List 20.
Zakaj krave zvržejo?*)
Zvrženje zamore pri kravah več vzrokov imeti, katerih ni treba vseh tukaj navajati, ker jih kmetovalci iz lastne skušnje še precej poznajo.
Navesti hočem le nekatere manj znane. Dostikrat zakrivi zvrženje od glivic napadena krma, posebno škodljivi so v tem obziru rženi rožički, snet in mokra rosa. Rija ni tolikanj škodljiva.
Rženi rožički so, kakor znano, kar naravnost za odpravo sadu špecijelno sredstvo; če se torej v krmi nahajajo, je to brejim kravam prav škodljivo. Zato naj se skrbno pazi, da se se zrnjem, katero se brejim kravam v obliki debele moke — šrota — poklada, tudi rožičkov ne ponudi. Rožički se, razun na rži, tudi na drugih travah prikazujejo, in dostikrat v prav veliki množini. Kjer je to iz skušnje slučajno , naj se trava prav gotovo ali v pričetku cvetja, ali pa sredi cvetja pokosi, kajti s tako zgodnjo košnjo si svoje seno pred rožički obvarujemo , ker ti nastanejo še le po cvetju. Senožeti, katere se le enkrat kosijo , kosijo se navadno veliko pozneje kakor one, katere dajejo po dve ali cel6 tri košnje; vsled tega je kaj lahko mogoče, da postane seno enokošnih senožeti rožičkasto, drugo ne. Pa tudi na samo dvokošni senožeti postane senc lahko rožičkasto, in to potem, ako obstoje njene trave večinoma iz zgodaj dozorečih rastlin, kakor iz lisičjega repa, klop-
*) Iz druzega letnika „Kmetovalca".
154
čice itd.    Posebno prva vrsta zori prav zgodaj ,   in na vadno je uže takrat,   kedar se  s košnjo pričenja ,   več
I kakor na pol zrela.   Toliko dozorjena trava pa ni samo malotečna,   ona  postane   tudi kaj   lahko rožičkasta,   in
jaz   sem   resnično   v   enem   slučaji  nič   manj nego 110 rožičkov na enem samem steblu seštel.
Klopčica pokaže tudi večkrat rožičke, ona ni sicer tako zgodnja, kakor lisičji rep, pa vendar zgodnejša kakor velika večina drugih trav. Vsled tega je tudi klopčica ob času navadne košnje, ako tudi ne prezor-jena, pa vendar uže trda, in prav lahko je mogoče, da se na nji rožički nahajajo. Da se pa ne zarode* rožički na teh izvrstnih, zgodnjih rastlinah, zabranimo lahko s tem, da take senožeti v pomladi, kedar so iste rastline v cvetji, z ovcami ali tudi z govedo popasemo. Popa-sene rastline se v rašči toliko zadrže, da pozneje z drugimi vred dozore; to pa zboljšuje sen6, ter zabranjuje zarejo rožičkov. Pasti se pa ne sme predolgo , k većemu do 20. aprila in ne premočno, ker v nasprotnem slučaju se tudi ostale sorte trav v rašči zadrže.
Kar se sneti tiče, veleva previdnost, da se pleve snetljave pšenice nikdar kravam ne pokladajo; pazi naj se posebno na pokladanje zelene krme. Na Ustji, posebno pa na steblih in klasju zelene turšice nahajamo mnogokrat neke bule, katere nastajajo vsled neke snetne glivice. Te bule so lahko prav majhne, kakor grah drobne, pa tudi lahko kakor otročja glava debele, od začetka bele, pozneje rudečkaste, konečno črno sive. V vseh štadijah razvijanja so te bule brejim kravam kaj škodljive, kar so direktne skušnje do dobrega dokazale; vsled tega naj se vedno , kedar ee kravam zelena tur-šica poklada, vse bule, kar se da, pazljivo odstranijo, kar velja od vsake domače sorte, in ne manj od amerikanske zobate, ali od tako zvanega konjskega zoba.
(Konec prihodnjič.)
162
Zakaj krave zvržejo?
(Konec.)
Najbolje zanesljivo si obvarujemo turšico teh bul, ako seme z bakrenim vitrijolom tako le pacamo ali lu-žimo: Na 275 litrov pšenice vzamemo 72 kilograma bakrenega vitrijola, katerega m ramo raztolči, v vroči vodi raztopiti, ter s toliko množino mrzle vode pomešati, da stopi tekočina, katera se v kak bedniček zlije, še za dobro dlan čez pozneje v njo vsuto pšenico. Vode potrebujemo v to svrho blizo 103 litrov, in tako zado-bimo blizo 1j2 °/0 raztopline. Pšenico moramo večkrat premešati, vso na površje splavajočo pa posneti, ona ni
za seme dobra. Pšenico moramo celih 12 ur v tekočini pustiti, potem pa ven pobrati ter raztegnjeno večkrat pridno premešati. Po preteku malih ur je pšenica toliko suha, da jo zamoremo z roko, čez 24 ur pa tudi uže z mašino sejati. Močno snetljava pšenica se mora dalje časa, 14 do 16 ur tako luziti. Kaljivoati Y2 °/0 raztopline, kakor to skušnje uče, čisto nič ne škodi, vendar ravnamo pametno, če ne rabimo za seme s parno mlatilnico izmlaČene pšenice.
Od vseh sort mokre rose je posebno tako zvana „perenospora" sumljiva. Ona se prikazuje navadno na spodnji strani listja, katero z neko belo škorjico prevlaci. Pod drobnogledom spoznamo lahko , da obstoji cela škorjica iz drevnato razprostrtih glivičnih niti, katere rastejo iz dihalnih luknjic listja. Na vrhih posameznih odrastkov nastajajo tako zvane spore, organi, s katerimi se ta rastlinica pomnožuje. Bolj kakor žitu so mokre rose grahu in grašici škodljive.
En vzrok zvržeoja vse drugačne narave nastane pa tudi lahko, če pokladamo še tako izbrano klajo; on obstoji v normalnem sestavljanji krvi. Jasno je uže spri-čano , da postane v 5. do 7. meseci brejosti kri redno rudečih krvinih telesc revnejša; kri zgubi pa tudi lahko preveč telesc , kar bistveno pospešuje zvrženje. Kdor se hoče pred tako škodo kolikor nijgoče zavarovati, ravna dobro, ako v letih in krajih, v katerih se zvrženje pogostoma prikazuje, kravam nekoliko železnega vitrijola ponudi, najboljše uže od 2. in 3. meseca naprej, Srednjim kravam se sme 3 do 4 grame na dan dati in to do 7. meseca brejosti. Vitrijol se v vodi raztopi, ter čez rezanico in sploh parjeno klajo zlije. Več krat nastopi zvrženje tudi epidemično , vsled nekega okuženja, prouzročenega po prav majhnih glivicah „bakterijah", katere se na maternici zbirajo in na to čudno šegačno uplivajo. Ta šegačljivost sega lahko globoko in prouzročuje zvrženje. Kjer se kaj enacega prikaže, je najboljše, da se vsaka krava, o kateri se zamore soditi, da bode zrvgla, koj od drugih v poseben hlev loči. Ako se je pa zvrženje vendar le v skupnem hlevu vršilo , potem se ne sme zamuditi vse izvržene dele koj odstraniti, jih globoko zakopati, kravo samo pa v drug blev preseliti Prostor, kjer je krava stala, se mora koj do čistega izkidati, osnažiti ter s karbolično kislino razkužiti ; v ta namen zadostuje 1 del kisline na 80 do 100 delov vode. Kjer se zvrženje epidemično prikaže, bi tudi svetoval kravam po dvakrat na teden z volno gobo, pomočeno v tekočino obstoječo iz 1 grama sali-cilne kisline na 2 litra čiste deževnice maternice izpirati.