUST IZ LETALA KRAJNA SARDINIJI SEVERO- ZAHOD AFRIŠKO LJUDSTVO GRŠKA ČRKA OKRAJŠANO IME EDWARD PESNIK VIPOTNIK ► KISLINA JUDOV SIN REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1.500 € Rešitve iz prejšnje številke. = ~ n -SL — ■sr — P 0 G U M Ls. E M 0 N A ~ |ž£-.. i i sr P E T I T sr I s= E L I T A JS. I G L A 3§f E D 5 p o L J S K A ¥ O T o i D E A L Z R 0 P A R ~ S L 0 G A N 77 G I % -S- T ° N m M A T lL C A M I s ti G A B E S KS ŠE sF i -D A M ' R E E s ■sr D o sssr B I B A v 0 S T s E B 0 L ü & S I R A R ■a. L A B 0 R E = č E L 0 s 0 R A N ■sr G R A H E K N A D A sr O K N I C A 1 3 8 6 9 5 4 2 7 5 2 6 7 8 4 3 9 1 5 4 9 7 2 1 3 8 6 3 8 4 5 6 7 1 9 2 7 2 1 4 3 9 6 5 8 9 5 6 2 1 8 7 4 3 8 1 5 9 7 6 2 3 4 4 7 3 1 5 2 8 6 9 6 9 2 3 8 4 5 7 1 SUDOKU 4 2 9 7 1 3 7 4 1 5 7 1 6 5 7 2 1 4 5 2 3 8 6 2 3 KAKURO NURIKABE Razvedrilo Nagradna križanka 23/2010 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 04. 12. 2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 24/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 23/2010 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Viki Kavšek, Podvine 44, 1410 Zagorje ob Savi - 20,86 € 2. Justina Milar, Trg revolucije 4, 1420 Trbovlje - 12,52 € 3. Jaka Mars, Petelinkarjeva 1, 1412 Kisovec v - 8,35 €__________________________________ BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Odlični domači po izredno ugodni ceni v trgovinah MAJ IN JAKA v ZAGORJU od 25.11. do 8.12.2010 mnjam kako so slaslpi... TRGOVINA JAKA 9. AVGUSTA 707, ZAGORJE, TEL: 035660280 TRGOVINA MAJ C.ZMAGE 72 A, ZAGORJE, TEL070872347 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 05.12.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. piizemn čebeiich VRAČEVIČ fllatej Valvazorjevo % IZlflKE. Tel.: 05/56-74-1 $7 Kuhamo s Stašo Recept iz leta 1890 Zračni krafeljci Na desko deni 14 dekagramov (1 unčo) lepe bele moke; 7 dekagramov (4 lote) opranega sirovega masla na mokri deski pogneti in v tej moki razvaljaj za perst na debelo; na stran ga položi v snažno ruto, med ostalo moko pa deni malo soli, žličico cukra, 1 žlico kisle smetane, 2 rumenjaka, kolikor je še treba pa vina, s tem zamesi, da je testo mehko kakor vlečeno testo, potlej ga pokrij in pusti, da si počije. Počito razvaljaj kakor debele nudeljne, v sredo deni zvaljano sirovo maslo, testo čez zapogni, da maslo popolnoma pokriješ, pa zvaljaj in prevaljaj ga trikrat kakor masleno testo. Ko si je odpočilo in je dodelano, razvaljaj ga kakor debele nudeljne, pri eni strani 2 persta od kraja devaj 3 perste vsaksebi kakor lešnjeke zalzna, ob kraji in v sredi od zalzni do zalzna malo z beljakom pomaži, testo čez zapogni, vkup malo potlači in s kolescem zreži, da so kakor blazinice, in v razbeljenem maslu opohaj, med pohanjem pa vedno tresi ponev in to zato, da se bolj vzdignejo; devaj jih na papir, ko se odteče maslo, potresi jih s cukrom, pa daj na mizo. Dober tek! Staša AmBienT in TOP 10 Drugi novembrski teden je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 21. sejem pohištva, ki je letos dobil novo ime Ambient Ljubljana - sejem pohištva. Ugledna in kakovostna prireditev zbere večino domačih in precej tujih proizvajalcev pohištva in stanovanjske opreme, izreden poudarek pa namenja tudi dosežkom oblikovanja. Letošnji sejem se je odvijal pod sloganom Nov veter v vašem domu. QVEA Lesna industrija d.d. Zagorje «3o Savi, dobitnica številnih nagrad in priznanj na sejmih doma in v tujini, tudi tokrat ni ostala neopažena. ZA KUHINJSKI PROGRAM VILLA, ki ge je oblikoval Darko ŠURINA, u.d.o. (univerzitetni diplomirani oblikovalec) je prejela nagrado TOP 10, za uvrstitev med 10 najboljše oblikovanih izdelkov sejma AMBIENT Ljubljana 2010. Zmagovalec -The TOP of the TOP je letos TOM tovarna opreme d.d. iz Mokronoga s sedežno garnituro Orca, avtorja Ernesta Nograška. Program SVEINE kuhinje VILLA je namenjen tistim potrošnikom, ki želijo živeti v prostoru povezanim z naravo in s tem prispevati k čistejšemu okolju v katerem živijo. Kuhinja je izdelana iz termično modificiranega masivnega hrastovega lesa brez dodatne površinske obdelave. Na ta način so masiven les oplemenitili in mu izboljšali njegove lastnosti (večja dimenzijska stabilnost, povečana hidrofobnost, človeku neškodljiv material, povečana trdota lesa). Podrobnosti ustvarjajo popoln prostor, v detajlih je skrit značaj kuhinje. Oblikovna zasnova otoka daje prostornost in stabilnost. Kuhinja nudi zanimivo rešitev enega korpusa na otoku za večjo preglednost, shranjevanje večjih stvari in enostavno čiščenje. Besedilo: po viru - MaH, slike: SVEA '' Sejem rabljene smučarske opreme na Dolu Kulturno rekreacijski center Hrastnik vabi ob tem koncu tedna na sejem smučarske opreme. Potekal bo v mali športni dvorani na Dolu, v Dolanki, v petek, 26. novembra 2010, od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Pričakujejo, da bo udeležba velika, saj prihaja zima s hitrimi koraki. Dodatne informacije: telefon 03/56 42 372. Fanči Molj k r Kolumna Drage bralke, cenjeni bralci! Veliko govorimo o svobodi, a v resnici smo ujeti v nam znani svet in njegove zakonitosti. Kdor misli, da je središče vesolja, se bridko moti. Marsikdo tega nikoli ne spozna. Pozablja, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo njegov zlati ključ zlomil. Trening ponižnosti je zato najboljša priprava na soočenje s končno usodo. Na žurih veselega decembra se včasih zdi, da je življenje samo praznik, ki bo večno trajal. Jutranja streznitev vzbudi drugačne misli, vendar je navada premočna, da bi izpustili novo zabavo. Kljub temu vam želim veliko radosti v krogu najdražjih, prijateljev, sorodnikov in znancev, saj človek potrebuje sprostitev. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) KLJUČ Z jutrom odkleneš dan, potem se razmečeš na vse strani sveta. Z mračnim večerom ga zakleneš v temnico. Pri tem ključarskem opravilu si dokaj spreten, a slutiš, da ti nekoč spodleti, zlomiš ključ. Novega ne moreš nikjer več dobiti. Ostaneš tam, za zmeraj, v večni temi. In nobena pesem se več ne prekljuva skozi te strašne zapahe. Vlado Garantini Če deset zapovedi vsi bi spoštovali, svet naš lepši bi in varnejši postal. Samo ljubezen, ne več sovraštva, vsak drug drugemu bi dal. Darko Blaznik - Darčk Dekleta in fantje skačemo brezglavo, napravili bomo žur, zabavo, takšno odštekano, a pravo. Plesali in noreli, zraven pesmi peli, tako fajn se bomo imeli, kot da v drugi svet bi odleteli. To je žur, to je žur, ki traja naj do jutranjih ur. Ko bomo odšli, zapeli bomo: ful kul smo b'li. Saj to bo žur, ful kul, za konec bomo rekli še čao čao, kmalu spet pridemo na zabavo. Andrej Režun UŽIVAJTE PO PAMETI VESELI DECEMBER! Veliko vrvi je v meni, vsaka me hoče zase. Kakšna se strga, kakšna se poveže z drugo. Nekatere se me držijo z zadnjimi nitmi, nekatere me ovijajo, spet druge me dušijo. So vrvi, ki se mi umikajo, so takšne, ki me davijo. Veliko je njih, ki se prepletajo, so tiste, ki me pomirjajo, in one, ki me razburjajo. Ob njih ljubim, se jezim, hrepenim, obupujem. Spustile me bodo nekega navadnega dne, ko odjezdim od tod v neznano deželo. Vendar bodo ostale še naprej žive -nova kri jih bo sprejela. Segros »Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti.« (Kitajski pregovor) Kino za avc Kino Delavski dom Zagorje Petek 26.11. ob 17.00 MAČKE IN PSI: MAŠČEVANJE GOSPE MUCE,animirano-igrana akcijska komedija ob 19.00 NOWHERE BOY: ZGODBA O JOHNU LENNONU, biografska glasbena dr. Sobota 27.11. ob 18.00 MAČKE IN PSI: AAAŠČEVANJE GOSPE MUCE delja 28.11. ob 10.30 in ob 18.00 MAČKE IN PSI: AAAŠČEVANJE GOSPE MUCE edeljek 29.11. ob 18.00 MAČKE IN PSI: AAAŠČEVANJE GOSPE MUCE BOY: ZGODBA O JOHNU LENNONU, biografska glasbena drama NAELEKTRENA MEGLICA, triler Torek 30.11. ob 19.00 Petek 3.12. ob 19.00 Sobota 4.12. ob 19.00 Nedelja 5.12. ob 19.00 Ponedeljek 6.12. ob 19.00 Torek 7.12. ob 19.00 Kino Izlake Nedelja 28.11. ob 19.15 Nedelja 5.12. ob 19.15 Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 25.11. ob 18.00 Petek 26.11. ob 18.00 Sobota ob 20.00 27.11. ob 18.00 Nedelja ob 20.00 28.11. ob 18.00 Ponedeljek ob 20.00 29.11. ob 20.00 drama O JOHNU LENNONU, biografska glasbena dr. ZAMENJAVA OČA ZAMENJAVA OČA ZAMENJAVA BELKA OČA BELKA Torek 30.11. ob 18.00 PANIKA NA VASI, animirani pustol. ob 20.00 SPET Tl, komedija Sreda 1.12. ob 18.00 PANIKA NA VASI ob 20.00 SPET Tl Četrtek 2.12. ob 18.00 PANIKA NA VASI ob 20.00 GREMO Ml PO SVOJE, mlad.kom. Petek 3.12. ob 18.00 GREMO Ml PO SVOJE ob 20.00 SPET Tl Sobota 4.12. ob 18.00 GREMO Ml PO SVOJE Nedelja 5.12. ob 18.00 GREMO Ml PO SVOJE ob 20.00 SPET Tl Ponedeljek 6.12. ob 18.00 GREMO Ml PO SVOJE ob 20.00 SPET Tl Torek 7.12. ob 18.00 MAX V ZADREGI, mladinski film ob 20.00 GROZLJIVO SREČEN, triler,drama Sreda 8.12. ob 20.00 MAX V ZADREGI Četrtek 9.12. ob 18.00 GROZLJIVO SREČEN Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 25.11. ob 18.00 JEJ, MOLI, LJUBI - romantična drama Petek 26.11. ob 17.00 in 19.00 ZBLAZNELI - zf grozljivka Sobota 27.11. ob 17.00 ZBLAZNELI ob 19.00 JEJ, MOLI, LJUBI Nedelja 28.11. ob 17.00 JEJ, MOLI, LJUBI ob 19.00 ZBLAZNELI Sreda 1.12. ob 19.00 REZERVNA POLICISTA, akc.kom. Četrtek 2.12. ob 18.00 REZERVNA POLICISTA Sobota 4.12. ob 17.00 REZERVNA POLICISTA ob 19.00 ZAMENJAVA, rom.kom. Nedelja 5.12. ob 17.00 ZAMENJAVA ob 19.00 REZERVNA POLICISTA Sreda 8.12. ob 19.00 SOCIALNO OMREŽJE, akc.drama Četrtek 9.12. ob 18.00 SOCIALNO OMREŽJE Kino Dol pri Hrastniku Do nadaljnjega NI kinopredstav. NAROČILNICA ZA ČASOPIS ~7 f* Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 I p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................ Telefon:................................. Naslov:................................ Davčna številka:......................... Podpis:................................ hrastnik - trbovlje - Zagorje - litija - radeče “J Mali oglasi ' \ Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Zaključna vodniška tura Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 27.11.2010 Dodatne informacije: Janko Marn 031 314 107, www.Ddrustvo-Dtli.si. e-mail: pd.telekom@siol. net. mali oglasi .............. « Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Planinski pohod na Rogatec in Lepenatko Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ Datum: 27.11.2010 Dodatne informacije: PD Tržič 04 5964224, 04 5961950, 04 5958430, www.Dlaninsko-drustvo-trzic.si. e-mail: info@Dlaninsko-drustvo-trzic.si. Prodam Na prodaj so prašiči lastne reje 100 do 150 kg po 1,5 evra/ kg. Možna dostava. Informacije: 041 561 893 Športni vikendi - športaj z nami Organizator: ŠPORTNA ZVEZA KOPER Datum: 27.11.2010 Dodatne informacije: Sonja Poljšak 041 664 663. Turnir juda Nagaoka 2010 Organizator: JUDO KLUB OLIMPIJA Datum: 27.11.2010 Dodatne informacije: JK Olimpija 040 306 670, www.iudo-olimpiia.com. e-mail: iudo.olimDiia@amail.com. Škofjeloška planinska pot Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LOGATEC Datum: 28.11.2010 Dodatne informacije: PD Logatec 01 7541593, 041 544 561. Planinski pohod na Rašico Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO RADLJE OB DRAVI Datum: 28.11.2010 Dodatne informacije: Igor Lau ko 041 555 289, www.pd-radlie.si. e-mail: pdradlieobdravi@pzs.si. Savinjska planinska pot Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 28.11.2010 Dodatne informacije: PD PTLJ 01 431 61 14, www.pdrustvo-Dtli.si. e-mail: pd.telekom@siol.net. Pohod na Čemšeniško planino Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ZAGORJE OB SAVI Datum: 28.11.2010 Dodatne informacije: Joža Božič 040 885 853. Izlet na Ivanščico Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE Datum: 28.11.2010 Dodatne informacije: PD Brežice 074962979,051 323 335, www.sportna-zveza-brezice.si/pdbrezice. e-mail: anton.iesenko@ aov.si. v______________________________________________________________________J Prodam gume Fulda 195/50R1582V, na atu platiščih, 6 mm profila 4 kom. cena 190 € in avtoradio Kenwood, kasete, cena po dogovoru. Info.: 070 745 120. Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Prosim, če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo harmoniko in gobelin. Tel.: 040 550 050 Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo); r x Kofetkanje s preteklostjo GaLLI PRIDOBIJO LeBGK Pečat Konrada IV. k lič od tega, kar pišejo zgodovinar-INji o Gallih na Lebeku, ni podprto s konkretnimi dokumenti. Tako se pisec teh vrstic opira na poročilo iz Arhiva oglejskega patriarhata, ki pravi, da je patriarh Otobono v Vidmu leta 1337 podelil grad Lebek Konradu Gallu v fevd. Ni pa znano, katero koleno, po našemu Konradu II., je ta Konrad bil. Da je bil njegov potomec, priča njegov pečat z samorogom; najden v Arhivu Slovenije pod signaturo Sl AS 1063. Je pa nastanek tega, nekdaj mogočnega in vplivnega gradu, zavit v temo zgodovine. Skozi čas se je njegovo ime zapisovalo: Lebech, Liebekhe, Lye-beck, Liibeckh. Kakor je slišal včasih že naglušni pisar, kakor so ga ponekod imenovali. Iz naših prejšnjih zgodb o Gamberku vemo, da je bil za časa našega Konrada Gamberškega tudi last njegovega gospoda, Henrika Andeškega s sedežem v Kamniku. Zato je bila ena od nalog Gamberškega gospoda, da sta skupaj z Lebeškim nadzorovala lovna območja ter odganjala roparske vpade in ugrabitve mladih tlačanskih deklin s strani Ostrovrharjev s svibenskega gradu. Pa tudi obe grajski gospe sta se radi obiskovali, saj je bilo območje varno, odkar je Andeški zaprl tovorno pot čez Trojane in uvedel prisilno služnost preko Kamnika skozi Tuhinjsko dolino. Danes na mogočni Lebek spominja kup s podrastjo pokritega kamenja. Obiskovalec si skoraj ne more predstavljati, da je na tem mestu stal nekoč grad še iz časov Krške Kerne, danes slovenske svetnice sv. Eme. Po nesrečni smrti njenega moža Viljema, savinjskega mejnega grofa, je lebeška posest, preko ženitve z Zofijo Višnjegorsko, pripadla Henriku IV., ki je ta čas vladal večini tedanje Kranjske in seveda našemu Zasavju. Tako obširno pojasnjevanje smatramo za upravičeno zato, ker je bil Lebek tesno vpet v naše zasavsko okolje. Postavljen je bil, prav tako kot Gamberk, na strateškemu trgovskemu območju. Že v rimskih časih je bil dokumentiran prehod čez Savo pri Verneku; zagotovo tudi nekje nizvodno, blizu izliva potoka Vidrnica v Savo. Saj je bila to naravna trgovska pot z Dolenjske (mimo Stične) na Kranjsko in naprej na Štajersko. To potrjuje tudi obstoj dvora nižjega plemiča Ditricusa de Rovsch, ki je bil priča pečatenja VVilbirgine listine na Gamberku leta 1248. Prav tako se v tistih časih že omenja vas Podbukovje, na pol poti med dvorcem Rovišče in Lebekom. Dobrih sto let prej je namreč Zofija Višnjegorska, po nenadni smrti moža Henrika Andeškega (umrl je, verjetno zaradi kapi na enemu svojih gradov, v Staremu trgu pri Slovenj Gradcu) podelila *cerkvi in menihom v Stični osem kmetij okrog Ljubeka v kraju Podbukovje z vsemi pritiklinami in svoboščinami. Naročila je tudi, naj dobivajo menihi na obletnico smrti njenega moža nekak pri boljšek iz belega kruha in sira; večjo mero rib in vina, kar naj bi stalo Vi marke*. Konrad Gali, o njemu teče ta zgod- ba, je zagotovo že izviral iz novega gradu Gallenstein, ki so ga gamberški Galli postavili zaradi prostorske stiske na matičnemu gradu Gamberku. Grad je stal nad vasico Podpeč blizu Gabrovke na Dolenjskem. Ne ve se točno, kdaj je bil zgrajen, vendar (po dr. Kosu) pa ne pred letom 1248. V 14. stoletju (leta 1300 se omenja Engelbertus, dictus Gallo, filius domini Volsaci Gallonis de Gallenstein) je bil novi sedež rodbine Gali, ki so ga vse veje Gallov uporabljale skupaj. Tudi ta grad je, žal, služil bližnjim kmetom za kamnolom. Danes je nespoznaven kup kamenja. Plemiška rodbina Gallov je sicer še živela od slave svojega prednika, Konrada II, vendar so se v temu stoletju družbene razmere v plemstvu temeljito spremenile. Habsburški deželni knez je uvajal urade, kjer so izobraženi uradniki dobivali plačila v denarju. Enako je bilo s tedaj že najemniško, z denarjem plačano vojsko. Ta je bila namreč bolj gibčna kot pa vitezi v svojih oklepih. Tako so se morali tudi pripadniki družine Gallov brigati za ekonomsko preživetje. Imamo veliko podatkov, da so se vdinjali visokemu plemstvu za poveljnike najemniških vojaških enot. Seveda so tudi budno spremljali, kateri gradovi so bili »na tržišču« - bodisi da jih je deželni knez dajal v zastavo; lahko, da so lastniki izumrli; pa pridobljeni v bojih itd. Taki gradovi, posebej še njihovo zemljiško gospostvo, so potrebovali plemstvo nižjega ranga, da so jih vzeli v fevd in z njimi ekonomsko poslovali v korist lastnika, največkrat deželnega kneza. Tako se je, po vsej verjetnosti, saj ustreznih podatkov ni najti, pojavil ‘na trgu* grad Lebek in se je Konrad Gali z Gallenštajna odpravil na dolgo, nevarnosti polno pot v Videm (Udine), na sedež tedanjega patriarha. Po vsej verjetnosti je sloves priimka Gali pripomogel, da je s prošnjo za lebeški fevd Konrad uspel in ga, kot smo že napisali, leta 1337 potrjenega tudi prejel Za zaključek pa še: poleg Konrada je tisti čas na Lebeku sobival tudi neki Marhlin Gali. Ne ve se, v kakšnemu razmerju je s Konradom bil. Sin? Brat? Ve se le, da je 24. aprila 1343 postal mo-ravški župnik. Prihodnjič: druga prodaja Gamberka z deželnim sodiščem vred. Piše: Marjan Klančnik üfiflsfflfifje itelleäne ne Mm prQoxee eeän Bolečina- kdo nima vsaj ene izkušnje s tem neprijetnim občutkom? Vsekakor ga ni junaka, ki bi se lahko ponašal s tem. Tako je tudi prav, saj nam je s tem narava ponudila učinkovit signalni sistem, ki nas opozori, kadar se v telesu dogaja kaj, kar ruši naše zdravje. Tako moramo biti pozorni na vsak tovrsten signal, ki nam ga telo pošilja, saj lahko s pravilnim in predvsem pravočasnim odzivom preprečimo kasnejše zaplete. Najpomembnejše je seveda odkriti pravi vzrok bolečine,od kje izvira in kako jo olajšati. Vse to označuje nek celostni pristop k zdravljenju oziroma lajšanju bolečine. Takšen pristop uporablja tudi najnovejša oblika protibolečinske elektroterapije imenovana HiTop terapija. Ta terapija deluje na visokih frekvencah v obsegu od 4096 do 32767 Hz , od katerih je vsaka uporabljena za nekaj trenutkov. Te visoke frekvence normalizirajo biokemične in bioelektrične procese tako znotraj kot zunaj celic. Na ta način je olajšano sodelovanje in komunikacija med celicami (izboljšana struktura in funkcija tkiv), celična presnova, difuzija, aktivacija znotrajceličnih informacijskih substanc, povečajo se energetske zaloge telesa, pospešena je diureza in pospešeni so procesi zdravljenja. V primerjavi z ostalimi, že znanimi oblikami lajšanja bolečine, vključno z farmakološkimi, je HiTop terapija mnogo bolj učinkovita pri zmanjšanju bolečine. Dobri rezultati so bili dokazani tudi v kliničnih študijah. Ob tem je treba še Poudariti, da presnova ni izpostavljena nobenim negativnim stranskim učinkom. Ljudje lahko zmanjšajo uporabo zdravil ali jih celo opustijo. HiTop terapija je bila preizkušena Pri bolečih obolenjih sklepov (artritis ), pri ramenskemu sindromu, bolečinah v hrbtenici, migrenah, odprtih ranah, bolečinah, ki sledijo poškodbam in operacijam *n diabetični polinevropatiji. Dodatno pa ta terapija pomaga revitalizirati telo v primerih splošne telesne izčrpanosti ali kronične bolezni. Rezultati terapije so navdušujoči, saj 70% do 80% ljudi občuti znatno olajšanje bolečine že po prvi terapiji. Bolniki občutijo visokotonsko terapijo zelo prijetno. Večina jih med terapijo zaspi, po terapiji pa se počutijo osveženo, kot po dolgem sprehodu. Učinek se pogosto začne po Prvi terapiji, praviloma pa med prvima dvema tednoma zdravljenja, s tremi obravnavami na teden.Pri HiTop terapiji ne nastopijo neželjeni stranski učinki. Bolniki lahko torej brez težav preizkusijo učinke te terapije. H učinkovita, sodobna terapija za lajšanje bolečine je po zaslugi podjetja Semos d.o.o. iz Celja (www.bolecina.com), ki se tudi sicer ukvarja s prodajo in servisiranjem medicinske opreme, v Sloveniji že tri leta. Tako lahko poročamo o mnogih uspehih lajšanja bolečine tudi pri slovenskih uporabnikih. Zdravljenje z HiTop terapijo načeloma izvaja zdravnik, fizioterapevt ali drug usposobljen zdravstveni kader. Tudi sama s pridom uporabljam to obliko terapije v svoji fizioterapiji Holis v Celju in do sedaj me še ni razočarala. Obstajajo pa tudi aparati za domačo uporabo, ki so namenjeni zdravljenju diabetične polinevropatije in sklepnih artroz. V tem primeru je program v aparatu že nastavljen, Podana je tudi postavitev elektrod. Z elastičnimi trakovi se elektrode povsem enostavno Pritrdijo na mesto obravnave. Jakost si bolnik nastavi do vrednosti, pri kateri občuti rahlo mravljinčenje, gomazenje oziroma dokler ne vidi krčenja mišice. Vsekakor je nemški dr. Hans- Ulrich May, ki je HiTop terapijo razvil, olajšal življenja mnogim, ki dnevno trpijo hude bolečine, saj lahko izkoristijo možnost in preizkusijo Prijetno, učinkovito in nenevarno protibolečinsko terapijo. Telo le na prijazen in nenasilen način vzpodbudimo k naravni poti zdravljenja. Torej ne moremo izgubiti ničesar, lahko samo pridobimo. Zato poiščite bližnjega fizioterapevta ali zdravnika, ki že uporablja Hi Top terapijo ali pa si zagotovite svoj aparat, s katerim boste lažje skrbeli za svoje ravnovesje. Natalija Mrevlje, dipl.fizioterapevtka tel:035419715 fax:034911208 gsm:031726814 mail: info@semos.si info@bolecina.com Dejstva o trboveljski Kaj nasprotniki cementarne cementarni v Trbovljah vedno zamolčijo • Cementarna proizvaja cement in v tem procesu uporablja konvencionalna in alternativna goriva. • Cementarna uporablja predelana, analizirana in atestirana goriva. Goriva so konvencionalna, fosilnega izvora, ali alternativna, pridobljena iz odpadkov, ki dnevno nastajajo v Sloveniji. Od slednjih Cementarna uporablja goriva iz izrabljenih gum, odpadne plastike in odpadnih olj. • Uporaba alternativnih goriv je omogočena z investicijami v najboljše razpoložljive tehnologije v višini 32 milijonov evrov, vloženih v posodobitve in zmanjševanje obremenjevanja okolja. • Slovenska zakonodaja cementarne zavezuje, da vse meritve emisij opravlja neodvisna s strani države pooblaščena strokovna institucija. • Meritve emisij - trajni monitoring od časa izdaje okoljskega dovoljenja cementarni so pokazale, da so koncentracije vedno bistveno pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. • Cementarna v celoti posluje v skladu z evropsko in slovensko zakonodajo. Postopek pridobivanja okoljskega dovoljenja in preverjanja s strani pristojnih organov je trajal več kot tri leta. • Okoljsko dovoljenje predpisuje cementarni strožje kriterije za uporabo alternativnih goriv, kot jih zakonodaja predpisuje za cementarne, ki uporabljajo samo konvencionalna goriva. Industrijski razvoj Zasavja seje začel v 19. stoletju z razvojem premogovništva, proizvodnjo apna, stekla, cementa in električne energije. Pred okoljsko sanacijo v zadnjem desetletju je vsa zasavska industrija neprimerno bolj obremenjevala okolje. Kakovost zraka in vplivi na bivalno okolje so posledica delovanja vseh možnih emitentov: prometa, individualnih kurišč, pretvornikov energije, industrije in drugih. Primerjava koncentracij benzena v različnih krajih v Zasavju v času obratovanja cementarne kaže, da ga je največ v sosednjem Zagorju, kar je posledica prometa. Ravenska vas, merilno mesto najbližje cementarni, ima v Zasavju najnižje koncentracije benzena in so primerljive z drugimi industrijsko in prometno neobremenjenimi kraji po Sloveniji.* V Zagorju emisije trdnih delcev presegajo dnevne mejne vrednosti tudi, ko cementarna ne obratuje.** Cementarna v Trbovljah ni edini in ni največji zavezanec za pridobitev okoljskega dovoljenja v Zasavju, kjer je poleg cementarne še 7 IPPC zavezancev. Med njimi taki z bistveno večjimi izpusti. Predsednik Ekokroga je že v preteklosti vlagal zasebne odškodninske tožbe proti Cementarni Trbovlje. V postopku izdaje okoljskega dovoljenja pa ni predstavil nobenih resničnih argumentov, ki bi spremenili odločitve pristojnih organov. Povprečni Slovenec letno proizvede 450 kg komunalnih odpadkov. Od tega jih kar 330 kg konča na odlagališčih. V Nemčiji, poleg Avstrije in Švice eni izmed okoljsko najbolj razvitih in zavednih držav, pa le 4 kg. Prav v omenjenih državah je uporaba alternativnih goriv v proizvodnji cementa med najvišjimi na svetu. Z uporabo alternativnih goriv prispevamo k ohranjevanju naravnih virov, hkrati pa omejujemo izpuste ter znižujemo količino še uporabnih odpadkov, odloženih v okolje. Z zahtevo da država cementarni odvzame dovoljenje, da fosilna goriva nadomešča z alternativnimi, se nasprotniki cementarne torej zavzemajo, da bi država cementarni izdala dovoljenje za VIŠJE emisije. Hkrati to pomeni prenehanje učinkovite energetske izrabe odpadkov, kijih slovenska družba dnevno ustvarja. Obenem bi taka odločitev pomenila povečanje stroškov cementarne v Trbovljah in posledično nekonkurenčnost, saj imajo enaka dovoljenja vse ostale cementarne v Evropski uniji, tudi konkurenčna v Sloveniji. Zaposleni in kooperanti cementarne v Trbovljah se zato sprašujemo: kakšen je resnični motiv nasprotnikov cementarne v Trbovljah, ki želijo z zavajanji in lažmi strašiti ljudi ter od države s pritiski doseči, da ukine naša delovna mesta? Z LAFARGE -Študija ARSO 2009. "Študija Energis 2007. www.lafarge.si facebook.com/lafarge.si