številka 14 četrtek, 8. aprila 1999 160 tolarjev
Sobotno popoldne oziroma večer bosta v Velenju še posebej zanimiva, saj bo minilo v
merjenju moči dveh velenjskih in dveh celjskih klubov.
V prvenstveni tekmi 22. kroga bodo nogometaši Rudaija ob jezeru gostili Publikum (18.00), dve uri za tem (20.00) pa Gorenje vodilno Pivovarno Laško v Rdeči dvorani. Vsaj na papirju bodo imeli nogometaši lažje delo kot rokometaši. Nogometaši bodo gotovo želeli nadaljevati sijajen niz iger in še osmič zmagati pod vodstvom trenerja Braneta Oblaka, ki je napovedal, da bodo s Publikumom igrali za publiko. Težje bo nedvomno rokometašem, čeprav ljubitelji rokometa lahko pričakujejo tudi v Rdeči dvorani dobro predstavo, saj so bili Celjani vedno velik motiv za Velenjčane.
Dvojni velenjsko
- celjski obračun
PREDSTAVNiŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-526 mobitel: 0609 629-086
Izgradnja dobro
ŠOŠTANJ - Na gradbišču razžveplalne naprave petega bloka šoštanjske termoelekrarne je v teh dneh zelo živahno. Temelji in temeljna plošča glavnega pogonskega objekta in mešalnic so postavljeni, zdaj pa Vegrad, ki je prevzel gradbena dela, gradi že finalne temelje za zobnik.
V sklepni fazi je opaženje in polaganje jeklene armature za temeljno ploščo mešalnice. Pripravljajo pa tudi vsa potrebna dela za rušenje elektrofiltra bloka 5 (v celoti ga bodo podrli in na novo postavili) in pripravljajo gradbiščne prostore za pred-montažo dimnih kanalov.
Konec prihodnjega meseca bodo ustavili blok pet, ga temelji-to obnovili in zgradili tudi vse priključke na razžveplalno napra-vo. Ta blok letos predvidoma ne bo obratoval vse do začetka oktobra.	■ mz
GORENJE - Čeprav v javnosti krožijo govorice, da podjet-je Gorenje Notranja oprema iz Velenja ne bo gradilo novih proizvodnih površin na lokaciji v vasi Gorenje, ampak odkupilo prostore v Velenju, informacije niso točne. Vsaj tako nam je zatrdil Peter Letonja, direktor programa Keramika. Vodstvo podjetja naj bi o tem večkrat razpravlja-lo, dokončne odločitve ni sprejelo. Z devetimi lastniki zem-ljišča so se že pogovarjali o odkupu, vendar se za zdaj niso mogli dogovoriti glede cene. Najemna pogodba za prostore Premogovnika Velenje v Velenju, v katerih izvajajo montažo izdelkov, pa se izteče prihodnje leto.
Po idejnih projektih naj bi zgradili ob obstoječih prostorih Keramike v Gorenju objekt, velik 6200 kvadratnih metrov( od tega naj bi v prvi fazi zgradili 3800 kvadratnih metrov) za [ontažo kopalniških blokov za tuji trg, v njih pa bi našlo lelavccv.	■ tp

MENJALNICA
Velenje, Tomšičeva 13 tel.: 063/862-522
Odkupujemo delnice Gorenja B D 1.650,00 SIT
V
Sola, šoli, šole
Odpiranje vprašanja - potrebuje Soštanj dve šoli alipa bo v prihod-nje dovolj ena srednje velika šola, ki bi lahko sprejela vse šoštanjske otroke - je lahko zelo občutljivo početje. Zato, ker so se strasti okoli tega vprašanja dodobra razvnele šele zdaj, ko je bilo za projekte, analize in študije porabljenega že kar nekaj denarja, in ko navsezadnje tudi v Šoštanju trka na vrata devetletka. Zanjo pa ne ena in ne druga šola nimata pogojev.
Na novo se odpira vprašanje, alije bila odločitev bivšega šoštanjskega občinskega sveta, kije podprl pobudo o eni osnovni šoli, dovolj pretehtana ali ne, na novo se odpirajo stare in še nezaceljene rane iz šoštanjske preteklosti, češ, Soštanjje pred osamosvojitvi-jo samo izgubljal, bo izgubljal še naprej?
Ampak nekajje najbrž tudi v Šoštanju dejstvo: da število učencev v občini na splošno upada, v mestu menda celo bolj kot v okolici, in da se zaenkrat o šoštanjskem osnovnem šolstvu lomijo kopija več v politiki kot v stroki.
Razumljivo, da se ne eden in ne drugi rav-natelj oziroma ravnateljica, ne Darko Menih
s Karla Destovnika - Kajuha in ne Vida Rudnik z Biba Roecka v zvezi s tem vprašanjem ne želita javno opredeljevati, ker nočeta L t s svojimi stališči prilivati olja BpiJ* . na ogenj, predvsem pa želita prej pripraviti simulacijo, kaj bo prehod na devetletko pome-nil za eno in drugo šolo. Zato vsak za svojo šolo pripravljata projekcijo, kaj se bo dogajalo po uvedbi devetletke in to za pet let naprej, po letu 2002.
Dilemo- izgradnjo nadomestne šole Biba Roecka za Biba Roecka - bodo obravnavali tudi na zboru občanov. Svet KS Soštanj, ki predlaga, da se izgradnja osnovne šole Biba Roecka prične ločeno od obnove osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, ga napove-duje 13. aprila. Pri tem omenjajo, da naj bi bila za to že zagotovljena sredstva s strani Premogovnika Velenje. Zupan Soštanja Bogdan Menih zagovarja stališče o eni, sred-nje veliki šoli. Časa za odločitev pa v Soštanju nimajo ravno veliko. Navsezadnje ni več daleč čas, ko bo šola Biba Roecka ostala brez dovoljenja, da sme v objektu, kakršen je, sploh še nadaljevati pouk.
■ Milena Krstič - Planinc
Takole so se nogometaši Rudarja zahvaljevali za podporo ob novi zmagi svojim zvestim na-
vijačem velenjskim knapom (vos)
0b koncu tedna bo spre-menijivo oblačno, pojavl-jale se bodo padavine in bo hladneje.
ISSN 0350-5561
ZAVAROVALNICA M A R I B 0 R
9770350556014
2msvas
DOGODKI
8- aprila 1999
novice
Letos 3.800.000 ton premoga
VELENJE - Zaradi štirimesečnega remonta največjega bloka v Termoelektrarni Šoštanj, bloka 5, bodo v Premogov-niku Velenje letos nakopali za 200 tisoč ton premoga manj kot so ga lani. Delovni načrt sloni na proizvodnji 3 milijone 800 tisoč ton premoga, od tega ga bodo TEŠ prodali 3 mili-jone 544 tisoč ton. Direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin ugotavlja, da bo zaradi manjše proizvodnje, kljub za letos z vlado dogovorjeni nekoliko višji ceni za energetski premog, v podjetju treba izvajati številne varčevalne ukrepe.
■	mkp
Nova uprava
CELJE - Nadzorni svet Kovinotehne Celje je pred nedavn-im potrdil nove člane Uprave tega mednarodnega trgovskega podjetja. Predlagal jih je njen predsednik Saša Geržina.
Se najprej ostaja njen predsednik že imenovani Saša Ivan Geržina,_ Medeja Lončarič za maloprodajo in marketing, Danijel Šumej - za grosizem in logistiko in Vinko Žgajner-delavski direktor. Prejšnjim članom (mag. Mileni Sedovnik in Janezu Marovtu), ki sta bila imenovana za začasna člana, je julija lani potekel mandat.
V nadaljevanju seje so obravnavali tudi letošnji delovni načrt Kovinotehne in ga sprejeli.
Utp
ERICo se seli
VELENJE - V Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje bo jutri, v petek, 9. aprila, slovesno. Preselili se bodo v zgradbo, ki jo je zanje obnovil Premogovnik Velenje. Nove prostore na Koroški, ki so združeni pod eno streho, bodo uradno predali namenu ob lO.uri.
■	mkp
Za lepše počutje
VELENJE - Najmanj dvakrat na leto predstavniki podod-bora velenjskega društva upokojencev na Desnem bregu obiš-čejo oskrbovance doma za varstvo odraslih na Kidričevi cesti v Velenju ter jim z razvedrilom in zabavo popestrijo kakšno urico ali dve. vsakič jih simbolično obdarijo, dan in počutje pa oskrbovancem polepša tudi harmonikar Hendrih Fišer.
Na zadnjem srečanju pred nedavnim se je v jedilnici spet zbralo veliko oskrbovancev, ki jih je najprej nagovoril pred-sednik pododbora DU Velenje Desni breg ter jim zaželel zdravja in dobrega počutja v domu. Tovrstna srečanja so vsa-koletna in so lep dokaz, da tisti, ki ne živijo več s svojci, ven-darle niso pozabljeni.
■	B.M.
Udeležba na občnem zboru je bila zares številna
Daljinsko ogrevanje
Čeprav za zamudo, pa vendarle
Ožje središče Gornjega Grada je v tem času eno samo gradbiš-če. Izvajalci so namreč zaradi zamude krepko pospešili gradnjo to-plovodnega omrežja daljinskega ogrevanja. V novem naselju so dela že sklenili in porabniki dobrodošlo pridobitev že koristijo, v ožjem jedru dela zaključujejo, pripravljajo pa se na izkop in polaga-nje cevi v drugem delu novega naselja in do osnovne šole.
V tem trenutku deset toplotnih postaj že deluje, ostale pa postav-Ijajo. Ogreva že 30 porabnikov, do konca maja naj bi se jih preko 100, kar bo približno 70 odstotkov vseh v ožjem delu kraja.
Ujp
7. april- svetovni dan zdravja je bil namenjen starostnikom
Za zdravo staranje
Združeni narodi so leto 1999 razglasili za Mednarodno leto starejših oseb. Aktivnosti, s katerim ga bodo zaznamova-li, so strnili v kratko sporočilo: Družbi za vse starosti naproti. Njegova rdeča nit je zdravo staranje, ki spodbuja vse ljudi, naj z ustreznimi ukrepi zagoto-vijo boljše zdravje ter dobro počutje v kasnejših letih zase in za svojo skupnost. Promoci-jo zdravega staranja je pre-vzela nase Svetovna zdravstve-na organizacija, ker je ocenila, da je staranje prebivalstva eden od največjih izzivov, s katerim se bo srečai svet v na-slednjem stoletju. "Ob vsem tem ne preseneča tema letoš-njega svetovnega dneva zdrav-ja: Staranje - odvrzimo mite in bodimo dejavni v tretjem življenjskem obdobju. Dovolj zgovoren je oziroma poudarja, kako pomembna je za starejše ljudi ohranitev vloge v družbi. Vsak dan smo starejši in prav je, da odvržemo običajne mite o staranju in starih Ijudeh. Namesto teh predlagajmo načine, s katerimi lahko družba in tisti, ki odločajo, spremenijo načela v prakso in vsem ljudem na svetu omogo-čijo aktivno življenje v starosti," je med drugim v pogovoru o letošnjem 7. aprilu - svetovnem dnevu zdravja
Branka Drk:" Stari Ijudje lahko k razvoju in blaginji družbe še veliko prispevajo."
poudarila Branka Drk, odgo-vorna v referatu za zdravstve-no vzgojo Zdravstvenega doma Velenje.
Na šest mitov je opozorila in na prav toliko načel za aktivno življenje v starosti. Mitu št. 1, da večina starejših Jjudi živi v razvitem svetu, kar seveda ne drži, je svetovna zdravstvena or-ganizacija pripisala zahteve živ-ljenja v starajočem se svetu. Po predvidevanjih oziroma po pri-čakovanem podaljšanju življenj-ske dobe naj bi leta 2020 na svetu živelo približno milijardo starejših ljudi; mitu št.2 - vsi stari ljudje so enaki - sledi spoznanje, kako pomembna je zgodnja izbira življenjskega sloga in kaj vključuje; za ovrže-nje mita št. 3 - moški in ženske se starajo na enak način - je, po mnenju Svetovne zdravstvene
Društvo upokojencev Velenje
Pododbor za Podkra] - Kavče
Upokojenci v Podkraju in Kavčah so listanovili svoj pododbor Društva upokojencev Velenje, seveda z namenom, da bodo lažje uresničevali svoje želje, pobude in potrebe. Sklicali so ustanovni občni zbor v prostorih KS Podkraj - Kavče, ki se ga je udeležilo prekop 200 upokojencev z željo, da se včlanijo v pododbor, ki je že deveti v okviru velenjskega društva.
Predsednik pododbora jc Zlatko Lampret Kompan, podpred-sednik Rudi Vodeb, tajniške in blagajniške posle pa bo opravljala Anica Hudournik. Ob koncu ustanovnega občnega zbora so spre-jeli tudi delovni program za letos.	■ B.Mugerle
organizacije, potrebno izboljša-ti kakovost življenja za moške in ženske z bolj enakovredno po-razdelitvijo dela, nege in dejav-nosti, z izobraževanjem, izogi-banjem spolnih stereotipov, z bojem proti spolni diskriminaci-ji na vseh področjih; z ukrepi zdravstvene politike za ohranja-nje maksimalnega zdravja in ak-tivnosti v poznejšem življenj-skem obdobju, ki med drugim vključujejo uveljavljanje korist-nosti zdravega načina življenja, zakonodajo na področju proda-je in oglaševanja alkohola ter tobaka, dostopnost do zdravs-tvenega varstva in rehabilitacij-skih služb za starejše ljudi, pri-lagajanje fizičnega okolja ob-stoječim vrstam invalidnosti, bi lahko odpravili mit št. 4 - sta-rejši Ijudje so slabotni; po besedah Drkove se je mit št. 5 -starostniki nimajo kaj prispe-vati - ohranil predvsem zaradi njihovega deleža v delovni sili. Družba ga lahko ovrže z vred-notenjem tega, kar lahko nudijo starejši ljudje( priznavanje vloge, ki jo imajo starejši ljudje pri razvoju, sodelovanje v pro-stovoljnih dejavnostih...); mit št. 6 - starejši Ijudje predstav-ljajo ekonomsko breme za družbo- pa je Drkova poko-mentirala: "Dve vprašanji sta prispevali k temu mitu: zago-tavljanje ekonomske pomoči in zdravstveno varstvo za starost-nike. Ovrgla bi ga - po mnenju Svetovne zdravstvene organiza-cije - vlaganja v starajoče se prebivalstvo. Sem sodijo učni programi za povečanje možno-sti starejših pri iskanju zaposli-tve, tudi odprava starostne di-skriminacije na delovnem mestu, ustrezna pokojninska politika, dostop do ustreznega zdravstvenega varstva, s kater-im bi preprečili revščino kot po-sledico slabega zdravja, pospe-ševanje politike za varnost dohodka oziroma njihova ustrezna socialna zaščita s pomočjo zanesljivih državnih in zasebnih pokojninskih pro-gramov. Zavedajmo se, da je starejših mnogo, in da smo vsi na njihovi poti. Zato že danes tudi sami poskrbimo, da bomo lahko ostali zdravi in aktivni v kasnejših letih."
■ Tp
MARIBOR - Osmi april je svetovni dan Romov, slavijo ga po vsem svetu, osrednjo proslavo za slovensko romsko skup-nost v Sloveniji, ki na tem področju obstaja preko 600 let in šteje osem društev, pa so pripravili v mariborski Unionski dvo-rani, člani društev pa so izvedli pester kulturni spored.
LJUBLJANA - Za Slo-
venijo sta značilna nizka rodnost in naravni prira-stek in leta 1993 je je prvič število umrlih preseglo število živorojenih, kar se je ponovilo tudi v letih 1995 in 1996, stopnja umr-ljivosti se sicer zmanjšuje, je pa še vedno med najviš-jimi v Evropi, polovico vzrokov smrti pa predstav-ljajo bolezni srca in ožilja.
UUBLJANA - Konec decembra je bilo v Sloveni-ji 192 občin, največ naselij med njimi ima občina Trebnje (220), najmanjše občine so Trzin, Odranci in Kobilje s samo enim nasel-jem, edina občina, ki ima več kot 1000 ulic je mestna občina Ljubljana, preko 300 pa jih imata še občini celje in Maribor.
OTIŠKIVRH - Krajani Šentjanža pri Dravogradu so zbrali 165 podpisov in peticijo poslali republiške-mu inšpektoratu za okolje in prostor, v njej pa zahte-vajo takojšnje ukrepe, s katerimi bi zmanjšali one-snaževanje zraka iz Tovarne ivernih plošč Otiški vrDi. v lovnfhi pa pravijo, da lesni prah ni škodljiv in ne presega mejnih vrednosti.
KRAS — Poslovni sistem Helios iz Domžal je lani je skupaj z ministrstvom za okolje in prostor ustanovil sklad za ohranjanje sloven-skih voda in na podlagi tega lani izvedel zelo uspešno akcijo čiščenja kraških jam in brezen, ki jo bodo letos nadaljevali s projektom oživljanja vaških in krajev-nih vodnjakov.
"Vročica" na gradbiščih za tople domove
Le kdo si upa reči, da ni sodelovanja?!
Spet bi nekdo rad vnesel spor med stara rivala Velenje in Celje in dokazal, da ta dva centra ne moreta sodelovati! Tokrat na glas-benem področju. Celjani naj bi s svojim glasbenim oddelkom na gimnaziji ogrozili tako srednješolsko izobraževanje v središču Ša-leške doline. In pri tem naj bi celo naleteli na odobravajočo slepo-to ministrstva za šolstvo, kije sicer tako odločno, ko naj bi šlo kje za kakšna podvajanje. Seveda so stališča vendarle malo različna: eni pravijo, da sev velenskem koncu zastonj razbutjajo, saj tardi-jo, da so svoja regija in tako ne drži, da je na nastal še en odd-elek glasbege pouka na območju ene regije. Res pa je, da se tudi tu, kot še marsikje drugod, srečujejo s problemom zaledja. Oboji računajo (tudi) na mlade iz Zgornje Savinjske doline. Vendar ob tem nekateri pravijo, da dokazi potrjujejo, da sije spore na glas-benem področju nekdo le zmislil, da bi skalil že tako nezgledne odnose; da med tema centroma v resnici ni nikakršnega spora. Še najmanj na glasbenem področju. In kot dokaz navajajo to, da so Celjanom včeraj zaigrali velenjski godbeniki. In s tem celo odprli prireditve ob prazniku mestne občine Celje.
Za tesnejše sodelovanje so se odločile tudi slovenske mlekarne. A pravijo, da ne zato, da bi združene lažje pritisnile na pridelovalce mleka, ampak da bi večje in močnejše lažje bile boj z evropsko konkurenco. Urejanje tega področja je pomembno tudi za naše širše območje. Saleška dolina namreč slovi kot veli-ka pridelovalka kakovostnega mleka, pri oddajipa je močno navezana na mlekarno vArji vasi. Zato tukajšnjim prideloval-cem mleka gotovo ni in ne more biti vseeno, kak je položaj v tej mlekarni, pa tudi, kako je z mlekarstvom pri nas nasploh.
Podatki namreč kažejo, da pri nas kardobro molzemo (krave), saj imamo precejšnje viške mleka. In te je treba nekako izvoziti, saj vse več mleka vedno ne pomeni tudi, da se nam v Sloveniji vse bolj cedita med (tudi tega sicer pridelamo karprecej) in mleko. In ob vstopu v Evropsko unijo naj bi sem še manj. Še posebno, če se na ta pomemben (in za nekatere odločilen) korak ne bomo dobro pripravili. Tudi tu naj bi veljal stari rek da smo enotnejši močnejši. Ampak najprej enotnejši v slovenskih mejah.
Na svoj način se ta teden (končno) povezujejo tudi pemtni-narji in hmeljarji. Ptujska Pemtnina naj bi dala savinjskemu hmelju nova krila! In vsaj začasno zaposlitev delavcem "stekle-ga"žalskega Hmezadovega kmetijstva. Odgovornipemtninarji sicer pravijo, da v ta posel ne gredo zato, ker pričakujejo, da bi se jim (zeleno) pozlatila jajca, ampak bolj iz sentimentalnosti do te kmetijske panoge. Za vsak primer pa so vendarle najprej od države zahtevali trdna zagotovila, da jim bo prispe\>ala denarza zagon in pokrila razliko med proizvodno in prodajno ceno.
Zadnje dnije bilo tudi kar nekaj govoric o železnem povezo-vanju šaleškega konca z Zgornjo Savinjsko dolino. Nekateri so to izrabili za prvoaprilsko potegavščino, v Lenišu je znani go-stilničar naredilže resen korak, saj se je lotil gradnje železnice v ta konec Slovenije. Za začetek seveda le z veliko maketo, ki pa nazomo kaže, kako bi lahko skozi to območje tekla železna cesta. Morda pa bodo taka (ne)resna razmišljanja znova spod'-budila koga, da bo znova pogrel zamisel po železniški povezavi Velenja s Koroško. Na tako povezavo pač ne pomišljamo le ob prvem aprilu.	■ k
8. aprila 1999
AKTUALNO
W &IS 3
Carinarnica Celje
Trošarina - nova obremenitev za polnjenje proračuna?
Kar precej prahu in nego-dovanja je v zadnjem času povzročila uvedba nove proračunske postavke -trošarina. Še zlasti neje-voljni so tisti, ki sodijo v skupino malih proizvajal-cev trošarinskih izdelkov. Do 31. marca so morali oddati prijavo za vpis v register tovrstnih zavezan-cev. Kajje trošarina, kdo jo je dolžan plačati in kdo ne smo se pogovarjali z upravnikom Carinarnice Celje Francem Turnškom in vodjem trošarinskega odd-elka carinarnice Miranom Hernausom.
#	Nekako logično bi bilo, da bi trošarino pobirala, tako kot druge obveznosti davkoplače-valcev, davčna uprava. Zakaj to delo izvaja carinska služJba?
Franc Turnšek:" Res bi bilo tako logično. Vendar, s priklju-čevanjem Slovenije državam evropske unije, z uvedbo prostega pretoka blaga, bo carinska služba izgubila precej na)og. Zaradi tega bo prišlo do viška delovne sile. Da bi za večino lahko ohranili delovna mesta, so odgovorni v naši državi rešili to vprašanje tako, kot v nekaterih evropskih državah. 1. julija letos bo naša služba tako prevzela pobiranje trošarine."
#	Kajje trošarina? Je to nova oblika polnjenja luknje v dr-iavnem proračunu?
Miran Hernaus: "Trošarina je posebna dajatev, ki jo plaču-jejo zavezanci od treh vrst izdelkov: alkoholnih pijač, to-bačnih izdelkov in naftnih deri-vatov. Seveda je to ena od dajatev, s katero se polni državni proračun. Vendar pa je nanjo treba gledati tudi drugače. Ker gre za izdelke, ki so nekako škodljivi za ljudi, država v kasnejši fazi rabi dolo-čena sredstva za zdravljenje posledic, ki jih povzroča upora-
Franc Turnšek: "1. julija letos bo naša služba pre-vzela trošarino in tudi vse obveznosti iz tega naslova."
ba trošarinskih izdelkov."
#	Kdo je trošarinski zavezanec?
Miran Hernaus: " Po današ-
nji zakonodaji so to proizva-jalci in uvozniki trošarinskih izdelkov ter mali proizvajalci tovrstnih izdelkov - ti so samo v skupini vin in žganjekuhe." 9 Največ nejevolje in zmede je uvedba nove dajatve povzroči-la prav pri slednjih. Kdo sodi med male trošarinske zave-zance?
Mirart Hernaus:" Kot mali trošarinski zavezanci se mora-jo registrirati vsi, ki imajo v lasti oziroma v uporabi 0,05 hektara velik vinograd s potrebno opremo za predela-vo grozdja (sodi, stiskalnica), posedujejo kotel za žganjeku-ho ter osebe, ki proizvedejo večjo količino alkoholnih pijač od dovoljene za lastno rabo. "
#	Kaj je vinograd? Je to tudi tako imenovana "brajda"?
Miran Hernaus: "Brajda običajno raste pri hiši in te ni treba prijavljati. Vinograd pa je površina, na kateri raste vinska trta oziroma grozdje, namenjeno za proizvodnjo vina. Naj ob tem še enkrat poudarim, da bo obdavčena samo proizvodnja vina nad dovoljenimi količinami za lastno rabo, ne pa prodaja grozdja, kar nas ljudje pogos-
to sprašujejo."
# Kateri mali trošarinski zave-zanci bodo oproščeni plačita te dajatve?
Miran Hernaus: "Plačila trošarine bo oproščen tisti za-vezanec, ki bo proizvedel do 230 litrov vina in 10 litrov vina posebnih trgatev na polnolet-nega družinskega člana. Za količine, ki jih bo proizvedel nad to dovoljeno lastno rabo, bo dolžan plačati trošarinske dajatve. Prav tako je zakono-dajalec dovolil 7 litrov čistega alkohola, kar pomeni, da pri 45 odstotnem žganju lahko proizvede 15,6 litrov na pol-noletno osebo in za te količine
Miran Hernaus: "Na trošari-no je potrebno gledati ne le kot na novo dajatev, ampak tudi drugače."
ne bo plačal trošarine. Do leta 2002 obdavčitev ne bo, ne glede na količine, ki jih bo tro-šarinski zavezanec proizvedel nad lastno rabo. # Kje dobijo in komu oddajo prijavo za vpis v register tro-šarinskih zavezancev? Franc Turnšek:" Prijavnice dobijo in jih tudi oddajo na ca-rinarnicah ali na njihovih iz-postavah. Tudi po določenem roku, 31. marcu. Če do tega dne še niso vložili prijavnice, kazni za zamudo - vsaj za zdaj - še ni. Glede kazenskih do-ločbah bo namreč najprej potrebno doreči zakonodajo."
#	Boste odšli tudi na teren in tam preverjali zadeve?
Franc Turnšek: "Seveda.l. julija letos bo naša služba pre-vzela trošarino in od takrat dalje tudi vse obveznosti iz tega naslova. Do tega dne pa morajo na pristojni ravni spre-jeti še zakon o carinski službi, ki ji bo dal pooblastila za pobi-ranje trošarinskih izdelkov."
#	Obstaja ocena, koliko malih trošarinskih zavezancev je na območju celjske regije in koliko prijav pričakujete?
Miran Hernaus: "V tem trenutku bi o kakršnikoli oceni težko govoril. Za vino-gradnike še, niti slučajno ne pa za te, ki posedujejo kotel za žganjekuho. Čez približno slab mesec dni bodo znani tudi ti podatki. Preko 1500 prijav smo zbrali do konca prejšnjega meseca. Največ teh pričakujemo iz občin Šmarje pri Jelšah, Bistrice ob Sotli in Slovenskih Konjic. "
#	Kakšen bi bil vajin komentar ob uvedbi trošarine za male trošarinske zavezance? Mnogi so prepričani, da bodo zaradi tega zgnile še tiste slive ter hruške, ki so jih Ijudje sedaj še pospravili in predela-li. Manjšega kot 40 litrskega kotla pa med žganjekuhci najbrž nima nihče, ker se sicer trud ne izplača.
Franc Tlirnšek: "To, kar sedaj počnemo, ni nič drugega kot ogromno administrativne-ga dela. Glede na predvidene oprostitve plačila, bo učinek zelo nizek. Sploh, če vemo, da bodo v strukturi trošarine teh predstavljale komaj 0,06 odstotka, vse ostalo bo odpad-lo na velike proizvajalce in uvoznike	trošarinskih
izdelkov. Bolje bi bilo, če bi se slednjim posvetili temeljiteje."
Miran Hemaus: "Starejši na te stvari gledajo drugače kot mlajši. Skoraj prepričan sem, da bodo ti počeli samo tisto, kar se jim bo izplačalo. "
mtp
V želji, da slovenskim izvoznikom nudimo kar najkvalitetnejši servis, v katerega uvrščamo tudi dobro informiranost, Vas skupaj s predstavniki Slovenske izvozne družbe vabimo na srečanje, ki bo
13. Aprila 1999 ob 10. uri v Hotelu Paka Velenje
Predstavili Vam bomo:
Novosti poslovne politike zavarovanja in financiranja Možnosti subvencioniranja - obrestnih mer Uvajanje elektronskega poslovanja
Veselimo se srečanja z Vami!
bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
'R'tKt' f - v^ru-fiu i.
sol rVkl** l.X Ifita-rfiL; i... O mSreMl i „•, •
Ivan Hozjan, vodja računovodstva na Eri Velenje: "Zakori o trošarinah v bistvu nadomešča dosedanje predpise o posebnem prometnem davku za do-ločene proizvode, kot so alkoholne pijače, cigareti in naftni derivati. V Eri smo bili tudi po dosedanjih predpisih zavezanec za plačilo prej omenjenega prometnega davka za uvoz alkoholnih pijač, zato uvedba trošarin nam ne bi smela povzročiti večjih težav. Seveda pa bo, podobno kot pri davku na dodano vrednost, večji pritisk na likvidnost poslovanja. Tudi trošarine bo potrebno v večini primerov plačati prej, kot bomo dobili plačilo od kupcev. Skrb za zaloge in njihova optimalizacija bo nujna tudi zaradi teh dajatev. Poleg tega zakon v zvezi s trošarinami uvaja še celo vrsto novih pojmov in režimov, med drugim tudi tro-šarinska skladišča in pogoje zanje. Nastanek obveznosti obračuna in plačila trošarinskih dajatev pa bo odvisna od tega, kdo bo kupec teh izdelkov in pod kakšnimi pogoji bo možen odlog plačila in podobno.
Vpliv trošarin na višino cen je težko napovedati, še pose-bej, ker je potrebno upoštevati tudi uvedbo davka na dodano vrednost. Trošarine sodijo v osnovo za obračun davka na dodano vrednost, višina trošarin pa je pri neka-terih trošarinskih izdelkih višja, pri drugih nižja. Ce bi bilo vse normalno, bi se morale nekatere pijače poceniti. Ta> napoved je seveda tvegana, ker bo finančni pritisk zaradi novih davkov povzročil višje stroške obresti in je vpraša-nje, kako se bodo na to odzvali davčni in trošarinski zave-zanci."
Neprekinjeno nadaljevanje
LJUBNO - LUČE -Pri gradnji ceste med Ljubnim in Lučami zdaj gre čisto zares, saj kaže, da so vsi zapleti zadnjih let vendarle preteklost. Trenutno so v polnem zagonu dela na dobrem kilometru ceste. Kmalu bodo dograjeni oporni zidovi, urejajo tudi spodnji ustroj, izgradnjo zgornjega pa bodo začeli še v aprilu. Asfaltno pre-vleko bo odsek dobil do konca maja, junija bodo poskrbeli za odbo-jne ograje, prometne oznake in ostala ureditvena dela in tehnični pregled naj bi bil na vrsti ko konca junija. Ta naložba je vredna 200 milijonov tolarjev, sredstva pa je zagotovil državni proračun.
Najbolj pomembno pri vsem tem je, da strojev s te ceste ne bodo umaknili, ampak bodo nadaljevali dela na naslednjih 2,8 kilometrih ceste proti Lučam. Vsa zemljišča so že pridobili in na tej podlagi je že izdelana celotna projektna dokumentacija. Brez prekinitvi bodo tako nadaljevali izgradnjo 1,5 kilometra ceste, kar naj bi sklenili junija 2000, zato pa bodo porabili 230 milijonov, njihova zagotovi-tev ni več vprašljiva. Takoj za tem, torej junija 2000, načrtujejo na-daljevanje gradnje na preostalih 1300 metrih, vrednost del ocenju-jejo na 200 milijonov tolarjev, sklenili pa naj bi jih predvidoma pomladi 2001.
Za dela od tu naprej so že izdelali idejni projekt za dober kilo-meter ceste in idejne študije za obvoznico mimo Luč, ki je povezana z izgradnjo manjšega predora skozi hrib pred vstopom v Luče. Slednje je v največji meri odvisno od dogovora ministrstev za
Prometne zagate na cesti od Ljubnega do Luč se, na vso srečo, obetajo še v naslednjih letih
promet in zveze ter za okolje in prostor o skupnem financiranju.
Ministra na obisku!
Izgradnja državnega cestnega omrežja v Zgornji Savinj-ski dolini ter sanacija posledic katastrofalnih poplav v letu 1990 in 1998 bo razlog za visok obisk, ki ga bo dolina deležna jutri, 9. aprila. Obisk sta namreč napovedala min-istra za promet in zveze mag. Anton Bergauer ter za okol-je in prostor dr. Pavel Gantar s sodelavci in državnozbor-skimi poslanci.
Od 12.00 naprej si bodo gostje ogledali mejni prehod Pa-vličevo sedlo in gradnjo ceste proti njemu, gradbišče ceste od Ljubnega do Luč, ob 14.30 bodo na sedežu občine Ljubno začeli razgovor z župani, zatem spregovorili na no-vinarski konferenci, v drugem delu obiska pa si namerava-jo ogledati še posledice lanskih poplav na področju občin Gornji Grad in Nazarje.
4 KilŠ i AS
GOSPODARSTVO
8. aprila 1999
Z Jasno Klepfc iz Podjetniško razvojnega centra mestne občine Velenje o javnih delih
Čilj je redna zaposlitev
Nobenega dvoma: osnovni cilj javnih del, o katerih je v zadnjem obdobju toliko govo-ra in za katere država name-nja znatna sredstva, da bi zmanjšala brezposelnost, je redna zaposlitev. Tisti, ki se z javnimi deli, pa tudi z reševa-njem problemov brezposelno-sti ukvarjajo, težijo za tem, da bi vanje vključili čim več brez-poselnih, ki jim z rednim po-sredovanjem dela in vključeva-njem v druge programe za-poslovanja ni mogoče zago-toviti zaposlitve.
Z javnimi deli se v Velenju ukvarjajo v Razvojno- pod-jetniškem centru. Jasno Kle-pec, strokovno delavko v njem - ukvarjajo pa se pri njih tudi s pospeševanjem male-ga gospodarstva - smo zapro-sili za pogovor.
Javnu dela spodbujata mini-strstvo za delo, družino in so-eialne zadeve ter Zavod Repub-like Slovenije za zaposlovanje kot izvajalska organizacija tega ministrstva. Kdo pa jih orga-nizira v posameznih lokalnih okoljih?
JASNA KLEPEC: "Zaželc no je, da v posameznih lokal-nih okoljih sami poskrbimo za pospeševanje teh programov, ker v lokalnem okolju najbolje poznamo področja, na katerih
bi lahko te programe uspešno razvijali."
Kdo lahko programe javnih del organizira in pod kakšnimipo-goji?
JASNA KLEPEC: "Lahko jih organizirajo delodajalci ali druge organizacije za tiste de-javnosti, katerih cilj ni pridobi-vanje dobička in kadar z dejav-nostjo, ki se izvaja v okviru jav-nih del, na trgu ne povzročajo nelojalne konkurence."
Jasna K/epec: "Javno delo lahko traja samo mesec, lahko dva, praviloma pa največ eno leto, določenih primerih tudi dlje."
Pomeni to, da javnega dela ne more denimo organizirati Go-renje, ker bipotreboval 50 delav-cev v proizvodnji?
JASNA KLEPEC: "Ne. To je neizvedljivo, ker v tem prime-ru ne bi šlo za neprofitno delo."
Koliko za javna dela prispeva država oziroma zavod?
JASNA KLEPEC: "Pravila so določena, odvisna pa so od stopnje brezposelnosti v posa-meznem okolju. V mestni ob-čini Velenje je možno sofinan-ciranje države oziroma zavoda v višini 75 odstotkov bruto pla-če, ki je predvidena za posa-mezno delo, v občini Šoštanj 60 odstotkov, v občini Šmart-no ob Paki pa tudi 75 odstot-kov. Razliko zagotovi bodisi lokalna skupnost ali izvajalec, ki nekoga v javno delo vključi."
Kdo od brezposelnih se lahko vključi v javna dela ? Ali obstoja-jo kakšni kriteriji?
JASNA KLEPEC: "Oseba mora biti brezposelna in pri-merna za delo v javnem delu, ki je pripravljen."
Imajo vključeni v javna dela plačo?
JASNA KLEPEC: "Seveda, po kolektivni pogodbi, nagra-jeni so lahko za uspešnost, po-vrnjene dobijo stroške prevo-ze in plačano prehrano."
Ljudje velikokrat v zvezi z javnimi deli pomislimo na dela, ki so povezana s komuna-lo, možna pa so v bistvu na
vseh področjih?
JASNA KLEPEC: " Širše gledano so lahko vsi socialno varstveni programi, razni izo-braževalni, kulturni, naravo-varstveni, tudi komunalni. Možno pa bi jih bilo izvesti še kje drugje."
Kako dolgo lahko javno delo traja?
JASNA KLEPEC: "Lahko traja tudi samo mesec ali dva. Omejitve navzdol ni. Sicer pa je lahko neka oseba v določen program vključena praviloma leto dni, razen, če gre za pro-gram ali projekt, ki traja dalj časa. V tem primeru je izje-moma možno tudi dlje."
Koliko oseb je v javna dela v Mestni občini Velenje vključenih ta hip?
JASNA KLEPEC: "Med 50 in 60 oseb, radi pa bi jih vklju-čili še več."
Ciljjavnih delje redna zaposli-tev. Obstoja kakšen podatek, ko-liko se jih dejansko uspe zapo-sliti?
JASNA KLEPEC: "Ti od-
stotki so zaenkrat še zelo niz-ki, vendar je za letos ministrs-tvo načrtovalo, da naj bi 25 od-stotkov udeležencev po kon-čanem delu prešlo v redno za-poslitev."
■ Milena Krstič - Planinc
Po nekaj letih spet novi roboti v Gorenju
V Gorenju je avtomatizacija proizvodnje in robotizacija že dolgo časa stalnica. Začetki segajo v leto 1981, ko so razvili družbo robotov Goro, ki so jih "zaposlili" kot brizgalce v emajlirnicah in posluževalce. stiskalnic. Nato sta pred de-setimi leti v programu Kuhalni aparati začela "de-lati" robota ABB TValfa MF 502 na liniji barvnega direkt-nega emajliranja, sedaj pa so dobili še par robotov za opera-
Poskusna proizvodnja nosil-nih mrež v Galvani je stekla pred dnevi. Robotsko celico sestavljajo robot Motoman SK 120, krmilnik Yasnac MRC, varilni stroj Termoton, dve na-lagalno-razlagalni mizi, zalo-govnik s šestimi varilnimi pale-tami in krmilnik Siemens. Celotna robotizirana in raču-nalniško vodena naprava je namenjena za izdelavo ploš-čatih nosilnih rešetk za plinska kuhališča.
kakovost zvarnega soja, saj je omogočen sprotni nadzor zvarov. Stroj je energijsko varčen in nadomešča delo ene-ga človeka na izmeno. Od ročnega dela je sedaj ostalo le še enodnevno nalaganje ele-mentov v varilno paleto in na koncu snemanje rešetk. Vse ostalo poteka samodejno, od prenosa varilnih palet pred točkalnik do varjenja in prenosa na razlagalno mesto.
Robot SK120 v Galvani je po oceni Gorenjevih in strokov-njakov Motomana iz Ribnice, dobavitelja večine opreme,
eden največjih te vrste v Slove-niji. Odlikuje se z veliko zmog-ljivostjo, saj ima šest prostor-skih stopenj, kar pomeni, da lahko doseže vsako točko v de-lovnem prostoru. Predvideno je, da bodo v eni izmeni lahko izdelali do 750 mrež. Za sedaj načrtujejo delo v dveh izme-nah. Od ideje do uresničitve v proizvodnji je minilo torej pol leta, so povedali v tehnologiji Galvane. Za tako zateven pro-jekt vsekakor izreden uspeh.
■ Besedilo in slika: Hinko Jerčič
Slika: Motomanov robot iz Ribnice na Dolenjskem je začel "de-
lati" v Gorenjevi Galvani.
cije lepljenja v montaži Kuhalnih aparatov ter robot-sko celico za izdelavo nosilnih mrež v obratu Galvana.
Prednosti celice so pred-vsem v hitri prilagodljivosti za izdelavo različnih tipov rešetk. Izboljšana je
Plastika Skaza iz Velenja
"Nič ni umevno samo po sebi!"
Družinsko podjetje Plastika Skaza iz Velenja sodi med zelo uspešna mala podjetja v našem okolju. 28 odstotkov izdelkov izvaža na zahtevna tuja tržišča. Njegovi poslovni partnerji so poleg domačih podjetij Gorenje, Lesnine Emmi iz Poljčan, Glin K & M Nazaije še švedska Ikea, posredno Philips, na tesnejše poslovno sodelovanje pa se danes pripravljajo tudi s podjet-jem Sava Good Year. Proizvodni program, ki obsega od 80 do 100 predmetov iz plastike, uresničuje 35 zaposlenih.
"Od leta 1977 dalje, ko smo začeli obrtno dejavnost izdelo-vanje predmetov iz plastike, poslovne vezi tkemo na osnovi za-upanja, doslednega spoštovanja dogovorjenih rokov, ki so včasih tudi skorajda nemogoči, ter kakovostnih izdelkov. To so naša izhodišča tudi pri iskanju novih posiovnih partnerjev. Ni tako enostavno nastopiti na zahtevnem tujem trgu, je pa nu-jno in za nameček še dokaj zapleteno. Kajti, najprej se moraš dokazati, nato pa nenehno prilagajati zahtevam in potrebam. Konkurenca je velika in ta narekuje pravila igre," je ob obisku povedala nosilka dejavnosti podjetja Plastika Skaza Martina Skaza.
"Za prilagajanje potrebam in zahtevam ni dovolj le sodobno urejena delavnica, ampak še veliko več," pravijo Skazovi.
Po njenih besedah že kar dolgo vedo, kaj je Evropa. Žal pa bi težko primerjali z njo pripravljenosti naše države za potrebe obrti in malih podjetij. Tistega nekaj malega, kar se je na tem področju naredilo, je še daleč od vseh obljub in pričakovanj. Kot meni Skazova, bi morala država zagotavljati pogoje, ki bi bili obrtnikom in podjetnikom v spodbudo, tako pa je še danes na njihovi poti čutiti preveč zavor. "Lokalna skupnost bi prav tako lahko obrti namenila več pozornosti, kot ji je namenja danes. Z davčnimi olajšavami bi zagotovo pripomogla k odpi-ranju novih delovnih mest in podobno. V naši dejavnosti nam-reč ni nič samoumevnega, kakor mislijo nekateri."
Davek na dodano vrednost pozna Evropa, vendar je ta neko-liko drugače uredila zadeve glede plačilnih rokov kot Slovenija. Skazova ocenjuje, da bo njegova uvedba vsaj na začetku malo finančno zamajala kar precej podjetij in tudi sami pričakuje-jo nekaj težav. Rešiti jih bodo poskušali z nadaljnjim prilaga-janjem oziroma s posodabljanjem tehnologije, same proizvod-nje, še boljšo kakovostjo izdelkov. Izziv zanje pa predstavlja tudi pridobitev znaka kakovosti po ISO standardih.
UTp
Zelo dejaven aktiv invalidov v Premogovniku Velenje
Pismo predsedniku državnega zbora
V Premogovniku Velenje je bilo lani zaposlenih 842 invali-dov, kar je 22odstotkov vseh za-poslenih. Število invalidov zad-nji dve leti narašča počasneje, zaradi zmanjševanja števila za-poslenih v Premogovniku Ve-lenje pa je delež invalidov med zaposlenimi še vedno visok. Skupne interese invalidov že 18. leto uresničuje aktiv invali-dov. Clani aktiva so se konec marca sestali na rednem let-nem sestanku, kjer so ob pre-gledu lanskega dela spregovo-rili predvsem o najbolj aktual-nih zadevah pri spreminjanju pokojninsko-invalidske zako-nodaje in svojih večletnih pri-zadevanjih za spremembo za-kona o dohodnini.
Aktiv tako že vse od priprave tako imenovane "bele knjige" skupaj s strokovnimi službami Premogovnika intenzivno so-deluje y razpravi in je pripravil.
tudi svoje pripombe na pred-log Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ze nekaj let si prizadevajo za spre-membo načina odmere dohod-nine invalidom. Srž problema je v tem, da je invalidom po sedaj veljavni zakonodaji odmerjen davek le od plače, ne pa tudi od nadomestila. Davčna uprava ob dokončni odmeri dohodnine združi bruto zneska obeh pri-hodkov invalida in od tega od-meri dohodnino. Tako posta-nejo delovni invalidi dvakratni zavezanci za plačilo dohodni-ne, se s takšnim načinom obra-čuna uvrstijo v višji dohodnin-ski razred, zato zneski poraču-na, ki ga dolgujejo ob koncu leta, niso majhni.
Prve pripombe na to so inva-lidi v Premogovniku dali že leta 1996, nato pa skupaj z Zvezo delovnih invalidov Slovenije vložill pobudo. za sprememba
19. člena Zakona o dohodnini, vendar ta še vedno ni v parla-mentarni proceduri. Zato so na tokratnem sestanku sklenili, da skupaj z ZDI in Medobčinskim društvom invalidov Šaleške do-line napišejo predsedniku dr-žavnega zbora Janezu Podobni-ku prošnjo, naj pospeši obrav-navo njihove zahteve in pobu-do čimprej uvrsti na dnevni red ene od prihodnjih sej državne-ga zbora.
Med razpravljavci na letnem sestanku aktiva je Janko Luk-ner, direktor za kadrovsko-splošno področje v Premogov-
niku Velenje, poudaril, da vods-tvo Premogovnika z zadovoljs-tvom spremlja dobro organizi-rano delo aktiva in strokovno voden pristop k reševanju te-žav invalidov ter da so zanj nji-hove težave tudi težave celotne-ga kolektiva. Ob obravnavanju poročila o poslovanju Premo-govnika v lanskem letu je tudi Nadzorni svet družbe z vese-ljem ugotovil, da je pred leti zastavljen projekt "skrb za zdravega delavca" že obrodil sadove.
I Diana Janežič
107,8 MHzFM 88,9 MHzFM
STEREO m
8. aprila 1999	AKTUALNO	MS vas 5
V NASLEDNJIH PETIH LETIH G0T0U0 NE!
ja narediti več, potem se bomo morali lotiti izgradnje novega bazena."
Ne glede na to, da bo (po predvidevanjih) na razdalji 12 km, to že četrti bazen, je po Mehovem mnenju takšna umestitev smiselna O tem človeka prepriča ureditev zadev v zdraviliščih, ki med sabo niso tako oddaljena: Moravci, Banovci, Radenci, Lendavske toplice. "V Topolšici bodo oblikovali takšno ponudbo, kot jo bodo želeli in o njej razmišljajo. O tej se sploh ne pogovarjamo. Ko smo v hiši govorili o možni lokaciji za izgradnjo novega bazena, smo menili, da naj bi nekatere športno-rekreacijske dejavnosti, med njimi tudi vodne, namestili ob oziroma v Turistično-rekreacijski center, da pa bi v mestu ostale tiste, ki tja ne sodijo."
Aktivnosti za pridobitev novih vodnih površin tečejo, sama izgradnja pa je še daleč. Vrstni red naložb v občini v naslednjih petih letih bazenske novogradnje ne predvideva. Potrebno bo namreč plačati dolg, nastal pri gradnji glas-bene šole, se lotiti vlaganj v varstveno delovni center Ježek, potem bo na vrsti najbrž še Dom za varstvo odraslih, ob-nova vrtcev, še v kakšen šolski objekf bo potrebno kaj vložiti in šele nato bi lahko, pravi Meh, začeli razmišljati o vla-ganjih v izgradnjo bazenov. "S sredstvi proračuna v naslednjih petih letih ni možen začetek izgradnje bazena brez zadolžitve za 400, 500 mili-jonov tolarjev."
Investitor občina, Premogovnik Velenje ali...?
Srečko Meh dvomi, da bo in-vestitor občina, ampak bo na-jbrž to nekdo drug.
Eden od teh bi bil lahko Premogovnik Velenje, če bo to sodilo v koncept nadomeščanja delovnih mest. Lahko bi bila tudi država, vse odvisno od možnih dogovorov. V tem trenutku ni glede tega še nič konkretnejšega.	Na
Premogovniku naj bi za zdaj izrazili le pripravljenost za sodelovanje pri projektiranju in pri iskanju možnih rešitev. "Na pogovorih o iskanju možnih virov financiranja smo razmišljali o evropskih skladih oziroma o programih Phare. V tem trenutku o kakšnem sklen-jenem programu soinvesti-ranja ne moremo govoriti."
Ekoloških vplivov na zdravje Ijudi ni!
Ko nekateri razmišljajo o novi lokaciji letnega bazena ob Velenjskem jezeru, menijo, da je okolica, pogled na bližnje industrijske objekte, odla-gališče pepela vse prej kot tur-istično zanimivo. Srečko Meh in Marko Vučina, predstojnik urada za okolje in prostor pri mestni občini Velenje sta prepričana, da omenjeno moti
možnost izrabe prostora je na lokaciji RTC Jezero, ki pa je za Velenjčane pomanjkljiva zaradi relativne oddaljenosti od mesta.
Vtem
srednjeročnem obdobju ne!
Tudi župan mestne občine Velenje Srečko Meh je prepričan, da mesto potrebuje letni bazen. Najbrž še kaj več, kar bi lahko popestrilo življen-je njegovih prebivalcev. "Edini razlog je v denarju. Nimamo ga dovolj zato, da bi lahko
Srečko Meh: "V mestu bodo ostale tiste športno-rekreativne dejavnosti, ki na morebitno novo lokacijo ne sodijo."
bazen vzdrževali. Lani pro-danih 3000 vstopnic v celi se-zoni ni zadoščalo za pokritje normalnih stroškov vzdrževan-ja. Za to niso krivi občani, am-pak nezanimiva ponudba. Za dovolj zanimivo na lokaciji ob Saleški cesti z nekimi umno porabljenimi sredstvi v kratkem času ni možno kaj narediti. Sam bazen pa je v zelo slabem stanju. Verjamem oceni, da so vlaganja v njegovo obnovo zaradi znanih dejstev -razpok, drsenja hriba, izgube vode in podobno - nesmiselna, in da je boljša rešitev novo-gradnja." Meh je odločno zanikal namigovanja nekaterih, da je nekdo izkoristil stanje ob-stoječega letnega bazena, pripomogel k sprejetju sklepa o njegovem zaprtju in s tem na nek način izsilil izgradnjo ob-jekta na novi lokaciji. "Ne, ni bilo nikakršnih pritiskov. Seveda se, tako kot pri mar-sikateri drugi zadevi, tudi ob tem pojavlja vrsta govoric. Naj povem, da vzdržujemo zimski bazen in zagotavljamo pogoje za plavanje v njem predvsem zaradi plavalcev in odpravljan-ja plavalne nepismenosti med učenci. Prav tako menim, da je zimski bazen potreben za rekreativno in športno de-javnost občanov." Po njegovih navedbah so se na zadnjem do-govoru managerjev Gorenja, Premogovnika Velenje ter občine res pogovarjali o tem, da bi v skupen projekt vključili tudi izgradnjo vodnih bazenov za rekreacijo na lokaciji Topolšice in Jezera. "S tem smo želeli zaokrožiti ponudbo in možnosti za naše prebivalce. Drži pa ocena, da s klasičnim bazenom potreb in zahtev ko-ristnikov ne moremo več zago-tavljati. Ce hočemo za plavan-
malo ljudi, in da bodo ti pač odšli drugam. Đanes se ob Velenjskem jezeru rekreira kar veliko ljudi, kar kaže, da jih nič ne moti. "Obstajajo ideje o gibljivi kupoli bazena, voda pa mora biti v vsakem primeru primerna za kopanje. Glede na
Marko Vučina: "Premlevajo se iste varlante. Zato potrebujemo ideje še iz drugih okolij."
zelo dobre rezultate zaprtega krogotoka odpadnih voda iz odlagališča pepela in produk-tov odžvepljevanja - ti so nad pričakovanji, tudi biologi in naravovarstveniki so menda presenečeni nad hitrostjo samoočiščevanja Velenjskega jezera - bo to kmalu primerno tudi za kopanje," je poudaril Marko Vučina. Oba pa sta prepričana, da ekoloških vplivov na zdravje ljudi zaradi odlagališča in jezera ni.
Ideje so v povo-jih
In kaj se bo s prestavitvijo bazenov na novo lokacijo do-gajalo na prostoru ob Šaleški cesti? Po Vučinovih besedah so za zdaj ideje o celotni ured-itvi področja v povojih. "V letu 2000 nameravamo
izvesti projekt - celo delavnico v republiškem merilu - za ure-ditev celotnega območja južno od Šaleške ceste, vključno z območjem R 4/8 (pod vilo Herberstein). Za področje športnega dela s tenis igrišči in igrišči, ki so danes na prostoru ob starem bazenu ter otroškim igriščem, načrtuje-mo v naslednjem letu izdela-vo zelo obsežne študije, z njo naj bi se vključili v mednaro-dni ali vsaj v republiški natečaj. Namreč, moči v Velenju očitno ni dovolj. Premlevajo se iste variante. Potrebujemo nove ideje iz drugih okolij." Glede na to, da tu že nastaja športni center, razmišljajo, da bi korito starega bazena uporabili za športno de-javnost, natančneje za vse bolj popularno ulično košarko. Edino igrišče pod starim bazenom je danes prezasede-no. Idejni projekt je že v izdelavi na uradu za okolje in prostor. V del, ki je poglobljen, bi namestili rolkodrom. Danes je na otroškem igrišču, ki zanj ni primerno. Ponudbo tega športnega centra naj bi zaokrožili s košarko, tenisom in odbojko. Skratka, na prostoru ob Šaleški cesti naj bi uredili športni center, ki ne bi bil v nobenem primeru konkuren-ca Turističnemu centru ob jezeru. "Hrib, ki drsi, za omen-jene dejavnosti ni ovira, ker lahko "prenese vse tovrstne napore". Poleg tega ne bi bilo treba zgraditi protihrupnih ograj. Na ta način bi uredili prostor za mlade, kjer bi Iahko sproščali svojo energijo in ko-ristno preživljali prosti čas", je sklenil pogovor Marko Vučina.
■ T. Podgoršek
Mesto
Velenje se je pred prib-ližno 30 leti ponašalo z lepo urejenim ietnim bazenom. V prvih letih po otvoritvi je na njem iskalo možnost ohladitve v poletnih dneh, po nekaterih informacijah, tudi več sto tisoč občanov. Kaj pa danes? Letnega bazena v mestu ni več. Že lansko poletje je ostalo ko-rito suho. Da ne bi letna se-zona šla povsem mimo, je up-ravljalec objekta lani omogočil obiskovalcem plavanje v pokritem bazenu, sončenje pa na terasi letnega bazena.Vse kaže, da bo tako ostalo še nekaj let oziroma da bodo občani v poletnih dneh iskali ohladitev v vodah, kjer je na brežini postavljena tabla -kopanje na lastno odgov-ornost, v bazenih v sosednjih krajih in podobno. Kako dolgo bo mesto Velenje kot mesto priložnosti, kot mesto, ki hoče v družbo najlepše urejenih tur-ističnih mest, ostalo brez let-nega bazena? Je bilo zaprtje slednjega nujno, ali je nekdo izkoristil priložnost, kot meni-jo nekateri in izsilil izgradnjo na novi lokaciji? Kaj se v zvezi s tem dogaja? Kdaj in kakšno rešitev tega vprašanja lahko pričakujemo?
Stroški
vzdrževanja so previsoki!
Upravljalec vitalnih šport-nih objektov v mestni občini Velenje, kamor sodi tudi bazen, je Športno rekreacijs-ki zavod Rdeča dvorana Velenje. Direktor zavoda Marjan Klepec je na naše vprašanje ali bi bila obnova letnega bazena res tako velik zalogaj, da je bolj umna iz-gradnja novih vodnih površin, odgovoril: "Res je tako. Glede na obstoječe stanje bazena delna sanacija, ki smo jo izvajali v minulih letih, ne pride več v poštev. Po pre-dračunu bi lani za minimalna vlaganja rabili približno 7 mil-ijonov tolarjev. S tem pa ne bi rešili najosnovnejših težav.To je izgube 20 tisoč kubičnih metrov vode v sezoni, dotra-janih naprav v strojnici in še drugih stroškov, ki so povezani z obratovanjem bazena. Ocenjujemo, da bi obnova bazena veljala več kot novo-gradnja. Strošek slednje (od 3 do 5 milijonov nemških mark) je v tem trenutku za samo občino, kot lastnico teh objek-tov, prevelik zalogaj. Zato sedaj skupaj iščemo strateškega partnerja, ki bi po-magal zgraditi nov bazen. Mesto Velenje s svojo okolico si ga gotovo zasluži."
Vzroki za takšno stanje bazena so, po Klepčevem prepričanju, znani. Zaradi pri-tiska hriba je južna stena bazena za več kot pol metra premaknjena proti njegovi sre-dini. Tudi sama izgradnja naj bi
Med drugim je bazen v letih obratovanja zamenjal kar nekaj lastnikov ali upravljalcev - od Komunalnega podjetja, Vekosa Velenje, Gostinstva Paka do delovne organizacije Rdeča dvorana Velenje, vsem pa je bilo skupno pomanjkan-je denarja za investicijsko vzdrževanje, za dodatna vla-ganja. Za nameček je bil slab še obisk. "Zadnje leto obrato-vanja letnega bazena smo v celi sezoni prodali vsega 3000 vstopnic, kar je toliko, kot so jih nekaj let po otvoritvi bazena prodali ob vikendih. Na sezono pa so menda pro-dali par sto tisoč vstopnic. Ti podatki govore o nezanimivi ponudbi na letnem bazenu, ki drugačna, kot je danes, ne more biti. Res pa je še nekaj: dokler bo prisotna brezplačna konkurenca na Turistično-rekreacijskem centru jezero, večjega obiska ne moremo pričakovati. "
Rešitve oziroma možne lokacije?
Kot upravljalci objektov svo-jih rešitev nimajo, ampak Klepec sodeluje v projektni skupini, ki jo je imenoval župan mestne o'očine Velenje Srečko Meh. Ta ima že nekaj vizij, kje naj bi zgradili nove vodne površine. Ena od možnih lokacij je Turistično-rekreacijski center Jezero. "Mislim, da je projekt zanimiv,
Marjan klepec:"Večjega obiska ob brezplačni konkurenci RTC Jezero ne moremo pričakovati."
če bi le uspeli zbrati dovolj denarja, da bi tam nastal mini zabaviščni vodni park. Vse op-cije so odprte, dokončen strateški partner še ni znan, to so za zdaj ideje. Ob tem naj poudarim, da bo prostor, kjer je bazen danes, ostal še najprej namenjen športu in rekreaciji." Ali je prostor, kjer je letni bazen danes, po njegovem mnenju, bolj primeren kot RTC Jezero? Klepec meni, če bi občina uspela sama zago-toviti potreben denar, da bi bila tehtna presoja prednosti ene in druge lokacije, potreb-na. Vsaka ima namreč svoje pozitivne in negativne strani. Velika prednost obstoječe je središče mesta, "na dosegu rok". Njena pomanjkljivost pa je prostorska omejenost. Večja
Bazen je uspešno propadel. Pa koga boli glava?
6 KAN ČAS
NAŠI KRAJI IN UUDJE
8. aprila 1999
V Vinski Gori krajani proti postavitvi pretvornika
Negativni vplivi na okolje...
Krajani Vinske Gore so prejšnji teden na številne naslove, med drugim tudi na našega, naslovili pritožbo zaradi nameravane postavitve pretvornika ponudnika mobilne telefonije, ljubljanske-ga podjetja SI.MOBIL. Podpi-sani so predvsem prebivalci Janškovega sela in okolice, kjer naj bi po njihovih infor-macijah pretvornik stal. V pri-tožbi obširno razlagajo, zakaj so proti. Predvsem so prepri-čani, da bo oddajnik škodljivo vplival na okolje in Ijudi.
Kot je zapisano v pritožbi, krajani najodločneje protesti-rajo proti nameravani gradnji pretvornika SI.MOBILA na zemljišču, ki je last njihovega sokrajana Marjana Špegla. Proti postavitvi so iz več razlo-
gov. Po zakonu o splošnem upravnem postopku imajo funkcijo stranskega udeležen-ca, ki ima zaradi varstva svoje pravice ali pravne koristi prav-ico udeleževati se postopka, ki je bil uveden na zahtevo SI.MOBIL-a in v soglasju z lastnikom zemljišča. "Postavi-tev pretvornika na omenjenih parcelah je tako z krajinskega, kakor tudi negativnih vplivov na okolje na vrhu pobočja, ki mu pravimo domačini "Grob-yice", absolutno neustrezna," poudarjajo.
Kot sosedje tudi mislijo, da bi jih o izgradnji morali kaj vprašati. Pa jih v dosedanjem postopku ni še nihče. Strinjali bi se s postavitvijo pretvornika za hišo lastnika parcele, nikakor pa ne na griču nad
vrsto stanovanjskih hiš. "Mnenja smo, da bodo elektro-magnetna sevanja ter tveganja in negativni vplivi na okolje s postavitvijo pretvornika na nas krajane v bližini izredno velika. Tako v smislu ionizira-nega sevanja, optike, ter visoke in nizke frekvence elektromag-netnega sevanja," so v pritožbi še zapisali sosedje.
Ko smo poklicali na podjet-je SI.MOBIL, smo izvedeli, da naj bi več o tem, kako daleč je speljan postopek za postavitev pretvornika, izvedeli na sedežu lokalne skupnosti. Poklicali smo na MO Velenje, katere del je tudi KS Vinska Gora, kjer o nameravani postavitvi pretvornika niso vedeli nič. "Nismo pristojni za vodenje tovrstnih postopkov," so
povedali. Tudi na svet krajevne skupnosti Vinska Gora ni bila naslovljena nobena vloga za izdajo soglasja. Na Upravni enoti Zalec, ki je še vedno pri-stojna za KS Vinska Gora, smo izvedeli, da tudi pri njih ni bila vložena vloga za postavitev to-vrstnega pretvornika in ne izdano nobeno soglasje. Napotili pa so nas direktno na ministrstvo za okolje in pros-tor, kjer naj bi obravnavali tovrstne zahtevke, pa nam, žal, zaradi odsotnosti pristojnih za to področje ni uspelo pridobiti ustrezne informacije. Krajani so v pritožbi to ministrstvo prosili, da jim odgovori v osmih dneh. Kako se bo stvar razpletla, pa vas bomo sezna-nili tudi mi.
■ Bojana Špegel
Čebeiarsko društvo Apis
Prihodnost so nakladni panji
Tako trdi Matjaž Vehovec, prvi mož decembra lani usta-novljenega čebelarskega društva Apis (iz latinskega pre-voda čebela). S tem dejanjem so med drugim zaznamovali 125-letnico ustanovitve čebe-larske organizacije v Sloveniji in 100 -letnico izhajanja revije Čebelar. 16 članov za zdaj združuje društvo, prihajajo pa iz sosednjih občin, Slovenj Gradca, Prevalj, iz Gorenjske ter Maribora. "Že iz tega je razvidno, da smo društvo, ki nima regijskih meja. Delujemo širše. Če me sprašujete o vzrokih za njegovo ustanovitev, potem naj povem, da so nas k temu prisilile potrebe, želja po druženju tistih čebelaijev, ki se strokovno čutimo osamljene v okolju, v katerem živimo. Mi namreč čebelarimo ali želimo
Mladi čebelarji osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju (njihov mentor je Matjaž Vehovec) so menda edini krožkarji v Sloveniji, ki čebelarijo z nakladnimi panji.
čebelariti z nakladnimi panji."	nakladni panji. Ti omogočajo
Kot pravi Vehovec, je slo-	večji pridelek, zanj pa je po-
vensko čebelarstvo na prelo-	trebnega manj časa, manjši so
mu in njegova prihodnost so	tudi stroški pridelave medu.
16 kg medu na čebeljo družino (skupaj s tistimi, ki čebele pre-važajo) naj bi pridelali sloven-ski čebelarji, v sosednji Avstriji, kjer se jih več ukvaija z nakladnimi panji, pa ob enakih pašnih pogojih več kot 25 kg. "Cilji delovanja našega društva so predvsem dvigniti raven čebelarjenja, s čim več strokovnega dela. Zato je ena naših prednostnih nalog izo-braževanje članov. Za uresni-čitev tega cilja bomo organizi-rali več predavanj in strokov-nih posvetov. Enega takšnih smo pripravili februaija letos v Velenju." Poleg že omenje-nega, bo naloga članov Apisa v tem letu še pridobivanje novih članov ter sodelovanje pri iskanju nove blagovne znamke za med.
■ Tp
Ziat jubiiej Alojzije in Jožeta Dobnik iz Gaberk
Za dežjem pride sonce
Zaljubila sta se v osnovni šoli, se poročila in voz življenja vlečeta skupaj že 50 let - Alojzija in Jože Dobnik.
Povsod je bilo polno rož, tudi kakšnega darila ob obisku Alojzije in Jožeta (domači ga kličejo Pepi) Dobnik v Gaberkah ni bilo mogoče spregledati. Pozornosti, ki sta je bila deležna v minulih dneh, ju je ganila. Da bosta prazno-vala zlato poroko, si nista nikoli mislila. Kako radi ju imajo njuni najbližji, sploh hči Dragica z družino, pa sta spoz-nala bolj, kot sta verjela.
"Danes gledava na življe-nje povsem drugače kot pred 50 leti. Mlada, zaljubljena, polna energije sva premagova-la številne ovire na najini skupni poti. TVdo je bilo, toda zmogla sva: z voljo, z zvrhano mero potrpljenja, vztrajnost-jo, odrekanjem, s skromnostjo in pridnimi rokami," sta pri-povedovala zlatoporočenca ob obujanju spominov na skupnih 50 let in nadaljevala: "A, kot pravi eno od zlatih življenj-skih pravil, dočakala, da je za dežjem posijalo tudi sonce."
Prvič sta se poročila na četrtek. Kar s kolesi sta se od-peljala na občino v Šoštanj. Za-živela sta v skupnem gospo-dinjstvu praktično brez vsega. Jože je 10 let rudaril, se na rud-niku izučil za ključavničarja, napredoval in se nato zaposlil v šoštanjskih termoelektrarnah,
kjer je pred 12 leti tudi dočakal upokojitev. Alojzija je skrbela za gospodinjstvo, obdelan vrt, nekaj malega zemlje, predvsem pa je bila njena skrb namenje-na hčeri in seveda družini nas-ploh. "Včasih človek enostavno ne more razumeti, da je zmogel vse te napore."
V nedeljo, pred minulimi prazniki, sta zavidanja vreden skupni jubilej skromno zazna-movala. Nič posebnega, velikega si za praznik nista želela. "Zvestobo, ljubezen, pomoč v slabem in dobrem sva si obljubila pred 50 leti, zato si tega nisva izpovedovala znova. Kar je zapisano v srcu, ostane za vse čase. Samo zdravja si še želiva, vse drugo danes imava," sta povedala v en glas.
Vajena skromnosti sta povsem zadovoljna z drobnimi radostmi, ki jima lepšajo njuno jesen življenja. Hči Dragica jima ob pogostih obiskih polepša dan, njuna vnuk in vnukinja sta kot sončni žarek, "ta mlad" je super. Sama se, bolj poleti kot pozimi, odpravi-ta na obisk k sorodnikom. Tudi na vrtu in na njivi se pozna, da ju negujejo skrbne roke.
Številnim čestitkam za jubilej se pridružuje še naše uredništvo!
■ Tp
Ijubljana -meslB iMroj
»Ne grem volit, škoda časa«. Včasih sem, ko sem tak stavek slišal, hitel znancu razlagati teoretične pona-zoritve, kako je njegova volilna drobtinica v globalnem, absolutnem smislu, zelo pomembna. Ker potem, če si tako porečejo vsi, župana, predsednika ali referenta za ozimnico izvolita kar kandidat in njegova soproga. In seveda, volitve so za to, da tiste, ki delajo škodo izločimo.
Da se na videz nenevarno spopadanje politikov,lahko odrazi tudi na življensko bolj otipljivih rečeh, vidimo v naših občinah. Nekatere so brez proračunov in z nespre-jetimi projekti, za kakšen mandat zaostale v razvoju. Če je javno mnenje okuženo z volilno apatijo, ima koristi od tega samo tisti, ki bo z relativno manjšino prišel do oblasti. Poleg zaradi dobrega volilnega rezultata samoza-vestnih vladarjev, so enako nevarne tudi pat situacije, ko sta koalicija in opozicija skoraj enako močni.
Ljubljana je preživela že oboje in še kaj. Pogled skozi zadnjih deset let njene zgodovine pokaže, da jo je nesrečna politična razklanost milijone kilometrov odd-aljila od ideala solidarnosti v času župana Hribarja in obnove po potresu, ki jo je razdejal konec prejšnjega sto-letja.
V času, do prvih demokratičnih lokalnih volitev leta 1994, se v prestolnici sploh ni sestajal mestni svet. Ker vem da Salečane podrobnosti niti malo ne zanimajo, naj povem le, da so desni, ki so bili na oblasti, tako jezili leve, da slednji niso prihajali na seje. Izvršni svet je tako živel kot v raju. Proračuna sicer ni bilo, a so sekretariati živeli od začasnega financiranja po dvanajstinah. Vse druge odločitve so bile napol legitimne, saj jih mestno predstavniško telo ni nikoli potrdilo. Tak je primer Holdinga, kopice javnih razpisov, neverjetno predrznost pa so oblastniki te dobe pokazali, ko so pri obnovi ljubl-janskega gradu vzidali tudi vitražno steklo, na katerem ? so bili upodobljeni obrazi treh glavnih mestnih urad-nikov. Saj ne, da se njena podoba v zadnji dekadi ni čisto nič spremenila. Še kar nekako so se obnovila pročelja -večinoma res samo pročelja - hiš v centru mesta in dobila je tudi svoj prvi nebotičnik s stekleno fasado, kakršen sodi na panoramski posnetek vsega, kar ne želi biti zamenjano z vasjo. No, da. Izgleda nekam čudno osaml-jen med tamkajšnjimi vrstnimi hišicami. Dobila pa ni, pa so glasno obljubljali da bo, Mesarskega mostu, Hotela Hilton za Bežigradom, čistilne naprave, da tistih čisto vsakdanjih stvari kot so stanovanja in parkirišča sploh ne omenjam. In če zato obtožim politike, ki so nemočni za kaj drugega, raje spodkopavali nasprotnika, bo kar prav. Zarečen kruh s Hiltonom, bi danes najverjetneje najraje pozabil dr. Dimitrij Rupel, ki je zanj položil temeljni kamen. Enak akt pa je na bregu Ljubljanice opravila le nekaj let prej še Demosova ekipa, z legendarnim županom Strgarjem na čelu. Čistilno napravo, ki je usod-no pomembna so obljubljali vsi in je enako še danes ni. Naslednji mandat je prevzela levica in upanje, da bodo kaj boljši, je kmalu splahnelo. Konstituiral se je mestni svet in v njem so večino in predsednika dobili pomladni-ki. Ti so, z dvobojem nadaljevali in kot je znano upehali celo trmastega Rupla, ki je danes veleposlanik. No, zad-nje preslikave ljudske volje so naplavile Viko, levici pa zadovoljivo koalicijo, a kontinuitetniki so se ob oslabljen-em pomladnem nasprotniku, domiselno sprli med sabo. Lepa prihodnost je tako v Ljubljani ubrala obvoznico.
Nauke večinskosti, ki poleg Ljubljane tepejo še mar-sikatero slovensko občino, pa bi si lahko bolj vestno zapisovali za uho tisti, ki te čase mešetarijo z državnim volilnim sistemom. Dejstvo, da mora v kar največji meri zmanjševati verjetnost izida pol - pol, zagotavljati poli-tično stabilnost in se dopolnjevati z drugimi akti, stoji nekako ob strani. Velike besede o poštenosti, neposred-nosti so pač ljubše volivčevim ušesom. Če bo Slovenija naslednjih nekaj let životarila kot Ljubljana, tega v med-narodni konkurenci ne bo preživela. In ne bodo mogli reči, da niso vedeli.
■ Dare Hriberšek
8. aprila 1999
NAŠI KRAJI IN UUDJE
KAS ČAS 7
Šoštanjska znamenitost: Zvone Čebui s svojo izjemno zbirko starin
Dober zbiralec je vedno suh!
Naj se javi Šoštanjčan, ki ne pozna Zvoneta Čebula! In naj se javi tisti, ki ne ve, kaj je njegova strast! Ga ni? Najbrž ne. Ker tega, kar počne, se ne da spregledati.
Vav, koliko starin ima! Pred hišo, v posebni uti, v hiši, po hiši, na podstrešju ...In koliko ve o vsem povedati. In s kako ljubeznijo vzame v roke sleherni predmet, ki mu je na dosegu in kako nežno ga pogleda! Kako rahločut-no pobrska po tistem, kar hrani... Kot bi želel s kretnjo in pogledom priklicati prete-klost, da bi jo videli vsi.
Zbiranje starin je moda da-našnjega časa. Takrat, pred petdesetimi leti, ko je s tem začel sam, je bila ena sama velika ljubezen na prvi pogled, ki ni nikoli in niti za hip usahnila in v katero tudi nikoli, niti za hip, ni podvom-il. Edina, ki bi lahko bila nanjo ljubosumna, je žena Marija, kliče jo Mojca, ki razume to strast, in ki "dovo-ljuje", da Zvone pol "pen-zjona" na mesec še danes vloži vanjo. Ampak, a veste, samo vam na uho: s svojo lju-beznijo je okužil že tudi njo. Tako na štiri oči vam bo to tudi priznala.
Ko pridejo včasih ljudje k njemu na obisk, mu pravijo, koliko denarja šele moraš imeti, če imaš že tega toliko. Pa jim odgovarja: "Dober zbiralec je vedno suh."
Saj, opisati se sploh ne da. Vsega bi bilo za debelo knji-go. A vseeno je to poskus, kako Zvoneta "spraviti" v en članek. "Star sem bil 15, ne še 16 let, ko sem začel. Najprej z znamkami, potem s kovanci -grškimi in rimskimi, privlačil mejesrednjivek, pa nadalje-val z rokopisi, sledila so pisma. Obiskoval sem muze-je. Prav nor sem bil nanje. Posebej sta me privlačila ptu-jski in celjski. Potem sem začel z ljudsko umetnostjo. Včasih je bil še kakšen daro-valec, ki je kaj dal. Danes so redki, danes se vse plačuje, ali pa zamenja." Začel je obisko-
Zvone Čebul, solo, s trompeto, ki jo je dobil ali pa kupil
kakšen dan prej...
Ja, ja. Okužil jo je. Nobenega dvoma.
vati atikvariate in tudi tam kupovati kos po kos.... Ce bi zapisali, da je danes v njegovi zbirki gotovo 100.000 kosov, kaj bi rekli? Da je številka napak zapisana? Ni. Najbrž je še kak kos preko. "Veste, saj ne rečem, da je vse visoko ka-kovostno, ampak vedno si rečem, tudi tisto, kar je danes morda nepomembno, bo jutri pomembno...". Njegova zbir-ka je neprecenljivo bogastvo. Mogoče ne toliko v denaiju kot v narodovi zgodovini, ki jo hrani in ohranja, v njegovi preteklosti... "Te stvari nima-jo cene. Prijetno pa je, ko raz-mišljaš, kaj vse so ljudje,
Slovenci, ki jih danes ni več, ustvarjali pred stoletji, kako so gradili ljudsko umetnost, kako so rezbarili, kiparili, ob-likovali glino..."
Za slovensko ljudsko bogastvo, dolgo skrivano po podstrešjih, kleteh in prosto-rih z najrazličnejšo šaro, od-služeno času in oplemenite-no s pajčevino, se vse bolj zanimajo tudi tujci. To ga boli. "Veliko tega je že odšlo preko meje in ne bo nikoli več prišlo nazaj. Država bi morala pokazati za čuvanje tega bogastva veliko več zani-manja kot ga kaže. Te reči bi bilo treba postaviti na ogled,
da bi jih videli in občudovali, tujci in zanamci."
Zvone Čebul rad Ijudem, ki pridejo k njemu z dobrim namenom, pokaže svojo zbirko. Pridejo iz šol, včasih se pripelje kar cel avtobus. "Tudi izkopanin imam precej. Arheologi, ki so si te reči pri meni ogledali pravijo, da imam gotovo največjo zaseb-no zbirko izkopanin v Slove-niji." Zelo si želi, da bi to, kar hrani, lahko postavil na ogled, v primeren prostor v svojem rodnem Šoštanju, v muzej, katerega eksponati bi ostali v lasti družine. "Če nisem čisto malenkosten, bi lahko bil ta muzej med večjimi Sloveniji." Gotovo bi bil.
Nima najljubše starine. Vse so take. Ampak... Po dolgem in dolgem prigovaijanju, da vseh stvari ne moreš imeti enako rad, ker imaš eno čisto majčkeno raje kot drugo, je priznal: "Mogoče panske končnice. Teh imam več kot sto. To je zame nekaj najbolj milega, kar je ustvaril sloven-ski človek. Pa kipci in lepe rezbarije...". Enako močno rad pa ima tudi druge kose: "stabilce", stare motorje, avionske dele, slike, izkopa-nine iz kamene dobe, pa predmete, ki so jih uporablja-li Avari, Kelti, Slovani, Rimljani... Hrani opremo keltskega vojščaka, kamnite sekire in puščice, sulice stare več tisoč let, fosile, kristale...
Pri meni, na mizi v uredniš-tvu, je konjska podkev. Stara najmanj 250 let. Rekel je - za srečo, ko mi jo je podaril. Jaz bom rekla - tudi za njegovo, da bi se naposled, skromen kot je, lotil iskanja strokov-njaka, ki bi mu pomagal pri razvrstitvi, postavitvi... nje-gove izjemne zbirke v muzej, kjer bi sijala z vsem bliščem in krasila Šoštanj. Škoda, ki nastaja, ker je tisto, kar je vredno občudovanja, očesu in duši skrito, je neprecenlji-va. Tako kot je neprecenljiva njegova zbirka.
■ Milena Krstič - Planinc
MOZIRJE - V parku cvetja ob Savinji in v Mozirju so letos posadili največ cvetja v nekaj zadnjih letih. Preko 100.000 sadik pomladanskega cvetja se že bohoti v čudovitih barvah, skoraj 300.000 tulipa-nov in ostalih čebulnic pa je tik pred razcvetom. Gaj je ra-zumljivo lepo urejen tudi letos, lepi in obetavni so tudi načrti za letošnjo sezono.
Prva prireditev v 21. letu gaja bo razstava tulipanov z velikim sejmom med prvomaj-skimi prazniki. Jesenska razs-tava je vsa leta nazaj višek do-gajanja in tako bo tudi letos. Letošnja seveda ne bo tako
sijajna, kot je bila lanska ob okroglem jubileju, podobno načrtujejo za leto 2000, seve-da pa se bodo septembra močno potrudili.
Ostalih prireditev in nalog tudi ne bo manjkalo. Zlasti bi radi dokončno obnovili še preostale objekte v parku, posebej parkirišče pred vstopom v gaj in sanitarije ob njem, dovoz do parka, pričaku-jejo pa tudi dokončno razreši-tev težav glede lastništva Sa-vinjskega ali Mozirskega gaja. Pri tem vsekakor računajo na večje razumevanje novega ob-činskega vodstva. Le bodo uspeli uresničiti te naloge, bo
gaj še lepši in bolj vabljiv za množice ljubiteljev cvetja in lepe narave, velika želja pa je tudi, da bi bilo samo Moziije vsaj tako hortikulturno urejeno kot v lanskem letu. Vse skupaj
bi pomenilo dodatno uveljavi-tev Moziija in vse Zgornje Sa-vinjske doline v vse bolj zahtev-nem svetu turistične ponudbe.
UjP
28. tekmovanje mladih glasbeni-kov Slovenije
Velenjčani znova odlični
Ljubljana, od 26. do 28. marca - Na 28. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije je nastopilo tudi 17 učencev glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja. Njihov nastop je bil znova odličen.
Med solisti je osvojil prvo nagrado in zlato priznanje Anton Vrzelak (tuba - bariton), drugo in srebrno Tomaž Lojen (tolkala), tretjo nagrado in srebrno priznanje pa Kri-
stijan Jurko (tolkala). Med nastopajočimi so bili še Miha Tovšak (trobenta, bronasta plaketa), Tomaž Polh (rog, sre-brna plaketa), Miran Šumečnik in Anton Vrzelak (pozav-na, srebrna plaketa), Matic Hajdinjak in Domen Kolšek (tolkala, srebrna plaketa). Ob tem velja omeniti še Mitja Zgavca (pozavna), ki je sodeloval v prvem delu tekmovanja na višji stopnji.
Pri komornih skupina (z godali in klavirjem) je v II. kate-goriji osvojil 2. nagrado in zlato plaketo kitarski duo Suzana Hebar in Jasna Njenjič, bronasto plaketo sta si za nastop v I. kategoriji prislužila Maja Klančnik in Aljoška Tolazzi, priznanje za nastop v skupini klavirski duo II. ka-tegorija pa Lidija Lepen in Jerneja Pačnik.
Ćestitamo!
mtp
Najboljši med najboljšimi Anton Vrzelak pravi:
"Vztrajnost se je izplačala!"
Ob koncu nedavnega finalnega tekmovanja mladih glas-benikov Slovenije je bil gotovo Anton Vrzelak, učenec 3. letnika srednje rudarske tehnične šole Šolskega centra Velenje in srednje glasbene šole Velenje, zelo zadovoljen. Kako tudi ne bi bil, ko pa je osvojil zlato priznanje in pivo nagrado za nastop na baritonu in srebrno priznanje za igranje na pozavno." Veliko vaj je bilo potrebnih za uspeh, precej odrekanja, a splačalo se je! Moram priznati, da sem se po tihem nekaj takega pričakoval. Na koncu sem bil kljub vsemu malce presenečen in veset," je komentiral svojo uvrstitev Anton.
To zanj ni edino priznanje, vsa skupaj pa potrjujejo, da si fant zasluži mesto povsod tam, kjer sodeluje. To pa je v Simfoničnem orkestru velenjske glasbene šole, v orkestru Big band Ota Vrhovnika, je član Pihalnega orkestra Pre-mogovnika Velenje, pa še v pihalnem kvartetu nastopa in skupaj s preostalimi tremi člani navdušuje občinstvo.
Ko smo ga povprašali, zakaj se je odločil za glasbo, se je samo nasmehnil, češ posebej velike izbire tako nisem imel. Oče je namreč učitelj klarineta na velenjski glasbeni šoli, njegov brat se prav tako trudi na tem instrumentu. Zgledi vlečejo in...
Vztrajnost, volja, uspehi in nenazadnje veselje do igranja so pripomogli, da se Anton danes "spogleduje" z Akade-mijo za glasbo. "Moj življenjski cilj je namreč poskusiti se dokazati kot solist, potem pa bomo videli, kaj bo prinesel, od mene zahteval čas," je še dodal Anton Vrzelak,
Čestitke za dosežek in obilo uspeha tudi v prihodnje!
■ Tp
Anton Vrzelak se je najprej odlično odrezal na predtek-movanju v Mariboru, še bolje na finalnem tekmovanju v Ljubljani. Pri izvajanju skladb ga je na klavirju sprem-
Ijala Katja Marin.
8 SGAŠ (as
TO IN ONO
8- aprila 1999
MNENJA IN ODMEVI
Ljuba moja Mestna občina!
V mestu Velenje, si draga občina, pred leti postavila nekaj okroglih in ravnih panojev za plakatiranje. Mislila, si da bomo vsi, ki prirejamo prireditve, obešali na ta mesta svoje plakate in narod bo obveščen in vse bo v redu in prav. Tozadevno si sprejela tudi od-lok o plakatiranju.
A glej ga zlomka! Kot da odlo-ka ni! Kot da ne plakatiramo po naši občini, ampak po divjem Kurdistanu. Vsakdo lahko vsak čas prekrije tvoj plakat, lahko zavzame vse površine in pri tem uniči tvoj plakat, povzroči ti veliko material-no škodo, izbriše ti informacijo, pri-
bližno tako kot sta prejšnji teden dva pubeca prekrila plakate za hu-manitarno prireditev "Bolero 99. Vse to se dogaja pred tvojimi očmi, draga občina, ti pa, kot da nič ne vidiš.
Zadnjič me je disketar kregal, češ, da plakati Kulturnega centra prekrivajo disko plakate in da bo našega plakaterja za ušesa. Priznam! Vsi obešamo plakate eden čez drugega iri ne vemo, če bodo dočakali jutra. Plakatiramo namreč ponoči, da nihče ne vidi, kako lepimo čez druge plakate. Tisti, ki pridejo z boljšimi avti ali motorji in imajo čelade na glavi, imajo določeno prednost: lahko te prebutajo, če plakatiraš takrat ko mislijo to delati oni, ali pa ti
izbrišejo vso nesnago raznih plaka-tov o gledaliških predstavah, kon-certih, kulturnih večerih in hu-manitarnih prireditvah. Dober plakater ti vso plakatno mesto v trenutku poenoti po načelu "en plakat na enem panoju", seveda tisti največji, najpomembnejši, najbolj važen.
Draga občina! Sedaj, ko ob-likuješ praznovanja ob 40-letnici mesta priložnosti, ko si lepo ob-likovala koledar prireditev, daj poglej še, kako so oblikovana plakatna mesta.
Recept je zelo simpl: enega pooblastiš za plakatiranje, ta naj računa, obeša dvakrat tedensko, vmes odstranjuje vse divje plakate, ti pa samo pobiraš kazni. Vidiš, to je vse!
■ Marjan Marinšek
Pozdrav pomladi 99
V soboto še otroški in miadinski zbori
Po predstavitvi odraslih zborov bodo v soboto zapeli v poz-drav pomladi še otroški in mladinski zbori iz občin Velenjc, Soštanj in Smartno ob Paki. Oba koncerta bosta v dvorani velen-jske glasbene šole.
Na koncertu otroških zborov, začeli ga bodo ob 17.30 uri, bo sodelovalo sedem zborov: mala glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, OŠ Livada, Vrtec Najdihojca ter OŠ Antona Ašker-
ca, Livada, Gorica in bratov Letonja.
Mladinski zbori bodo začeli svoj koncert ob 19.30 uri. Ljubiteljem zborovskega petja pa se bodo predstavili: otroški zbor glasbene sole Velenje, komorni zbor OŠ Šalek, vokalna skupina Orfei - Šentilj, OŠ Antona Ašker-ca, Mihe Pintarja Toleda, bratov Letonja in mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje.
Za konec trađicionalne prired-
itve Pozdrav pomladi bo organi-zator - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna iz-postava Velenje - pripravil še kon-cert štirih pevskih skupin ter zborov, ki jih je zanj izbrala priz-nana zborovodkinja Danica Pirečnik na reviji odraslih zborov. Ta bo v sredo, 14. aprila, na njem pa bodo zapeli: kvartet Mavrica, oktet Teš ter mešana zbora Svoboda Soštanj in Gorenje. Koncert bodo začeli ob 19.30 uri.
Filatelistični kotiček
Pet lepih novosti
Konec marca je Pošta Slovenije izdala novo serijo priložnostnih znamk, ki je spet razveselila zbiralce. V okviru serije planinskih znamk je izšla znamka z mo-tivom znamenite Golice in njenih narcis, njena nazivna vrednost je 15 tolarjev, po fo-tografijah Jocota Žnidaršiča in Jožeta Dobnika so jo ob-likovali v studiu Botas. V seriji minerali in fosili je nova znamka minerala cin-abarit iz Idrije, katerega kristali sodijo v najpomemb-nejšo dediščino nežive narave v Sloveniji, njena nazivna vrednost je 80 tolarjev, ob-
likoval pa jo je Matjaž Učakar.
Pošta Slovenije je izdala tudi znamko (16 tolarjev) v počastitev 50. letnice Filatelistične zveze Slovenije, ki sta jo oblikovala Andrejka Cufer in Leonard Rubin, lepa novost je tudi znamka ob 50. letnici Sveta Evrope z nazivno vrednostjo 80 tolarjev, varovanju narave in njene pr-vobitnosti pa je namenjena znamka z motivom Triglavskega narodnega parka z nazivno vrednostjo 90 tolar-jev pa je po fotografiji Jožeta Mihelčiča oblikoval Matjaž Učakar.

Najlepša za spomin in za srce
Glasovanja za najlepšo znamko, ki je izšla v Sloveniji v letu 1998, se je udeležilo doslej rekordno število zbiralcev in drugih ljubiteljev teh likovnih miniatur iz Slovenije in tujine. Za najlepšo so izbrali znamko za 100 tolarjev, ki je izšla ob 50. letnici sprejetja splošne deklaracije o človekovih prav-icah. Oblikoval jo je Klemen Rodman, eden od glasovalcev pa je o njej zapisal: "To je znamka, ki si jo vtisnemo v spomin in nam zmehča srce."
m lci di dop/5 niki poro Cajo
To in ono z Livade
Na OŠ Livada v Velenju je v začetku prejšnjega meseca potekalo tekmovanje iz znan-ja Vesele šole. Sodelovalo je 315 učencev, le 9 se jih ni udeležilo tekmovanja. Učenci so bili zelo uspešni, ker se je na občinsko (področno) tek-movanje uvrstilo kar 35 učencev. Najuspešnejši so bili četrti razredi, najmanj pa sed-mi. Mentorici Vesele šole sta Jožica Kumer in Marija Mlinar. Nadaljnjega tek-movanja se vsi učenci, še pose-bej najboljši, zelo veselijo in vsi upajo, da se bodo uvrstili še na državno tekmovanje in tam dosegli kar se da dobre rezul-tate.
Vesna Glinšek 6.a
Sredi marca je naša šola sode-lovala na tekmovanju v smučanju na Golteh. Udeležila se ga je večina osnovnih šol ve-lenjske občine in obe osnovni šoli iz šoštanjske. Ekipa os-novne šole Livada se lahko po-hvali s kar lepimi uvrstitvami, saj je Nika Škoberne zasedla 1. mesto v kategoriji starejših deklic. Dobre rezultate so dosegli tudi Anja Zager (9. mesto pri mlajših deklicah), Luka Lah (5. mesto pri
starejših dečkih) in Jernej Rošer (8. mesto pri mlajših dečkih).
Tjaša Blatnik 6.b
Na naši šoli je potekalo šolsko tekmovanje iz znanja angleškega jezika. Udeležilo se ga je 26 osmošolcev. Prvo mesto je osvojila Staša Štajn-pihler iz 8. b razreda, ki bo OŠ Livada zastopala tudi na državnem tekmovanju.
Urška Blatnik 8.b
Letošnja tema tekmovanje iz znanja zgodovine, potekalo je pred nedavnim, je bila rimska država. Sodelovalo je 29 tek-movalcev. Šest učencev je doseglo bronasto priznanje: Marjeta Brežnik, Ambrož Kvartič, Mateja Novič, Nina Štajner, Urška Vučina in Denis Burekovič. Regijskega tek-movanja pa se bosta udeležila Marjeta Brežnik in Ambrož Kvartič.
Na nedavnem šolskem tek-movanju iz znanja fizike so se najbolje odrezali: Marina Golja, Nina Štajner, Maja Klančnik in Maijeta Brežnik, ki se bodo udeležili tudi po-
dročnega tekmovanja.
V soboto, 20. marca, je v Šmar-jah pri Jelšah potekalo šolsko tekmovanje za srebrno in zla-to Cankarjevo priznanje iz znanja materinščine. Našo šolo so zastopali: Maijeta Brežnik, Ambrož Kvartič, Urška Vučina, Marina Golja in Maja Klančnik. Upamo na dobre rezultate.
Na našl šoli smo pripravili tudi tekmovanje "Kaj veš o prome-tu". Med 1324 tekmovalci iz cele Slovenije je 176 učencem uspelo pravilno odgovoriti na vsa vprašanja, ki so bila postavl-jena na Internetu. Za nagrado so dobili kolesarsko čelado. Med njimi so bili tudi trije učenci iz OŠ Livada: Nejc Majhen, Sašo Bandalo in Gašper Rek.
Urška Vučina 8.b
Dragi šolarji!
V tej rubriki bomo objavl-jali zanimivosti iz vašega šolskega življenja. Pokličite nas, pišite nam - skratka, naj tudi naši bralci zvedo več o vas.
Uredništvo
Študent naj bo
n\
m^ r M Ta vikend je bil V Q ! 1 priložnost za vse
...... ^fl SŠK-jevce, da so
t^^k^ se naučili os-novnih pravil živl-jenja. V Mladinskem centru Velenje je namreč v organizaciji ŠSK-ja nastopil Zijah A. Sokolović z monodramo CABAres, CABArei. Dveurna briljantna predstava je navdušila polno MC-jevsko dvorano, Zijah pa je (že po tradiciji) večer zaključil v Plac-u, kjer se je poklonil spominu Pankrtov in stoječ na mizi izdvedel komad Bandiera Rossa. Kaj takšnega ne doživiš vsak dan (če pa že, pa samo v Plac-u)!
Akademc - tik pred zdajci
Ietošnji akademski ples bo v hotelu Paka v Velenju in sicer v soboto, 17. aprila. Pričetek bo ob 20. uri. Igrali bodo Melanholiki, program pa bodo popestrili tudi ŠŠK-jevci s svojimi lastnimi domis-licami. Vstopnice lahko dobite na Mladinskem servisu v Velenju, več informacij pa na brezplačni tele-fonski številki 080-15-34. Vabljeni!
Rit - tudi tik pred zdajci
V Mladinskem centru Velenje že cel teden mrzlično poteka izdelava Rit-i. Nadebudni nov-inarji so zasedli galerijo, vanjo postavili računalnike in sedaj se vse iskri od njihovih svežih idej in domislic. Kdor misli, da tudi sodi tja, je iskreno vabljen, da zapolni
stran v Rit-i s svojim prispevkom. Slavnosten izid Rit-i bo na predvečer akademskega plesa, to je v petek, 16. a prila v Mladinskem centru Velenje.
Kitariada
Spet se bo zgodila (že tradi-cionalna) kitariada. Datum je 23. april, mesto pa Mladinski center Velenje. Vsi, ki znate igrati kitaro in vam ni nerodno tega pokazati tudi drugim, ste vabljeni k sodelo-vanju.
Tarok turnir
V kratkem se bo (najbrž) v Plac-u zgodil že tradicionalni tarok turnir. Več informacij boste zvedeli naknadno.
Sovica se smeji pomladi in vas lepo pozdravlja!
■ Zalika
(I)
Pišeta: Ksenija in Boštjan Sovič
Če bi morala Novo Zelandijo opisati v nekaj besedah, bi to več kot dobro storila z besedami 'ze-leno', 'voda', 'ovce', in 'mir'. Zdi se, da je novozelandski pomen zelene drugačen. Gozdovi, travniki in še enkrat gozdovi. Vir vsega je voda, ki je prisotna vsepovsod, če že ne v številnih jezerih, rekah in potočkih, pa vsaj v obliki pogostih padavin. Še bolj nepojmljivo za naše razmere je, da je skoraj povsod pitna. V sožitju z neomadeževano naravo živijo ovce, ki jih je preko 60 milijonov ali povedano drugače, skoraj 20 ovc na vsakega Novozelandca. Kjer je vsaj malo trave, tam so tudi ovce. Zivljenje na Novi Zelandiji je brezstresno in umirjeno, nikjer nobene n'aglice ali nervoze. Skratka Nova Zelandija je zelena oaza miru, žal skoraj na koncu sveta. Mogoče je ravno to razlog, da je še vedno takšna, kot je. Nova Zelandija meri 270.000 km2 in ima 3,5 milijona prebivalcev. V primer-javi s Slovenijo je približno 13-krat večja, nima pa niti 2-krat več pre-bivalcev. Sestavljena je iz dveh ve-likih otokov, severnega ter južnega.
in še iz nekaj oddaljenih manjših otokov. Prvotni naseljenci so bili polinezijski Maori, ki so na Novo Zelandijo prispeli s kanuji že pred več kot tisoč leti. Evropska zgodov-ina se je začela pisati leta 1642, ko je nizozemski raziskovalec Abel Tasman jadral mimo Avstralije do zahodne obale Nove Zelandije in tam neupešno poskušal pristati. Znameniti kapitan James Cook je šele 130 let kasneje kot prvi ob-jadral oba otoka in s tem ovrgel vse pomisleke, da se jugovzhodno od Avstralije nahaja še en velik kontinent. Nova Zelandija je tako postala ena od mnogih kolonij Velike Britanije. Evropejci so jo pričeli naseljevati v prvi polovici 19. stoletja. Popolnoma neodvisna država je Nova Zelandija postala šele leta 1947. Po deželi je na-jenostavneje potovati z avtomo-bilom. Ceste so v dobrem stanju, označevanje je urejeno zgledno. Promet poteka tekoče, vozniki so neverjetno disciplinirani.
Vozni park je dober. Prevladujejo avtomobili japonske in korejske izdelave, luksoznih avto-
mobilov pa je kljub mnogo višjemu standardu manj kot v Sloveniji. Na regionalnih cestah velja omejitev hitrosti 100 km/h, v naselju pa 50 km/h. Avtocest praktično ni. Vozi se po levi strani. Ker sva na Novo Zelandijo priletela iz vroče Avstralije, kjer sva se vožnje po 'napačni' strani ceste že dodobra navadila, nama to ni predstavljalo nobenih problemov. Kot večina turistov sva torej najela avtomobil in se podala na pot v svojem tem-pu in po svojih interesih. Začela sva na južnem otoku v mestu Christchurch. Mesto ne bi bilo nič posebnega, če ne bi imelo lokalne-ga čudaka, ki sam sebe imenuje Wizard (čarovnik). Poletije vedno oblečen v dolgo belo haljo, pozimi pa jo zamenja za enako črne barve in ogrinjalo.
Vsakodnevno pripravlja zan-imive govore na glavnem trgu pred mestno katedralo. Teme so zelo provokativne in včasih tudi žaljive, predvsem za ženski del občinstva. Najraje razglablja o birokraciji, Američanih, zapornikih, zavaroval-ništvu in feminizmu. Zagovarja
ustrezen zemljevid.
Priljubljena tema je tudi
razglabljanje o odnosu
med moškimi in žen-
skami. Trdi, da moški
niso ustvarjeni za delo
temveč za uživanje.
Njegova utemeljitev je,
da bi morale ženske de-
lati, kajti ko so zapos-
lene, nimajo časa ner-
gati. Moški naj bi
počivali in uživali lagod-
no življenje. Prav zaradi
takšne miselnosti se je
odpovedal svoji službi
(bil je namreč profesor)
in jo prepustil ženski
kolegici. čeprav sta nje-
gov zanimiv način
izražanja in izzivajoča
tema napolnili trg pred-
vsem z moškimi
poslušalci, je to pred-
stava, ki je vredna ogle-
da ne glede na to, ali se
strinjašz njegovimi stal-
išči ali ne. Najina
naslednja postaja je bil
Dunedin, najbolj škot-
sko mesto na Novi
Zelandiji. V obdobju
zlate mrzlice je bilo to
VVizzard - (čarovnik) največje mesto v državi
in središče takratnega
. . , .	, . „ ..	dogajanja. Poleg desti-
tudi svojo lastno tezo da je Zemlja ,am viskija in6 ^arn ■ bflo znan
ravna plosca, kot dokaz pa ponud, pledv^ kotFmesto s ^ univer.
zo. Kljub temu, da so leta naglega razcveta že davno minila, je Dunedin še vedno privlačno mesto s živahnim utripom, katerega narekujejo predvsem študenti, ki predstavljajo dobršen del prebi-valstva.
Ko sva se naslednje jutro odpravila raziskovat mesto, sva se najprej povzpela po najbolj strmi ulici na svetu. Z besedo 'povzpela' mislim na vožnjo z avtomobilom, ker nobeden od naju ni pokazal prevelikega interesa po pešačenju. Mnogi mislijo. da naziv najbolj str-ma ulica na svetu pripada svetovno znani Lombard Street v San Franciscu, vendar se motijo. Uradno se na-bolj strma ulica na svetu imenuje Baldwin Street in leži v mestu Dunedin na Novi Zelandiji, kar je navedeno tudi v Giunnessovi knjigi rekordov. Pred vzponom najuje razjedal dvom, ali bo avto sploh kos tej strmini, kajti vse skupaj je bilo bolj podobno doskočišču kakšne skakalnice kot pa cesti, po kateri naj bi potekal promet. Povprečen naklon ulice je namreč okoli 40o, kar je tudi za avtomobil predstavljalo velik na-por. Sreča, da ima Dunedin blago podnebje in ne pozna zim, kajti ne znava si predstavljati, kako bi potekal promet po tej ulici, če bi bila prekrita s samo nekaj cen-timetri snega.
_
8- aprila 1999
KULTURA
KilS vas 9
(Ne)Znani znanci 5
Šalešld likovni ustvarjalci
Dr. Karel Oštir (13. 10. 1888
-	27. 12. 1973)
V	Arnačah pri Velenju v župni-ji sv. Uja (Sentilj pri Velenju) se je 13. oktobra leta 1888 rodil jezikoslovec Karel Oštir. Po os-novni šoli je obiskoval gimnazi-jo v Celju in Mariboru, kjer je leta 1909 maturiral, nato pa je v letih od 1909 do 1913 v Gradcu in na Dunaju študiral primer-jalno jezikoslovje. Pokončanem študiju se je od leta 1913 do leta 1914 izpopolnjeval v Sankt -Petersburgu v Rusiji ter leta 1914 tudi v British Museumu v Londonu. Začetek 1. svetovne vojne je Oštir dočakal v Londonu in kot avstrijskega državljana so ga Angleži za eno leto konfinirali (omejili gibanje).
V	konfinaciji je moral opravl-jati razna težaška dela, med drugim je v ročnem mlinu mlel žito, kar je bilo za Oštirja zelo naporno, saj je bil majhne in drobne postave. Leta 1915 so ga Angleži ravno zaradi njegove postave vrnili v Avstijo (Oštir je sam pripovedoval, da so ga Angleži vrnili z obrazložitvijo, da bo s takimi vojaki, kot je Oštir cesar Franc Jožef le težko dobil vojno), kjer pa so ga kljub vsemu takoj mobilizirali v avstro
-	ogrsko vojsko. Najprej je kot navaden vojak čistil vojaško sodišče v Gradcu, nato pa so ga kazensko premestili na soško fronto, kjer pa se je bolj kot s puško ukvarjal s slovarjema, ki ju je nosil v svojem nahrbtniku. Ob koncu vojne je znal oba slo-varja domala že na pamet, ko pa so padale bombe, ju je v rovih menda uporabljal tudi kot
"ex cathedra", temveč je na tablo ponavadi napisal besedo iz katerega od indoevropskih jezikov, o kateri so nato študenti skupaj z njim razpravljali. V svojih zgodnjih delih se je dr. Karel Oštir največ ukvarjal z in-doevropskim primerjalnim jezikoslovjem, predvsem z eti-mologijo (nauk o izvoru in pr-votnem pomenu besed) in glasoslovjem in je mednarodno priznan kot eden od pionirjev laringalne teorije (laringal - grl-ni glas). Pretežni del Oštirjeve-ga znanstveno raziskovalnega dela pa je posvečen alarodskim jezikom, to je istorodnim jezikom ljudstev na ozemlju, ki so ga pozneje zasedla indo-evropska ljudstva. Raziskoval je alarodsko jezikovno blago v in-doevropskih jezikih in vpliv alar-odščine na njihov razvoj. Etimološko je obravnaval sre-dozemske izraze za poljedelsko orodje, kovine, živali, družbene in naravne pojave, alarodske števnike in vodna imena. Trajne vrednosti so nekatere Oštirjeve etimološke razlage in njegovo vztrajanje pri neindoevropskem značaju številnih slovarskih enot v indoevropskih jezikih sre-dozemskega območja. Dr. Karel Oštir, ki je sooblikoval slovensko jezikoslovje svojega časa, je sve-tovno priznan lingvist, saj so nje-govo velikansko erudicijo (eru-dit - učenjak, vsestransko izobražen, učen človek) večkrat poudaijali tudi številni mednar-odni strokovnjaki. Dr. Karel Oštir je torej še eden v nizu naših številnih rojakov, ki uživa-jo celo mednaroden sloves, v Saleški dolini pa spomin na nji-hovo ime in njihovo delo počasi, a vztrajno bledi.
■ DK
Rudarski oktet praznuje 20 let ubranega petja
"Sem pevec in peti mi je vse na sveti..."
Ko je 14. decembra 1979 na zaključku reševalne vaje jamskih reševalcev v velenjskem pre-mogovniku pred svoje kamerade stopilo osem njihovih sodelavcev in zapelo nekaj slovenskih pesmi, je bilo to veliko presenečenje. A ta nastop je bil krst kar takrat poimenovanega Rudarskega ok-teta, ki bo jutri, 9. aprila, ob 19.30 s svečanim koncertom v orgelski dvorani Glasbene šole Velenje proslavil dve desetletji ubrane-ga petja.
Na prvem nastopu so zapeli: Franc Bahčič, Jože Ovnik, Ferdo Chromy, Jože Oberč, Franc Martinšek, Anton Gorogranc, Oto Gradišnik in Tone Sporin. Slednja dva pojeta v oktetu še danes, v 20 letih pa se je zamen-jalo 18 pevcev. Prvi umetniški vodja okteta je bil Ludvik Glavnik, od leta 1985 pa ga vodi
prof. Ciril Vertačnik.
Kot ime okteta pove, je povezan z rudarstvom. Nastal je, zrasel in deluje ob podpori
negujejo predvsem rudarsko pe-sem, njihov repertoar pa obsega narodne in umetne slovenske pesmi, pesmi drugih narodov in
Premogovnika Velenje, nastopa na različnih prireditvah v pod-jetju, v njem je bila vedno za-poslena tudi večina članov. Pevci
tudi renesančne pesmi. Z leti so prerastli meje Premogovnika, nastopajo v dolini, na revijah ok-tetov in malih pevskih skupin po
Sloveniji, prirejajo samostojne koncerte, gostujejo na koncertih drugih oktetov, posebej ponosni pa so na vsakoletni koncert "ok-teti rudarjem" ob praznovanju dneva rudarjev.
Na svečanem celovečernem koncertu z gosti ob 20. obletnici jutri zvečer se bo Rudarski oktet predstavil v svoji sedanji zasedbi: Ivan Kolar in Stojan Pančur -prvi tenor, Oto Gradišnik in Maks Cigale - drugi tenor, Franci Vovk in Daniel Učakar - bariton ter Tone Šporin, Franc Žerdon-er in Rudi Pirečnik - bas. Na kon-certu bodo kot gostje nastopili oktet Tosama iz Domžal ter so-pranistki Maja Lesjak in Gordana Hleb. Veseli bodo, če boste z njimi proslavili dva-jsetletnico!
■ Diana Janežič
Andragoški zavod LU Velenje odpira središče za samostojno učenje
Brezplačna novost!
V petek, 9. aprila, bodo na Ljudski univerzi Velenje, sloves-no odprli središče za samostojno učenje. To bo eno od osemna-jstih v Sloveniji, ki so nastala v okviru projekta Andragoškega centra Slovenije in ob denarni podpori Ministrstva za šolstvo in šport. Novost, na katero so se v Velenju pripravljali dalj časa, zdaj ponujajo vsem, ki jim je
skupna želja po učenju in znan-j"-
Brezplačno, z enim samim pogojem: da svoj obisk najavite oziroma rezervirate prej. S sre-diščem posameznikom ponuja-jo nove in zanimive poti po ka-
terih bodo prišli do znanja, za začetek jezikovnega. V tem cen-tru boste lahko poglabljali svo-jc znanje, osvežili slovnico ali pa poglobili konverzacijo. "In kar je zelo pomembno, čas, ritem in cilje učenja bodo udeleženci lahko prilagali last-nim interesom in zmožnostim. V središču za samostojno učenje se bodo lahko učili od ponedeljek do petka, med 12. in 20. uro," pravi direktorica Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje Mirjam Sibanc.
Središče za samostojno učenje je prijetno opremljen prostor s
sodobno učno tehnologijo, av-dio in video pripomočki, račun-alniki in posebnimi programi, ki so primerni za samostojno učenje. Udeleženci se učijo sami in to tako kot ustreza njim. Predvsem pa brez bojazni - ob morebitnih težavah vam bodo nudili vso mentorsko pomoč in vam tudi svetovaii, kako se boste zadeve lotili in kako nadaljevali. Ker smo zapisali, da je treba obisk prehodno na-javiti, naj vam zaupamo še na katero telefonsko stevilko: 897 17 80.
■ Milena Krstič - Planinc
Mirjam Šibanc, ki ima veliko zaslug za nastanek tega centra, nestrpno pričakuje jutrišnji dan.

Marcel Medved - Marme je najraje portretist
Marcel mu je ime zato, ker je rojen v Franciji. Njegova starša, Slovenca, sta bila prisiljena zapustiti takratno Jugoslavijo, novi dom pa sta si ustvarila v takrat rudarskem mestu Lacombelle v centralnem predelu Francije. Ko je bil star 13 let, ko se je končala druga svetovna vojna. In ko je v Franciji gospodarska kriza močno stisnila tudi Medvedovo družino, se je oče, ki je bil velik domoljub, odločil: "Vrnili se bomo v Slovenijo." Ob tem si je zaželel, da tudi zato, da njegovemu sinu ne bo treba "v jamo". A usoda je hotela drugače. Marcel si je svojo pokojnino (upokojil seje leta 1990) prislužil v velenjskem Premogovniku...
Ko so Medvedovi prišli nazaj, ne Marcel in ne njegova sestra nista znala Slovensko. To je bil zanju tuj in nov svet, iz nostalgi-je in strahu pred novim pa je Marcel, ki je veliko risal že od otroštva, takrat narisal njihovo francosko hišo. Sliko veijetno hrani še danes, hkrati je to njegov prvi spomin na začetkc ustvarjanja.
Medvedovi so si nov dom ustvarili v Celju. Tu se je Marcel izučil za električarja, ker je bil dober učenec, pa je šolanje nadal-
Marcel Medved - Marme je umetniško ime prvič upora-bil, ker mu je bilo nerodno, da bi ga prepoznali. In potem ga je vzel za svojega. Z njim je podpisal vsa svoja številna umetniška dela, kijih bo prvič razstavil jutri na
Velenjskem gradu.
jeval na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Ko si je ustvaril lastno družino, je bilo težko dobiti službo in stanovanje hkrati. Hitro razvijajoče mesto Velenje mu je nudilo oboje, zato ni okleval. Leta 1961 so se preselili v center Velenja, Dolina pa je postala njihov pravi dom. "Lahko rečem, da sem jo vzljubil. Mesto se je hitro razvijalo, bilo je zelo lepo. Tu sta se rodila moja sinova, potem smo zgradili hišo na Gorici. In nikoli mi ni bilo žal, da smo prišli. Ceprav se je oče bal, da bom tudi sam rudar, sem rad delal na Premogovniku. Ja, tudi v jami sem delal. Spoznal sem vse obrate in procese, spoznal sem ogromno ljudi, nekaj let pred upokojitvijo, po končanem študiju na višji elektro fakulteti, pa sem bil tudi di-rektor APS-a. Svoje delo sem imel vedno rad, zato je bila up-okojitev kar težka. Mislim, da se takrat vsak sreča z občutki pes-imizma, da ni več potreben. In če ne bi imel risanja, ki je zame resno delo in več kot hobi, bi mi bilo zelo hudo," pravi Marcel, ki se na svojih likovnih delih podpisuje Marme, kar je sestavljanka iz imena in priimka. "Ko sem se pričel več ukvarjati z risanjem, sem se tako podpisoval iz sramežljivosti, neke želje, da ne bi razkril svoje identitete. In tako je ostalo. Po upokojitvi sem risal vsak dan več. Sedaj si sploh ne znam več predstavljati tedna, da ne bi risal, ustvarjal, malal..."
Ceprav je ustvarjal celo življenje in že v mladosti izstopal pri tehničnem risanju, se je slikarstvu v celoti posvetil šele po up-okojitvi. Član Šaleških likovnikov je sicer že od leta 1983, je tudi član skupine '83, a je doslej deloval nekako "v ozadju". Jutri ob 18.h bodo na Velenjskem gradu odprli njegovo prvo samostojno razstavo, retrospektivo 40 likovnih del! Prvo? Da. V vseh letih svo-jega ustvarjanja je razstavljal le na skupinskih razstavah in po končanih kolonijah, ki se jih je nabralo kar nekaj. "Grad se mi zdi reprezentančni prostor, zato sem si želel postaviti razstavo svo-jih del prav v njem," razloži svojo željo, ki so mu jo pomagali ure-sničiti MO Velenje in Saleški likovniki. Ti so mu pomagali tudi do mnogih novih likovnih znanj na številnih tečajih in mu vsa ta leta hkrati pomenijo tudi prijateljsko, prijetno družbo. "Če je človek samouk, se ne more zapreti med štiri stene in le ustvar-jati. Pomoč je dobrodošla, saj je likovna umetnost zelo raznoli-ka. Preko tečajev sem spoznal, kaj je slikarstvo in kaj hočem doseči. Kajti, če se enkrat posvetiš umetnosti, si želiš tudi kaj narediti. Ne gre več le za krajšanje časa."
Marcel si je majhen atelje uredil v eni od izpraznjenih otroških sob. V njej nastane' največ portretov, zelo veliko med njimi je av-toportretov. "Akvarel, tako značilen za moje kolege v Dolini, ni moja tehnika. Rad rišem s temparo, akrilom in olji. Najraje pa portrete, ki so najlepši v oljni tehniki. Pa čeprav je hkrati najdražja. Slikanje je drag šport, a mi nikoli ni žal denaija, ker se mi vse vrača," nasmejano poudari Marcel. Njegov največji vzornik je zato portetist Gojmir Anton Kos, pa tudi sicer so mu všeč impre-sionisti. "Porteti so zame izziv, ki ga čutim že dolgo. Zdi se mi, da je vrhunec slikarstva ujeti človeški obraz v sliko tako, da bo podoben originalu in bo krati pokazal notranji karakter, razpo-loženje. Zato ne risem rad preslikav iz fotografij, ampak žive mod-ele. Največkrat sem si pri roki kar sam, zato sem ustvaril največ avtoportetov," je končal najin klepet, potem pa z ženo, ki mu ves čas stoji ob strani in ga močno podpira, odhitel postavljat razs-tavo na gradu.
■ Bojana Špegel
Fotografija: dr. Karel Oštir (Arhiv Muzeja Velenje)
ščit, saj se je z njima pokrival po glavi. Oštir je bil zelo duhovit človek, ki kljub svoji drobni postavi (ali pa morda prav zara-di tega) ni imel nobenega strahu pred avtoritetami. O njem je znanih več anekdot, od katerih je zelo zanimiva tudi naslednja iz njegovega vojaškega življenja. Ko je Oštirjevo enoto obiskal visok avstrijski častnik, je zbrane vojake spraševal o tem, kakšna je hrana, ki jo dobivajo. Oštirja, ki je vedno stal na koncu vrste (vojaki stojijo v vrsti vedno po velikosti), zaradi njegove postave ni vprašal po hrani, temveč kaj je po poklicu. Oštir mu je kot iz topa odgovoril: "Komplett Trottel, Herr General!"
Leta 1919 je Karel Oštir v Gradcu doktoriral z disertacijo o izvoru indoevropskega dolgo-vokalnega intranzitiva (nepre-hodni glagoli). Po doktoratu se je nato študijsko izpopolnjeval
še na Dunaju, leta 1922 pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani postal docent za primerjalno indoevropsko jezikoslovje (indoevropski jeziki so jeziki narodov, ki žive od Indije do Evrope, s skupno jezikovno osnovo). Dr. Karel Oštir je že leta 1924 postal izredni, leta 1932 pa tudi red-ni univerzitetni profesor Filozofske fakultete in bil v letih 1933 - 34 tudi njen dekan. Leta 1953 je bil Oštir izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanos-ti in umetnosti, a je leta 1958 iz nje izstopil. Vsa svoja znanstvena dela, 2 knjigi in 28 razprav, je Oštir objavil do leta 1930, po tem letu pa ni več objavljal. Januarja leta 1944 se je na poslopje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani zrušilo nemško vojaško letalo in poškodovalo njen južni trakt, v požaru, ki je zajel tudi knjižnico Oštirjevega seminarja, pa je zgorel njegov rokopis primer-jalnega slovarja alarodskih jezikov. Izguba rokopisa ga je močno potrla, saj je v plamenih izginil velik del njegovega znanstveno raziskovalnega dela. Oštir se je na Dunaju tudi poročil, a z ženo avstrijskega porekla nista imela potomcev. Karel Oštir, ki je bil do leta 1959 aktivcn predavatelj na Filozofski fakulteti, je umrl 27. decembra leta 1973 v Ljubljani. Tudi iz njegovega profesorskega obdobja je znanih precej anek-dot, svojski pa je bil tudi njegov način spraševanja na izpitih, saj študenti nikoli niso vedeli, kaj in kako bo spraševal, zato "piflar-ji" pri njem izpita niso nikoli opravili z lahkoto. Oštirjeva pre-davanja so bila bolj podobna va-jam, nikoli namreč ni predaval
12 NAŠ vas
VRTIUAK
8. aprila 1999
Srečko Gračner, ki v Premogovniku Velenje bdi nad ru-darskimi škodami, se je danes teden, ko je v Našem času prebral, da bodo rudniški izvozni jašek v Prelogah podrli, menda zelo hudoval, ker o tem sam ni nič vedel. Na srečo pa je prebral še dovolj zgodaj, da se je lahko na mesto dogajanja odpravil skupaj z Ivom Pungartnikom, kije želel dogodek ovekovečiti na film.
"Ti, kaj pa, če je bila samo prvo aprilska?", se je nekaj minut po poldnevu, ko ni bilo od nikoder nobenega helikopterja, obrnil z vprašanjem na Pungartnika. "Tudi meni se vse bolj dozdeva, da je tako."
Drago Kolar iz Premogovnika Velenje, ki "mora" biti v prostem času uradni napovedovalec na Rudarjevih tekmah, predsednik krajevne skupnosti Šentilj, pogost udeleženec razllčnih TV tekmovanj, zdaj nestrpno čaka, da bo nastopil tudi v Lingu, je zad-njič povedal, da ga letošnja pomlad že hudo utru-ja. Vsak trenutek izkoristim za to, da malo za-dremljem. Tri minute, pa tri minute ...".
Ema Zapušek, na Glasbeni šoli v Velenju uči orgle, pripravlja pa
tudi magisterij in Marjan Kuk, župnik iz župnije Šmartno se po-govarjata z Rokom Polesom, avtorjem knjige Sakralna dedišči-na Šaleške doline. Poza-nimala sta se, ali se bo zdaj, ko je knjiga izšla, lotil še kakšne nove. Kaj je Rok povedal, ni znano, ampak trenutno za nove knjige nima časa. Tale pomlad, je prišla tudi nadenj...

REZANJE SOSTANJA
Od marca 1997 pa do danes, je minilo več kot dve leti in v tem času sem naklepal sto komentarjerv na različne dogod-ke in dogajanja v Šoštanju. Samo toliko, da se ve.
Toda časa za praznovanje ni, saj me teme kar same pre-ganjajo.
Marca letos se je zgodila še ena stotica. Mlnilo je več kot sto dni odkar je bil Bogdan Menih. v drugo izvoljen za župana občine. Vljudnost v demokraciji veleva, da novoizvoljeni zasluži sto dni za organiziranje vrst in potrditev programa za nov mandat. Zato ga v teh stotili dneh v javnosti ne bi smeli soditi preveč kritično. Kljub temu, da pri nas ne gre za novo izvršno oblast, saj župan pač nadajjuje prejšnji mandat, je vseeno treba poudariti, da smo župna v tem času pustili boy ali manj pri miru. Ta čas je prvi človek občine porabil predvsem za kadrovske rešitve, ki mu bodo omogočile mirno in stabilno vladanje.
Poglejmo torej kakšno ekipo si je župan postavil, da bo lahko z njo izpeljal program, s katerim je nastopil na volit-vah konec prejšnjega leta. Slej ko prej ostaja njegova desna in leva roka g. Vlki Drev. Čeprav je njegov status popolnoma nejasen, saj se ne ve niti kaj je njegov delokrog in se tako ne ve zakaj je dobil plačilo v višini več kot pol miljjona tolarjev, kljub temu da je imel pogodbo sklenjeno le za šestdeset tisočakov, je vsem, ki pobliže poznajo delovanje šoštanjske občine jasno, da se nobena pomembna stvar ne zgodi brez privoljenja, ali vsaj vednosti g. VikJja Dreva. Poleg tega, da je ekskluzivni podpisnik velikega števila dokumentov, ki so podlaga za proračunska izplačila predvsem na področju komunale, je imel in še vedno ima prvo in zadnjo besedo pri snovapju celotnega občinskega proračuna, ki je težak blizu ene milijarde slovenskih tolarjerv. Tako v naši občini g. Drev ne uravnava le flnančne tokove na komunalnem področju, ampak na vseh področjih delcrvanja občine od kulture,
zdravBtva, društerv, do krajevnih skupnosti. Tukaj torej ni nič novega.
So se pa zgodili bistveni premiki v občinski upravi. Nova velika pridobitev je tajnica občine, sicer diplomirana pravni-ca, a bi človek glede na njen prvi nastop na seji občinskega sveta sodil, da je v občinsko upravo občine Šoštanj zašla po pomoti, saj je po lastnih besedah predvsem strokovnjakinja za ustavo. In ta, po njenem, ne velja za občinske finance, ker z občinskimi flnancami ni mogoče kršiti temeljnih človekovih pravic. Druga pridobitev uprave pa je mladenič, ki naj bi postal šef flnančnega sektorja. Zanj mnogl, mogoče neupravičeno sodijo, da je za takšno delo premlad in pre-malo izkušenj. Jaz sem prepričan, da je za to delo dovo]j sposoben. Bes pa se postavlja vprašanje izkušenosti, saj ima okoli sebe mentorje, ki ga bodo naučili vse kaj drugega kot poštenega in zakonitega flnančnega poslovanja! Tako imamo v občinski upravi zdaj zaposlenih že deset ]judi, h katerim niso prišteti vsi zunanji svetovalci in druge pogod-bene sile, ki skrbljo predvsem za županovo nečimrnost, all kakor bi se moderno reklo: županov public relations.
Mogoče kdo od poreče: kaj pa koaliclja v svetu občine? Za to koalicijo (SDS, SLS, LDS, DeSUS in VV) ne moremo reči, da je programska. Vse, kar so iztisnili In združili iz svojih predvolilnih programov, je en sam stavek za javnost, ki se glasi, da bodo delali za dobro občine Šoštanj. Kaj konkretno, se ne ve! Ve pa se, da bo cena za to koalicijo postala jasna, ko bo župan postavil na mizo občinski proračun. Minimalna cena koalicjje je sicer znana. To so tri bruto plače treh podžupanov, ki si jih je zaradi Jjubega miru v tem mandatu omislil župan. V prejšnjem ni ob poslušnih svetnikih potre-boval nobenega! V svojem novem mandatu bo župan samo za podžupanske plače namenll čez dArajset miUjonov tolarjerv.
In tako se z druge strani vztrajno bližamo točki zaradi katere so Šoštanjčani pred leti gLasovali za samostojno občino Šoštanj. Razraščanje občinske birokracije, ki ima večje plače, kot so določene z zakonom in samozadostnost večine v občinskem svetu, ki ne ve kaj bi s to večino počela namreč vztrajno krepi vprašanje: kaj je Šoštanj z novo občino v resnici pridobil?
■ Perorez
Sedem dni za ogrevanje
Ko so v zimskem bazenu v Velenju prejšnji teden men-jali vodo, so ga morali za teden dni zapreti, ker se ga ne da napolniti s toplo vodo, ampak samo z mrzlo! Ta pa je bila premrzla, da bi lahko v njej karkoli plavalo. Plavalci, ki v velenjskem plavalnem klubu trdo delajo, da dosega-jo rezultate, so se morali na treninge voziti drugam. Zdaj, če drugega ne, Velenjčani vsaj vemo, zakaj izraz "zims-ki". Brrrr! Tiste bol] sitne, take kot je Optometer, pa zan-ima še nekaj: kolikokrat na leto je bazen zaprt, da bi vcdcli, kolikokrat v njem mcnjajo vodo.
Prvi aprillll!
V 13. številki Našega časa, ki je izšla na dan lažnivcev, 1. aprila, je bilo objavljenih nekaj prvoaprilskih: S helikopteijem nad stolp, Bife za tržne viške, Tretji podžupan Vrtačnik, Obisk predsednika države na pokalni tekmi, Končno razpis za novo delovno mesto, Bedekovič odhaja, Referendum 16. maja.
□oSSs
FRKANJE^n
s@
fifim
Velenjčani Celjanom
Praznovanje občiskega praznika občine Celje so v Celjo včeraj začefr Veten}čanT. Ce!farihrTl ]f'^!1fraTS11 Veii'itfsKtt , godba na pihala. Ni poročil, če se je Velenjčanom ob tem tudi izpolnila (trajna) želja: da bi Celjani tudi zaplesali, kot so jim godli Velenjčani.
Žalostna resnica
Res je žalostno! V časopisih, ki so izšli tudi 1. aprila, so bile najboljše vesti tiste, ki niso bile resnične.
(Ne le) šoštanjska
Ne le raznih krajev, tudi nekatere Ijudi bi bilo dobro priključiti na čistilne naprave.
Poslanski užitkl
Državni poslanci so si na veliki petek vzeli prost dan. Očitno v tem poslanskem delu uživajo; na ta postni dan pa so tudi užitki prepovedani.
Manj in dalj
Manj ko imajo gostje denaija, več gostincev vlaga na občine vloge za podaljšano delo njihovih gostinskih lokalov. Delati bi želeli čim dalje v noč. Gotovo tudi oni prisegajo na pregovor, da ima noč svojo moč.
Dan norosti
13. aprila bo v Velenju dan norosti. Za tiste, ki sprašujejo, zakaj le ta dan, naj odgovorimo, da bo tega dne v Velenju predstava gledališke komedije Dan norosti.
Mletje
Cena naše pšenice je enaka ceni moke iz Madžarske. Tisto vmesno mletje pa bo zmlelo naše piidelovalce zlate-ga klasja.
Enoletnica
Naše akcije Moja dežela, lepa, urejena in čista imajo očitno rok trajanja eno leto. Vsako leto jih je treba pripravljati znova. Zaradi takih, ki v takih akcijah ne sodelujejo.
Od - do
Občine Zgornje Savinjske doline, ribiška družina in tur-istična društva doline bodo pripravili v soboto veliko očiščevalno akcijo. Naslovili so jo: od izvira do moija. A se Ijudem ob spodnjem delu Savinje ni treba bati, akcije ne bodo izvajali dobesedno.
Nič novega
O novem načinu volitev pa še vedno nič novega. Razen za tiste, ki menijo, da je to kaj novega.
8. aprila 1999
AKTUALNO
KAS ČAS 13
Vtočica med avtoprevozniki
Za vse slovenske avtopre-voznike bo leto 2001 več kot pomembno, za prenekaterega zna biti celo usodno. Mineva namreč tretje leto petletnega prehodnega obdobja, ko bo med ostalim treba dokončno zagotoviti ustrezna parkirišča in prostore za vzdrževanje, pa še marsikaj, kar terjajo ostra zakonska določila, brez vsega tega ne bo možno pridobiti ali obnoviti licence, brez nje pa de-javnosti seveda ne bo.
Na področju Upravne enote Mozirje, torej vseh šestih zgornjesavinjskih in zadrečkih občin, je problem še posebej pereč. Obe dolini namreč pre-moreta preko 1000 tovornih vozil, ki morajo tudi nekje parkirati. Zagata je velika že sedaj; manjši in posebej večji tovornjaki so parkirani dobesedno povsod, marsikje je zato ogrožena prometna varnost, vse več pa je tudi neprimernih posegov v prostor s črnimi "gradnjami" zasilnih parkirnih mest.
Bo časa zmanjka-lo?
Najbolj pri vsem tem je seve-da vroče že omenjeno dejstvo glede pridobivanja parkirišč.
dokumentacije in izgradnjo samo.
Konec leta 1994 je v veljavo stopil zakon o prevozih v cest-nem prometu, ki je avtopre-voznikom določil obveznost, da se v postopku pridobivanja li-cence izkažejo s potrdilom, da imajo parkirišče za tovorna vozila urejena po predpisih za gradnjo objektov, torej morajo imeti uporabno dovoljenje. To je med prevoznike v Zgornji savinjski dolini vneslo precej nemira, svoje pa so k temu do-dali podzakonski akti, zlasti pravilnik o "pogojih za prido-bitev licence za prevoze v cest-nem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter o načinu vodenja evidence o iz-danih licencah." Vsi ti akti seveda določajo, da morajo av-toprevozniki zagotoviti parkir-na mesta, če sploh želijo opravl-jati svojo dejavnost.
Preko 1000 tovornih vozil
Na področju mozirske up-ravne enote je registriranih 132 samostojnih podjetnikov avto-prevoznikov, ki imajo v lasti 494 tovornih vozil, vendar na enoti utemeljeno domnevajo, da je teh vozil na podlagi leasinga vsaj
parkirišča, da bi tako izpolnje-vali zakonske pogoje za opravl-janje svoje dejavnosti. Pri tem je seveda pomemben podatek, da pravilnik o pogojih za pridobitev licence stopi v veljavo 5 let po uveljavitvi, torejjulija 2001. Cas neusmiljeno teče, zato smo ieleli s pomočjo obrtne zbornice, njene sekcije avtoprevoznikov in občin, prevoznike pravočasno opozori-
se z občinami dogovorili, da up-ravna enota ne bo izdajala do-voljenj na območjih, ki so ureje-na s prostorsko ureditvenimi pogoji, ampak le na območjih, za katera so izdelani prostorski izvedbeni akti, torej ureditveni, zazidaini in lokacijski načrti," pojasnjuje načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek.
Vozniki so (zaenkrat) prisiljeni parkirati kjerkoli je pač možno
ti, čeprav je na drugi strani res, da morajo tudi prevozniki sami storiti vse, da bodo pravočasno zagotovili zakonske pogoje.
Se posebej zato, ker so v občinah v preteklem ietu izvajali postopke
Rekli so: Peter Skaza, predsednik sekcije avtoprevoznikov
Izjemno slab
Kako se avtoprevozniki, povezani v Sekcijo avtoprevoznikov pri Obrtni zbornici Velenje pripravljajo na čas, ko bo treba imeti izpol-njene vse kriterije, da bodo lahko pridobili li-cenco? Predsednik sekcije Peter Skaza pravi: "Vnaši sekcijije blizu 200 članov, od tega okoli 150 avtoprevoznikov. Ze lansko leto smo vsem posredovali prošnjo, da nas tisti, ki še nimajo pogojev (med drugim urejeno parkirno mesto), o
tem obvestijo, da bi se lahko skupaj lotili potreb-nih aktivnosti, vendar je bil odziv izjemno slab. Tudi projekt, ki so ga snovali na območju ESO Opreme v stečaju je propadel, tudi zaradi majh-nega zanimanja in najbrž tudi zaradi previsoke cene. Bojim pa se, da se ne zavedamo tega, kako hitro se približuje leto 2001, ko bo zakon začel vel-jati."
■ mkp
Časovni rok za to bo potekel maja 2001, torej naj bi bilo časa še dovolj. Pa zagotovo ni tako. Minila so namreč že tri leta, v katerih bi lahko pri tem veliko postorili, pa razen več ali manj temeljitih razgovorov in posa-mičnih pozivov na "paniko" kaj otipljivega ni videti. In ob vsem tem gre za zahtevno področje prostorskih in drugih pogojev, ki jim ni moč zadostiti preko noči. V Zgornji Savinjski doli-ni še posebej ne, temu pa je tre-ba dodati še zamudne postop-ke pridobivanja gradbene
še toliko, poleg tega imajo pravne osebe še 107 tovornih vozil, skupno torej krepko preko 1000. Ob tem razumljivo ni tre-ba posebej razpredati o izjemni obremenitvi prostora. Tovor-njaki so parkirani dobesedno vsepovsod po dolini, kar ji ne more biti v ponos že zaradi videza, kaj šele zaradi prometne varnosti.
"Zato smo kmalu po uveljavitvi zakona, predvsem pa pravilnikov, začeli aktivnosti, da bi skupaj z občinami avtoprevoznikom ven-darie zagotovili prostor za
(Pre)huda pros-
torska
obremenitev
Poleg tega je upravna enota problematiko opredelila tudi na sestanku z vsemi župani, kasneje pa še na operativnem razgovoru s tajniki občin. Ocena teh razgovorov je jasna: največ tovornih vozil je povsem razumljivo na področju občin Mozirje in Nazarje, ki sta tudi
opredelile možne lokacije za parkirišča. Najmanj je teh vozil na področju občin Solčava in Luče, ki pa tudi sicer nimata skoraj nikakršnih prostorskih možnosti za parkirna mesta, vsaj ne v večjem obsegu. Občini Ljubno in Gornji Grad sta v svojih prostorskih načrtih že opredelili lokacije za določeno število parkirnih mest.
"Ne glede na to ostaja dejstvo, da občine s tem nikakor ne bodo mogle zagotoviti dovoljparkirišč za takšno število tovornih vozil, s kakršnim se soočajo. Tudi zara-di dejstva, da si prevelikih posegov v prostor ne smemo in ne želimo privoščiti. Prav zaradi tega bomo pri vodenju upravnih postopkov radi dali možnost gradnje parkirišč tudi zaseb-nikom, vendar bodo morali upoštevati zakonska določila. Ne moremo si namreč dovoliti, da bo vsa dolina postlana s parkirišči, če vsaj malo razmišljamo o prometni varnos-ti, da o turističnih razvojnih stremljenjih in varovanju zdrave-ga okolja ne govorim," pravi Darko Repenšek.
Pravilniki, pravil-niki...
Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil v svojem 4. členu določa, da morajo biti parkirišča za tovorna vozila in avtobuse zgrajena v skladu s
predpisi o gradnji objektov in mora imeti uporabno dovol-jenje. Pravi tudi, da si lahko prevoznik pri izkazovanju kri-terijev in pogojev za pridobitev licence zagotovi parkirno mesto s sklenitvijo pogodbe s pravno ali fizično osebo, ki je lastnica parkirišč in je registri-rana za opravljanje dejavnosti dajanja nepremičnin v najem. Z njo sklene pogodbo o najemu, prav tako lahko prevoznik sk-lene pogodbo tudi s pravno ali fizično osebo, ki ima ustrezna parkirišča za potrebe opravl-janja lastne dejavnosti. Prav tako lahko prevoznik sklene pogodbo za vzdrževanje vozil s podjetnikom ali gospodarsko družbo, ki ima registrirano de-javnost vzdrževanja in popravl-janja motornih vozil.
Ta pravilnik je stopil v veljavo 6.5.1996, določa pa, da je treba navedene pogoje za parkirišča ter mesta za vzdrževanje in pranje vozil zagotoviti v roku 5 let, torej 6.5.2001, od tega da-tuma do roka za pridobitev li-cence torej ostaneta še dva meseca (julij 2001).
Seveda to ni edini pravilnik, upoštevati je namreč treba vsaj še pravilnik o programu preizkusa strokovne us-posobljenosti ter o postopku in načinu opravljanja preizkusa za pridobitev licence za prevoze v cestnem prometu.
UJP
za spremembe in dopolnitve vseh prostorskih aktov, pri čemer bi morale tudi občine zagotoviti primerne lokacije. Brez odlašanja je treba zagotoviti pros-torske možnosti za zasebne pod-jetnike in za družbeni sektor. Imeli smo sestanek z avtopre-vozniki, kije bilzelo vroč, vendar jim je upravna enota jasno povedala, da pri vodenju up-ravnih postopkov v nobenem primeru ne more odstopati od zja-konskih določil, zato smo tudi želeli prevoznike pravočasno ob-vestiti in osvestiti. Poleg tega smo
L0ČEN0 ZBIRANJE 0DPADK0V (26)
KAKO NAPREDUJE UVAJANJE LUČENEGA
ZBIRANJA UUPADKOV NAIZVURU (2)?
V minulem tednu so župani M0 Velenje in občin Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava sprejeli letno poročilo PUP Velenje o uvajanju in dosedanjem poteku gospodarske javne službe Ravnanja z odpadki na njihovem območju. Povzetki teh poročil kažejo koliko občanov oziroma gospodinjstev je že uvedenih v nov sistem ravnanja z odpadki, koliko posod za ločeno zbiranje odpadkov je bilo
nameščenih, kje in kakšni so ekološki otoki za zbiranje papirja in stekla ter kakšna vlaganja je opravilo podjetje PUP Velenje za vse to.
Spodnja preglednica kaže obseg dejavnosti obravnavane gospodarske javne službe skozi število in vrsto nameščenih posod za ločeno zbiranje odpadkov po posameznih občinah in sicer:
0BČINA
VELENJE S0STANJ
SMARTN0/P
NAZARJE
GORNJIGRAD
UUBNO/S LUCE
S0LCAVA
SKUPAJ
Vrsta in število posod 120 240 700 1100
4.114
Ekološki otoki posode
PUP Velenje je v petih letih namestilo pri povzročiteljih odpadkov torej 10.568 različnih tipiziranih posod za ločeno zbiranje odpadkov, od tega 8.388 za zbiranje odpadkov in ostanka odpadkov, 2.198 pa za zbiranje odpadnega papirja in stekla na ekoloških otokih.
Za redno odstranjevanje zbranih odpadkov je PUP Velenje v zadnjih petih letih nabavilo tudi pet novih specialnih vozil in sicer:
1.	Eno specialno vozilo R0T0PRES za odstranjevanje bioloških odpadkov,
2.	Eno specialno vozilo z nadgradnjo RIK0PRES za avtomatsko praznjenje posod,
S lit ^^^
3.	Dvoje specialnih vozil z nadgradnjo STUMMER za avtomatsko praznjenje posod in prigrajeno napravo za pranje posod, ter
4.	Eno specialno vozilo s samonakladalno napravo za prevoz kontejnerjev.
S temi nakupi se je podjetje PUP Velenje usposobilo za redno in kvalitetno opravljanje odstranjevanja zbranih odpadkov na obravnavanem območju. Napredek na področju ravnanja z odpadki je v občinah Šaleške, Zadrečke in Zg. Savinjske doline očiten, prepoznaven pa je tudi napredek v podjetju PUP Velenje.
M0 Velenje inPUR d.d
Avto šoia AMD Veienje
Posvet za inštruktorje
Inštruktorji vseh avto šol ob svojem praktičnem in odgov-ornem delu pogrešajo tudi občasno strokovno in teoretično izobraževanje, oziroma več in-formacij s tega področja.
Prav zato je avto šola AMD Velenje prejšnji teden orga-nizirala prostovoljno strokovno predavanje za inštruktorje vseh avto šol na področju Velenja. Na predavanju z naslovom "pomen dialoga in izgleda inštruktorjev in kandidatov" se je zbralo dvajset udeležencev. Predaval je profesor Miha Macur.
■ B. Mugerle
Inštruktorji so veseli takšnih in podobnih predavanj
in sijih želijo še več
14 9EAS vas
TV SPORED
8. aprila 1999
ČETRTEK, 8. aprila	
SLOVENIJA 1	
09.30	Male sive celice, kviz
10.20	Risanka
10.35	Zgodbe iz školjke
11.05	Sara, 2/6
11.35	Kdo je na vrsti?, 2/12
12.00	Vino moje dežele: mari-
	borski okoliš
12.25	Mojstrovine Slovenije, 5/9
13.00	Poročila, vreme, šport
15.00	Zoom
16.30	Osmi dan
17.00	Enajsta šola, oddaja za
	radovedneže
17.30	Glejte kako rastejo: muca
17.40	Otroška oddaja
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Izobraževalna oddaja
18.30	Humanistika
19,15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tednik
21.00	TV poper
21.40	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	/ne/znani oder
23.20	J.B.P Moliere: Tartuffe,
	predstava mestnega
LJ	gledališča Ijubljanskega
»LOVENIIA 2
10.00 Videoring s Tino 10.30 Dr. Schvvartz in dr.
Martinova, 1/8 11.05 Ekstremne avanture: Atlas Rapids
11.30 Filmski triki: štiri glave so
bolje kot ena 11.55 Jože Gale: Ljubezen nam je
vsem v pogubo, 3/3 12.50 Svet poroča 14.30 Ferdi, 6/13
Danska: Sp v hokeju na lesu skupine B Slovenija:Velika Britanija, prenos 17.30 Po Sloveniji 18.05 Kvartopirec, 2/3 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Vlado Kreslin: s prijatelji 21.50 Filmski triki 22.15 Poseben pogled: Close up, iranski film
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	ZaEleno, nan.
11.00	Prevare, nan.
12.00	Umorje napisala, nan.
13.00	Stražar, nan.
14.00	Nevarne dirke, nan.
15.00	Inšpektor Derrik, nan.
15.50	Diagnoza: umor, nan.
16.40	Ljubezenske vezi, nad.
17.30	ZaEleno, nad.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	Beveriy Hills 90210, nan.
21.00	Brez zapor z Jonasom
22.00	Damon, nan.
22.30	George in Leo, nan.
23.00	Stražar, nan.
00.00	Privid zločina, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27 46
09.00	NAJ SPOT DNEVA	
09.05	VIDEO TOR glasbena j oddaja j	10.15
09.50	VABIMO K OGLEDU j	
09.55	VEČERNI KLEPET: Gostja: j	11.15
	ANA PUSAR JERIČ	
10,40	TVIZLOŽBA j	11.20
12.00	VIDEOSTRANI	11.50
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	REGIONALNE NOVICE i	
19.05	OTROŠKIPROGRAM j	12.15 12.20 17.55
19.30	TVIZLOŽBA j	
19.35	OBVESTILA j	
19.55	EPP / VABIMO K OGLEDU I	18.00
20.00	MOJA AFRIKA - POTO- j	
	VANJE V KENIJO IN j	19.00
	TANZANIJO, pogovor s ;	19.05
	Francijem Horvatom	
21.00	KAKO BITIZDRAVIN	
	ZMAGOVATI; S.E.M. - 64. j	19.25
	oddaja ;	19.30
21.30	REGIONALNE NOVICE j	19.55
21.35	ZGODOVINA AVTOMOBI- j	20.00
	LIZMA, 6. del !	21.30
22.00	NAJ SPOT DNEVA j	21.35
22.05	TVIZLOŽBA j	22.35
22.10	VIDEOSTRANI j	22.40
PETEK, 9. aprila
SLOVENIJA 1
09.30
10.00 10.10 10.45
12.05 12.25 13.00 13.50 14.30 15.40
16.00 16.30 17.00 17.40
18.00 18.10
18.30 19.15 19.30 20.00 20.15 21.30 22.00 22.30 22.40 22.50 00.00
Enajsta šola, oddaja za radovedneže
Glejte kako rastejo: muca Oddaja za otroke Eine kleine musik, češka tv drama
Izobraževalna oddaja Humanistika Poročila, vreme, šport Alfi Nipič in njegovi gostje Po domače
4. mednarodno tekmovanje
pevskih zborov, Ijubljanski
madrigalisti
/ne/znani oder
Mostovi
Rdeči grafit
Potepinček, češka dokum. oddaja
Obzornik, vreme, šport Izzivi prihodnosti: srečanja, amer. dokum. oddaja Razpoke v času Risanka TV dnevnik Zrcalo tedna Petka
Seinfeld, 12/24 Odmevi, vreme Kultura Šport
Polnočni klub Koncert philharmonic orchestra manchester, 2. del
Izzivi prihodnosti
00.30
SLOVENIJA 2
10.30 11.20
14.20 14.45
16.10 17.00 17.30 18.05 18.35 18.55
21.25 23.20 00.10 01.00
Kvartopirec, 2/3 Ivan Pregelj: Berači, vest, posnetek predstave primorskega dramskega gledališča Filmski triki
Ljubezen pa še kar traja, amer. film Podobe sveta, 6/6 Kolo sreče Po Sloveniji Otok Jersey, 2/12 Simpsonovi, 7/50 Danska: SP v hokeju na ledu skupine B Slovenija:Danska, prenos Film tedna: Pošast, ital. film Umori, 14/22 Poročila, 13/13 Omerta, zakon molka, 4/11
06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Ljubezenske vezi, nan. 10.00 ZaEieno, nad.
11.00	Prevare, nan. 12.00 Umor, je napisala, nan.
13.00	Stražar, nan.
14.00	Brez zapor z Jonasom
15.00	Naš Čarli, nan.
15.50	Diagnoza: umor, nan.
16.40	Ljubezenske vezi, nan.
17.30	ZaEieno, nad.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	Film2: Divja reka, amer. f.
22.00	Za fante, amer. film
00.00	Skrivnostni klub, erotični f.
01.30	24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja MOJA AFRIKA - POTO-VANJE V KENIJO IN TANZANIJO, pogovor s Francijem Horvatom VABIMO K OGLEDU KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI: S.E.M. - 64. ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 6. del dokumen-tarne oddaje TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE LOKALNI UTRIP; MISLIN-JSKE DOLINE, informativna oddaja lokalnih skupnosti TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU ETHAN FROME, ameriški f. REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
SOBOTA, 10. aprila
SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1	
08.00	Zgodbe iz školjke	08.00	Svet Petra Zajca in prijateljev
08.30	Trojčice, 2/13	08.25	Tabaluga, 19/26
08.55	Otroška oddaja	08.50	Srebrnogrivi konjič, 32/39
09.55	Don Kihot, 29/39	09.15	Telerime
10.10	Kino Kekec	09.25	Pika Nogavička, 5/13
11.30	Razpoke v času	09.50	Ozare
12.00	Tednik	09.55	Veliki skladatelji
12.50	Dobrodošli doma	11.00	Gospodarji živali, 13/13
13.00	Poročila, vreme, šport	11.30	Obzorja duha
13.30	Homo turisticus	12.00	Ljudje in zemlja
13.40	Duhovni utrip	13.00	Poročila, vreme, šport
14.00	Petka	13.25	4x4, oddaja o Ijudeh in živalih
15.15	Najboljši prijatelji, amer. f.	13.55	Šou bo šel
17.00	Pomp	14.55	Pajčevina
18.00	Obzornik, vreme, šport	15.20	TV poper
18.10	Na vrtu	16.00	Trik trak
18.35	Ozare	16.30	Parada plesa
18.40	Velike romance 20. stoletja	17.00	Po domače
19.15	Risanka	18.00	Obzornik, vreme, šport
19.30	TV dnevnik, vreme, šport	18.10	Alpe-Donava-Jadran
20.15	Šou bo šel	18.40	Mojstrovine Slovenije, 6/9
21.15	Pajčevina	19.15	Risanka
21.50	Vino moje dežele: koprski	19.30	TV dnevnik, vreme, šport
	okoliš	20.00	Zoom
22.30	Poročila, vreme, šport	21.35	Intervju
22.55	Življenje z Rogerjem, 2/20	22.30	Poročila, vreme, šport
23.25	Smrtonosni dotik, 2/2	22.45	Fantastična simfonija, balet
00.55	Usodno potovanje, amer. f.	23.40	Pariške opere Trik trak
SLOVENIJA 2		00.10	Parada plesa
09.45 10.45	Zlata šestdeseta Jasno in glasno	SLOVENIJA 2	
11.40 Davov svet, 4/6 12.05 Pearl, 4/22 12.30 TVprodaja 13.00 Euronevvs 15.30 Olimpijski magazin 16.00 Odbojka, 3. tekma finala končnice DP M, prenos Ljubljana: košarka polfinale slovenskega pokala M: Savinjski Hopsi-Pivovarna Laško, prenos Videoring
Živahen fant, irsko franc. ang. film
Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Omama, ekstaza, mistika: quanabu-opojna trava, 2. del serije 22.40 Sobotna noč: Roxy Music
17.55
19.30 20.00
21.25
21.55
07.00	Jetsonovi, risana serija
07.30	Bojevniki prihodnosti,
risana serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Iz knjige vrlin, risana serija
09.00	Maska, risana serija
09.30	Batman, risana serija
10.00	Šport za otroke, nan.
10.30	Power ranger, nan.
11.00	Računalničarji, nan.
11.30	Morska deklica, nan.
12.00	Mlada čarovnica, nan.
12.30	1,2,3-kdodobi?
13.30	Prijatelji Felix, nan.
14.30	Konan, nan. ■
15.30	Sinbadove pustolovščine, nan.
16.20	Policijska akademija, nan.
17.15	Pop'n rol, glasbena oddaja
18.20	Izganjalka vampirjev, nad.
19.15	24 ur
20.00	Filmski hiti: Storil bom vse,
,	amer. film
22.10	Komandosi, nan.
23.00	Formula 1, posnetek tren.
00.00	Družina Perez, erotična ser.
02.00	Playboy special, erotična ser.
03.00	24 ur, ponovitev
kanall 2T
09.00	NAJ SPOT DNEVA	11.20
09.05	OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov.	11.40
10.05	VABIMO K OGLEDU	
10.10	LOKALNI UTRIP: MISLIN-	12.40
	JSKE DOLINE, informativna	13.00
	oddaja lokalnih skupnosti	
10.30	ETHAN FROME, ameriški f.	
12.00	TVIZLOŽBA	14.00
12.05	VIDEOSTRANI	14.05
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	OTROŠKI PROGRAM	15.05
19.30	TVIZLOŽBA	
19.35	OBVESTILA	16.20
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
20.00	781. VTV MAGAZIN,	16.40
	regionalni inform. program	17.00
20.20	GRAŠKA GORA POJE IN	
	IGRA, posnetek prireditve	
21.35	IZ NAŠEGA ARHIVA: ZLATA	18.00
	RIBICA: ŽELIM Sl BITI	19.30
	GRAJSKA GOSPA	20.15
21.45	781. VTVMAGAZIN, pon.	
22.05	NAJ SPOT DNEVA	21.00
22.10	TVIZLOŽBA	
22.15	VIDEOSTRANI	21.30
NEDEUA, 11. aprila
09.00 09.30 11.00
11.30
12.00 12.30 15.30 16.00 16.25
16.55
17.55
19.30 20.00 20.55
21.50 22.35
Videoring z Natalijo Moški nad menoj, amer. f. Zvezde Holywooda: Richard Burton, amer. dokum. serija Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Murphy Brown, 7/26 Policija na naši strani Košarka NBA action Teniški magazin Odbojka 3. tekme finala končnice DP Ž, posnetek Vaterpolo: DP 2. tekma F končnice, prenos Ljubljana: košarka finale slovenskega pokala M. Videoring
Charlotte Sophie Bentinck, 1/6 Hudičev neavtorizirani življenjepis, 1/3 Šport v nedeljo Pošast, ital. film
07.00	Jetsonovi, ris. serija
07.30	Mali bogataš, ris. serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Nazaj v prihodnost, ris. ser.
09.00	Charlijev duh, mladin. film
10.30	Kalifornijske sanje, nan.
11.00	Beverly hills 90210,nan.
12.00	Meirose place, nad.
13.00	Novopečena družina, nan.
14.00	Skoraj popolni par, nan.
14.30	Ona hoče otroka, amer. film
16.00	Nedeljsko popoldne
18.30	Oddja pred prenosom dirke
formulal
19.00	Formula 1, VN Brazilija, pren.
21.00	24 ur
21.30	Športnascena
22.45	Nevarni gost, nemški film
00.30	24 ur
tall
2T
PONOVITVE SPOREDA:
09.00 10.00
11.00
OTROSKI MIS MAS, ponov. IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBROJUTRO
780.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK
IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO
781.	VTV MAGAZIN "STATIINU OBSTATI; pogovor z dr. FRANCEM RODETOM
EPP/ VABIMO K OGLEDU IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO GRAŠKA GORA POJE IN IGRA, posnetek prireditve LOKALNI UTRIP MISLIN-JSKE DOLINE, inform. odd. VIDEOSTRANI MOJA AFRIKA - POTOVAN-JE V KENIJO IN TANZANI-JO, pogovor s F. Horvatom ETHAN FROME, am. film VIDEO TOR glas. oddaja VEČERNI KLEPET, ANA PUSAR JERIČ KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI S.E.M. - 64. VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 12. aprila
SLOVENIJA 1	
09.30	Potepinček, 7/7
09.35	Rdeči grafit
10.20	Narava in človek
10.45	Izzivi prihodnosti
11.10	Na vrtu
11.35	Velike romance 20. stoletja
12.05	Alpe Donava Jadran
12.35	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Mali Virgil in Orla Žabar,
	danski film
14.50	4x4, oddaja o Ijudeh in
	živalih
15.20	Polnočni klub
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.15	Pika Nogavićka, 5/13
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Žrebanje 3x3 plus 6
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Komisar Rex, 13/18
21.00	Dosje
22.00	Odmevi
22.25	Univerzitetni razgledi
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Dosje
SLOVENIJA 2	
10.00	Sobotna noč, ponovitev
12.00	Otok Jersey, 2/12
12.25	Simpsonovi, 7/50
12.45	Hudičev neavtorizirani
	življenjepis, 1/3
15.40	Kinoteka: Na nevarnih tleh,
	amer. film
17.00	Policaji na naši strani
17.30	Po Sloveniji
18.00	Sestre, 12/24
19.00	Štafeta mladosti
20.00	Gospodarska panorama
21.00	Studio city
22.30	Divji lov, 4/7
23.00	Brane Rončel izza odra
00.25	Na nevarnih tleh, amer. film
	
	
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nan.
10.20	Za Eleno, nad.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor, je napisala, nan.
12.45	Športna scena
14.00	Novopečena družina, nan.
15.00	Naš Čarli, nan.
15.45	Otroški zdravnik, nan.
16.40	Ljubezenske vezi, nad.
17.30	Za Eleno, nan.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	1,2,3-kdo dobi?
21.10	Zloba, amer. film
23.00	Stražar, nan.
00.00	Privid zločina, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
	
■4	^^^ kanali fesBBP^ 52
09.00	DOBRO JUTRO, informa-
	tivno - razvedrilna oddaja
10.15	781. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
10.35	VABIMO K OGLEDU
10.40	GRAŠKA GORA POJE IN
	IGRA Ž98, posnetek
	prireditve z Graške gore
11.55	TVIZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.25	TVIZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
19.55	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.00	MINISTRSKI STOL,
	pogovor v studiu
21.00	REGIONALNE NOVICE
21.05	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.05	ROKOMET, posnetek
	tekme, CELJE PIVOVARNA
	LAŠKO: GORENJE
23.05	TVIZLOŽBA
23.10	VIDEOSTRANI
TOREK, 13. aprila
SLOVENIJA 1
09.30 Radovedni Taček 09.45 Car nevidnosti, 6/6 10.10 Otroška oddaja 10.25 Recept za zdravo življenje 11.15 Triktrak 11.40 Paradaplesa 12.10 KomisarRex, 13/18 13.00 Poročila, vreme, šport 14.30 Dosje 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Zlatko zakladko 17.15 Najlepše počitnice 17.40 Otroška oddaja 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dogodivščine iz živalskega
vrta, 5. oddaja 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Župnik za deset tednov, 6/20
21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Bojevnikova senca, ang. drama
00.00 Izgubljene freske, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
10.30	Sestre, 12/24
11.15	Gospodarska panorama
12.10	Studio city
13.40	Štafeta mladosti
15.20	Divjiiov, 4/7
15.45	Poročna zveza, amer. film
17.30	Po Sloveniji
18.00	Sainttropez, 3/26
19.00	L ingo, tv igrica
20.00	Podelitev priznanj OKS,
posnetek iz Laškega
21.00	Mars: Smrti ali slava, ang.
dokum. oddaja
22.00	Nori Pierrot, franc. film
23.45	Svetporoča
'•JHMi 06.00 09730 10.20 11.10 12.00 13.00 14.00 15.00 15.50 16.40 17.30 18.20 19.15 20.00
21.45 22.30 23.00 00.00 01.00
Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nan. Za Eleno, nad. Prevare, nad. Umorje napisala, nan. Stražar, nan. Pop'n'rol Naš Čarii, nan. Otroški zdravnik, nan. Ljubezenske vezi, nad. Za Eleno, nad. Prevare, nad. 24 ur
Resnične zgodbe: Moški ne povedo, amer. film Bolnišnica upanja, nan. George in Leo, nan. Dobri slabi fantje, nan. Privid zločina, nan. 24 ur, ponovitev
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 MINISTRSKI STOL,
pogovor v studiu 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 ROKOMET, posnetek
tekme: CELJE PIVOVARNA . LAŠKO: GORENJE 11.10 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 782. VTV MAGAZIN,
regionalni informativni ; program
20.20 ŠPORTNITOREK, športna
informativna oddaja 20.40 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; Oddaja VTV VELENJE 21.10 782. VTV MAGAZIN,
ponovitev 21.30 NAJ SPOT DNEVA 21.35 TVIZLOŽBA 2140 VIDEOSTRANI
SREDA, 14. aprila
SLOVENIJA 1
09.30	Zlatko Zakladko
09.45	: Najlepše počitnice, 1/12
10.20	Dogodivščine iz živalskega
	vrta, 5. oddaja
11.10	TVkonferenca
12.05	Župnik za deset tednov,
	6/20
13.00	Poročila, vreme, šport
13.20	Obzorja duha
13.50	Ljudje in zemlja
14.40	Izgubljene freske, ang.
	dokum. oddaja
15.30	Pomp
16.30	Mozaik
17.00	Pod klobukom
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Kdo je na vrsti?, 3/12
18.35	Sara, 3/6
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Sedmi pečat: Priča, amer.
	film
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.55	Osmi dan
23.25	Andre Previn, portret
	skladatelja in dirigenta
SLOVENIJA 2
10.30 Saint Tropez, 3/26 11.20 Mars: smrt ali slava,
dokum. oddaja 15.15 Flamska slika, ang. fiim 17.00 Kolo sreče 17.20 Po Sloveniji
18.05	Dr. Schwartz in dr.
	Martinova, 2/8
19.00	Danska: SP v hokeju na
	ledu skupine B
	Slovenija.Kazahstan,
	prenos
21.25	Športna oddaja
22.00	Hiša iz kart, amer. film
	
~~t~ XV j	
	Dobro jutro, Slovenija
(SŽ50"	Ljubezenske vezi, nađ.
10.20	Za Eleno, nan.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor je napisala, nan.
13.00	Dobri slabi fantje, nan.
14.00	Bolnišnica upanja, nan.
15.00	Naš Čarli, nan.
15.50	Otroški zdravni, nan.
16.40	Ljubezenske vezi, nan.
17.30	Za Eleno, nad.
18.20	Prevare nan.
19.15	24 ur
20.00	Moževa preteklost, amer.
	film
21.40	Nevarne dirke, nan.
22.30	George in Leo, nan.
23.00	Dobri slabi fantje, nan.
00.00	Privid zločina, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00 DOBRO JUTRO, informa-. tivno-razvedrilna oddaja 10.15 782. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNITOREK, športna
informativna oddaja 11.00 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; Oddaja VTV VELENJE 11.30 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gost: DAVOR RADOLFI
REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih lotogralij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. toćke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
8. aprila 1999
MODRO mm KRONIKA
W vas 15
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Pomanjkanje vitaminov
V	noči na sredo, 31. marca, je neznanec na tržnici v Velenju vlomil v dva kioska s sadjem. Odnesel je manjšo količino men-jalnega denarja, sadje in mlečne izdelke. Lastnika Nezir K. in Biserka V. sta oškodovana za okoli 10.000 tolarjev.
Objestnost?
V	torek, 30. marca, je nekdo na hodniku stanovanjskega blo-ka na Saleški v Velenju demontiral in odnesel omarico z aktivnimi elementi za kabelsko televizijo. Stanovanjsko podjetje Linea je oškodovano za okoli 20.000 tolarjev.
Poškodbi pri streljanju s karbidom
V	soboto, 3. aprila, okoli 18.30 se je pri polnjenju možnarja lahko telesno poškodoval 22-letni Boštjan K. iz Raven pri Soštanju.
Boštjan je po lastni izjavi zabijal možnar s kladivom, pri tem pa je prišlo do eksplozije. Pokrov, ki ga je nabijal na možnar, je Boštjana zadel v nogo. Zdravniško pomoč so mu nudili v Zdravstvenem domu Velenje.
Hudo telesno pa se je v nedeljo, 4. aprila, pri streljanju s kar-bidom, poškodoval 37-letni Franc M. iz Gavc. Temu je sod pre-mera 90 centimetrov vrglo v glavo in ga hudo poškodovalo. Zdravi se v bolnišnici.
Pretep pri "upokojencu"
V	domu upokojencev v Pesju sta se v petek, 2. aprila, ob 20.30 stepla B.V. in Z.H.
Oba bosta svoje ravnanje morala pojasniti sodniku za prekrške, kamor bo najverjetneje poklicana tudi natakarica, ker jima je točila alkohol, ko je bilo tega že dovolj.
Lažje jo je poškodoval
V	četrtek, 1. aprila, ob 14.15, sta B.V. in I.P., oba iz Velenja, v Gorenju lažje telesno poškodovala V.O. Z I.P. so policisti že opravili pogovor, za B.V. pa še poizvedujejo.
Poškodba pri streljanju s karbidom
V	soboto, 3. aprila, popoldan, se je v Mozirju pri streljanju s kar-bidom hudo telesno poškodoval 30-letni Robert B. iz Mozirja. S prijateljem 30-letnim Markom M. iz Mozirja sta v posodo naložila karbid, zatem pa jo prekrila s starim bojlerjem. Pri tem se je sproščala večja količina plina, zato je prišlo do predčasne eksplozije. Bojler je vrglo v zrak, pri tem pa je zadel Roberta v glavo. Po nudeni prvi pomoči v Zdravstvenem domu Moziije, so ga odpeljali v bolnišnici Celje, kjer je ostal na zdravljenju.
Odnesel za sto tisočakov
V	noči na četrtek, 1. aprila, je nekdo na avto poligonu Ločica ob Savinji vlomil v delovni stroj, nato pa še v leseno barako ob tenis igriščih. Iz notranjosti delovnega stroja je odnesel av-toradiokasetofon znamke Sony, magna kartico, sončna očala Rav Ban in anorak znamke Nike. Iz barake pa je ukradel štiri sobne reflektorje ter razna oblačila. Z dejanjem sta Renato K. in Marija S. oškodovana za okoli 100.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Vlomilcu puščajo pipe?
Prejšnji teden je neznanec vlomil v klet Elizabete Š. y stanovanjskem bloku Na zelenici v Preboldu. Lastnica pogreša zaboj z orodjem, stroj za rezanje keramičnih ploščic in zaboj z vodovodnim materialom, vse skupaj vredno okoli 30.000 tolaijev.
Včetrtek, 1. aprila, vzgodnjih jutranjih urah, pajebilo vloml-jeno v kletne prostore Rafka N. v stanovanjskem bloku Na ze-lenici v Preboldu. Neznanec je odnesel vrtalni stroj, komplet ra-zličnega orodja, zračno puško, električni podaljšek, primež in stroj za rezanje keramike. Z dejanjem je lastnika oškodoval za okoli 45.000 tolarjev.
Ukradel še bencin!
V sredo, 31. marca, med 13.45 in 22. uro, je neznanec na Graščinski cesti v Preboldu vlomil v osebni avtomobil jugo. Odnesel je avtoradio z zvočnikoma, 10 audio kaset in 15 litrov bencina. Jožefa C. je oškodovana za okoli 40.000 tolarjev.
Vlom v trgovino
Med 3. in 4. aprilom je neznanec vlomil v trgovino Mešič v Levcu. Odnesel je pet prenosnih GSM telefonskih aparatov ra-zličnih znamk. Anton M. je oškodovan za okoli 400.000 tolaijev.
Vlom v skladišče
V	noči na četrtek, 1. aprila, je neznanec vlomil v skladišče tr-govine RR v Ulici heroja Staneta v Žalcu. Ukradel je 15 zavitkov cigaret 91 ter z dejanjem oškodoval lastnika Romana R. za okoli 30.000 tolarjev.
Gozdni požar
V	soboto, 3. aprila, okoli 20. ure, je prišlo so gozdnega požara v Migojnicah. Vzrok požara še ni znan, kot kaže, pa ga je zakrivila malomarnost. Gasilci so požar lokalizirali in pogasili, na kraju pa je ostala požarna straža. Zgorelo je okoli 1 hektar gozdne po-drasti, drevesa niso bila poškodovana. Višina gmotne škode še ni znana.
Kazen za črn priklop na KRS
V Mariboru so v začetku meseca sodili občanu, ki se je na črno priklopil z vodnikom na razdelilec Kabelskega sis-tema Rotovž in tri mesece kradel signal. S tem naj bi povzročil KRS-u nekaj več kot 52.000 SIT škode. Mariborsko sodišče je ugo-tovilo, da je storilec storil kaznivo dejanje tatvine in mu izreklo pogojno obsodbo na
1 mesec in 15 dni zapora, ki ne bo izrečena, če obsojeni v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Poplačati pa mora tudi škodo, ki jo je povzročil.
Primer je zanimiv, ker gre za prvo obtožbo v Sloveniji zara-di kraje signala iz KRS omrežja, z njim pa so nas sez-nanili na velenjskem KRS.
■ bi
r
EKOLOŠKO

KURILNO OUE
CELJE 063/49-02-440
ECO O/L
AKCIjSKE CENE PLAČILO NA6ČEKOV BREZPLAĆNI PREVOZ NAD 1000 litrov NAROČILA od 7. do 19. ure
VELIKA NAGRADNA IGRA
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Vetenje
Skrb za mlade udeležence v prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome-tu Velenje (SPV) je pred kratkim dobil pooblastili za delovanje tudi od občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, s tem pa bo postal medobčinski. Vsi člani sveta, približno 15 jih je, se niso sestali že dobro leto in pol, razlogi pa so bili povsem objektivni. Prejšnji teden so se v skoraj celotni sestavi zbrali v prostorih mestne občine Velenje. O njihovem pomenu in delu je spregovoril predsednik Jule Slemenšek.
Uvodoma smo izvedeli, da se je ožje vodstvo sveta sestajajo tudi lansko leto, v tako velikem številu pa so sc po lctu in pol zbrali zato, da pre-gledajo dclo v prcteklem obdobju in sprejmejo plan dela za naslednje leto. Uvod v 28. sejo je bil malce buren, saj SPV sestavljajo tudi lastniki ve-lenjskih avto šol, ki so v določenih izobraževal-nih potezah, v katere vključujejo avto šole, videli nelojalno konkurenco. Zato nam je Jule Slemenšek povedal: "Moram reči, da so se pogoji v prometu in gospodarstvu spremenili, zato smo morali tem pogojem prilagoditi tudi naš plan dela. Ugotavljamo, da bodo dejavnos-ti, ki smo jih do sedaj izvajali v okviru sveta, os-tale. Skrb bomo letos posvetili našim najm-lajšim, tistim, ki so na cesti najbolj ogroženi, in predvsem izobraževanju ter opozarjanju na
"Kaj veš o prometu?" bo!
Ena od stalnih akcij SPV-ja je organizacija medobčinskega tekmovanje "Kaj veš o prometu" za učence višjih razredov osnovnih šol in dijake.Lani jeseni tekmovanja niso izpeljali, zato bo v soboto, 8. maja, na OŠ Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju. Potekalo bo po ustaljenem vrstnem redu; sodelujoči bodo tekmovali v treh panogah; testiranju iz znanja prometnih predpisov, špretnostne vožnje na poligonu in ocenjevalne vožnje po mestnih ulicah v skladu s prometnimi predpisi.
Člani SPV-ja so se zbrali po dolgem odmoru, zato so morali dogovoriti številne podrobnosti o letošnjem delu. Konkurenca, kruta realnost tržnega gospodarstva, pa se pozna tudi na področju preventive v cestnem prometu.
nevarnosti v prometu. Izobraževanja, ki so povezane s pridobi-vanjem vozniških izpitov in podobno, pa ne bodo v naši pristo-jnosti - s tem se bodo ukvaijale avto šole, ki so zato pooblaščene. SPV pa se bo ukvarjal z dejavnostmi, kjer ni natančno z za-konom predpisano, kdo jih mora izvajati. Torej bomo še naprej počeli tisto, kar ne počne nihče drug."
Nekatere preventivne akcije SPV-ja so že stalnice in te so zas-edle glavno mesto v planu dela za leto 1999. "Posebnih novih ak-cij ne bo. Poudarek pa bo na republiški akciji za večjo uporabo varnostnega pasu za otroke in mladino. Na to bomo poskušali opozarjati z letaki, zloženkami in osebnim opozarjanjem na predavanjih po šolah. Ni namreč prava kazen za neuporabo varnostnega pasu denarna kazen, "ta prava" kazen je, ko z gla-vo udarimo v šipo ali volan. In zato moramo predhodno opozar-jati na varnostni pas."
Zaradi uvodne precej burne razprave o konkurenci med avto šolami, smo našega sogovornika vprašali, ali se boji, da bo de-
Kdaj v Velenju avtopoligon?
Člani SPV-ja so ponovno opozorili, da se glede izgrad-nje prepotrebnega avtopoligona, kljub temu, da vsako leto, že nekaj let, govorijo o njem, ni še nič premaknilo. Zato so se vprašali, kaj lahko naredijo zato, da bi do iz-gradnje vendarle prišlo. Po novem zakonu o prometni varnosti naj bi kandidat za voznika prve ure učenja vožnje opravil prav na poligonu, v Velenju pa ga morajo kar hitro vključiti v pravi promet. Kako dolgo bodo torej avto šole še kršile ta zakon? Kot smo izvedeli od župana MO Velenje Srečka Meha, na občini že nekaj časa iščejo primerno lokacijo za avtopoligon, a natančno še ni določena. Razmišljajo, da bi ga zgradili na pogrezninskem področju ob velenjskih jezerih. Vendar o času, ko bo to ure-sničeno, še ni mogoče govoriti.
Jule Slemenšek pa nam je o tem povedal: "Svet za pre-ventivo in vzgojo tu ne more kaj dosti narediti, ker nismo odločujoči organ v občini. Lahko damo pobudo, lahko opozarjamo na potrebo po avtopoligonu, med nami pa je tudi veliko strokovnjakov, ki bodo lahko po tem, ko bo "padla" odločitev, da gremo v realizacijo, z nasveti po-magali do strokovno postavljenega poligona.
javnost sicer povsem neprofitnega SPV-ja zamrla in podlegla kap-italu ter konkurenci. Takole je odgovoril: "Na začetku, ko se je začela diskusija o tem, kaj bo plačano in kaj ne, sem imel čuden občutek. Vendar sem videl, da so vsaj nekateri, moram reči da večina starejših v avto šolah, še vedno pripravljeni delati tako kot doslej, ko smo vsi delali udarniško, ko nam je bilo vodilo varnost, vzgoja ter skrb za najmlajše udeležence v prometu. Čas, ki so ga doslej za te namene porabili "udarniško", jim seveda pomeni izostanek dohodka, zato so se začeli pogovori o tem, kaj od izo-braževanja bi dobili plačano in kaj ne. Prepričan sem, da bomo tudi v občinskem proračunu našli kakšna sredstva, da se bo izguba tega časa in zaslužka tem strokovnjakom vsaj minimalno pokrila. Imam pa občutek, da so ljudje vendarle še pripravljeni pomagati."
■ Bojana Špegel

SPORT

8. aprila 1999
NKRudar
Ze sedma (Oblakova) zmaga
Velenjski prvoligaš resnično blesti po enajstem krogu, ko je njegovo krmilo prevzel Brane Oblak. V desetih prvenstvenih dneh so rudarji kar sedemkrat zmagali, igrali dvakrat neodločeno, samo enkrat izgubili in še to zaradi enajstmetrovke, kar sedem kro-gov pa že niso doživeli poraza. Z 9. mesta so se v tem času povzpeli na četrto, na tem mestu pa bodo najverjetneje končali tudi drugi ciklus letošnjega prvenstva. Mura na 3. mestu je pred njimi samo tri točke. Tudi, če bi morda izgubila v naslednjem krogu v Beltincih, Velenjčani pa prema-gali Publikum (v slednje nihče ne dvomi), bi Sobočani ostali na tret-jem mestu zaradi boljše razlike v golih. Ima pa Rudar še naprej na-jboljšo obrambo. V dosedanjih 21 tekmah je prejel le 16 golov, ene-ga manj kot Mura, in šest manj kot vodilni Maribor, HIT Gorica in njihov sobotni nasprotnik Publikum. Za to je vsekakor za-služen tudi vratar Mladen Dabanovič, ki na vsaki tekmi potr-juje, da je najboljši vratar v državi in upravičeno upa, da ga bo se-lektor Srečko Katanec prav kmalu postavil v vrata tudi na reprezen-tančni tekmi.
Katanec je bil tudi med gledalci v soboto v Domžalah in gotovo ga je Dabanovič znova navdušil.
Redek, a pomemben zadetek Živojina Vidojeviča (na sliki
spredaj)
le en polčas, zaradi enakega ra-zloga pa je predčasno odšel z igrišča tudi Jernej Javornik. Sicer pa vsak trener pravi "brez tistega, ki ga ni, se mora," tudi Oblak, in gostje so vendarle strli odpor domačih slabih 20 minut pred koncem tekme. Strelec je bil Zivojin Vidojevič in njegovo žogo v mreži so mu privoščili vsi, od treneija in igralcev do navijačev
Tisti, ki so bili med tednom priča blesteči igri in zmagi nad za-grebško Croatio, so bili kar malce razočarani nad sobotno Rudarjevo igro, saj nikakor niso mogli razviti prave igre, takšne kot so je bili gledalci vajeni doslej. Nedvomno je bilo glavni razlog temu nemogoče igrišče, pa tudi dejstvo, da zaradi poškodbe Ilir Chausllari ni bil pravi in je zdržal
NKEsotech
Kdaj v lov za tretjim?
Tekmo s tretjeuvrščenim Taborom v Sežani so Šmarčani začeli dokaj dobro. V prvih 20 minutah so si priigrali vsaj dve izraziti priložnosti, ki jih žal niso izkoristili, dosegli so tudi zadetek, vendar ga je sodnik razveljavil.
V	25. minuti so po grobi napa-ki v obrambi prejeli prvi zadetek. Po vodstvu domačinov je v igri Smarčanov nastopila kriza, ki so jo gostitelji kaznovali še z drugim zadetkom v 39. minuti, kar je bilo dovolj za zanešljivo zmago.
V	drugem polčasu so bili gostje domačinom enakovredni, ust-varili so si nekaj polpriložnosti,
	
	
W _; 71 V M jm V '	
^JI II	
E*	
Edi Borštnar
kar pa je bilo seveda premalo za ugodnejši izid. TVener Drago Kostanjšek: "V prvih treh krogih smo imeli težak razpored, saj smo se za-povrstjo srečali s prvimi tremi moštvi na lestvici, z dvema celo v gosteh. Z eno zmago in neod-ločenim izidom zaostanka za najboljšimi nismo bistveno povečali, zato še vedno ostaja v veljavi boj za tretje mestu. Lov za njim začenjamo z nedeljsko tekmo proti Dravi na igrišču v Smartnem, glede na takšen cilj pa seveda pride v poštev samo zmaga."
■ jg, foto:vos
1
iJ
Prihaja DOV !!!
V Superceniku smo oznaćili izdelke, katerim se bo povečala stopnja davka.
V vseh naših prodajnih enotah glede na asortiman
kovinOtihna
velenjskih knapov, kajti to je bil njegov prvi spomladanski zade-tek. Nato pa je v ospredje stopil vratar Dabanovič. Domači igralec Hadžič se je znašel sam pred njim, velenjski vratar se je vrgel za žogo, sodnik Tabar iz Portoroža pa je to posredovanje kaznoval z na-jstrožjo kaznijo in to je bila velika priložnost za domače, da po je-senski zmagi v Velenju odščipne-jo novo točko Rudarju. Na njiho-vo žalost je bil v vratih Dabanovič in s sijajno obrambo popravil prejšnjo "napako." TVener Brane Oblak:
"To tekmo je treba čim prej pozabiti. TVi točke so res dragocene, igra pa je bila slaba zaradi nemogočega terena, na takšnih igriščih v prvi ligi sploh ne bi smeli igrati. Morali smo spremeniti igro, saj sicer igramo po tleh, tokrat pa smo morali po zraku, pa še veter je nagajal. Napovedal sem 6 točk iz dveh tekem in prve tri smo že dobili. V soboto bomo gostili Celjane, ki bodo zaradi poraza na domačem igrišču ranjeni in bodo storili vse vsaj za točko, mi pa bomo tudi naredili vse za zmago in pred-vsem za lepo igro. S Publikumom bomo igrali za našo publiko."
■ vos
Zenski nogomet
Škalčanke v finalu!
Nogometašice Škal so se uvrstile v finale slovenskega pokala. V prvi polfinalni tekmi so v Rušah premagale vrstnice domačega Pohoija s 4:0 (2:0), s 3:1 pa so bile boljše tudi v Križevcih na Goričkem v povratni tekmi. Njihove nasperotnice v fi-nalu bodo igralke Jarš, ki so v polfinalu izločile Ilirijo.
Tenis
Turnir dvojic
Območna obrtna zbornica Velenje in TRC Jezero bosta izvedla drugi turnir žrebanih dvojic, to bo Top turnir za pre-hodni pokal zbornice.
Registrirani igralci nimajo pravice nastopa, turnir pa bodo v Beli dvorani začeli v soboto ob 14.00.
M^vefr*
iz prve roke
E R^A
KKEIektra
Morda celo brez kvalifikacij
Članska ekipa Elektre se pripravlja na kvaliflkacije. Njihov nasprotnik bo Ijubljanska ekipa Yurij Plava laguna. Med pripravami so odigrali tekmo z domžalskim Heliosom in izgu-bili le za točko. Iz neuradnih virov so izvedeli, da naj bi mlada ekipa Uniona Olimpije izstopila iz lige, torej se lahko zgodi, da Elektri ne bi bilo treba igrati kvalifikacij.
Ta konec tedna se bo začela košarkarska liga za člane dO 20 let, v kateri bodo sodelovali tudi igralci Elektre, vodil pa jih bo pomočnik treneija članske ekipe Vasilij Kokol. Liga je razdeljena na vzhodno in zahodno skupino, v vsaki je osem ekip, v vzhodni pa poleg Elektre še celje, Duplek, Malgaj Rudar Trbovlje, Krško, Savinjski Hopsi, ŽKK Maribor in Branik Maribor. Ligo bodo odigrali po enokrožnem sistemu, Elektra bo tri tekme igrala doma in štirikrat gostovala, za prvaka pa se bosta po križnem sistemu pomerili po dve prvouvrščeni ekipi iz obeh skupin.
Glavnino šoštanjske ekipe bodo sestavljali igralci, ki že redno igra-jo v članski ekipi: Denis Divjak, Željko Kovačevič, Franci Rupreht, Goran Nikolič, Grega Repinc in Mensur Memič. V prvem krogu bo Elektra gostovala v Celju, prvo tekmo doma pa bodo Soštanjčani odi-grali šele v 3. krogu 24. aprila s trboveljsko ekipo Malgaj Rudar.
Ligo so minuli teden že začeli pionirji, trenira jih Franci Blatnik, v prvem krogu pa so v gosteh izgubili proti Pivovarni Laško.
■ Tjaša Rehar
Tako so igrali:
Prva SNL, 21. krog:
BST Domžale - Rudar 0 :1 (0 : 0)
Rudar: Dabanovič, Podvinski, Gajser, Granič, Čerrimovič,
Balagič, Chausllari (Jeseničnik), Brezič, Pavlovič, Vidojevič
(Šumnik), Javornik (Lavrič).
Strelec: 0:1- Vidojevič (73).
DrugaSNL, 19. krog:
Tfcbor - Esotech Šmartno 2:0 (2:0)
Esotech: Kališek, Omeragič, Mernik Oblak, Vodovnik
(Vedenik), Repovž, Zlodej, Borštnar (Šoštar), Smajlovič
(Podgoršek), Mujanovič, Štefančič.
Strelca: 1:0- Stanič (24), 2:0- Šantič (39).
TVetja SNL, sever, 16. krog:
Hajdina - Usnjar 3 :1 (1:1)
Usnjan Canič, Daničič, Sulejmanovič, Merčnik, Kraljevič, Novak (Mir, Keršič), Milanovič Muharemovič (Fenko), Mujakovič, Kovačič, Dregič.
Strelci: 1 : 0 - Kranjc (17)^1:1 -	7 -
Vrbanec (58,11 - m), 3 :1 - Vrbanec (74,11 - m).
v ----
Sportnik (ca) meseca marca
Akcijo nadaljujemo z drugim kuponom za izbor športnika ali športnice meseca marca.
Vzemite si malo več časa in se bolj potrudite, saj med prazničnimi dnevi očitno niste preveč razmišljali o športnikih in športnicah, prve glasove pa ste namenili Mladenu Dabanoviču, Jolandi Čeplak in Katarini Srebotnik.
Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje,
Sportnica - športnik marca
Glasujem za športnico(ka).....................................
Naslov glasovalca...............................................
I--------------------___ J
ERIN M0JSTER JAKA v NASVETIHIZ PRVE R0KE v programu Radia Velenje spet v sredo, 14. APRILA, ob 8.50. uri.
Tokrat boste v oddaji izvedeli nekaj več o opremi in pripomočkih za prostl čas (koiesa, vrtne garniture, ležalniki__)
Vaša vprašanja sprejetnamo do torka, 13. aprila na ^^Lnaslov: Naš čas, d.o.o.f Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom "Erini nasveti iz prve roke."
Odgovore boste slišali v sredo, 14. aprila.
ERA bo z lepo nagrado presnetila poslušalca, Id bo pravilno odgovoril na zastavljeno nagradnc vprašanje v oddaji NASVETI fZ PRVE ROKE.
tiiiiffiirrt1

Namizni tenis
Poraza ob koncu sezone
Igralci Ere - Tempo so ob koncu rednega dela prvenstva v 1. državni Iigi doživeli dva zaporedna poraza z ekipama, ki se potegujeta za vrh razpre-delnice. Že med tednom so morali priznati premoč igralcem ŽNTK Maribor, ki so v Velenju slavili z rezultatom 6:2. Rezultat bi lahko bil tudi drugačen, a je pri rezultatu 3:2 za Mariborčane Jure Slatinšek nesrečno izgubil dvoboj z objektivno slabšim nasprotnikom in voz je zdrvel navz-dol. Obe zmagi za Velenjčane je v dvoboju z Mariborom prispeval Uroš Slatinšek.
Tudi na gostovanju v Novem mestu pri ekipi Krke je Era ostala praznih rok, saj so jih Dolenjci premagali z rezultatom 6:3. Ponovno je dobro zaigral Uroš Slatinšek, ki je dobil dve partiji (premagal je tudi kitajskega igralca v vrstah Krke), eno točko za Ero pa je prispeval še Jure Slatinšek. Kljub porazoma pa igralci Ere niso razočarali, saj so v obeh dvobojih prikazali dober in borben namizni tenis. Pred nadaljevanjem prvenstva za razvrstitev od petega do osmega mesta so Velenjčani z 18 točkami na šestem mestu in se bodo po enomesečnem premoru najprej pomerili z ekipo Učil iz Križ.
Na Odprtem turnirju za mladince v Presarjih je po poškodbi ponovno dobro zaigral Damijan Vodušek in se uvrstil med osem najboljših sloven-skih igralcev namiznega tenisa v mladinski konkurenci.
Lep uspeh mladih igralcev
Na mednarodnem tekmovanju v Avstriji je barve slovenske mladinske reprezentance zastopal tudi član velenjskega namiznoteniškega kluba ERA - Tempo Damijan Vodušek. V soboto, 3. aprila, pa je bil v ptujski športni dvorani Mladika 2. Selekcijski turnir SV - regije za kadetinje in kadete, na katerem so se dobro odrezali tudi mladi Velenjčani.
Mladinska namiznoteniša reprezentanca Slovenije je dosegla lep uspeh namednarodnem turnirju v Linzu v Avstriji, saj je klonila šele v polfinalu proti reprezentanci Svedske. Barve Slovenije je zastopal tudi Velenjčan Damijan Vodušek, ki je celoten turnir odigral zelo do-bro in prispeval velik delež pri ekipnih zmagah Slovenije. Vodušek je dobro igral tudi v posamični konkurenci, kjer se je uvrstil med 32 najboljših igralcev, v paru z Zigo Jazbecem iz Križ pa sta se uvrstila na mesta od 5 do 8 (v ekipnem delu sta premagala tudi zmagovalno dvojico iz Švedske in jima tako zadala edini poraz na turnirju).
Na 2. selekcijskem turniiju SV - regije za kadetinje in kadete na Ptuju pa so se zelo dobro odrezali tudi najmlajši igralci ERE - Tempo. Ilona Jerič je v drugi skupina osvojila 8. mesto, Tamara Jerič je bila v tretji skupini tret-ja, v peti skupini pa je presenetljivo zmagal Velenjčan Miha Kljajič, ki je slavil v vseh šestih odigranih partijah.
■ DK
TUS ENGROTUS d.o.o. Tel.: 063/4004-111 Fax.: 063/4004-300
Trgovsko podjetje TUŠ obvešča, da zaposli trgovke in skladiščnike v svoji PE MARKET TUŠ Koroška c. 46, Velenje.
Pogoji: - končana trgovska šola, - državljanstvo Rep. Slovenije - nekaznovanost
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s trimesečno poskusno dobo.
Kandidati naj svoje pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, svojim naslovom in kratkim
življenjepisom pošljejo v roku enega tedna na naslov: ENGROTUŠ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, za Mlinar Milana. Obvestilo o razgovoru bomo poslali samo izbranim kandidatom.
Streiski šport
Na koncu peti
V	8. in zadnjem krogu 1. državne strelske lige so pištoljaiji Mroža v Ljubljani osvojili skromno 7. mesto s 1648 krogi (Veternik 575, Sterman 552, Suljičeva 521), za 3. mestom pa so zaostali samo za 8 krogov. Med posamezniki je bil Simon Veternik odličen drugi.
V	končni uvrstitvi so strelci mroža osvojili 5. mesto.
V	finalu regijske strelske lige v Slovenskih Konjicah so pi-onitji mroža osvojili 3. mesto s 515 krogi (Kok 179, Rebič 172, Blagovič 164), prav tako tretji v skupni uvrstitvi je bil Andrej Kok.
Po hribih in doiinah
Sobota, 20. marca, je bila za vse nas, ki smo Velenjski knapi in Rudarske lampice, spet dan, o katerem bomo govorili z nasme-hom na obrazu in se ga še dolgo, dolgo spominjali...
Tekmo 20. kroga I. SNL med Rudarjem in Primorjem so na razsvetljenem stadionu ob'jezeru polepšali še igralci Rudarja z do-bro igro in štirimi zadetki v mreži Ajdovskega vratarja. Kako ne bi bili navdušeni ob igri moštva, za katerega navijamo, moštva, ki ga spremljamo na vseh tekmah doma in v gosteh, moštva, ki ga imamo radi in na katerega smo ponosni! To je naš Rudar, zvesti smo mu že četr-to leto in z njim gremo naprej!
To smo mi, Velenjski knapi in Rudarske lampice, ki nas res ni ve-liko, le kakšnih 30 - 40 nas je; res je tudi, da nismo najbolj bučni in udarni s svojim navijanjem, pa tudi ne najbolj ubrani... Nikdar se ne bomo mogli primerjati z nekateri-mi drugimi, bolj znanimi in popu-larnejšimi navijaškimi skupinami, o katerih se veliko piše, govori... O nas se ne govori in tudi v medijih nas pogosto ne omenjajo. Mi smo pač Velenjski knapi, nismo najboljši in ne najbolj glasni, imamo pa radi Rudar. In če ne ploskajo naše roke najbolj glasno, če bobni večkrat molčijo, kot pojejo in glasovi le potihoma prihajajo iz naših grl, srca Velenjskih knapov toliko močneje bijejo - za Rudar.
Morda je to celo pomembnejše!
Na začetku, ob ustanovitvi, nas
Ne čakajte na DDV, ZDAJ je pravi čas za nakup !


/-»TTTp *
Lesna industrija, d.d., Škofja Loka tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261 E- mail: info@jelovica.si http://www.jelovica.si
i|M
M
Ootove hise
CELJE, Mariborska 91, tel./fax: 063/413-050
Danes svečana proslava
Mali nogomet
9. medobčinska iiga
Klub malega nogometa Fori Škale bo letos izvedel 9. medobčinsko ligo malega nogometa. Ligo bodo predvidoma začeli 23. aprila, skle-nili novembra, torej bodo izvedli pomladanski in jesenski del, tudi letos pa bodo tekmovali v prvi in drugi ligi. Ob koncu tek-movanja bodo ob pokalih in praktičnih nagradah podelili tudi denarne nagrade.
Prijave sprejemajo do danes, četrtka, 8. aprila, obvezno prijavni-no je moč vplačati še na sestanku vodij ekip, ki bo jutri, v petek, 9. aprila, ob 18.00 v prostorih GD Škale. Prijavnina je 31.950 to-larjev, plačajo pa jo lahko v dveh delih pred pomladanskim ed je-senskim delom prvenstva.
Prejeli smo
Ljubiteljem nogometa
jc bilo veliko. Seznam članov je bil kar preveč dolg, da bi lahko ver-jeli, da bodo vsi včlanjeni tudi pripravljeni delati. Zdaj nas je ostalo le peščica. Ostali smo tisti na-jzvestejši, ki gremo z Rudarjem naprej... iz tekme na tekmo, od zmag do porazov... z njimi smo, ker tako hočemoin ker jih imamo radi tudi takrat, ko izgubljajo!
"V dobrem in slabem...! smo obljubili ob ustanovitvi in zato se ob Rudarjevih zmagah znamo bučno veseliti, znamo pa tudi športno sprejeti poraze.
Trudimo se po svojih močeh, da bi bili dobri in želimo ustvariti svoj emage, ki bo v prvi vrsti v ponos nam samim, klubu, za katerega nav-ijamo in mestu Velenju, ki ga pred-stavljamo.
V naše vrste želimo povabiti nove navijače. Več ko nas bo, boljši bomo. Zato vabimo vse, ki imajo radi nogomet in Rudar, da se nam ' pridružijo.
Smo druščina zelenooblečenih veselih in odprtih ljudi, sicer tako ra-zličnih med sabo, razlikujemo se po starosti, interesih, poklicih, nar-odnostih - na stadionu pa smo ven-darle eno - Velenjski knapi.
Zato, pridite med nas, dobro-došli vsi; lepo se bomo imeli, ko bomo z Rudarjem skupaj nastopali na slovenskih nogometnih igriščih!
Kot navijači želimo prispevati svoj delež k popularizaciji no-gometa v našem mestu in če bodo ob tem še nogometaši uspešni in nas bodo razveseljevali z dobrimi igrami, bomo zadovoljni vsi. In v Velenju bomo spet na veliko in predvsem lepo in s ponosom govo-rili o našem Rudarju.
Ob tem javljanju izkoriščamo priliko, da se javno zahvalimo igral-cem in vodstvu NK Rudarja, pa tudi vsem tistim, ki nas podpirajo, nam pomagajo in omogočajo, da smo del nogometnega utripa v Velenju, da smo pomemben sopotnik Rudaija in da smo na stadione po vsej Sloveniji ponesli nekaj velen-jskega duha.
Dobrodošli torej vsi! Pridite enkrat "za poskušnjo" na naše mesto ob tribuni velenjskega sta-diona, na stežaj vam bomo odprli vrata in vas z veseljem sprejeli medse.
Morda boste ostali z nami!
■ Velenjski knapi
Franc Antlej, prvi predsednik PD Velenje
Ravno danes, 8. aprila, mineva natanko 50 let, odkar je skupina mladih Velenjčanov v restavraciji "Edvard" (kasnejša Kolodvorska) ustanovila Planinsko društvo Velenje. Ustanovni predsednik, danes skoraj 80 - letni Franc Antlej, se tega spominja takole: V tistih letih je bilo Velenje še precej majhen kraj in ljudje smo se med se-boj poznali skoraj vsi. Bili smo tudi dokaj mlada generacija. Danes niti ne vem natančno, kako smo prišli do zamisli, da v Velenju ustanovimo planinsko društvo, mogoče smo hoteli tudi malo kljubovati Šoštanjčanom. Mene so takrat "določili" za predsednika, vsega skupaj pa nas je bilo na začetku kakšnih 20, mogoče 25. Med njimi se spominjam Prodnikove Milice, Verdelovega Gustla, Lahovega Slavca, mojega pokojnega brata in tretjega predsednika po vrsti Mirkota, mislim, da je bila zraven tudi Julka Škorjanc. Vsakih 14 dni smo imeli sestanek. Dobro smo sodelovali tudi s Planinsko zvezo Slovenije, ki nam je od časa do časa prispevala tudi kakšno oblačilo in obutev, saj je bilo takrat še vse na
karte. Drugačejebilanašapoglav-itna dejavnost izletništvo. Največ smo obiskovali okoliške hribe Smrekovec, Uršljo goro, Mozirske planine, Peco in Pohoije. Po dveh letih predsednikovanja me je za-menjal Verdelov Gustl. Zaradi študija v drugem kraju kasneje nisem več sodeloval v upravnem odboru, čeprav sem precej plani-naril. Ko se danes ozrem nazaj, vidim, da smo kar precej naredili, posebej če upoštevam takratne težke čase. Moram pa čestitati vsem, ki so skozi vsa ta leta delali v planinskem društvu in zelo veliko naredili. Menim, da več niti niso mogli."
In še nekaj misli sedanjega predsednika Jožeta Melanška: "V začetku maja bomo izdali Zbomik, ki bo opisal teh 50 let. Uvodnik je napisal častni občan mestne občine Velenje dr. Matjaž Kmecl. Z Zbornikom želimo poleg športno rekreativnih dejavnosti, gospo-darskega dela in kulturnega pome-na dejavnosti, zapisati in doku-mentirati preteklost ter nakazati tudi smeri razvoja. Vabimo vas še na naslednja srečanja: 9. maja na 26. trim pohod po šaleški poti iz Šaleka na Paški Kozjak, 2. septem-bra na proslavo 45 - letnice doma na Paškem Kozjaku in 25 - letnico šaleške planinske poti s tradi-cionalnim srečanjem planincev in borcev na Paškem Kozjaku.
50 - letnico našega društva bomo, ta lep jubilej, bomo velenjs-ki planinci počastili z osrednjo proslavo, ki bo danes (četrtek) popoldne v velenjskem domu kul-ture s pričetkom ob 18.00. Se enkrat vabim vse nekdanje in sedanje člane PD Velenje in vse Iju-bitelje narave, da se je udeležijo. Slavnostni govornik bo predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Prisrčno vabljeni!"
■ M.H.
9. Arničev pohod
LUČE, RADUHA - Vsakoletni zimski pohod na dvatisočaka (2062) v Savinjskih Alpah, poimenovan po slovenskem skladatelju Blažu Arniču, ki je bil rojen prav pod Raduho, je bil letos 27. mar-ca. Začeli so ga sredi Luč, nadaljevali mimo spomenika skladatelju in naprej proti vrhu Raduhe.
Na dveinpolurnem pohodu do koče na Loki (1580 m) je udeležence spremljal dež. Kljub temu se je zbrala stotnija nav-dušenih planincev iz vse Slovenije, od Ankarana do Lendave in od Črne na Koroškem do Kočevja. Iz kar 32 planinskih društev so prišli, tudi iz Čakovca. Pohod so dobro organizirali PD Luče, os-krbnika koče na Loki Janez in Elizabeta Slapnik ter gorski reševal-ci s Prevalij, ki jih je vodil načelnik te postaje Franc Telcer. ■
GARANT d.d. P0LZELA Industrijska prodajalna P0LZELA M: 063/70-37-130, » 70-37-131 i čas prodajalne: onedeljek - petek
Jjl od8. do18. ure
J.I sobota |
|U od 8. do 12. ure
GVRA Nr
-	Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah
-	Dodatno znižanje omar z drsnimi vrat
-	Razprodaja izvoznega modela zakonske spalnice že od 89.000,00 SIT dalje
-	Kuhinje NINA takojšnja dobava
-	Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov izjemno ugodno
-	RAZPR0DAJA PR0GRAMA C0MP0- znižanje 20% VSIKUPCIS0DELUJEJ0 V NAGRADNEM ŽREBANJU 30-TIH B0GATIH NAGRAD!
Informacije na telefon: 063/ 70-37-130,063/ 70-37-131 P0HIŠTV0 GARANT - P0HIŠTV0 ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE 0 P0NUDBIIN NAS OBIŠČITE! VABUENI!
18 NiiS vas
VETERIIMA SOSTANJ d.o.o.
Kajuhova 13,3325 Šoštanj
Vse lastnike in imetnike psov obveščamo, da bomo v dneh od 12.4. do 15.4.1999 cepili pse protl steklini. Cepljeni morajo biti vsi psi stari nad 4 mesece. Pse, ki se poležejo med letom je potrebno cepiti ko dopolnijo 4 mesece starosti. Navedeno je v skladu z Zakonom o veterinarstvu (UR L RS 82/94) in Odredbo o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preperčevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1999 (UR L RS 80/98). Psa pripeljite na najbližje mesto cepljenja. S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE TO OBVESTILOIN KNJIZICO, Kl STE JO DOBILIOB CEPUENJU.
Stroški OBVEZNEGA CEPUENJA, pristojbine in zdravila proti zajedavcem znašajo 3.650,00 SIT in se plačajo ob cepljenju.
PonedeljeK, 12.4. 1
ob 07.30 VELENJEprigasilskemdomu
ob 09.00 ŠALEKpriKavčiču
ob 10.30 KONOVOpriRihterju
ob 11.30 PAKAprišoll
ob 11.00 PAŠKIKOZJAK pri Blažiču
ob 11.30 PAŠKIKOZJAK pri planinskem domu
ob 12.30 LOKEpri Šimeku
ob 12.30 BEVČE pri gasilskem domu
ob 15.00 VELENJEprigasilskemdomu
ob 16.30 PODGORJE pri Zidanem Volku
ob 17.00 PESJEprigasilskemdomu
Torek, 13.4. 1899
ob 07.30 ŠKALEpriHudourniku
ob 09.00 PLEŠIVEC pri Dolarju
ob 10.00 HRASTOVECpriVolku
ob 11.00 CIRKOVCEprišoli
ob 15.00 LAZEpriVenturinu
ob 16.00 ARNAČE pri gasilskem domu
ob 16.30 LOŽNICApriKuharju
ob 16.30 KAVČEpriJanu
ob 17.30 PODKRAJpriŽupanu
Sreda, 14. 4. 1999
ob 07.30 REČICA OB PAKI pri Pirtovšku
ob 08.30 ŠMARTNO OB PAKI pri BARONU
ob 09.30 PAŠKA VAS pri gasilskem domu
ob 10.00 GORENJE pri gostilni
ob 10.30 SKORNOpriVrabiču
ob 10.30 SKORNO pri Pirtovšku
ob 11.00 FLORJAN pri Ostervuhu
ob 15.00 RAVNEpriJazbecu
ob 16.00 RAVNE pri Marovški graščini
ob 17.00 Š0ŠTANJ pri Veterinarski postaji
Četrtek, 15.4. 1999
ob 08.00 BELEVODEpri Savineku
ob 09.00 BELE VODE pri Grebenšku
ob 10.00 TOŠOLŠICA pri Menihu
ob 11.30 ZAV0DNJE pri Kavtičniku
ob 12.00 ZAV0DNJE pri Vidi
ob 15.00 GABERKE PRISTAVApriApatu
ob 15.30 GABERKE pri gasilskem domu
ob 16.30 GABERKE pri Plešeju
ob 17.30 L0K0VICA pri Trnšeku
Ob cepljenju dobite zdravila proti črevesnim zajedalcem. Doza je 1 ableta na 10 kg teže.
VPI5 V VRTEC
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ
Vpis novih otrok za šolsko leto 1999/2000 od 12. do 30. Aprila Vsak dan od 6. ure do 14. ure Vsaktorek od 6. ure do 16. ure
-	za enote v ŠOŠTANJU v enoti "LUČKA", uprava v Šoštanju
-	za ŠMARTNO OB PAKI v enoti "MAJA" v Šmartnem ob Paki
MESARSTVO VALAND
Mesnica Staro Velenje, Stari trg - poslovni center
_(ob pizzeriji Kcadilly), tel.: 856- 778
Vedno SUPER ugodna ponudba kvalitetnega MESA in domačih MESNIH izdelkov - lastne proizvodnje
Del. čas: tor. 8. - 16Jh; srev čet, Ffet 8. - 18.h; sob. 8. - 13.h Za bogato obloženo mizo - Mesarstvo Valand!
ODKUP DELNIC INSPREJEM Poslovalnica Velenje BORZNIH Foitova 2, tel.: 063/870-070 NAROČIL
090 46 92
V VEDEŽEVALKA
NUSA 4-
OBVESCEVALEC
KINO VELENJE
v hotelu PAKA
8. aprila 1999
c
7.
Od četrtka 8.4. do ponedeljka 12. 4. ob 18h in 20.30h, le v soboto samo ob 20.30h
ČAKATEPOŠTA
(romantična komedija) Režija: Nora Ephron Vloge: Tom Hanks, Meg Ryan Dolžina: 119 minut
Majhno knjigarno za otroke, ki jo vodi zagrizena Kathleen, bo uničil velik koncern Fox, ki gradi velike knjigarne povsod po Ameriki. Zato sta lastnika seveda naravna sovražnika. A ko se po naključju srečata v kibernetičnem prostoru, se pomotoma zaljubita. Povesta si vse, razen svoje identitete. Ko Fox odpre še zadnjo knjigarno v verigi, Katlhleenena knjigarna počasi umira in to zaupa svojemu anonim-nemu računalniškemu dopisovalcu. Ker pa ta po naključju izve identite-to svoje dopisovalke, v resnici pa velike sovražnice, mora najti način, kako bi se ji približal in priznal Ijubezen.
Torek 13.4. ob 19h Predpremiera! TANKA RDEČA ČRTA vojna drama. Režija: Terrence Mallick Vloge: Sean Penn, Adrien Brody, Ben Chaplin, George Clooney, John Cusack, Woody Harrelson Dolžina: 170 minut Film je posnet po romanu Jamesa Jonesa in pripoveduje o skupini mož strelske cete C, ki se skozi borbo in trpljenje spreminjajo in se dokopljejo do ključnih razkritij o njih samih med neizprosno bitko Druge svetovne vojne na Guadalacanalu. Film je nominiral kar za 7 nagrad OSAKAR, tudi za režijo in fiim, vendar so mu vse nominacije ušle izpod prstov. Mnogi trdijo, da po krivici.
Sreda 14.4. ob18h in 20.30h ZROKOVROKI melodrama. Režija: Chris Columbus Vloge: Julia Roberts, Susan Sarandon, Ed Harris Dolžina: 124 minut Jackie in Isabell nimata nič skupnega. Prva je vzorna mati, supermama svojih otrok, druga je modna fotografinja, ki je prisiljena postati mačeha dveh otrok svojega novega fanta Luka. Jackie in Isabel si tako skupaj delita družino in čeprav se sprva prezirata kaj kmalu pozabita na nesoglasja, že zaradi obeh otrok ter Jackijine usodne bolezni.
Film govori o resničnem življenju v
T.	vsaki družini, osmehu insolzah, o
y|£|l2f£yif spletu usod in dogodkov med starši, mačehami, posvojenci, bodočimi zakonci, nekdanjimi zakonci ter pomembnimi drugimi.
V	soboto 10.4. in v nedeljo 11.4. ob 16h
ČAROBNIMEČ
celovečerna risanka. Dolžina: 90 minut
V	zgodbi polni humorja, akcije in avantur želi pogumna Kayley s pomocjo lepega Garretta in dveh zmajev vrniti kralju ukradeni Čarobni meč.
Film s čudovito glasbo ! Nominacija za Oskarja za najboljšo pesem!
OSKARJEVCI' 99 vsak torek in četrtek v aprilu ob 19h: Četrtek 8.4. ob 19h
ELIZABETA (zgodovinska drama) Režija: Shekar Kapur Vloge: Cate Blanchet, Kathy Burke, Geofry Rush Dolžina: 124 minut 1 OSKAR: za masko ! Vzponi, padci in koncni uspeh kraljice ELIZABETE! Torek 13.4. ob19h ŽIVUENJE JE LEPO (crna komedija) Režija: Roberto Benigni Vloge: Roberto Benigni Dolžina: 122 minut 3 OSKARJI: za tuji film, za giasbo v drami in za glavnega igralca! Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice
tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah : 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje.
KINO
ŠMARTNO ob PAKI
KINO ŠMARTNO OB PAKI: Petek 19.3. ob16h
MALA MORSKA DEKLICA
(Diesneyeva risanka)
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
AVTORADIO BLAUPUNKT PR0-DAMO. Telefon 863-234. KOSILNICO ODŽACI DIZEL, prodam. Primerna za predelavo. Telefon 893-071.
GLASBILA
KLAVIRSKO HARMONIKO, 80
basno, prodam. Teiefon 882-098.
INŠTRUKCIJE
POUČUJEM KLAVIATURO oz.
sintesizer na vašem ali mojem domu. Telefon 063-852-183 popoldne ali 063-865-446, dopoldne.
OSTALO
UGODNO ODDAJAMO APART-MAJE v Puntiželi pri Puli. Telefon 00385-52-517-168.
POSESTI
HIŠO Z VRTOM v Šoštanju, primer-no tudi za obrt, prodam. Telefon v uredništvu.
ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Velenja, kupim. Telefon 041-637-322.
NEDOKONČANO HIŠO, konec IV.
CETRTEK, 8. aprila:	6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročte Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,l%16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ nevvs; ilM PomSlla; 19.00 Na svidenje.
I PHOrf.apdlR . 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto mete zveze Stavenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročilf 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; 9.001ins8čna ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozđravr 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poroćila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poroč^^45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infermaci|e - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko pris&jtr Stovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na ssatlenje.
NEDEUA, t J. aprila: 6 00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Poztjrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 ffam»e čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 12. apriia: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inforrrHCije - poročilo Avtomoto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na sviden-je; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Altoalno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Pormdeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. aprila:	6.00 Dobro jutro, 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila;;8.00 Radijskl džufjoks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna: 19.00 Na svidenje.
SREDA, 14. aprila:	6 00 Dobra jutro; 6 30 p0roćTla; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Klićemo Policijsko posta-jo Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOPLICA - CENTER ZA ZDRAVUENJE ŽIVALI MILAN MATKO DVM, Topolšica 15, 3326 Topolšica
OBVESTILO!
Cenjene lastnike psov, mačk in malih živali obveščamo, da lahko vsa zaščitna cepljenja (proti steklini, pasji in mačji kugi, parvovirozi...) opravijo vsak dan od 8. -12. in 15. -18. ure ali cepljenje predhodno naročijo na. telefonski številki: 063/892-236 in 041/736-058.
faze v Rečici ob Paki, prodam. Telefon 857-658.
RAZNO PRODAM
BALIRANO SENO PRODAM. Telefon 702-048.
ITALIJANSKO FANTOVSKO birman-sko obleko in čevlje, ugodno prodam. Telefon 881-223. TONOIN POL kvalitetnega sena, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 881-106.
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO,
staro 8 let, prodam za 10.000 SIT.
Telefon 893-756.
SUH, REZAN borov les, prodam.
Telefon 888-603.
HLEVSKI GNOJ PRODAM. Telefon
041-553-282.
OTROŠKIVOZIČEK DINO, prodam. Telefon 863-234.
CLI0, PUNTO, POLO ali R-5, kupim. Telefon 041-672-374. KARAMBOLIRAN ALI RABLJEN avto od letnika 90 dalje, kupim. Telefon 041-672-374.
AX 1,1 TGE, letnik 90, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 892-252. OPEL ASTR01,6 i GL, letnik 1993, prev. 85.000 km, reg. 2000/4,
ugodno prodam. Telefon 852-942. R - 4 GTL, letnik 88, ugodno prodam. Telefon 850-214. RENAULT CLIO, letnik 94,1,8,16V, reg. do 2000/3, prev. 78.000 km, prodam. Telefon 858-236.
ZAPOSLITVE
TRGOVSKEGA POTNIKA ZAPOSLIMO REDNO ALI POGODBENO, za prodajo tehničnega blaga in blaga široke potrošnje na področju Velenja in širše okolice. Ponudbe pošljite na naslov: VAFRA COMMERCE d.o.o. Griže 125, 3032 GRIŽE. Telefon 715-735.
kg, prodam. Telefon 892-048.
GRAHASTE IN RJAVE JAR-KICE, pred nesnostjo, proda-jamo. Krajnc, telefon 472-071.
TELIČKA za zakol, težkega 120 kg, prodam. Telefon 885-663. PRAŠIČE, težke 25 do 35 kg, prodam. Odojke očistimo. Telefon 886-261.
PAVE PRODAM. Telefon 864-871.
IŠČEMO MLAJŠEGA UPOKOJENCA,
vajenega kmečkih del. Nudimo mu vso oskrbo. Telefon v uredništvu.
ŽIVALI
AKCIJSKA PRODAJA mladih, rjavih kokoši nesnic, starih 6 mesecev, (že nesejo), bo v nedeljo 11.4. od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
KUPIMO:
•RAZLIĆNA STANOVANJA KJERKOLIV VHLENJU
•MANJŠO HIŠO V VELENJU PRODAMO:
•KLETNI POSLOVNI PROSTOR 32m' NA F0IT0VI, M0ŽNA UP0RABA K0T GARSONJERA
•MAJHNO HRIBOVSKO KMETIJO S STARO HIŠO, 3HA GOZDA, 2.5HA TRAVNIKA •VEĆJO POSLOVNO-STANOVANJSKO HIŠO VMISLINIJI, 160.000 DEM •STANOVANJE 105M2, 82.000 DEM 063/ Hl«, 0609/ 624-775, 041/ 620-269
JAGENCKE ZA ZAKOL, prodam. Telefon 864-865.
TELIČKO SIMENTALKO, težko 120
mali OGLASI in
ZAHVALE s: 898 17 51
8. aprila 1999
OBVEŠČEVALEC
KAS vas 19
GIBANJE PREBIVALSTVA
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipeza nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 8. aprila - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Friškovec Petek, 9. aprila - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Lazar in dr. Stravnik Sobota, 10. in nedelja, 11. aprlla -
dežurni dr. Puvalič in dr. Pirtovšek Ponedeljek, 12. aprila - dopoldan dr. Pirtovšek, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Slavič in dr. Žuber Torek, 13. aprila - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Rus in dr. Friškovec Sreda, 14. aprila - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
10. in 11. aprila - dr. Ivan Janežič, Zasebna zobna ambulanta na Efenkovi 61 v Velenju (od 8..do 12. ure).
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 9. aprila do 16. aprila - Ivo
Zagožen, dr. vet. med., mobitel 0609/633-677.
Čistilni Servis Jože Meh, s.p.
Trg mladosti 6,3320 Velenje
VABIK SODELOVANJU POSLOVNO SEKRETARKO.
Od kandidatk pričakujemo:
-	najmanj V. stopnjo ekonomske ali finančne smeri
-	znanje računovodstva in knjigovodstva, dela z računalnikom,
-	komunikacijske sposobnosti,
-	izkušnje na tem ali podobnem delovnem področju, samoiniciativnost, poštenost, urejenost.
Cenjene prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do 20.4.1999 na naslov:
ČISTILNISERVIS MEH, Trg mladosti 6, 3320 VELENJE
Upravna enota Velenje
50-let skupnega življenja sta praznovala zakonca Marija in Edvard ŽAGAR iz Velenja, Rudarska c. št. 2/d.
Anton Napotnik, roj. 1926, Gavce št. 25/a; Karolina Rahten, roj.
1939, Florjan št. 171.
Upravna enota Žalec
Anton Kobal, star 54 let, marija Reka 49; Anton Rebernik, star 46 let, Andraž nad Polzelo 8; Tomaž Grilanc, star 29 let, Žalec, Ul. bratov Letonja 2.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8. 3320 VELENJE TELEFON 063 ' 863 • 664. MOBITEL 0609 /636 • 939. GSM 041 / 512 • 688
-	POGREBNE STORITVE V CELOTI
-	PREVOZi	MOŽNOSTPLAČIIA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, duša Tvoja zdaj je mirna, ko v tihem grobu spiš.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar si za vedno odšel od nas, dragi sin in brat
MIRAN JAMNIKAR
6. 3.1965 - 9. 4.1998
Ostal boš v najinih srcih.
Mama in sestra Vesna
ZAHVALA
V 48. letu se je končala življenjska pot našega dragega
MILANA SLEMENIKA
25.1.1951 - 30. 3.1999
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano pomoč in izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Dne 20. marca nas je po hudi bolezni zapustil mož, oče in brat
FRANC BRUSNJAK
Smrt se je izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
iz Topolšice 134
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče.
ZALUJOCISORODNIKI
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi
STANKO SKOFLEK
iz Črnove 17 a
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena Te smrt je vzela a v naših srcih boš ostal.
Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospodoma govornikoma, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Usar. Hvala tudi Premogovniku Velenje za častno stražo in godbi na pihala. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: žena Slavka s Slavkom, ki se zahvaljujeta za denarno pomoč
sodelavcem tovarne Gorenje
ZAHVALA
Na cvetno nedeljo nas je nenadoma zapustil dragi brat in stric
FRANC HRASTNIK
2.12.1921 - 28. 3.1999 iz Slatin
Tukaj nakloni mi kotek, na tem kraju ob križu droben podeli mi dom, da smel bom prebivati v tej sveti zemlji kot tvoj meščan. Vlistini beli zapisan, v blaženem redu na veke.
Iskrcna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete
maše in darove za cerkev. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Ivanu Napretu, govornici Marti Klinar, pevcem MoPZ, ZZB Šmartno ob Paki, prašorščakoma in pogrebnemu zavodu Morana ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSINJEGOVI
ZAHVALA
Tanka je črta med življenjem in smrtjo; pa vendar, kadarkoli se
pretrga, je prezgodaj. Tako nas je mirno in tiho, kot je bilo njeno življenje, zapustila naša draga mama, žena, stara mama in sestra
Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni. Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli.
KAROLINA RAHTEN
rojena Ledinek iz Florjana 8.10.1939 - 31.3.1999
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Vrabičem, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala gospodu dekanu za opravljen obred, gospodu Andreju Vrabiču za poslovilne besede, pevcem, dr. Urbancu za zdravljenje, patronažni sestri Dragici, negovalki Sandi, „ Andreju za odigrano Tišino, DI, kolektivu Veplasa, pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste se poslovili od drage mame ter nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče.
ŽALUJOČIVSINJENI
Prostor namenjen prijetnemu posedanju pred KSC v samem središču mesta kaže v tehle pomladnih dneh takšnole podobo. Tlstega, ki bl moral skrbeti za red že dolgo nl naokoli, kar kaže Je že nekaj mesecev neuporabna.
Na letošnjem tekmovanju za najbolj urejeno evropsko mesto sodelujeta iz Slovenije Krajnska gora in Velenje. Velenjčani bomo torej postavili svoje mesto na ogled mednarodni strokovni žiriji, ki nas bo obiskala v začetku julija ali av-gusta.
Iji, da N2MN,
Ne zaradi komisije, ampak v ielji, da bi živeli v lepem in urejenem bilo prav, da se ozremo okoli sebe in po svojih moČeh kaj naredimo, da bo naše mesto tako cvetoče in tako lepo kot je bilo nekoč. S fotoaparatom smo se spre-hodilipo velenjskih ulicah in posneli dokaj klavrno podobo. Naj bodo objavl-jene slike v opomin tistim, ki svojega niso opravili!
Naložba, ki ni blla končana - vhod za invallde v Knjižnico
Kulturnega centra
Tole paje vhod v upravo Kulturnega centra. Res so "inovativni"
Kotalkallšče že dolgo ni uporabno, njegova podoba pa je katas-trofalna. Škoda, da se objekti, ki so bili namenjeni množični rekreaciji in koristnemu preživljanju prostega časa mladih, takole zapustijo. Upamo seveda, da v električni omarici ni t<
600.000 SIT. Toliko velja čiščenje blestečih umotvorov, ampak samo z Doma kulture.