116. Strnima.
1 UiUim, i trtiti, ZL jniji 1913.
XLV1. leta.
^^^k        ^H          ^^M  ^H    ^^b^H      ^^^^H        ^^^^|^H .     ^^^L        ^^^^A          ^^M             ■      ^^^^ft^H      ^H^^B       ^^B^^^     ^H  ^^h      ^H   ^^B
.Slovenski Narod* vdjt:
▼ Ljubljani at dom dostavljen: <t«2o leto •••«•••   K 24—
pol let«   .„,...... 12-—
ietrt leta    •'•••••    #   6 — ■i mesec   • ««•••   9  2-~
▼ upravnistvu prejeman: celo leto,   ,   •   •   9   •   «   K 22-— pol leta   ..•••••    • 11*—
četrt leta*   .'•••••   .   550
na mesec    ••••••   •   1*90
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vraćajo. Vrrtnlfttroi Kntflova allea *t S (v pcltUčJu levo.) teUto* *t M.
bha|« mk 4mm mkr totiiMit ■•iilfr la »rasnih«.
Inserati veljajo:   peterostopna  petit vrsta  ta enkrat  po  16 vin.t za  dvakrat po 14 vln., za trikrat ali večkrat po 12 vin.  Partc in zahvala vrsta 20 via.
Poslano vrsta 30 vin. Pri več jih kisercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se poSiljajo na ročni ne, reklamacije, inserati Ud,
to je administrativne stvari
——   Posameus fttevftlka vt4fsi 10 vinari«*.   ————
Na pismena naročila brez istodobne vpeslatve naročnine se ne ozlra. „Xar*4aa tiakuma" imUimm ftL ti.
.Slovenski Narod* velja po pošti: u Avstro-Ogrsko:                  •                      za Nemčljo:
celo leto.......K 25*— I celo leto ...             .   •   K 30-—
pol leta .••«••.   • 13— I    za Amerii;0 in vse druge dežele: četrt leta     ••••••    •   6-50 I                                          °                 ,
na mesec    •   •«•••    •   2-30 ■ celo leto.......K 35.—
VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprsrntttvo (ipodaj, dvorišče levo). Knallova ulica it 3, telefon šL 85«
Osamljeni.
Ce so vodilni krogi v naši državi sploh se zmožni hladnega in trez-nega preudarka, jim mora biti že ze-lo težko pri srcu in spreletati jih mo-rajo hude skrbi za bodočnost, kadar si predocijo dejanski položaj monarhije.
Ta teden je avstrijsko-ogrska diplomacija zopet doživela sicer tih ali občuten poraz. V srbsko - bolgar-skem sporu je staia ta diplomacija na strani Bolgarske ne samo s pla-toničnimi simpatijami, nego z vso svojo veljavo in z vsem svojim vpiivom. Vodilo jo je pri tem za-slepljeno upanje, da priđe do oboro-ženega konflikta, čigar posledica bo inočno oslabljenje Srbije in z njim vred razbitje balkanske zveze. Se več! Avstrijska diplomacija je na usta ogrskega ministrskega predsed-nika izjavila kot nekak odgovor na brzojavko ruskega carja, da ne pri-pozna in ne pripusti ničesar, kar bi izgledalo kakor kak protektorat Rusije nad balkanskimi državami.
Paralelno s sporom med Bolgar-sko in Srbsko je tekel tih, a srdit boj rned Avstrijo in Rusijo za večji vpliv na Balkanu. V tem boju je av-srrijska diplom. podlegla. To je že danes popolnoma očitno.naj razpor med ^rbijo in Bolgarijo tuđi še ni popol-tioma poravnan. Ruski car bo raz-sodnik. ruski car bo odločil. kaj naj pripade temu in onemu balkanskih zaveznikov. To je veiika zmaga za Rusijo, ki priča, da so vzlic starini simpatijam kakega nekdaniega av-^trijskega huzarskega oficirja za du-naisko politiko izpodrinjeni avstrij-ski vplivi na balkanske države, da ima Rusija na Balkanu prvo in zad-njo besedo. To spoznanje je tako splošno in globoko, da je priznavajo tuđi že najbolj slovanožrski avstrij-ski listi in je eden teh listov minole dni zapisal lapidarne besede: Rusija kuje okrog avstrijsko - ogrske monarhije železen obroč, ki šega že od šlezijske meje do Kotora ...
Ta izrek je utemeljen, zakaj da-nes je brez vsega dvoma, da se je tuđi Romunska odvrnila od Avstrije. Romunska je navziic neznosnim raz-meram,    v katerih    žive Romuni na
Ogrskem, dolga leta zvesto stala na strani Avstrije. Koristilo ji ni to nič in v nobenem oziru. Nasprotno. Ta politika se ji je slabo obnesla. Ko je tekom balkanske vojne prišlo med Romunsko in Bolgarsko do nevar-nih nasprotij, ni Avstrija mogla Ro-munski nič koristiti, pač pa ji je koristila Rusija, ki je posredovala med Romunsko in Bolgarsko in sicer z uspehom. V Petrogradu je bil skle-njen dogovor, vsled katerega dobi Romunska Silistrijo in da se je s tištim paktom spremenila smer ro-munske zunanje politike, to smo spoznali v teh dneh velike napetosti med Srbijo in med Bolgarsko. Romunska se je pripravljala, da v slučaju vojne med Srbijo in Bolgarijo posije svoje divizije čez meje — proti Bolgarom, da torej pojde v vojno zoper politiko, ki jo zastopa avstrijska diplomacija. To priča eklatantno, da je Romunska svoji politiki dala popoinoma novo smer, da se je oddaljila od Avstrije in znatno približala Rusiji. 2e-lezni obroč od šlezijske meje do Kotora je res že skovan.
Ostali del Avstrije meji ob Nem-čijo in ob Italijo. O iskrenosti in za-nesljivosti itaiijanskega zaveznika ni treba govoriti. Italijani so vsak čas pripravljeni zabosti svojemu avstrij-skemu prijatelju hodalo v srce. To-da Nerri£yaLTa je zvesta in stoji ne-omahiiivo na avstrijski strani. Nibc-lungentreue. Kolikrat smo slišaii to pesem v zadnjih mesecih.
Toda vzlic vsi ti Nibelungen-treue in iziavam nemških ministrov je že davno javna tajnost, da med Berolinom in Dur.ajem ni več vse v redu. Takrat, ko smo stali takorekoč na pragu vojne, ko sta potovala pre-stolonaslednik k nemškemu cesarju. tedanji šef generalnega štaba Sche-mua pa k svojemu nemškemu tovari-šu v Berolin — tarkat je brez dvoma počila ena glavnih strun, ki so vezale Dunaj in Berolin. V vseh # teh dolgih mesecih balkanske krize je Berolin zadrževal Dunaj in se je pri vsaki priliki pokazalo, da v nemških vodilnih krogih nimajo več pravili simpatij za avstrijsko politiko m da hočejo za vsako ceno priti v dobro razmerje z Rusijo in z Angi* ško. Zadnje rodbinske slavnosti v I >ero-linu. ki sta se jih udeležila ruski car
in angleški kralj, so morda dale priliko, da so bili položeni novi temelji bodoči politiki teh najmogočnejših držav na svetu.
Kdor zasleduje nemško časo-pisje iz rajha, ta je že davno spoznal, da v Nemčiji ni nobenih simpatij več za Avstrijo in da vse želi novo orijentacijo nemške politike v smislu skupnega postopanja z Rusijo in z Angleško. Zdaj so se pojavili celo znaki, da so na delu mogočni vplivi, naj se Nemčija po preteku sedaj ve-ljavne trozvezne pogodbe loči od Avstrije. Vodilni berolinski finančni list, glasilo največjega kapitala in z njim zvezanega političnega vpliva, je javno nastopil za ločitev Nemčije od Avstrije in zoper obnovitev za-veznistva med tema državama.
Od šlezijske meje do Kotora železni obroč, ki ga je skovala Rusija, od šlezijske meje pa po drugi strani do Kotora dva zaveznika, ki že javno odpovedujeta prijateljstvo in zvestobo — to je danes mednarod-ni položaj avstrijsko - ogrske monarhije. Osamljeni!
avstrija In balkanska zveza.
Dunaj, 17. junija.
V gosposki zbornici je bil dancs >velik dan«. Ministrski predsednik grof Sturgkh je dajal v soglasju z zu-naniim ministrom grofom Berchtol-dom informacije o zunanjepolitičnem položaju. Ne da se oporekati, da je bila današnja zunanjepolitična izjava ^rofa Stiirgkha dalekopomembnejša in tuđi jasnejša kakor ona v poslan-ski zbornici. Ministrski predsednik je dejal:
Grozeča poostritev, ki se je po-javljala v nasprotjih, ki« obstojajo med zavezniki radi razdelitve teritorija, se je razveseljivo ublažila; balkanske države se hočejo očividno poslužiti sredstev. ki bodo omogo-či!a mirni sporazum. Ta razvoj bo-demo v monarhiji pozdravili z živahnim zadoščeniem. Na kak način do-spejo zavezniki do mirnega sporazuma, pa se v trenutku še ne da z go-tovostjo prorokovati.
\ sekakor pa bo naša naloga, da zavzamemo k   tozadevnim    rezulta-
tom svoje stališče z vidika svojih in-
1 teresov. Samoposebi umevno je, da
se bodemo ravnali pri naši ingerenci
na definitivno    ureditev    posesti na
Balkanu v onem balkanskim drža-vam prijateljskem duhu, kakor smo to kazali tekom ćele balkanske vojne. To velja za vse balkanske države brez izjeme.
Ni treba posebno poudariti, da se spremljajo v tej državi z njenim mnogoštevilnirn slovanskim prebi-valstvom, ki se je baš v okviru te države in z njenimi močmi povzpelo do najvišjega kulturnega razvoja, uspehi jugoslovanskih balkanskih na-rodov z istimi simpatijami, ki spremljajo tuđi uspehe neslovanskih, kate-rim želijo gotovo vsi narodi iz cele-ga srca blagostanje in napredek.
Ako se bodo vse balkanske države notele posvetiti velikim nalo-gam, ki jih čakajo na polju notranje-ga razvoja, bodo naiboljše zadostile svojemu namenu v sistemu evropej-skega ravnotežja. Ako bi se to ravnotežje otreslo, bi bil v prvi vrsti bas njihov lastni uspešni razvoj v nevarnosti. To otresenje evropskega ravnotežja preprečiti je najpoglavit-ne]ša naloga mirovne politike monarhije, kateri hoćemo slej ko prej posvečati svoje sile.«
Sturgkhovemu govoru je sledilo le malo aplavza. Njegove besede so osupnile celo gosposko zbornico, katere člani imajo z oficijalnimi na-šimi državniki več stikov, kakor pa drugi posmrtniki.
Oštro in jasno je odkazala monarhija po grofu Stiirgkhu balkanskim državam sedaj po končani vojni stare politične prostore ter jih vpre-ga v jarem evropskega ravnotežja. Naši državniki menijo. da mora med politično Evropo in Balkanom ostati staro razmerje, Turčija je izginila, njena veljava in sila pa se sine takorekoč le razmerno porazdeliti med zmagovalce, odmerjena takorekoč po površini teritorija, kateri pripade posamezniku. Politični račun naših državnikov pozna le adicijo in oti-klanja multiplikacijo: sistem šesterili velesil mora ostati ali negativno po-vedano: balkanska zveza ne sine ostati; njo podreti ali kakor pravi grof Sturgkh preprečiti, naj bi bil cilj avstrijske mirovne politike.
Žalostno je za nas, da so se vsied našega postopanja stvari zasukale tako, da se balkanska zveza snuje, oziroma obnavlja proti nam. Da pa se naši odgovorni državniki baš m trenutku, ko se ta zveza nahaja v krizi, izjavljajo tako vehementno proti njej, je že na sebi velika taktična napaka. Ako se zveza obdrži, potem bo Avstrija že v naprej in sicer po iz-javah svojih državnikov samih nje deklarirana neprijateljica. Za bodočnost odnošajev med monarhijo ia Balkanom so to silno žalostni izgledu
V debati so odlični člani gospo-ske zbornice poudarjali važnost ju-goslovanskega vprašanja in grof Otokar Czernin je osobito oštro kritiziral notranjo in zunanjo politi^ ko na jugu. »Če bo Čuvaj komisaril še naprej, bodemo kmalu imeli tara doli nevarno velikosrbsko idejo.«
Točno je označii neuspeh naše zunanje jugoslovanske politike: »Mo-raii smo Srbijo ali anektirati ali pa pridobiti njeno prijateljstvo — delaii smo pa tako. da smo si jo vzgojili za sovražnico. Z volovi se njeno prijateljstvo ne da pridobiti 1« V gosposki zbornici sedijo uglajeni možje, trda, oštra beseda je takorekoč prepove-dana, indignacija nad Berchtoldov^ politiko pa se je danes vendarle pokazala tako odkrito, govorniki s« poudnriali hibe in pogreške zunanje politike tako jasno, obžalovali njeno neodločnost tako ostentativno, branitelji grofa Berchtolda so bili tako malo odločni, da lahko rečemo: tuđi gosposka zbornica se je v bistvij pridružila sodbi zbornice poslancev.
Tuđi danes je grof Sturgkh mol-čal o jugoslovanskem vprašanju* Koncediral je le eno, da se v monarhiji nahaja vendarle mnogošteviln« slovansko prebivalstvo in govoril je o simpatijah za balkanske narode; katere pa je v isti sapi postavil v eno vrsto s simpatijami za »neslovanske narode« — id est Albance.
Mih-ovne razmere pri naših železnlcah.—Nemslii nacrti.
Nemški politični in strokovni li* sti, kakor tuđi nemški politični krogi so začeli silovit boj proti slovenščini
LISTEK.
Sin Bnton.
Spisal C. G o 1 a r.
»Se plesal bom, Polona, danes s feboj, še plesal! Zažvižgal bom na pero, in godci bodo zagodli in naoko-li in naokoli pojdeva po tem pisanem polji. Juhuhu, Polona!«
Kmet Majdon je pil tisto popol-dne pri rdeči krčmarici in se smejal solznih oči. Bled je bil v obraz in obup mu je sijal z lic, kjer so tekle dolge proge, ki mu jih je noč še glob-lje zarisala v kožo. Sedel je za mizo in natakal vedno iznova,kakor da ho-če pozabiti gorje, ki ga je peklo v duši.
»Polana, nič več ne borno veseli, samo danes še pijmo in pojmo! K meni pridi, trčiva in poskočiva, kakor da sva na ženitovanju.#Kako si bila takrat zala, vsa v žtdi m rožah, in jaz sem te objel in ženinu sem te pripeijal. Zdaj ga pa črviči glodajo, in mi smo že stari, in pojdemo za njim, kakor je šel Anton.c
Zajokal se je, in solze so mu ob-lile upadla lica. Vse njegovo močno in koščeno telo se je treslo, a naglo je udaril s pestjo po mizi in skočil pokoncu:
»Prinesi ga se, Polona, sa) se imava rada! Vsi so me zapustili, sa-
mo tebe imam še. Saj si moja, povej, da si moja! Ha - ha - ha! Ali vidiš, kako sem zal, in kakšno rožo imam! Saj take še vsak ženin nima. Zlodeja, kar zares sem zal, še sam sebi sem všeč.«
»Nikar ne bodi tak, Majdon, ali ne greš nič domov?«
-NiČ ne grem. ti me pa nikar ne pođi, ne morem, ne morem. Prinesi vina, pa še mojim prijateljem, ki sede tarn-ie!« Pokazal je na drugo mizo, kjer sra sedela dva berača.
»Saj smo prijatelji, ali nismo, Kristusova brata? Stopi ti po Fer-'ančka, da nam bo eno zagodel, da se nam bo srce smejalo in jokalo.«
Vzel je krčmarici polni liter in šel tečit k drugi mizi.
>Le pijmo, prijatelji, in radi se imejmo, saj dolgo nas tako ne bo več.«
Maidon, domov bi šel, vem, da te težko čakajo. In kakšen si! Plesati češ, harmonike Češ imeti, tvojemu sinu pa zvoni...«
Hotela je še nekaj povedati, a nehala ]e sredi besed. Ustrašila se je Mrjdcna, ki je vzdihnil tako globoko. Oči so se mu zopet zasvetile v sol-zah in zahlodile po hiši in po pivcih. Ustne so mu začete trepetati, in čelo se mu je orosilo. Znojne kaplje so se mu nabiralenadobrvmi in bil je tuj in neznan v širokem klobuku, ki mu je stal postrani na glavi, in z veliko rožo na prsih.
y izbo je   stopil kmet   Primož.
Bil je gologlav in obstal neodločen in v zadregi pri vratili. Njegova majhna in suha postava se je zdela še ne-znatnejoa, in ko je zagledal Majdo-na, je od^rl usta.
Sin    ti    je    umri.    Kaj    bos pa zdni?
Majdon je z vso težo svojega te-lesa omahnil na klop, naslonil glavo na mizo in začel jokati kot otrok.
»Sin mi je umri!«
Stisnil je obraz v roke in poteg-nil kiobuk na čelo, da je bil ves skrit, a ves je trepetal, in med prsti so mu tekle solze. Jokal se je in ni mogel nehati, kakor da ima srce polno solz, in hoče vsa žalost in gorje na dan, da se izlije in umrje.
■ Sin Anton!
Primož ga je prijel pod pazduho in odšia sta iz krčme.
*
Na Majdovini je cvetela lipa in se usipala, rumeno cvetje je plavalo po zraku, kadar je zašumel veter med košatimi vejami, in duh lipove-ga cvetja se je mešal z zatohlim, po svečan dišečem zraku, ki je prihajal skozi odprta okna. Samo srednje je bilo napol zadelano z visokim zglav-jem, ki sta ga delaii dve butari, po-gi njeni s platneno rjuho.
V hišo je stopil Primož in za njim Majdon. Snela sta klobuke in stopila bliže.
Sin Anton je ležal na odru, oblečen v nedeljsko obleko. 'Okoli in okoli njega so cvetele rože, ki so *h
prinesla dekleta prijatelju v zadnji pozdrav. Prinesla so mu rožmarina, vedno zelenega, in na vsako stran odra so mu postavile cvetoč nage!].
Usipal se je po belem prtu, a cveti nišo žareli kot pod zlatim nebom, ob srebrnem dekliškem srne-hu. Bili so temnordeči kot smrtno ranjena Ijubezen.
Majdonu so padle oči na sinovo vznozje, in začudil se je, zakaj se telo ne giblje, in se prsti ne premak-nejo.
Čisto nedeljsko se je oblekel, je pomislil Majdon. potem je pa legel. Pcmočil je pušpanovo vejico v blagoslovljeno vodo in pokropil sina.
Primož je začel naglas moliti, in njegov glas je žalostno odmeval po hiši. Majdon je molil za njim, a na-enkrat se je stresel in zaihtel. Bilo je tesno in mračno dopoldne. Primož se je zmedel v molitivi. in je prene-hal. In oba sta molčala in premišljala. Kmet je mislil in reševal ugan-ko življenja in smrti.
Neprijeten duh se je zgrinjal po Majdovini, in vrt okoli hiše, lipa in jabla^ne, vse se je zdelo temno in zamišljeno, in zdelo se je, da celo soln-ce sije z neveselim, temnim leskom. Ni bilo življenja okoli doma, le na lipi je v gostem zelenju pela na večer tistega dne neznana ptica z otož-nim glasom.
Oče Majdon je ostal ves dan in večer pri sinu.
•       r-.      *
Ko je šel spat, ni mogel najti miru in sanj. Preganjale so ga misli in prašanja. Kam je šel Anton? Ali j*c vse to res, kar uči duhovnik, ali pa je vse to samo tolažba lahkovernim ljuaem? In ako je res, zakaj pa jfc smrt tako tajinstvena in žalostna?, Pot v odrešenje bi morala biti vesela in svetia, a je polna solz in obupa.
Proti jutru je zaspal, in imel ie čudne sanje. Bil je na svatovščini* kjer je plesala krčmarica Polona vi širokem zelenem krilu. Ko se je hotel zavrteti Ž njo, ga je nekdo pre-stregei. Bil je sin Anton, ki mu ja vzei piesalko in je plesal ž njo po mizah in po peči. In ves čas je govcu ril: »Le veselo, Ie veselo! Za menoj\ oce, za menoj!« Majdon je hotel za njim, začel se je vrteti, in v tem se je zbudil.
Hiša je bila temna in je molčala. Zunaj se je delalo sivo jutro, prišlo je iz megle, in prvi veseli in razposajeni ptičji napevi so doneli iz zelenja.
Majdon je šei od doma in na polje, kjer je klasila in cvetela pšenica. Nad njim so se spreletavali škrjanci, in v žitu je pela prepelica. Vse je bilo poino    življenja in mlade moči,    in Majdon je ponavljal za sinom; »Le veselo, le veselo!« Skušal je vse pozabiti in se prepričati, da je tuđi v smrti \n po smrti življenje.
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
146  štev.
|)ri železnicah na slovenskih tleh in proti slovenskim uslužbencem. Tako daleč so prišli nemški šovinisti, da branijo ćelo slovenskim potnikom v svojem materinskem jeziku vpra-Ševati za svoj denar potne liste in da zahievajo, naj slovenski nastavljen-ci in uslužbenci govore med seboj nemški. In če ti nemški kavalirji ne morejo drugače škodovati poštenim in marljivim železniškim nastavljen-cem, tedaj jih denuncirajo na najpod-lejši način, Čeprav je splošno znano, da ravno slovenski uslužbenci in na-Stavljenci daleč nadkriljujejo glede zmoznosti, kakor tuđi glede marljivosti nemške nastavljence. In kar imamo danes na železniških progah, ki tečejo po slovenskih tleh, nem-ških železničarjev, tedaj so ti zveči-noma prišli na slovenska tla po posredovanju nemškega »Volksrata«, da na slovenskih tleh umetno ustvar-|ajo nemško kolonizacijo. Tem nem-škim uslužbencem je izpolnjevanje njihovih uradnih dolžnosti postran-ska stvar, glavna stvar jim je — huj-skanje proti slovenskemu narodu, med katerim žive.
Ker se odreka slovenšcini prav \rsaka veljava v notranjem, pa tuđi V zunanjem uradovanju, je zanimivo izvedeti. kakšne pravice ima pravza-prav slovenščina v železniški službi. C tem vprašanju piše »Časopis jugo-slovanskih železniških uradnikov, ki pravi med drugim:
Najsvečanejši in najimenitnejši fcin pri železnici, kakor pri vsakern c. kr. uradu, je za upravo in usluž-benca gotovo prisega oziroma obljuba. In vendar je odločilo glavno ravnateljstvo c. kr. državnih želez-jiic na tozadevno vprašanje 1. 1884. pod štev. 2680/ 6 a, kar je veltavno tuđi dandanes, da se smejo zapriseči uslužbenci, ki so nemškega jezika premalo zmožni ali prav nič, v dežel-nem jeziku, katerega razumejo tako, da tuđi vedo, kaj je vsebina in pornen tega, kar se jim prečita. V takih slučajih bi se moral glasiti obrazec prisege ali obljube in porrdba. katero mora podpisati dotični uslužbenec, tuđi v tem jeziku. Torej ćelo priseči smejo slovenski uslužbenci v svojem jeziku! Da ne bo dvomil kdo, naj sledi tu tišti odlok v slovenskem prevodu:
»Z ozirom na vprašanje, stavljeno potom nekega c. kr. železniško-prometnega ravnateljstva, ali se mora zaprisegati in zaobljubovati edi-nole v nemškem jeziku in ali se mora tozadevna potrdila izpolniti tuđi ie v tem jeziku, se v svrho ravnan ja opo-minja, da se morejo oni uslužbenci, ki nikakor nišo zmožni nemškega jezika ali pa samo tako malo, da bi ne bili v stanu razumeti prečitanega jim besedila zaprisege in zaobljube po njegovem smislu in pomenu. zaprise-či in zaobliubiti v njih razumljivem deželnem jeziku in da se jim v teh slučajih izgotove potrdita za prisege in zaobljube, katere morajo uslužbenci podpisati. v tem jeziku.«
Isto ravnateljstvo je odredilo leta 1SS4., da se morajo izdajati vse instrukcije za nižje uslužbence, ki nemškega jezika nišo toliko zmožni, da bi razumeli popolnoma njih smi-sel, tuđi v dnigem deželnem jeziku. Nikar ne mislite, da ta naredba ni več veljavna! L. 1905. je c. kr. želez-niško ministrstvo opomnilo z odlo-kom št. 23.982 ravnateljstva državnih železnic, da je njih sveta dolž-nost, gledati na to, da se mu predio-žijo prestave nemškega besedila in-strukcij in drugih službenih predpisov nemudoma, ker mora zahtevati Z ozirom na veliko odgovornost iz-vrševalne službe, da dobe prizadeti uslužbenci dvojezične predpise kar najhitreje. Ako vendar enkrat nika-Jcor ni mogoče preskrbeti takoj prestave, je treba uslužbence ustmeno poučiti o za nje merodajnih določ-bah in sicer v jeziku, katerega so do-cela zmožni.
Tozadevni odlok je tako zani-miv. da ga ponatisnemo dobesedno y 6k>venskem prevodu:
»Opazilo se je, da se eksekutiv-mim službenim mestom jako pogosto pozno dajejo službeni predpisi in instrukcije, oziroma    dodatki, ki se    k tera izdajajo, ki se natiskujejo    raz-yen v nemškem   Jeziku kot    službe-nem jeziku še v deželnih jezikih. Za-mudo povzroča, kakor   poizvedeno, to, da se potrebnih prestav v razne deželne jezike ne poskrbi    vedno   z zaželjeno hitrostjo, da, da ćelo mine-jo tupatam meseci, predno    se    iste tušem predloži.  Zelezniško ministr-Btvo pa mora z ozirom na odgovornost,    katero    zahteva    eksekutivna prometna služba, najbolj gledati    na to, da se tozadevnim organom dvojezične    izdaje    omenjenih     uradnih pripomočkov vroče  kolikor mogoče hitro po izdaji izvodov, natisnjenih v nemškem jeziku.    Obenem se tozadevnim c. kr. ravnateljstvom državnih železnic strogo naroča,    skrbeti ga to, da se prestave nemškega   iz-virnika v tozadevne deželne jezike
vedno v izogib vsakega neopraviče-
nega zavlačevanja, kakor hitro le mogoče predlože tušem. Ako bi pa kljub temu v posameznih slučajih ne bilo mogoče dvojezične izdaje nemške izdaje že v najkrajšem Času pripraviti, ne ostaja drugega, kakor po uveljavljenju nemške izdaje tozadev-nemu osobju, ki ni popolnoma zmož-no nemškega jezika, za istega važne določbe novih predpisov zaČasno obrazložiti potom ustmenega pouče-vanja.«
Kaj sledi iz teh ukazov? Ker imajo uslužbenci pravico, da se uče predpisov na podlagi slovenskih službenih knjig, je dolžnost predpo-stavljenih, jih poučevati tuđi v tem jeziku. Dalje imajo uslužbenci vsled tega tuđi pravico, govoriti in pisati pri skušnjah slovenski, ako se ne morejo izraziti ravno tako dobro v nemškem jeziku. Predstojniki morajo gledati na to, da razumejo podrejeni uslužbenci dobro vse predpise, kar je le mogoče, ako jim preskrbe slovenske učne knjige oziroma instrukcije in jim razlože pravila v istem jeziku. »Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov< še nadalje na-vaja podrobnosti, ki se tičejo teh dveh odredb in iz katerih je razvid-* no, da ima slovenščina precej pravic tuđi v notranji železniški službi.
In to je tuđi razumljivo, vsaj je vendar ravno železniška služba dandanes v trgovskem in prometnem življenju nekaj tako velevažnega, da vsa ta velikanska prometna naprava vendar ne more služiti enemu samemu smotru — germanizatorični ekspanzivni politiki. Će torej nemški uradniki in nastavljena, ki so prišli po milosti raznih nemških »Volksratov« v slovenske dežele, nočejo občevati in dajati navodil slovenskim podrejenim nastavljencem — tedaj spravljajo v nevarnost že-lezniško prometno službo, spravljalo sleherni dan v nevarnost tisoče in tisoče potnikov, sto in sto železniških nastavljencev in njih rodbin. In mi vprasamo; Ali naj postane ćelo železniška služba, kateri je zaupa-n»h sleherni dan toliko tisoč člove-škth življem, igrača in o rod je v ro-kah ekspanzivne nemško - nacionalne politike?
Da pa je vsa nemška politika, ki hoče popolnoma ponemčiti želez-niško siužbo, namerjena edinole na to, da se ponemčijo naše dežele in da se zgradi nemški most do Adrije, je razvidno iz št. 24. »Časopisa nemških avstrijskih železniških uradni-kov.« Ta časopis piše med drugim:
*\ vstrajnem in tuđi že uspeš-nem delu deluje za narodno stvar »Nemški narodni svet za Kranjsko in Primorsko <. Vestno ga morajo pocipirati člani »Nemškega avstrij-skega društva železniških uradni-kov<^, ki že sami ne pripadajo narod-nemu svetu, kajti za nas železničar-je, državne kakor južne železničarje, je posest te prometne in trgovske točke (namreč Trsta) največje važnosti. Ako imamo enkrat tukaj gospodarstvo v rokah, zamoremo za-riniti zagozdo v Slovanstvo od več strani in korak za korakom zopet pridobiti tla, kakor smo jih izgubili, na Kranfckem in Primorskem in enkrat v dog!ednem času zopet vzpo-staviti edino posest Nemštva in naci-onalnega nasnrotnika morda nopol-noma izpodriniti iz »naših« lepih aipsktti dežel.
Zato krepko v boj proti c'ovan-skemu sovrazniku, na najvstr jnejšo podporo vseh Nemcev v zaledju moramo računati! Bojevanje bo sicer težko in dol^o, kajti premazati je treba zelo divjega in neustrašene^a so-vražnika, toda zmaga bo tuđi lepa in plačilo bo veliko: Nemška pot do nemške trgovske metropole ob modri sinji Adriji.
Prišla je k nam v nemško glavno in stolno mesto, da nam razkaže svoja bogastva, svojo razkošnost, da nas  vspodbudi,  da  jo  zasnubimo  in
Ipridobimo! (Op. uredn. tu mislijo na Jadransko razstavo na Dunaju!) Sledimo njenemu klicu in poiščimo si nekdanjo dedščino nemškega de-la, nemške pridnosti, ki nam jih je nekoč iztrgala slovanska požrešnost in laska premoč! Stremimo, snubi-mo in bojujmo se, da se zopet kmalu uveljavi nemška beseda in nemško delo na vlažnih valovih naše lepe, smejoče se Adrije!<'
Nemški železniški uradniki so s tem izzivaiočim člankom priznali, da oni nišo drugega nego pionirji nemške ekspanzivne politike. In kot take jih mora zdaj smatrati vsa slovenska javnost, vsi merodajni krogi, pa tuđi njihovi slovenski tovariši, katerim hočejo ti nemški uradniki odjesti kruh na domači, rodni grudi.
Iz tega priznanja pa je tuđi razvidno, da se pri nas tuđi že tako ve-levažne, strogo gospodarske naprave izrabljajo v nizke politične name-ne. In če bodo čez leta gotovi krogi tožili, da naša država gospodarsko propada, tedaj bo to nesramno   po-
stopanje in ravnanje nemških železniških uradnikov zopet en člen v oni dolgi verigi, ki oklepa in uničuje ves naš gospodarski napredek.
Kar pa se nas Slovencev tiče, zdaj prav dobro vemo, ka] pomenjajo za nas nemški železniški uradniki in uslužbenci. Nič drugega nišo po svojem lastnem priznanju nego eksponenti In agitatorji vsenemške misli po naših slovenskih deželah, iz katerih nas hočejo polagoma izpodriniti. In kot take jih moramo tuđi većino smatrati.
Naloga naše javnosti, naših za-stopnikov v vseh zastopih pa je, da oštro gledajo na prste tem ljudem, ker je tako se borno obranili ieh skrajao nevarnih elementov.
Slovan Slavnu — tujec.
Splošno je znano in zgodovinsko potrjeno,    da je že od Svatoplukove dobe do današnjega dne bilanca slo-vanske  zavednosti  zelo pasivna.    S separatizmom   ubijamo   sami    sebe. Zadnji čas nas je na jugu stara nesloga izmodrila.    Najprvo    je nastala v naši   državi  srbsko-hrvaska  koalicija, potem balkanska Zveza, ki je, naj se spor srbsko-bolgarski    resi    tako ali tako, največjega   pomena za bo-dočnost Jugoslovanov, torej največji zgodovinski    dogodek do sedaj.    Za toliko je naša    bilanca resnično napredovala: na Balkanu je nastala državna skupina pod slovanskim    pokroviteljstvom,      kar     se    uvažuje. Ostali pa smo še zelo pasivni na se-veru radi poljsko-ruskega vprasanja. Poljaki so s svojo separatistično poljsko politiko in kot    zavezniki Nemcev v državi največja    pasivna  postavka    v računih Slovanstva,    naj-\ečja    ovira    napredovanja Slovanstva. Bilančna vsota torej  izkazuje, da ogromno in številno ostale neslo-vanske narode nadkriljujoče Slovanstvo ni solidarno, da radi raztrese-nosti in protivnega   stremljenja   ne reprezentuje   one   sile   v državi in med seboj, katero bi lahko imelo po svoji ogromni telesni in duševni sili. Ako se oziramo na naš sluvan-ski jug,   vidimo,   da se je v zadnjih tridesetih letih mnogokaj izpremeni-lo in poboljšalo. V ti dobi se je porodila    češko-slovenska     vzajeinnost. Prvi stiki so nosili značaj platonske Ijubezni,     narodne      oduševljenosti. Cehi in Slovenci so se začeli spozna-vati. Slovenci so v skupinah obisko-vali Čehe,    in Čehi so    narobe isto storili. Ta vzajemna ljubav se je prc-nesla na kulturno polje. Cehi so nas podpirali    kulturno,    kar dokazujejo prijateljski stiki  med  slovenskim in češkim gledališčem. Naši rojaki obi-skujejo češke visoke sole.    V parlamentu    smo si dobri prijatelji in zavezniki.  Slovenski  poslanec   nahaja v naših burnih političnih časih varno zavetje pod češko parlamentno streho. Vzajemnost nas je privela do tega, da se je vzajenino delovanje pre-ncslo na gospodarsko polje. In to je največje  važnosti.    Spominjamo   se samo snovanja naših denarnih zavo-dov,    spominjamo  se  velike   gospodarske misije, katero izvršujc  češki narod s tem,    da gospodarsko in fi-nancijalno    podpira češki kapital na Balkanu, da paralizuje ogromno raz-pleteno   bančno omrežje    nemškega naroda, ki duši nas in šega preko nas južnih Slovanov daleč v Azijo. Ako to omenjam. to mislim, da sem navel najpoglavitnejšo stran.
Vsaj toliko je bilo treba omeniii kratko, da se bode bolje razuinelo to, kar hočem povedati. Kdor hi to stremljenje napačno razlagal ali ovi-ral, ta ne bi deloval v prid Slovanstva. Kolikor je meni znano, morem Ie konstatirati, da se zacrtana gospodarska pot utrjuje in nadaljuje. Kdor more na tem polju kaj dobrega storiti in izvesti, stori in izvedi, ali ne balmj se, nego vedi, da si Slovan bil dolžan to storiti in izvesti, ne iščoč hvale in dobička.
Oglasil se je Čeh, sin naroda, ki je gotovo največ žrtve prinesel na oltar naše stvari in ki nekako pesimistično zre v bodočnost. Josip Pe-nižek, priobčil je v »Zlati Prahi« po-topisne crtice: »Na jih (Na jug). Čr-ty turisty-laika, čislo 39.« Tu izvaja češki pisatelj na koncu svojega spisa, da so Čehi altruisti, ki podpirajo vse in ki druge finančno ojačujejo. Češki turisti hodijo na jug, nosijo svoje prihranke Slovencem in Hrvatom. Čehi so darovali lepe vsote ra-nienim Srbom in Bolgarom. Tako piše g. Penižek! Ali dalje pa pripo-veduje, da se tam doli (pri nas Jugo-slovanih) slišijo glasovi proti Čehom, slišijo se pritožbe na češko premoč. Slovenci in Hrvati imenu-jejo Čehe tujce. Pravijo, da Čehi pri-hajajo na jug, da gospodarsko sla-bejše Slovane izkoriste in da je zato potrebno, tako namreč pravimo mi, da se mi (Slovenci in Hrvati) I emancipiramo od češkega vpliva. In 1 kakšen svet  daje Penižek  Čehom? i
On pravi: Pripravimo se, da napoči dan, ko bo izvoz češkega blaga, de-narja naletel na najhujši odpor, na bojkot, in bo potrebno, da se Čehi vrnejo domu, na sever. Penižek zaključuje: »To je moja diagnoza in prognoza.«
Gospod Penižek, ki je občudo-val naravno divoto in čarobnost go-renjske strani kranjske dežele, imel je zelo slabe informatorje. Ako bi on živel več časa pri nas in »z na-rni«, prepričal bi se, da je bil krivo poučen. Kaj naj pomenja, ako g. Penižek naglaša, da češki turisti hodijo na jug in da svoje prihranke nosijo Slovencem in Hrvatom? Sveta dolžnost vsakega Slovana je bila, da je kaj daroval za ranjene Srbe in Bol-gare; tega se je pri nas zavedal vsak pravi Slovenec, ali čemu je treba to oirienjati, kar je bila naša bratska dolžnost? Čehi so pri nas gradili tu-ristovsko kočo, tuđi to znamo, ceni-mo in spoštujemo. Ako bi se mi hoteli sklicevati na to, kaj in koliko smo drugim storili, kaj mi Čehom in kaj Čehi nam, bilo bi to neokusno in negalantno. Vendar še ne borno hoteli tuhtati, kdo je koga imenitneje pogostil, ali mi Čehe v Ljubljani, ali Čehi nas v Pragi! Kdor piše zgodo-vino, kdor gradi most med sorodni-mi narodi, kdor deluje za boljšo bodočnost našo, ne zarnuja časa pri takih malenkostih.
Kako slabo je g. Penižek poučen
0  našem slovanskem mišljenju,   dokaz je to,    da trdi, da mi smatramo Čehe za tujce. To je obtožba, katero nam je odločno in bratski    zavrniti. Nobena javna ali avtonomna oblast, kjer so Slovenci    gospodarji,    ni se zgrešila v tem zmislu. Nobena obči-na    slovenska    ni se izjavila v tem zmislu,    nobeno  društvo   slovensko ne  zasluži  tega  očitka.    Nasprotno, ravnokar   se je osnoval v Ljubljani »Slovanski   klub<-,   kateremu je na-men, da goji med Slovani    kulturne in gospodarske stike,    to    je    torej ustanova, katera naj spaja, a ne razdvaja  slovanske  brate.  Vso  slovan-sko žurnalistike osobito pa književnost kličem za priče, da se nikjer ne pojavija stremljenje,    katero bi nam predočevalo  Čehe  tujce,    nasprotno pa je resnica, da je občina ljubljanska klicala Čehe v službo, in ti Čehi, ki žive med    nami in z nami,    bodo nam potrdili, da jih ne smatramo za tujce  in  da jih  tako    ne     nazivamo, j Vsa naša javnost protestuje proti na-ziranju g. Penižka.    Istina je,    da je na tem polju še mnogo dela, da bo-demo tuđi mi še boljši Slovani,    ali pomisliti je treba, da je naša zaved-nost mlada in da je še mnogo    dela treba, da vzgojimo širše sloje v pra-vem slovanskem duhu.    Tako    je v Slovencih in morda le malo bolje v Čehih. Ako tako pišemo o sebi, ubijamo sami sebe.    Ne vem, kje je g. Penižek    slišal te glasove proti Čehom, pri slovenski inteligenciji, ki je zastopnica naroda, gotovo ne, sicer ne bi mogel razžaliti tako hudo vse slovenske inteligencije, ki  deluje na vseh poljih za slovansko solidarnost. Kakor sem rekel, g. Penižek je svoje informacije priobčil v »Zlati Prahi«, torej v odličnem češkem listu, ki ga čita vsa češka inteligencija.    Kaj si bodo Čehi mislili   o nas,   ako   tako odličen   list v taki   temni luči predstavlja nas Slovence in Hrvate! Legitimni    zastopniki Slovencev vedo, da je naš spas le v Slovanstvu, in se nišo nikdar zgrešili proti temu programu,    in to nam bodo potrdili vsi tišti Čehi in Čehinje,    ki so prišli k nam v društvih ali posamezno, da so se pri nas čutili    doma,    da smo jih imeli  za brate in sestre. Zakaj  torej g. Penižek pravi, da smatramo Čehe za tujce, to vedi Bog! Ako bi to res bilo in ako bi češki narod verjel g. Penižku, potem si ne bi upal več no-ben Jugoslovan v Prago.
Istini na ljubo konstatujem, da kakšen konflikt lahko povsod nastane. * Nastal je ćelo med Srbi in Bol-gari. ki vedo, da so le v Zvezi prisvojili, kar imajo, in da posamezna država ne bi nikdar dosegla tega ve-likanskega uspeha. Nastal je tuđi pri nas konflikt na gospodarskem polju, ali so ga zakrivili nerodni možje, ki ne vedo, da se morajo take stvari doma poravnati. O prodiranju češkega kapitala na jug se je pri nas na jugu mnogo pisalo in razpravljalo. Navajam samo »Hrvatski Lloyd«, ki je o tem obširno pisal in odobrava!. Mi vsi pozdravljamo češki kapital, ker ta kapital koristi le Slovanom, a nemški kapital nam le Škoduje. Nam se je emancipovati od nemškega kapitala, ki se ojacuje v naših mestih od Ljubljane do Smirne. Živnostcn-ska in Ustredni se pri nas dobro po-čutita in nam bodeta obe banki potrdili, da jih ne smatramo, za tuje zavode. Nikoli ne bode napbčil dan, da bi Jugoslovani bojkotirali češko blago in denar, ampak želimo le, da bi tega blaga in kapitala bilo toliko in tako solidnega, da ne borno potrebo-
1  vo!i tujcev Neslovanov. Mi ne želi-
mo, da se Čehi kdaj vrnejo na sever, I ampak mi ,želimo, da bi bili naši sliki še tesnejši, še bolj bratski, da bi na ćeli dolgi crti od zlate Prage doh do Soluna stali na svojih nogah, oprli na svojo lastno moč, na svojo gospodarsko neodvisnost.
To je diagnoza m prognoza iici-še^a naroda, to je naša želja in naše stremljenje, in Bože ne daj, da se iz-jjolni prerokovanje gospoda cesar-dvega svetnika Josipa Penižka.
V  Ljubljani,   22.  jun.   1913.
Anton Trstenjak
Ljubljanski abCinshi svet.
L j u b 1 j a n a, 27. junija.
Župan dr. Ivan Tavčar otvori sejo in konstatira sklepčnost.
Za verifikatorja zapisnika imenuje občinska svetovalca gg. ti u -dovernika in  Srebota.
Opravičili    so svojo   odsotnost, deloma zaradi bolezni, deloma zaradi nujnih opravkov občinski svetniki    | Kg. Višnikar, dr. Novak,   Bali o v e c in Š t r u k e 1 j.
Naznanila predsedstva.
Župan dr. Ivan Tavčar poro Ča:
Od deželnega predsedstva ie došlo naznanilo, da se vrši za pokojnim cesarjem Ferdinandom v stolnici svečano cerkveno opravilo. Občinski svet se vabi k udeležbi.
V  ponedeljek, dne 30. junija ima deželna zveza kranjskih obrtnih za-drug svoje   slavnostno    zborovanje. Občinski svetniki se vljudno vabijo k udeležbi.
Cisti dohodek vojaškega koncerta v »Unionu« povodom častni-škega tekmovalnega streljanja v prid dobrodelnim namenom je znasal 433 kron. Župan se je polkovnemu po-veljništvu 27. pešpolka zahvalil. Zahvala se sprejme na znanje.
Gosp. Janko Holjac Se posla 1 magistratu krasen in poučen album grada Zagreba. Album je v mestnem arhivu, kjer si ga občinski svetniki lahko ogledajo. Gosp. župan se je za pošiljatev zahvaiil-
Dunajsko županstvo je poslalo magistratu statistično knjigo za leto
1911.  Tuđi ta knjiga je v mestnem arhivu prosta na vpogled in tuđi zanio se je gosp. župan zahvaiil dunaj-skemu županstvu.
Zemljedelska rada za Češko jq poslala svoje letno poročilo za leta
1912.    Knjiga se nahaja v mestnen| arhivu, gospod župan se ie zahvali*.
Gosp. Pustoslemšek ie stavil svoječasno predlog glede neke spremembe osebnih vlakov na go-renjski progi. — 2elezniško ministrstvo je odgovorilo, da opust zadev-nega osebnega vlaka ni mogoč, in sicer zaradi mednarodnih zvez, posebno pa zaradi zveze Nemčije s Primorjem. (Klici: Domače^ prebival-stvo pa se seveda ne upošteva.)
Gosp. B e 1 i č je vložil predlog glede poprave tlaka na Dunajski cesti. To cesto mora oskrbovati država in državni erar se je naprosil, da ukrene res potrebne poprave na ti cesti.
Glede pritožbe zaradi prižiganja in ugaševanja električnih svetilk po-roča ravnateljstvo mestne elektrar-ne, da se prižgajo električne svetilke v skupinah za ćela predmestja. Zato dotični prižigalec ne more vedeti, ali gore, odnosno ali so ugasnile vse svetilke v dotičnem predmestju. Na-prosa pa se državna policija, da glede tega poroča, kot je poročala svoječasno in dosledno mestna policija. Konstatira pa se, da napravilo največ nereda in škode otroci in razni zlikovci, ki pobijajo električne svetilke.
Glede pralnih stopnic ob Grada-šcici, se poroča. da so bile te stop-nice popravljene, odnosno napravljene spomladi in da se bodo končno zopet popravile, posebno kar se tiče zadnjih pragov, ko se regulirajo brezine in ko pade voda. Most ob Mali čolnarski ulici je v dobrem stanju, tuđi je zadosti širok, njegova širjava znaša 5 m, nevarna udrtina pa se je popravila.
Nato je bil odobren zapisnik zadnje seje.
Sprejem v občinsko zvezo.
Po poročilu magistrata, poroče-valec g. Govekar, so bili spreje-ti v občinsko zvezo sledeči prosilci: Ažbe Katarina, kuharica; Bajec Anton, vrtnar; Bayer Frančiška, zasebnica; Barlič Fr., posestnik; Benkovič Josipina, strežnica, Bremec Fr., posestnik; dr. Ed-vard B r e 11, zobozdravnik; B u -čar Terezija, tobačna delavka; B u-tara Anton, delavec; Cankar Ivan, drvar; Cedilnik Antonija, služkinja; Ciber Fr., bajtar; Cimerman Karei, delavec; Cizej Anton, pek; Cukjati Uršula, go-stja; E hrli eh Hilda, šivilja; Fel-d i n Terezija, zasebnica; F \ a n d e r Avgust, mizarski pomočnik; Ga bi-
146. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
š e k Ludvik, slaščičar; G a š p a r i č Ignacij, skladiščni mojster Južne že-leznice; Gašperlin Anton, urad-nik banke »Slavije«; G 1 o b o č n i k Jernej, lastnik trgovske agenture; Godec Anton, fijakerski hlapec; Golob Fran, poslovodja; Golob Konrad, tovarniški delavec; Qo-renc Matija, kurjač; Gutscher-b r a u n Aleks, delavec; H a 11 e g -ger Antonija, vezilja; Hortner Anton, sprevodnik Južne železnice; 11 ovar Jera, gostija; Inkret Matija, posestnik; Ipavec Marija, služkinja; Istenič Fran, krojač; J a š o v e c Antonija, služkinja; Jelene Terezija, kuharica; Jen-k o Greg., čevljarski mojster; Jer-š e Franciška, Šivilja; J o n k e Jos., sluga »Ljudske posojilnice«; Kan-duš Josip, kurjač Južne železnice; K a v Č i č Ana. služkinja; K e r n Marija, prodajalka loncev; Ker-šen Ana, tobačna delavka; Klan-der Štefan. delavec; Klun Anton, posestnik; Kos Marija, perica; Ko-s m a č Fr., posestnik; Kramar lv. mar Fr., posestnik; Kramar Iv., kočijaž; K r o m a r Marko, revident Južne železnice; Kussmann A., zasebnica; Linhart Karei, urar; Ločnik Marija, zasebnica; Ma-golič Srećko, faktor; Maver Anton, železniški sprevodnik v p.; M a n c i n i Marija, gostja; M a r i e-tič Marija, branjevka; Marko-vič Marija, strežnica; Martin-č i č Mihael, hlapec; Mavec Fran, čuvai Južne železnice; M e g I i č Terezija, služkinja; Mcsajednik Marija, služkinja; M i I a v c Fran, korektor; M i š i č Jakob, mestni delavec; Mlinar Ivan, korektor; Mostar Terezija, delavka; Nar-d e 11 i Ivana, strežnica; Ness-man Fran, hotel, sluga; Oblak Fran, natakar; Ogoreve Fran, krojaški pomoćnik; P a v 1 i č. strojarski pomoćnik; Pelc Marija, šivilja: Prsi na Terezija, prodajalka mleka; P e t a n Fran, trgovski pomoćnik; Peterman Marija, kuharica; Pirman Frančiška, tobačna delavka; P I a n i n š e k Fran, revident Južne železnice; P o d k o v Josip, mesar; Podlipec Matevž, delavec; Podlo ga r Franja, šivilja; P o g a č n i k Ana, tobačna delavka; Pogačnik Leon, posest. in kavarnar; P o 1 a j n a r Ignacij, drvar; Porenta Jakob, ključavni-čarski pomoćnik: P o v š i č Josip, delavec; Pozaršek Jernej, mest. delavec: Rak Fran, hranilnični slu-#a; R e b o I i Ivana, delavka; R ej c Ivan, kurjač v deželni bolnišnici; Remškar Urša, kuharica^ Roth Ana, kuharica: Rovlek Štef., fotograf: Rozman Marjana, treznija; Rupar Josip, mizar; Slokan Amalija. tobačna delavka: S n o j Anton, tovarniški paznik; Šore Ma-ilda, tov, delavka; Stare Marija, ^crežnica; Stražiščar Ivan. užit. ^aznik: Scharlach Ivan, vratar; S c h a u e r Ivan, dimnikar; Sirca Ivan, dninar; Šivic Mariia, zasebnica; dr. S c h u s t e r, zdravstveni >vetnik; Š u š t e r š ič Miha, izvo-^ček; Tavčar Antonija, trgovka; T e I a t k o Ivan, sklad, sluga Južne železnice; Ti se hl er Ivan. usluž-henec državne železnice; T o n i n Marija, kuharica; Treven Andrej, posestnik: Trošt Marija, gospodi-nja; Urbani ja Terezija, starina-nca;  W e i s s     Mihael,    posestnik;
V e I i k o n j a    Tereziia,    strežnica, Westermaver   Fran,    delavec;
V i r a n t Alojzij. mizarski pomoćnik; VVisiak Henrik.    nadučiteij v p.; Zagorec Uršula, gostja;   Zavri Marija, hišnica; Z u p a n č i č   Josip, 7t\. sprevodnik v p.;    Zagar Ana, >trežnica; 2 e n k o Ivan, pom. urad-nik; Žerovnik Miha. kletar; 2 i t-n i k Ivan, posestnik;  M e n c i n Jo-Mp, kleparski    pomoćnik    in Tome Matevž, delavec.
Nekaj prosilcev na predlog po-ročevalca ni bilo sprejetih.
Zagotovilo sprejema se ie skle-
iilo g. Selmarju; odklonilo pa se
e zagotovilo    spreiema v občinsko
/vezo g. H a n d 1 e r i u. Proti vpla-
_ilu primerne    pristojbine se podeli
prejem v občinsko zvezo g. Antonu
^ t e m p 1 u.
Nato se je na predlog personal-iega in pravnega odseka, poročeva-ec g. dr. Ambrositsch potrdilo novoizvoljeno načelstvo »Gasilnega n reševalnega društva«, in sicer kot načelnik T u r k in kot podnačelnik z. D i n t e r.
Ugodilo se je tuđi prošnji »Na-,đne socijalne zveze«, da prevzame . slučaju razida društva mestna ob-ćina društveno premoženje in to posebno z ozirom na to, ker občina s tem ne trpi nobene škode.
Zakon o pobiranju posebne občinske uoklade na žgane opojne tekočine.
Poročevalec g. M i 1 o h n o j a prebere nacrt tega zakona, ki slove:
§ 1. Mestni občini ljubljanski se daje pravica, da pobira v svojo korist naklado na žgane opojne tekočine, in sicer: a) na žgane opojne tekoćine. katerih alkoholno jedro se da
dognati s predpisanim alkoholome-trom, pri njih uvozu v občinsko ozemlje ljubljansko v svrho konsu-ma, to je za uživanje po ljudeh in za vsako drugo porabo v mejah mestne občine, potem pri odpravi takih te-kočin iz svobodnega skiadišca, le-žečega y mestni občini, ali iz žga-nježgalnice, ki je podvržena kon-sumnemu daću na žganje in leži v Ijubljanskem občinskem ozemlju, v svrho konsuma v mejah ljubljanske občine; dalje kot pribitek k produk-cijskemu daću pri morebitnih, temu daću podvrženih žganježgalnicah v ozemlju mestne občine; v vseh teh slučajih znasa občinska naklada 36 v od hektolitrske stopnje, to je od litra alkohola; b) od žganih opojnih teko-čin, katerih alkoholnega jedra se !* predpisanim alkoholometrom ne da dognati, pri njih uvozu v ozemlje mestne občine ljubljanske za vsak hektoliter 19 K 80 vin., od alkohol-skih esenc 25 K 20 vin.
O načinu pobiranja občinske naklade na žgane opojne tekočine, ki so navedene pod a) in b). določa potrebno § 4. tega zakona. Od občinske naklade so oproščene one žgane opojne tekočine, katere uživajo oprostitev od državne naklade na žganje.
S 2. Za žgane opojne tekočine, navedene v § 1. pod a), se pri njih izvozu čez ljubljansko občinsko me-jo vrača plaćano občinsko naklado v zne.sku po 36 vin. za hektolitrsko stopnjo. Za žgane opojne tekočine, navedene v § 1. pod b), se pri njih izvozu čez občinsko mejo vrača, če vsebujejo alkoholno jedro saj 30 vo-lumskih odstotkov, po 36 vin. za vsak hektoliter in vsak volumski od-stotek, katerega naznačuje alkoholo-meter. To vračilo pa se daje Ie za množine od pol hektolitra višje in le osebam, katere so za proizvajanje, ali za trgovino s spirituozami obrtno upravičene. Bližji pogoji za vračanje se določijo naredbenim potoni.
§ 3. S cirkularno naredbo c. kr. ilirskega deželnega gubernija z dne 26. junija 1829 — izdano temeljem Najvišjega sklepa z dne 25. maja 1S29 — rnestni občini ljubljanski po-deljena in z razglasom c. kr. financ-nega ravnateljstva za Kranjsko z dne 25, oktobra 1S75, dež- zak. št. 33, nanovo potrjena pravica do pobiranja mestne doklade k užitnini, tarifna točka št. 1. 2 in 3 poslednje navede-nega razglasa. ostane mestni občini tuđi zanaprej varovana na ta način, da se to doklado sicer všteva v iz-mero s § 1. pričujočega zakona ustvarjeno naklado, dokler je zakon v veljavi, da pa v slučaju razveljav-Ijenja ali neobnovitve tega zakona, ona doklada zopet oživi in se jo srne pobirati v isti visini in pod istimi po-goji, kakor pred uveljavljenjem pričujočega zakona.
§ 4. Pobiranje občinske naklade, ki jo ta zakon uvaja, nadzorstvo nad zadačenimi žganimi opojnimi teko-Cinami in onirni, ki jih je zadačiti, kakor tuđi vračanje naklade, oprav-ijajo organi vsakokratnih užitninskih zakupov, oziroma pogoditvenih družb v davčnih občinah, katere pri-hajajo za občinsko ozemlje mesta Ljubljane v poštev. To določilo je iz-rečno sprejeti v dotične zakupne pogodbe in pogoditvene dogovore. V zaprtem ozemiju mestne občine ljubljanske pobirajo v pričujočem zakonu obravnavano občinsko naklado glede onih žganih opojnih tek >čin, katere je zadačiti pri uvozu, oi organi, katerim je poverjeno pob anje linijske užitnine. Če bi erar opr . ljai pobiranje državne linijske užitnine v Ljubljani po svojih lastnih organih, Dskrbujejo ti organi tuđi v prejšnjih dveh odstavkih našteta uradna opravila glede na občinsko naklado od žganih opojnih tekočin.V onih de-lih mestne občine ljubljanske, kateri leže izven užitninske crte, se vrši pobiranje občinske konsumne naklade od žganih opojnih tekočin pri onih takih tekočinah, ki so tej občinski nakladi podvržene pri uvozu, po istem načinu, kakor se užitnino pobira na deželi. Zadevna podrobneja določila se izdajo naredbenim potom, enako tuđi določila o tem, kako se ie ogiba-ti dvojnemu zadačevanju v slučaju, ako se prerneste gotove množine, od katerih je bila ta naklada že plaćana, iz ozemlja mestne občine, ležečega zunaj užitninske crte, v zaprto ozemlje te občine. Ce je upoštevati svo-bodna skladišca, nahajajoča se v mestni občini ljubljanski, pobirati je občinsko naklado tedaj, kadar se pre-našajo tekočine iz svobodnega skladišca v mestno občino, pri žgalnicah s konsumnim dacem o priliki plaćanja tega konsumnega daća in pri žgalnicah s produkcijskim dacem ob-enem s pobiranjem tega produkcij-skega daća. Mestna občina ima pravico, da namesti, ne glede na nadzo-rovanje, ki ga je vršiti po prvih odstavkih tega paragrafa, tuđi lastne nadzorovalne organe, katerim pri-stoja nadzorovanje v cbčini nahaja-jočih se, pod ta zakon pripadajočih žganih opojnih tekočin glede na to, odgovaria li njih kakovost in mno- J
žina plaćani občinski nakladi, in kateri vrše zadevne poizvedbe. Za opravila in uradna dejanja, ki so na-šteta v prvem in tretjem odstavku tega paragrafa, ima mestna občina Ljubljana kaj plačevati le v toliko, v kolikor za navedeno dokazoma na-rasejo izdatki, kateri nimajo pokrit-ja v potroških za siceršna službena opravila užitninskih organov in za dotične naprave.
§ 5. Množine žganih opojnih tekočin, ki se na dan uveljavljenja tega zakona naliajajo v občinskem ozemlju Ijubljanskem, je podvreči do-datnemu zadačenju, ki ma znašati za žgane opojne tekočine, katerih alkoholno jedro se da določiti s predpisanim alkoholometrom, po 20 vin. od hektolitrske stopnje, za alkoholne esence 16 K 40 vin. od hektolitra in za ve druge žgane opojne tekočine 11 Kod hektolitra. Isto velja za slučaj nove priklopitve kake občine ali občinskesa dela k mestni občini ljubljanski, pri cemur je ukreniti dodatno zadačenje z dnevom uveljavlje-ne inkorporacije in le v toliko, v kolikor ni bila od znanih opojnih tekočin, ki so temu zakonu podvržene in se naliajajo v noveni občinskem de-lu, plaćana že v oni občini, h kateri je dotično ozemlje preje pripadalo, enakovrstna občinska naklada in sa] v enaki visini. Bližnja določiia o pripravljanju, doznavanju in dodat-nem obdačanju teh množin izidejo naredbenim potom.
§ b. V kolikor se pobira občinska naklada od žganih opojnih tekočin zaeno z državnim davkom na žganje kakor doklada k slednjemu, se pri prestopkih porablja dohodarstve-ni kazenski zakon. V drugih slučajih se kaznujejo dejanja in opuščanja, s katerimi je bila občinska naklada prikrajšaua, ali kratitvi izpostavlje-na, ako ni uporabiti sploŠne^a kazen-skega zakona, z dvojnim do osem-kratnim onega zneska. za katerega je bila občinska naklada prikrajšana, ali kratitvi izpostavljena. V slučaiu neizterljivosti globe, stopi na njeno mesto zaporna kazen. pri cemur je nrisoditi za vsakih 10 K po en dan zapora. Zaporna kazen pa ne srne rresegati 4 tednov. Kazensko urado-vanje v teh slednjih slučajih, ki jih ni obravnavati po dohodarstvenem ka-zenskem zakonu, ima v prvi instanci vršiti mestni magistrat ljubljanski, in sicer po določilih, ki veljajo za po-stopanie političnih oblasti o prestopkih. Kaznivost prestopkov zastara no enem letu. Globe pripadajo ljub-Ijanskermi ubožnemu zakladu.
§ 7. Bližnja določila o pobiranju občinske naklade na žgane opojne tekočine in o njenem vračanju pri izvozu takih tekočin ima izdati vlada s posebno naredbo.
Nacrt zakona je bil brez vsa-kega ugovora sprejet.
Dslje ie ugodil občinski svet prošnji rove-istva c. in kr. topničarske-ga potka št. 7. da se opusti v topni-čarski vojašnici eno podcastniško stanovanje in se preuredi v pisarno, ter se odpiše odpadajoca najem-ščina.
O dopisu magistrata glede nabave in vzdrževanja Minimax - apa-ratov no raznih mestnih poslopjih, je odreciil gosp. župan, da se uvedejo nada'jna tozadevna poizvedovanja, in da priđe ta zadeva prihodnjič na vrsto.
Zaveza jtigoslovanskih učiteljskih društev
ki slavi letos dne 13. in 14. avgusta svojo 251etnico je prosila v svrho sprejema in pogoščenja , slovanskili gostov prinierno podporo. V imenu finančnega odseka je poročal toza-devno g. Likozar. Odsek je sklenil, da predlaga z ozirom na poset šte-vilnih slovanskih gostov in z ozirom na povzdigo prometa tujcev, da se dovoli društvu podpora v znesku 500 K.
Dr. Zajec je pristavil k temu, da je sicer prav zadovoljen (dasi se posebna zadovoljnost ni spoznaia iz njegovih besedi), če dobe učitelji podporo, vendar pa ne srne biti ta današnji sklep kak prejudic za eventualne podobne prošnje.
Predlog odseka je bil nato so-glasno sprejet.
Stavbni odsek.
V imenu stavbnega odseka je poročal g. inženir Stembov, ki je stavil najprej 5 predlogov glede iz-plačil in nadplačil glasom poročila kolavdatorja za izvršena dela pri zgradbi c. kr. drž. obrtne sole. Vsi predlogi so bili sprejeti. — Na to je poročal o prizivu Jakobine K a s t -n e r proti odloku magistrata glede dovolitve kavarnarskega vrta Franu Krapežu na Dvorskem trgu. V prizivu se navaja, da se kali na tem vrtu nočni mir, da ovira ta vrt javni promet in da magistrat sploh ni pri-stojen o tem odločevati. K prvima dvema točkama se poudarja od stavbnega odseka, da ti zgradbi ništa ugovarjala niti državna policija, niti deželni odbor. Promet se ne ovi-
ra, da se pa ne bo kalil javni mir, prevzema nadzorovanje itak državna policija. Kar se pa tiče pristojnosti glede te odločitve, pripada ta magistratu. — Priziv je bil zavr-njen. — Glede napmve javnega pi-soarja ob Karlovskern mostu poroča poročevaiec, da je bil za napravo tega pisoarja dovoljen že kredit v znesku 1685 K. Pisoar se napravi na desnem bregu kanala, odvod se ste-ka v kanal. Za nakup sveta za ogra-jo in za fundament bi bilo še potreba okroglo 400 K, kateri kredit se na predlog odseka dovoli.
Šolski odsek.
V imenu šolskega odseka odseka je poročal g. Likozar in sicer o dopisu mestnega šolskega sveta glede osnove pravilnika za dnevno zave-tišče na IV. mestni deški ljudski soli. Poročevalec je prebral natančen in obširen nacrt pravilnika in poslovnika, ki je brez ugovora sprejet. Nad-zorovalnemu učitelju tega zavetišča g. Ogoreicu se določi 50 K nagrade, drugo leto pa se določi ta nagrada na 100 K.
Splošna avstrijska družba malih železnic je poslala letno porocilo o uspehu mestne cestne električne železnice za 1. 1912. Skupna dohodki znašajo 138.001 K 06 v, stroški 137.726 K 21 v, torej znaša čisti do-biček 274 K 85 v. — Porocilo se je vzelo na znanje. — Prošnji Alojzija Steinmetza za odpis večje porabe vode se ni ugodilo, ker večje porabe ni povzrocil nesrečen slučaj, marveč le slabo vzdrževanje vodne naprave. Ugodilo pa se je prošnji finančnega ravnateljstva za odpis večje porabe električnega toka, ker se je, kakor je dokazano, porabilo res le vsled ne-srečnega slučaja več toka in se odpiše od predpisanih 122 K 61 v.
Samostalni predlog dr. Ivana Zajca v zadevi ljubljanske delniškc plinarne odkaže župan finančnemu odseku.
ObČ. svetnik Pammer predlaga tozadevno, da se odkaže predlog posebnemu odseku 5 članov, ki naj se tako] volijo. Ta predlog je bil sprejet in koncem seje so bili izvolje-ni v ta poseben odsek gospdje dr. Karei Triller, Hudovernik, Pustoslemšek, Pammer in L i 11 e g. — S tem je bil končan dnevni red seje in sledili so sledeči
nujni predlogi.
Dr. Karei Triller predlaga, da se podeli obč. svetniku in načelniku zveze kranjskih obrtnih zadrug g. Engelbertu Franchettiju brezplač-no pravica meščanstva. Nujnost predloga je bila sprejeta. Predlog je utemeljeval poročevalec približno sledeče: G. E. Franchetti deluje že 16 let uspešno na obrtnem polju. L. 1900. je bil izvoljen, kot najmlajši za načelnika brivske zadruge v Ljubljani, katero je preustrojil v de-želno zadrugo in ji dodal moistrsko bolniško blagajno. Mnogo in zelo uspešno je delal pri tekmovanju in pri razstavi frizerskih del, vsled če-sar je dobil obilo priznanja. Ustano-vii je deželno zvezo obrtnih zadrug in sestavil za zadruge primerno in iako praktično knjigovodstvo. Veliko je dosegel na polju obrtnih in nada-Ijevalnih šol, ki so se po njegovi inicijativi izločile iz realk v ljudske sole. On je član kuratorija obrtniškega pospeševalnega urada in član obrt-nega sveta ministrstva, podnačelnik Mestne zastavljalnice in obrtne zbornice. Za njegovo trudapolno in res uspešno vsestransko delo naj se mu izreče priznanje s tem, da se mu podeli brezplačna pravica meščanstva. Predlog je bil brez ugovora sprejet.
Svet. Š t e f e je vložil nujni predlog glede premembe cestno-policijske-ga reda. Pri tem zagovarja na eni strani sekature državne policije ljubljanske in okoliške in jo zvrača na mestni cestni policijski red, na drugi strani pa prizna, da se postopa od strani državne policije samovoljno, in da se prepovedujejo stvari, ki nik-dar nišo bile prepovedane in da pri-hajajo od vrha meni nič tebi nič ved-no nove naredbe, ki nišo popolnoma upravičene. Po kratki debati spre-meni predlagatelj svoj nujni predlog v resolucijo, s katero se naroča županu, da ukrene v svrho odprave teh nerednosti vse primerne korake. Nato je prevzel vodstvo seje podžupan g. dr. Karei Triller. Župan dr. Ivan Tavčar pa je stavil nujni predlog glede sprejetja pogodbe mestne obč. z lastn. prejšnje Levčeve hiše. Povodom gradbe kanalov se je hiša nekoliko poškodovala in občina bo morala plačati odškodnino. Skoda se ceni po merodajni in natančni ce-nitvi na 1800 K. Sprejem te pogodbe je nujen, ker hočejo lastniki resiti to zadevo, še predno se prične piloti-ranje v Ljubljanici, kar bo napravilo gotovo zopet novo škodo. S tem zneskom bi bila pokrita vsa škoda, obenera pa tuđi občina zavarovana
proti eventualni pozneje nastali škodi. Predlog g. župana je bil brez ugovora sprejet. S tem je bil izčrpau dnevni red in zaključena javna seja, na kar je sledila
tajna seja.
V tajni seji se je na predlog župana dr. Tavčarja sklenilo zavarova-ti uradnike in uslužbence mestne zastavljalnice.
O prošnjah magistratnih uradni-kov in uradnikov Mestne hranilnice ljubljanske poročamo na drugem mestu.
Prošnja dveh vpokojenih magistralnih uradnikov za zvišanje po-kotnine se je odklonila. Komisarju Fr. J a n č i g a j u se je dovolila bol-niška podpora v znesku 120 K. Strež-nicama na I. otroškem vrtcu M. B u-k o v i č e v i in Luc. Marovtovi se je priznala mesečna plača po 12 K tuđi za počitniške mesece.
M. W e s n e r j e v i se je dovolil za šolsko leto 1913/14^popolen dopust. Hospitantki Ani Šusterši-č e v i se je podelila služba pomožne otroške vrtnarice.
Dogoditi na Balkanu.
Srbsko - bolgarski konflikt.
Oficijozni bolgarski »Mir« se opetovano bavi z dejstvom, da brzojavka kralja Petra na carja ni bila objavljena, in pravi, da to zakrivanje kaže, da brzojavka vsebuje gotove skrivnosti, ki jih nočejo objaviti. Bol-garska bi imela velik interes na tem, izvedeti skrivnost brzojavke, ker ne more dovoliti nikakršnega skrivnega pogajanja med Rusijo in Srbijo.
Sofijska »Večerna Pošta« pa ćelo poroča, da bo trozveza energično nastopila v Belgradu, da izpolni Srbija srbsko-bolgarsko pogodbo.
Stališče Srbije.
Ker v Belgradu pričakujejo, da se bo skupščina izrekla za petrograi-sko konterenco, pripravljajo za od-potovanje Pašića v Petrograd, ka-mor se odpelje v nedeljo   skupno   z
Venizelosom.
*            *
Carjeva razsodba.
Včeraj je bolgarska vlada odpo-slala v Petrograd spomenico glede spornega ozemlja ter prosila, naj se o vprašanju odloči v enem tednu. Bolgarska vlada zahteva, če bi do takrat ne bilo vprašanje rešeno, ta-kojšni kondominij okupiranih oze-melj.
Romunska pred mobilizacijo.
Na merodajnem mestu na Duna-ju govore, da je romunska vlada sporočila bolgarskemu kabinetu, da Romunska v slučaju srbsko-bolgar-ske vojne ne bo ostala nevtralna. Ta nota je posledica nervozitete, ki vlada v romunskem javnem mnenju, ki s petrogradsko rešitvijo ni zadovoij-no. Na Dunaju mislijo, da ne bo prišlo do vojne in da je vsled tega omenje-na romunska nota brezpomembna. Obenem pa naglašajo, da se ta nota bolgarske vlade ne srne v tem zmisiu razlagati, kakor da bi bila med Romansko in Srbijo sklenjena zveza v. svrho skupnega postopanja proti Bolgarski. O tem ni govora. Sofijska »Večerna Pošta« apelira na dr. Da-neva, naj resi vprašanje z Rornun-sko. Tam se zdaj ustvarja protibol-garska atmosfera v prospeh Srbije, To je nenaravno in če Srbija v Buka reštu kaj doseže, tedaj bo kriva tega Bolgarska. Z Romunsko mora biti zdaj Bolgarska v dobrem prijateljstvu.
Iz Bukarešta javljajo, da se na-haja Romunska že 24 ur v najveČ-jem razburjenju. Po informacijah ro-munske vlade je vzrok, da se je balkanska situacija poslabšala, ta, da je Bolgarska v neki noti izjavila ruski vladi, da more spričo razpoloženja v bolgarski armadi sprejeti razsodi-šče le tedaj, če se Rusija zaveže, da bo razsodila tekom osmih dni. Ruska vlada je baje na to odgovorila v energični noti, da car Nikolaj ne more sprejeti nikakršne obveznosti, da bo razsodil v zaželjenem terminu ia da vsled tega odklada mesto razsod-mka.
Ko je romunska vlada izvedelai to važno poročilo, je poslala v Sofijo noto, v kateri zopet kar najodločnej-še izjavlja, da bo v slučaju izbruha vojne takoj opustila svojo pasiviteto, Predpriprave za mobilizacijo se de-lajo z največjo hitrostjo. Ministrski predsednik si je predvčerajšnim ogle-dal prvi armadni zbor. Včeraj dopol-dne je imel generalni štab konferen-co z generalnim ravnateljem romun-skih državnih železnic. Sprejemanje blagovnih transportov na romunskih žeieznicah so za nedoločen čas suspendirali, in so začeli sestavljati skupine vozov na posameznih posta-
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
146. Stev.
)ah za eventualne transporte veČJlh vojaških oddelkov. V par dnch bo odšel generalni inspektor romunske armade, prestolonaslednik Ferdinand, v spremstvu šefa generalnega Štaba Averescuja v Dobrudžo, da inspicira ondotno vojaštvo. Pred vsem nameravajo mobilizirati 1„ 3. in 5. armadni zbor, in sicer naj sto-pita 1, in 3. zbor takoj v akci}o, do-čim naj bi 5. ostal v Dobrudži.
V diplomatičnih in političnih krogih se mnogo govori o dejstvu, da je avstro-ogrski poslanik princ Furstenberg včeraj zvečer obiskal bolgarskega poslanika Kalinkova ter nenavadno dolgo konferiril ž njim.
O delih silistrske komisije priha-jajo malo zadovoljujoča poročila. Ro-munski in bolgarski delegati se ne morejo zediniti, kje naj se začne tri-kilometrska zona okoli mesta. Bolgarski delegati bodo v tem oziru najbrže zahtevali novih instrukcij od svoje vlade, vsled Česar bodo poga-janja najbrž suspendirana. Izvanredno velika nervoziteta v vsej deželi se je predvčerajšnim in danes najbolj jasno kazala na borzi. Vse akcije so padls za 20 do 50 frankov.
Slike iz vojne.
Napisal Mile P a v 10 v i 6. XVI.
Mati.
ČloveŠka duša irna velike giobl-ne, velike tajnosti. Največja v nji in najlepša je materinska ljubezen.
Kaj takega. kar borno povedalt, je v stanju storiti samo mati.
Ostala je sirotica sama v vaši, sama samcata. Sin ji je odšel v vojno. In ni se vrnil in ni ji pisal. Mater je morila tuga in skrb, dokler je končno ni prernagala. Nekega dne je starka izginila.
Ostavila je kočico v vaši in vse svoje siromaštvo v nji. Zaklenila je vrata in vratica, ugasnila ognjište, porazdelila živino pri sosedstvu in odšla. Potegnila jo je naše nepojmlji va daljina, v katero je izginu1 njen edinec.
Z mukami in težkimi napori, ne da bi Često zatisnila oči, je prehođila vso Srbijo.
Peš je dospela v Skoplje: pre-merila je pot od Velesa do Bitolja in prelezla Babuno planino.
Nekega dne je s torbico jedil in nekaj obleke na rami in s palico v suhi roki dospela v Bitolj . . ,
Iskala je sina.
Vprasali so jo: kdo je njen sin, kaj je in kje služi.
Pokazala je listič papirja, kjer je bilo napisano, da je njen edinec Milovan, mezimče njeno.
»Ej, mati,« so ji rekli, »tvoj sin je sedaj v Strugi.-
Njej so se obrvi raztegnile in lice nagubančilo. Zaskrbelo jo je znova.
»Pa kako si dospela semkaj, starka?« jo je vprašal mestni upravnik.
»Došla sem peš, sinko . . .€
Upravnik se je prekrižal od čuda.
Starka je prosila, naj ji pokaže-jo pot proti nesrečni Strugi.
Ko je dospela tjakaj, se je takoj prijavila pri poveljniku tamkajšne posadke.
»Ali je tu moje dete, moj Milovan?« je vprašala.
Poveljnik je pogledal listič, ki mu ga je izročila. »O mati, nišo ti prav povedali. Njegov polk je bil tu, a je že odšel.«
»»Kam naj sedaj krenem, jaz nesrečnica?««
»V Elbasan . . .«
Starka se je vsedla na bližnji Stol, da si malko odahne.
»»A kje je ta Elbasana?««
»Pokazal ti bom, mati, ali si najprvo odpcčij malo . . .«
i »Ne sinko, odpočila si bom v grobu. A sedaj, ako hoćeš, prosim te, daj mi kakega človeka, da mi pokaže pot, da najdem sina.« ; Vstala je s stola, pripravljena, da se zopet odpravi na pot. Naen-krat se je ustavila in zdelo se je, ka-kor da bi ji postalo težko in tužno pri srcu.
»»Oj, otroci moji, mali mora vi-deti svoje dete, svojega vojaka in junaka in ako bi tuđi morala izgubiti noge. Materino srce ne more živeti brez njega ... ne more . . .««
Pcveljnik se je trudil, da bi za-držal siroto starko, da bi si malo odpočila. Toda starka ni nikakor hotela počivati.
»»Nisem, sinko, utrujena, samo hrepenim po svojem edincu. Ne morem čakati. Ce sem došla že semkaj, moram tuđi dalje ...««
Dvignila se je & stola, oprtila torbico na ramo in znova vxela palico v suho desnico.
Eden izmed vojakov jo Je peljal fzven mesta, ji pokazal pot proti El-basanu in se vrnil nazaj v mesto ...
Dan se ntffifea h koncu, vrcme }e mrzlo, pot dolga, izortna, blatna, polzka. izgubila se v daljavi.
Starka je nagnila glavo in stopa .. ^ stopa vedno hitrele po polz-kem potu v neznani svet — silno ko« prnenje po sinu Jo žene v daljino.
Kaj je, kje počiva, kje nočuje, sam bog vc.
Sam veliki bog ve, da-li Je našla živega in zdravega, da-li je objela svojega edinca?
Štajersko.
Odpor proti klerikalcem na Sp. Štajerskem počasi narašča in se širi po ćeli deželi. Tako se je izrekel proti samolastni dr. Koroščevi deželno-zborski politiki občinski odbor vuze-niškega trga, največje in najugled-nejše slovenske občine v Dravski dolini. Ako bi imeli vuzeniški Slovenci, ki se morajo tako trdo boriti proti nemškutariji, prepričanje, da hočejo klerikalci v Gradcu s svojo obstrukcijo doseči kaj narodu korist-nega, bi nikoli ne nastopili javno in odločno proti nji v trškem občin-skem odboru! Vtisk, da stremijo Ko-roščevci v Gradcu le za strankar-skimi političnim! kupčijami, se vedno bolj širi in utrjuje. Pred volilci se de-lajo radikalne, a kdo kaj da na njihove besede, ko ne vidi nobenega dejanja! Pa tuđi občinske volitve tu in tam po deželi kažejo, da so se volilci naveličali duhovniške komande. V Mozirju in Št. Pavlu pri Preboldu so kler. naravnost sramotno pro-padli; na Armeškem so zapodili volilci zadnjega duhovniškega podrep-nika iz obč. odbora, v Št. Janžu so naprednjaki, kakor pišemo na dru-gem mestu, nepričakovano zmagaii. Ti-le podrobni uspehi Narodne stranke kažejo, da se davno ni konec »liberalizma« na Sp. Štajerskem, tem-več da se isti krepča in sili k nadalj-nim bojem in k nadaljnemu politične-mu uveljavljanju svojih zdravih kiej. Prihodnje deželnozborske volitve, ki jih imamo pričakovati na spom-lad, utegnejo postati prav zanimive.
Trbovlje. Vsled nenadoma na-stalih o\ir se napovedani sokolski izlet v Gabersko in veselica pri špancu ne more vršiti prihodnjo ne-deljo, dne 29. junija, temveč se imenovani izlet in veselica preloži na ne-določen čas, kar naj blagovoli slavno občinstvo vzeti na znanje. Isti dan poleti naš Sokol korporativno z zastavo k župni slavnosti srbskega Sokola v Zagrebu, da iahko vrne poset vrlim bratom Sokolom, katerega dolguje izza lanskega leta. Srbski Sokol se je namreč lansko leto o pri-liki razvitja našega prapora udeležil korporativno z lastno godbo skupno s 46 brati. Dolžnost nas veže, da poletimo v nedeljo v Zagreb in jih vsaj deloma odškodujemo za njihovo bratsko požrtvovalnost in trud. — Bratje Sokoli! Komur je prilika dana in dopuščajo razmere, naj poleti isti dan z nami v Zagreb k vrlim bratom Srbom. Na zdar! — Odbor.
Iz Rajhenburga. Ljubi naš Miško Zmavc se je oglasil ćelo v — »Slov. Narodu«! Očitalo se je siro-maku, da agitira za občinske volitve in da bi rad bil župan rajhent urški. Mislimo, da ga to ni tako hud > raz-burilo, da bi se zategadelj napil. To bi bil pa velik greh in bi ne bi;o pri-merno za pristaša stranke, ki toliko da na vero in pravo pobožnom. Velikodušno ponuja naš Miško tistemu, ki mu dokaže njegovo agitacijo za občinske volitve, kar 4000 K! Siro-mak pa ni mislil na pisma, ki jih je pisal zaradi občinskih volitev v — Žalec. Vkljub dokazu pa na njegove tisočake ne reflektiramo; daruje jih naj raje župniku Cerjaku za izkaza-no dobroto pri zidanju svoje hiše. In daruje mu jih naj tuđi za to, da se mu izkaže hvaležnega, ker je C. pred leti delal na to, da bi županstvo Zmavčevo sedanjo ženo »per Šub« izgnalo iz trga. Miško, ali si na to pozabil? Menda vendar ne spadaš med ljudi, ki so za ljubi grošek vse, kar kdo hoČe: danes liberalci, jutri klerikalci, pojutršnem cigani? Taki ljudje Iahko ćelo sipe pobijajo in dinamit na premog trosijo. G. Zmavc, le lepo mirno doma ostani in si pri-hodnjič prihrani »poslane« v »Slov. Narodu« ter zagovore v »Slov. Sle-parju«. O značajnosti se z 2mavci v Rajhenburgu ne bodemo prepirali, pač pa jim bodemo trdo na prste stopili, če se bodo šopirili kot kakšni nebeski petelini. — Več volilcev.
Iz Celia. Nedeljska turnarska slavnost je pred durmi in našim hei-lovcem že trepečejo srca veselega pričakovanja nad lepo priliko, ko se bodo mogli zopet nekoliko natuliti in nademonstrirati proti Slovencem, župan dr. pl. Jabornegg Je priobčil v »vahtarici« oklic na meščane, naj »okrasijo« svoje hiše s frankfurtari-cami. V tem oklicu se imenuje tur-narje. od katerih ne bo imelo celjsko mesto nikoii nobeoega   dobička   in
katere se bo tu ic napajalo na stro-, ške vseh meščanov, »ljube in drage goste«, celjske meščane in okoličane pa, ki so domačini in rede Jabor-negga ravno tako kakor vse druge, ki se bodo v nedeljo postavljali s frankfurtaricamt, z razžaljivim imenom »tujci«. 2upan je torej smatra} za potrebno in dobro ob turnarski slavnosti naravnost razžaliti in izzi-vati mestne in okoliške Slovence, to je treba pribiti. To žaljenje in izziva-nje bodo gotovo njemu in njegovim slovenožrskim celjskim pristašern zavedni Slovenci z obrestmi vrnili. Celjsko policijo pa pozivamo, naj stori v nedeljo svojo dolžnost.
Iz Celja. Celjski meščani na-sprotujejo Slovencem, kjer le morejo. Sedaj delajo težave pri namera-vani zgradbi bolniŠnice usmiljenih bratov v 2alcu. Poslali so na zdravstvene oblasti dolg — ugovor proti žalski bolnišnici, češ, da bi se izteka-le od nje po kanalu in dalje po potoku v Savinjo razne nevarne snovi, ki bi uničile toliko dragocene savinske kopeli v Celju. Zatrdilo, da se bodo za količkaj sumljive tekočine napravile pri bolnišnici betonirane jame, jih pri tem ugovoru nič ne ovira. Da bi le trg 2alec z holnišnico kaj na prometu ne pridobili V najhujših skrbeh za celjske savinjske kopeli je pa podžupan in — lekarnar Rauscher. Ni čutla, Trbovlje đoni lekarno in se-đaj bi še bila konkurenca v Žalcu! Koliko lepih slovenskih kronc manj v žepu ljutega Germana Rauscherja! Ce je že v takih skrbeh za savinske kopeli, pa hi si naj pogledal kot celjski podžupan, kam vodi kanal iz celjske dežclne bolnišnice? Najprej v Sušenco, ki še poleti včasih vode ni-ma in potem v Savinjo — ravno pri kopališču celjske nemške gospode. V ta-le kanal bi naj vtikal Rauscher svoj podžupanski nos. Zalec ga nič ne skrbi.
Iz Celja. Sirovinska zadruga čevljarjev v Celju je imela 22. junija t, 1. svoj 12. občni zbor. Računski zaključek kaže 81.726 K dohodkov in 85.335 izdatkov, aktiv je 45.925 K, pasiv 45.175 K. Čisti dobiček se je pridjal rezervnemu fondu, ki znaša sedaj 2138 K. Članov šteje zadruga $5 (-i- 6).
V Št. Janžu na Dr. p. so pri občinskih volitvah zmagaii — naprednjaki. Torej se »liberalna kuga« širi že tuđi po tako pobožnem Dravskem polju proti Mariboru! Klerikalci so vložili proti volitvam, katerim je sicer prisostvoval okrajni komisar Wolte iz Ptuja, priziv. Na kako trd-nih nogah stoji ta priziv, kaže njegova 3. točka, ki se glasi sledeče: »Liberalna stranka, na čelu ji učitelja Miroslav Lešnik in Alojzij Selinšek, katerima je bil znan volilni akt, ]e volilno agitacijo izvršila, med tem ko še naša stranka ni vedela, kdaj se bodo volitve vršile.« 2alostno, da klerikalna stranka ni vedela za volitve, dasi je imela v dosedanjem ob-činskem odboru — večino! Ta razlog in pa umazana denuncijacija dveh učiteljev bo pa tuđi namestni-ka gotovo nagnila, da bo razpisal nove volitve! Neumnost in zlobnost sta si pri naših klerikalcih očividno čisto v sorodu.
Iz Šoštanja. (Sanacija Po-s o j i 1 n i c e.) Preteklo sredo popol-dne se je vršila v Šoštanju v raz-pravni sobi c. kr. okrajnega sodišča prva seja od vlade zahtevanega po-možnega odbora za ureditev šoštanj-ske Posojilnice. Sejo je otvoril okrajni glavar slovenjgraški dr. P o i g e r z naznanilom, da je obljubljena pri-merna finacijalna pomoć države, ki se bode dala Posojilnici na razpolago za pokritje primankljaja in sicer kot posojilo proti 151etni amortizaciji. Ta podpora je pa odvtsna od tega, da tuđi bivši člani načelstva in nadzor-stva in tuđi člani zadnjega podpišejo primerne jamstvene izjave za pokritje primankljaja in da tuđi domači de-narni zavodi nekaj prispevajo. Pred-sednikorn pomožnega odbora se je izvolil deželnosodni svetnik c. kr. celjskega okrožnega sodišča dr. K o t n i k. Okrajni sodnik v Šoštanju dr. P a v 1 i Č e k je prevzel prosto-voljno nalogo pridobiti potrebne jamstvene izjave. Soglasno se je odobrila bilanca Posojilnice za konec junija 1913, soglasno so se spre-jeli vsi predlogi glede sanacije, kakor jih je stavil dež. posl. dr. V. K u -k o v e c. V soboto 5. julija se bode vršila druga in menda zadnja seja pomožnega odbora, pri kateri se bode sanacijski nacrt v vseh podrob-nostih rešil kakor odgovarja zahte-vam vlade. S tem bode zadeva šo-štanjske Posojilnice končana in bode lahko Posojilnica mirno naprej poslovala, kar je velikega pomena za Šoštanjski okraj in za vse zadružni-štvo. Zasluga gre zlasti štajerskemu narnestniku ekscelenci grofu C1 a -r y j u , ki je bil v tei zadevi, kar moramo hvaležno priznati, popolnoma na svojem mestu in katerega Je hva-levredno podpiral slovenjgraSki okr.
glavar dr. Poigcr. Seje se Je tuđi udeležil drž. in dež. posL okraja, dT. Verstovšek, ki Je pomožno akcijo podpiral, ker bi prišli sicer večinoma njegovi volilci v veliko škodo. Potrebna pojasnila je dr. Verstovšek od poročevalca dr. Kukov-ca vzel v soglasju s cclim pomož-nim odborom z zadovoljstvom na znanje, kakor je to razvidno iz urad-nega zapispika, tako da nazadnje o potrebnem postopanju glede sanacije ni bilo nikakega nesoglasja. Polemika, ki bi se znabiti v raznih časo-pisih še pojavila, je z ozirom na ta konkretna dejstva brezpomembna in se na njo ni potrebno ozirati.
Kn. šk. iavantinski ordinarijat — dr. Hochenburgerjev   pomagač.    Za
naše duhovniško časopisje je gotovo zelo značilno, da se morajo ćelo duhovniki v narodnih zadevah zate-kati v gostoljubne predale »liberal-nega« časopisja. Tako je pred dobrim tednom ožigosal ugleden duhovnik v našem listu lanski ukaz kn. šk. lavan-tinskega ordinarijata, naj se uraduje v matričnih zadevah s sodišči v istem jeziku, v katerem dohajajo dopisi. Dopisnik je namignil, da je ta ukaz izšel na intervencijo pravosod-nega ministra dr. Mochenburgerja. Vsekakor je zanimivo, da je letos ukazalo celjsko okrožno sodišče vsled dr. Hochenburgerjevega naročita, naj podrejena mu okrajna sodišča občujejo z župnijskimi kot ma-tričnimi ura-di izključno v nemškem jeziku! Kako se obe naredbi lepo skladata! In z nemalim ogorčenjem in ironijo je dostavil duhovnik v do-tičnem dopisu opombo, da je izdal škof dr. Napotnik svoj nemškutarski ferman baš v letu, ko so njegovi duhovniki slavili obletnico škofa Slom-ška kot velikega slovenskega rodoljuba! Ne bodemo se tu spominjali ponesrečene Verstovškove interpelacije in kasnejše umaknjene resolu-cije; javnosti je ta stvar že znana in se jo presoja tako kakor zasluži. Ali zanimivo je, da mariborsko časopisje glede ordinarijatovega, od Hochen-burgerja naročenega ukaza molči kot stena. Tako branijo naše narodne pravice poslanci in Časopisi, ki so odvisni od milosti nemškutarskih škofov. In zato pobijamo mi med drugim pogubno klerikalno politiko v naši deželi.
Iz Ptuja. Spodnještajerska pokrajinska zveza Schulvereinovih po-družnic je imela te dni svoj občni zbor v Ptuju. Načelnik Mayer je na-glašal velik napredek podružnic v minulem letu, ki kaže, da znajo spod-nještajerski Nemci ceniti Schulve-rein, kateri je porabil zadnjih 7 let za Sp. Stajer 1,100.000 K. — Naspro-ti tem ogromnim vsotam nimamo mi Slovenci skoraj ničesar pokazati, dasi bi morali mi bolje delati za svojo
—  obrambo ko Nemci za napad.
Iz Ponkve ob J. ž. Dež. posl. Jakob Vrečko je imei z uglednim tu-kajšnim kmetom Zabukoškom razne kupčije zaradi nekega hrasta, krave in dr. Stvar je potekla tako, da je imenoval Zabukošek svojega »poli-tičnega voditelja in branitelja« javno falota in sleparja. Čudno, kaj, kako gineva med našimi vernimi kmeti dolžni rešpekt in hvaležnost pred ljudmi, katere so morali pod smrtnim grehom in najhujšimi peklenski-mi mukami voliti v deželni zbor! Globoko užaljeni poštenjak Vrečko se je zatekel na pomoč k Benkoviču v Celje. Ker Zabukošek ni maral sitnih potov, sta se z Vrečkom poravnala tako, da je Zabukošek plačal odvetniške stroške. Ker ni nobenega javnega preklica, ne bodo naši Pon-kovljani vseeno zvedeli, da njihov »delavni« in »ugledni« poslanec Vrečko ni falot in slepar.
Iz Posavja narn pišejo: Težke slutnje obhajajo spoštovanega našega državnega poslanca dr. Benkovi-ča. »SI. G.« toži, da je pač pričakovati pri eventualnih prihodnjih ožjih volitvah v državni zbor skupnega nastopa liberalcev in socijalistov   in
—  Benkovičev mandat   bo   splaval po — Savi.   Ako bi se 1. 1911   tako debelo ne sleparilo, bi bil splaval že takrat. Nesreče ne bo nobene.
Iz Slovenjgradca. Naša podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi dne^ 13. julija t. 1. o priliki 251et-nice v Šmartnem veliko ljudsko veselico, katere se udeleži tuđi ćelo celjsko sokolsko okrožje. 2e sedaj se vrše velikanske priprave in zanimanje od vseh strani posebno od strani kmečkega ljudstva, tuđi istega iz bližnje Koroške, raste od dne do dne. Spored bo zelo zanimiv. Čili Sokoli in Sokoliće, katerih v našem kraju do sedaj Še nismo imeli prilike občudo-vati, nastopili bodo pri prostih vajah kakor tuđi na orodju. Tuđi druga iznenađenja ne bodo izostala, za kar nam jamči izredna marljivost naših narodnih dam. Za to je pričakovati, da bQ udeležba zelo velika* Natanč-nejši spored se bode pravočasno obJaviL
Iz RuS. Slavno »Olasbeno društvo« v Mariboru je priredilo dne 24. maja v mariborskem Narodnem domu koncert v prid Podravski podružnici slov. plan. društva, pri katerem je bilo vseh dohodkov 416 K 36 v, vseh izdatkov 116 K 36 v ter prebii-ka 300 K. Za ta lep dar se podpisano društvo srčno zahvaljuje: slavnemu glasbenemu društvu v Mariboru; cenjenernu občinstvu, ki je rado kupovalo vstopnice; požrtvo valnim gospodičnam, ki so se veliko trudile, da so prodale tako Častno število vstopnic; predvsem pa prireditelju omenjenega glasbenega večera, g. Vekoslavu Banovcu, ki je imel s prireditvijo veliko truda. — Podravska podružnica slov. plan. društva v Rušah, dne 27. junija 1913. — Davo-rin Lesjak, predsednik.
Iz Maribora. V nedeljo, 15. t. m. se je vršila tukaj velika Ciril-Mc-todova slavnost, ki se obhaja običajno vsako drugo leto. Predpoldnem je bil sestanek okoliških C. M. podružnic, nameravne »Pokrajinske zveze«, kjer smo se posvetovali glede obrambnega dela. Popoldne, že pred napovedano uro, začeli so se shajati gostje od blizu in daleč; hitro so bili napolnjeni vsi obširni prostori Nar. doma, začelo se je živahno gibanje in kaj dobro ti je ugajalo, ko so se prav složno zabavali gospod, kmet in delavec. Siavnosti so se ude-ležili tuđi odlični gospodje iz Ljubljane, g. prvomestnik Senekovič, g. notar Hudovernik in drugi. Prelepo vreme je vplivalo ugodno na razpo-loženje in razvilo se je življenje, da smo bili vsi zadovoljni. Točno ob treh nas je pozdravila domača god-ba z narodnimi skladbami, kar je dalo celemu gibanju še le pravi impuls. Kakor bi trenil, je postalo vse mirno, ko so ob 4. nastopili bratje Sokoli, seveda v kroju. Neko zadoščenje se nam ie vrivalo, ko smo opazili delc-va'-je krepkih mišić in nehok smo pnmerjali naše fante s krepkimi ju-naki naših jugoslovanskih bratov. Le priče tega nastopa še si lahko preclstavijajo občutke, ki so nas na-vdajali. Ko so bili Sokoli navabili občinstvo na vrt, pozdravil je g. dr. Rcsina navzoče, posebno pa goste iz Ljubljane, iz Gradca itd., ki so pri-hiteli iz raznih krajev proslavljat 251etnico naše moške podružnice. Z jedrnatimi besedami nam je naslikal naše dosedanje obrambno delo in nas vspodbujal, da ne obstojimo pri za-četem delu. Po slavnostnem govoru smo pohiteli v veliko dvorano k otroški predstavi slike »Štirje letni čaši«. Slika je bila nad vse zanimiva, nastop otrok pa popolnoma siguren, tako, da smo se vsi čudili, še več: bili so trenutki, da je postalo vsako oko rosno. Gospici, ki je to z velikim trudom vpnzorila, smo dolžni na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo in jo prosimo, da bi nam še tuđi ob drugi priliki stala na strani. Za danes še omenjamo, da se ta slavnost ni samo moralno, temveč tuđi gmotno prav dobro obnesla; okoli 1300 K či-stega dobička je pod sedanjimi okol-ščinami in denarnimi krizami za Maribor dovolj. Obračun prihodnjič.
Drobne novice. Pesnika Petra Roseggerja je imenovalo graško mesto za svojega častnega občana. — IzBrežic poročajo nemški listi, da se je nemškutarjem za tokrat posrečilo obdržati okrajno bolniško blagajno v rokah. Za načelnika je izvoljen mesar Druschko-witsch, za podnačelnika solicitator Swoboda. O teh volitvah še sprego-vorimo. — IzOrmoŽa. Utoplje-nec, ki ga je vrgla Drava dne 1. junija na breg, je vrtnar Jakob Narat. Bil je rojen pri Sv. Jakobu v Slov. gor. — O slani poročajo »SI. G.« iz ljutomerske okolice in zgornjih Slovenskih goric. O slani v mesecu juniju že pač dolgo ni bilo slišati. Iz Eisenerza na Zg. Šajerskem poročajo 26. junija, da je padel sneg čisito doli v dolino. — »Bračkijanec«
—  kazniva psovka. Iz Zg. Rad-gone poročajo, da je tamošnji sodnik dr. Mešič obsodil   nekega moža na 20 K globe, ker je rekel drugemu mo-žu, da je »bračkijanec«, t. j. pristaš slovitega    nemškutarja    Wratschka.
— Povodenj so imeli v barbarski fari v Halozah. Potoki so na več kra-jih poplavili travnike in odnesli več brvi.    —    V Fiirstenfeldu na Sr. Štajerskem, kjer so doslej sedeli   v    občinskem    odboru    sami nemški naprednjaki, je bil pri zadnjih obč. volitvah   izvoljen v 3, razredu tuđi eden socijalist. — Zaprli so v Mariboru zaradi tatvine 22 let sta-rega  kleparskega pomoćnika Avgu-sta Dolarja iz Gorjan   v brežiškem okraju.
Horošho.
V interesu c. kr, državne želez-nice, kakor tuđi občega železniškega prometa, opozarjajo ponovno koro-Ski in sosedni Slovenci, da uprava
146 Itev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
državnih železnic že vendar cnkrat napravi konec nesmiselnemu, vsem predpisom in zakonom nasprotujoče-mu, žaljivemu in razburljivemu po-stopanju uslužbencev in uslužbenk pri osebni blagajni na kolodvoru v Celovcu. Ponavljajo se pritožbe, bo-disi v postajni pritožni knjigi, kakor tuđi v raznih listih, koroških in so-sednjih, in med občinstvom, da se slovenski potniki, ne samo Korošice in Korošci, marveč tuđi Slovenci s Kranjske in Primorske, ne samo za-vračajo, če zahtevajo v slovenskem jeziku potni list za popolnocna slovenske postaje, za postaje, kl lma]o ćelo poleg nemških tud! slovenske napise, marveč, da se jih pusti ča-kati In se Hh naravnost javno zasra-muje. 2e s stališča, da je železnica trgovsko podjetje, bi morala uprava Železnice uvideti, tuđi če bi bila sama se tako nestrpno nemško - naci-jonalna, da mora in more ugoditi po-vsem upravičenim zahtevam slovenskih strank. Ne borno se ukvarjali tu 6 posamnimi slučaji, preveč jih je, pridejo pa še lahko na vrsto; po-udarjamo pa, da se mora temu nasilju napraviti konec, in da bo uprava sama uvidela, da če noče ona napraviti neredu in skrajno krivične-jnu postopanju napram Slovencem na celovškem in drugih obmejnih ko-lodvorih konca, da ga bo napravilo ljudstvo samo, da ga bo napravil ce-lckupni slovenski narod.
Graško postao in brzojavno ravnateljstvo je vzelo uradnikom in uslužbencem dopuste. Kakor smo že porocali, je izdalo graško poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu naredbo, s katero je oropalo vse po-štne uradnike in uslužbencev dopu-stov. V krogih poštnih uradnikov in poŠtnih uslužbencev je povzročila ta odredba veliko nejevoljo in hud mo-raličen odpor. Ta odredba gotovo ni v interesu izvrševanja službe, kajti povzročiia je veliko nevoljo ne le samo med uradniki, marveč tuđi med poduradniki in splošno med vseml poštnimi uslužbenci. Ta odredba se utemeljuje s tem, da odpadejo v tem slučaju veliki stroški za substitucijo. Pač pa dobe dopust oni uradniki, ki so voljni trpe ti sami stroške substi-tucije. To so pa le redki slučaji. Zato obsojajo vsi to odredbo ravnateljstva.
Primorsko.
Goriški magistrat zopet pogorel.
Pred upravnim sodiščem se je vršila včeraj obravnava glede pritožbe mestne občine goriske proti dežel-nemu odboru. Povodom gradbe slovenske ubožnice v Gorici, je namreč goriški magistrat, ki porabi vsako priliko, da more nagajati in škodo-vati Slovencem, ovrgel fasado po-slopja in predpisai drugo, ki naj bi bila celotnemu licu mesta bolj pri-merna. Goriški deželni odbor pa je ta sklep goriškega magistrata razvelja-vil, češ, da omenjeno poslopje ne stoji ob cesti in se v tem slučaju ne more pripisavati vsled jav. ozirov ! nobena fasada. Proti tej odredbi se je goriški magistrat pritožil na upravni dvor, ki pa je včeraj to pri-tožbo kot neutemeljeno zavmil.
Alpska avtomobilska vožnja. Včerajšnji dan je bil določen za po-čitek. Gosti so si ogledali mesto Trst, popoldne ob 5. pa so se odpelja-li kot gosti tržaškega avtomobilske-ga kluba z Llovdovim parnikom »Princ Hohenlohe« na kratko obrež-no vožnjo. Vožnje so se udeležili tuđi oba nadvojvoda Josip Ferdinand in Henrik Ferdinand in predsednik avstrijskega avtomobilskega kluba član gosposke zbornice, obmejni grof Pallavicini. Parnik se je vrnil ob 10. zvečer v Trst, danes zjutraj so se odpelial gostje proti Kranjski.
Strela ubila dva bratranca. Iz Gradišća poročajo, da je ubila strela v tamošnji okolici dva bratranca Nadalisa, ki sta se zatekla povodom nevihte pod neko visoko, na velikem travniku osamljeno drevo.
Samornor zdravnika. Zaradi ne-ozdravljive bolezni se je ustrelil v Tržiču v ordinacijski sobi zdravnik dr. Lučki.
Avtomobilska nesreča. V Bar-kovljah je povozil neznan avtomobil nekega dečka, ki Je hotel preiti pred avtomobilom cesto. Deček je obležal na mestu mrtev.
Zlet tržaške sokolske župe. Opčine, 28. junija 1913. Jutri slavi trža-ško Sokolstvo svoj največji praznik! Jutri pokaže T. S. t. na Opčinah svoje delo in svoje uspehe! Obračun bo to z narodom, ki bo videl tam sokolsko delo v pravi luči, videl bo tam vzvišeni cilj Sokola, spoznal bo smoter in način! Ta nastep bo tuđi pokazal smer, v kateri se giblje delo V T, S. 2* in nastop sam bo dokaz, da je smer prava in metoda pravilna. Kdor bo vse videl in Čutil pomen naše sokolske misli, naj se nam pri-druži. Z veseljem ga sprejmemo! Na-men naš je, spraviti ves narod, brez razlike spola, starosti ali stanu v naš
krog! In ral se borno tud za ta cilj žrtvovali, brez ozira na tiste !n proti njim, ki so slabe volje! Naš cilj Je jasen, na5 namen čist!
Utooil Je v 50 cm globokem Jarku za vodo vrtnar na posestvu Don-ge pri Cervinjanu 271etni Peter Si-monič. Simonič je bil božjasten in je padel bržkone v jarek y napadu bo-žjasti. Njegovi sorodniki stanujejo v Gorici
Trčenje dveh avtotnobHov. Pri Dragi je trčil z vso silo avtomobil trgovca Majetiča iz Reke y avtomobil inženirja Vincenca Jerzija iz Lovrane. Oba avtomobila sta se razbila, potniki so samo lahko poškodovani. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni dognano.
Potres- Seismografičnf aparati hldrografičnega urada v Pulju so zaznamovali včeraj ob 6. uri 17 min. močan potres, čigar ognjišče je bilo bržkone v Mehiki.
Parnik potopi! jadrnico. Laški parnik »Tosca« je trčil na visini Ce-sar Fran Josipovega pristanišča v laško jadrnico, ki je vozila gramoz. Jadrnica se je potopila, moštvo pa se je resilo na neki drugi parnik.
Umri je, kakor poročajo iz Poreča, v Motovunu deželni odbornik in predsednik deželnega kulturnega sveta Avguštin T o m a s i.
Hrvaško - dalmatinsko obmejno vprašanje. Pri namestništvu v Zadru so se vrši!a zadnje dni posvetovanja mešane komisije za reŠitev spornih obmejnih vprašanj glede nekaterih obmejnih točk med Dalmacijo in med Hrvaško. Po daljših posvetovanjih so prišli udeleženci do zaključka, da premerijo še enkrat državni tehniki obeh dežel vse sporne točke in to še letos, nakar se bodo drugo leto definitivno popravile mape in zemlje-vidi. Komisija se poda na Velebit, kjer prične takoj z delam.
Kriza na Reki. — Pritožba proti uvedbi državne obmejne policije. V včerajšnji seji mestnega odbora je bil sprejet po daljši in zelo viharni debati, v kateri se je oštro napadalo vlado, ki krši avtonomijo mesta Reke, predlog dr. Via, da se vložl proti nepostavnl uvedbi državne obmejne policije na Reki pritožba na upravni sodni dvor. Po občinskem mestnem statutu se mora delovanje nove državne obmejne policije vsled vložit-ve pritožbe sistirati, dokler ne izreče o tem svoje sodbe zadnja instanca. iMestni odbor je dalje sklenil, da se drž. obmejna policija v mestu popolnoma prezira in da se protestira pri vladi kar najbolj energično proti kršenju pravic mesta Reke.
Beda — morilka. 281etna vdova Marija Varga na Reki je vsled velike bede in pomanjkanja, in ker ni mogla dobiti nikjer primerne službe, obesi-la najprej svoje petletno dete in se nato obesila sama. Sosedje so otroka resili, mati pa je bila, ko so prišli sosedje rta mesto zločina, že mrtva.
Turski beguni. Turske begune, ki so pribežali med balkansko vojno na avstrijsko ozemlje, odpošlje av-strijska vlada s parnikom »Feverva-ry«, ki odpluje iz Reke dne 1. julija, v Carigrad. Več begunov se je vr-nilo peš zopet na Tursko, odkoder odidejo bržkone v Malo Azijo.
Dnevne vesti.
-h Gospod župan dr. Ivan Tav-
čar odpotuje danes za 3 do 4 dni na Dunaj.
-*- Glavni močvirskl odbor se je z majhno večino pokorno uklonil za-htevi deželnega odbora in se izrekel, naj se souporaba jeza na Ljubljanici prepusti izključno dež. odboru, da napravi tam elektrarno. Glavni moč-virski odbor se je s tem svojim skle-pom prav lepo blamirah zakaj po ve-Davnem zakonu sploh nima nlč odio* ćati glede vporabe tega jezu.
-r Preplr za vsako ceno. »Učiteljski Tovariš« se v svoji včerajšni številki zopet zaganja v nas, prav kakor bi hotel dokazati, da hoče ime-ti z-d vsako ceno prepir. Seveda se dela pri tem zopet preganjano ne-dolžnost. Pravi namreč, da se mi ne bavimo z »Učit. tiskamo« samo iz političnih vzrokov, nego da smo ji sploh sovražni in dokaz tega mu je, ker smo njihove napade zavrnlH kakor so zaslužili. Ti gospodje bi radi napadali — odgovorov pa ne mara-jo. Sedaj so priviekli na dan dve novi oČitanji. Najprej nam očitajo, da »Slov. Narod« nikoli ne omenja no-benega lista, ki ga tiska »Učiteljska tiskar na«. Ali mar omenja časopis .Učiteljske tlskarne« tiste liste, kl iih tiska »Narodna tlskama«? In napo-sled so »Ljubljanski Zvon«, »Slov. Pravnik«, »Trgovski Vestnik« in »Sokol« malo drugačnega pomena za Slovenstvo, kakor »Popotnik« ali »Zvonček«. će so gospodje mnenja, da brez reklame v »Slov. Narodu« ne morejo izhajati, na] bi te pa bili kot mlajse podjetje pri nas oglasili, pa bi se bili lepo prijateljski pomen i li, kako se uresniči načelo, da roka roka
umiva; mi nismo Imeli nobenega vzroka k njim hoditi, ker na reklamo v njihovih listih nikoli reflektirali nismo. Stojimo namreč na stališču: če kak list po svoji kvaliteti ne more dobiti toliko naročnikov, da bi izha-jal, naj pa preneha, ker zdravo je le to, kar ima samo v sebi življensko moč. Sicer pa so še drugi listi, ki se ne tiskajo v »Učiteljski tiskarni« pa mi vendar ne delamo žanje reklame. »Slovan« na pr. je gotovo priporoc-ljiv list, a mi ne delamo zanj reklame, ker stojimo na stališču, naj na svoje stroške skrbi za reklamo, ne na naše. Zakaj bi torej neki delali reklamo za liste »Učiteljske tiskar-ne«? Ali morda za to, ker lete iz »Učiteljske tiskarne« vedno polena narodno-napredni stranki pod noge? Naj skrbi »Uč. tiskarna« za svoje liste kakor ve in zna, saj moramo mi tildi sami skrbeti za svoje liste. »Dalje nam očita »Uč. Tovariš«, da ne omenimo »Uč. tlskarne« ako dobimo v recenzijo kako knjigo, ki jo je ta tiskarna tiskala. Knjigo smo še vsako naznanili, ki nam je bila doposla-na in pri vsaki knjigi se navede za-ložnik — kdo je pa knjigo tiskal, to je popolnoma postranska stvar in sploh ni navada, da bi se navajala tiskarna, nego samo založnik. Tako delajo vsi listi in tako delamo mi glede vseh tiskam brez izjeme. Še svojo lastno tiskamo omenjamo le y izrednih slučajih, pri navadnih knji-gah pa nikoli. »Učiteljska tiskarna^ pa bi seveda rada imela posebne paštete in hoče od nas, naj pri vsaki knjižici, ki iziđe pri nji, še zanjo po-sebe reklamo delamo. Verjamemo, da bi se ji dopadlo, če bi ji mi delali reklamo in ji pomagali, v zahvalo bi pa želi napade na narodno - napredno stranko in na naš list in na našo tiskamo. Sploh se pa vidi, da si gospodje nišo na jasnem o razliki med vNarodno tiskamo« in med »Učiteljsko tiskamo«. Kar obstoji »Narodna tiskarna« je vedno vse svoje moči in vsa svoja sredstva posvečala defu za slovensko stvar in za narodno - napredno stranko — vsa časniska in tiskovna bremena nosi za stranko in žrtvovala je zanjo ogromno mnogo. — »Učiteljska tiskarna« pa ni za napredno stranko ničesar drugega sto-rila, kakor da od časa do časa v svojih listih provzroči kako revolucijo proti stranki.
-^ Deželni glavar dr. Ivan Su-steršič in njegova soproga inšpicira-ta zadnje dni občine v ljubljanski okolici. Včeraj sta bila v Grosup-ljem in v Šmarju. V Grosupljem se jima je baje predstavila deputacija iz Račne, ki je vprašala deželnega gla-varja, kdaj bo izplačal ono nagrado, ki jo je javno obljubil v »Slovencu« za časa zadnjih državnozborskih \o-iitev izplačati onemu, ki mu dokaže, da je svoj Čas svetoval deputaciji kmetov, ki ga je prosila pomoči, naj boli sejejo ježiće. V Šmariju mu je baje župan predstavit one zveste klerikalne pristaše, ki so pri zadnjih občinskih volitvah s tako vnemo de-lovali, da je bil izvoljen sedanji klerikalni občinski odbor, da so dobili nagrado od — sodišča. Zvečer, ko sta se deželni glavar in glavarica odpe-ljala z avtomobilom, so se ga neka-teri občinski možje, kakor se govori, nekoliko navlekli ter se baje precej ježili, da jih je deželni glavar tako ostel, ker mu še dozdaj nišo poslali naročene zaupnice. Mi se le bojimo, da bi deželni glavar pri teh njegovih precej prehitrih avtomonilskih vož-njah ne izgubil kake zaupnice, ki jih zdaj pobira po ljubljanski okolici.
-f Zaupnica iz Sodražice. Piše se nam: Na migljaj iz Ljubljane bodo tuđi pri nas sklenili zaupnico. Obč. odbor je sklical za dan 30. t. m. sejo. Na dnevnem redu seveda ni zaupnica, a pri »raznoterostih« je več kot gotovo, da bo predlagana in sprejeta. Predlagal jo bo ali F. T. ali pa A. L., ker ta dva imata glavno besedo pri sejah in kar predlagata, mora obveljati, pa naj bo še tako ne-umno. Možakarja sta si v svesti, da jima bo zaupnica tako ali drugače koristila, drugi so pa tuđi vezani in se morajo ukloniti. Ta ima sina pri fižolarjih v Št. Vidu, drugi sinove, ki študirajo za doktorje na javne stroške, tretji bodo če treba postali deželni šoferji ali pa dobili druge službe... vse pač sili h koritu. Tištim odbornikom, ki imajo še kaj soli v glavi, svetujemo, naj se vsaj odstra-nijo pri glasovanju, če zaupnici že nočejo ugovarjati. Svetujemo jim to samo, da ne bodo osmešeni in da jih ne zadene javno zaničevanje, sicer pa naj store kar hočejo. Zaupnice ne bodo dr. ŠusterŠiču prav nič pomagale, Če ne bo tožil, bo moral odsta-piti. Sicer pa poznamo klerikalne ptice: še Redlu ali Lukacsu bi dali zaupnico, če bi se to od njih zahtevalo. Svetujemo pa klerikalcem, naj pre-štejejo glasove, ki so bili oddani pri zadnjih obč. volitvah in videli bodo, da nas polovico ni volilo. Če bodo poslali zaupnico, naj pošljejo polovi-
čarsko, ćele pa po pravici ne morejo, zakaj tišti, ki teh ljudi ne maramo, smo tuđi nasprotniki dr. ŠusterŠica. Škoda, da so klerikalci tako nepo-strežljivi Ijudje, sicer bi jih prosili, naj v zaupnici povedo Še to-le: vsi razumni Ijudje strme, da se klerikalni voditelji puste po časopisih take ne-zaslišane stvari očitati, pa se ne upa-jo tožiti.
-r Sodbo dam za dr. Kreka. Iz 2eleznikov se nam piše: Ko čitam razne članke v časnikih, ki jih piše neka dama Kamila Theimer, se rni zdi, da že slišim klic tam gori na Prtovču. »O - noj — kje si, dr. Krek!« Dan plačila ni več daleč in sodba se ti bliža! Ta maziljenec, ki se imenuje dr. Krek je hujskal leta 1910. (za časa državnozborskih vo-litev) na binkoštni torek Podionske in Prtovške fante in može, naj naprednjake pobijejo s kamni. Ko so prišli omenjenega dne naši napred-njaki na Prtovč in v blizini cerkva na trati počivali, je kazal dr. Krek s prstom nanje — tamle so, to so tišti in pozneje pri pridigi je na leci pozi-val naprednjake, da se morajo od »javnega« shoda odstraniti, sicer jih zadene telesna kazen. Nahujskani kmetje pa so se že pripravljali na poboj in pri »Štancarju« na Prtovču zbrani z dr. Krekom so se pogovar-jali, da bo treba tuđi žepe s pepelom napolniti, da se liberalce najprvo s pepelom oslepi in potem požene po grivi. Bilo je pa takrat pri »Štancarju« še par poštenih ljudi vmes, ki so o zlobnem namenu Krekovih pri-stašev naše naprednjake pravočasno obvestili, da so se naši odstranili in si resili življenje. Duhovnik Krek se ni oziral na naše pristaše, če tuđi so bili nekateri izmed njih očetje z več otročiči in ki so sli le iz radovedno-sti poslušat govore klerikalnih kandidatov. V svoji podivjanosti dr. Krek ni poznal nikogar, ampak si je želei radovati nad krvjo svojih političnih nasprotnikov. Gnjusno in zve-rinsko je tako početje in to zlasti še od Kristusovega namestnika in ako se sedaj oglasi v javnosti neka dama, katere izmed nas nihče ne pozna, ter očita dr. Kreku pregrehe in ima ćelo za dokaz pisma, ki sramotijo njegov duhovniški ugled, je to pač lahko verjeti. Tišti človek, ki nima niti člo-veškega sočutja do svojega bližnjega rojaka, je zmožen vsega ... Toda kakor se vidi, je Bog pravičen in dr. Kreku bode kmalu zapel politični mrtvaški zvonec.In tako je tuđi prav. ker Ijudje, ki so že toliko zla napravili na svetu, drugega ne zaslužijo. Pozabljeno ni in ne bode, koliko poštenih mož, ki slučajno ne trobijo v Krekov rog, je podli brezverski pop že javno zaničeval in sramotil. Toda, kakor se vidi, priđe v resnici vedno plačilni dan in zato bode tega »Evangelista« ženska pognala tja, kamor je drugim obetal, da bodo prišli. — Eden izmed onih, ki jim je dr. Krek želei, da bi bil na Prtovču pobit od nezavednih kmetov.
4- Čudno je to, da se vsi klerikalci tako boje sodišča. Dr. Šuster-šič ne toži, bivši gerent Zazula, kojemu se je očitalo mistifikacijo. ni tožil, in tuđi najnovejši klerikalni idrijski junak v mistifikaciiah, Kan-duč. izjavija, da ne bo tožil. Navajajo različne razloge, zakaj si ne upajo pred sodišče, pravega, ki je slaba vest, pa seveda zamolče. Radi ob-dolžitve Kanduča mistifikacije »Slo-venskega Doma« odgovarja Oswald na dolgo in široko. Pravi predvsem, da smo takega počenjanja (mistifika-cij) v Idriji že vajeni in slovesno izjavija, da pri nobeni izmed teh ni so-deloval kak njegov pristaš. Temu nasproti izjavljamo mi, da so prav vse mistifikacije zakrivili ravno in edino idrijski klerikalci, njim na čelu c. kr. davčni kontrolor v p. Josip Zazula. Začeli so bili z zahrbtnimi napadi naprednjakov in neljufjih jim uradnikov v »Vaterlandu« in potem nadaljevali v slovenskih listih. Še pred kratkim so hoteli nalagati mini-strstvo za javna dela radi oddaje no-tla »Crni orel«. Tuđi to bo Oswaid najbrže naprtil naprednjakom. Strašno se je razvnel katehet Oswald, ker smo se osmelili imenovati Kan-dučevo ime. Piše, da smo ga poba-linsko napadli in v potu svojega obraza se trudi dokazati, da Kanduč ni najnovejši klerikalni mistifikator. Prav to umetno Oswaldovo ogorčenje in strahovita jeza dokazuje, da se nismo zrnotili v osebi, ki ima na vesti mistifikacijo »Slovenskega Doma«. Saj tuđi Kanduč dobro ve, da mu nismo storili krivice. Poglejmo, kako ga Oswald zagovarja. Piše doslovno: »... bo toliko previđen, da bo znal zatajiti svojo pisavo. On bo z levo roko pisal, ali pa posnemal kakega drugega.« Kako dobro Os-wald ve, kako se opravljalo mistifikacije, oziroma jih opravljajo njegovi pomagači! Pa še nekaj moramo zavrniti. Oswald hoče vedeti, da smo le zategadel osumničili Kanduča, ker je hodil na svoje stroške v zadružno
solo in tam dobil prav laskavo spri-Čevalo. Naj bi bil raje molčal o tem. Kanduč je res dobil šestmesečni dopust, da je bil v Ljubljani, a o za-družništvu si ni pridobil niti pojma, pač pa se vzgajal za klerikalnega priganjača in hujskača. ■ Sosebno si je izpopolnil že od Oswalda pridob-ljene sposobnosti v tem, kako je treba svojega političnega nasprotnika obrekovati in sramotiti. Te svoje odlične zmožnosti je pokazal ob raznih prilikah, zlasti pa kot dopisnik »Naše Moči«. Ne od naše, pač pa od druge strani se je že posredovalo pri Kan-dučevem predstojniku radi njegovih grđih in lažljivih napadov na vse, kar ne prisega na Oswaldovo zastavo. Idrija dobro ve, da bolj strupc-nega klerikalca, ki bi znal tako laž-njivo in zanicljivo odpravfjati svojega političnega nasprotnika, od Kanduča v Idriji ni. Zategadel pere Os-\vald zamorca, ko hoče predstaviti javnosti Kanduča kot najnedolžnejše jagnje, ki nikomur nič žalega ne sto-ri. Idrijski klerikalci so pač vedno enaki, najprvo zakrivijo kako lepo dejanje, potem pa to taje s cigansko predrznostjo. Takega klerikalnega počenjanja so Idrijčani res navajeni. To pa je tuđi edina zasluga Oswal-dova za idrijsko mesto.
+ Naprednim birmanskim bo-trom. Po deželi se je pri sedanjem birmovanju dogajalo, da so duhovni-ki javno sramotili napredne botre s tem, da so zahtevali od njih spovedni listek in da so jih odklanjali kot botre, če nišo pokazali teh listkov. To se sicer ni dogajalo povsod, ker ni menda povsod ena in ista vera v ve-ljavi. Po mestih se ni dogaialo, pač pa na deželi. Da je tako postopanje zelo žaljivo za takega botra, ki ga spodi duhovnik vpričo velike mno-žice ljudi stran od birmanca, kakor cerkovnik kakega smrkavca s kora, to je jasno. Da se ognejo naprednja-ki takim neljubim jim nas topom, naj ali sploh ne gredo nikomur za botra ali pa samo takim birmancem, kojih staršl se popreje zavežejo, da bodo birmanca nemudoma vzeli kar iz vrste in ga odvedli brez birme do-mov, če bo odkionil duhovnik botra. Ko bodo videli duhovniki, da od-haja z botroin vedno tuđi birmanec, jih bo morda minulo veselje, na tak način nastopati proti naprednim bo-trom. Ob sebi se pa razume, da birmanec vsled opustitve birme ne sme priti ob svoje veselje. Takemu ne-birmanemu birmancu bi moral potem boter še več in lepsih daril nakupiti, kakor bi mu jih bil, če bi bil opravil birmanec birmo.
-i- Ustanovitev samostojne žup-nije v Šiški. Pritožbo občinarjev v Spocinji Šiški proti sklepu dež. odbora, ki je odobril pritrdilno izjavo ge-rentovo za ustanovitev samostojne zupnije, je upravno sodišče zavmilo zgolj iz tega razloga, ker je izjava gerentova povsem nemerodajna in irelevantna za ustanovitev samostojne župnije, glede katerega vpra-šanja imata odločati edino - le cer-kvena in državna oblast, ne pa tuđi občina ali dežela. Izjava gerentova torej v tem pogledu ničesar ne prejudicira, ne veže ne občine, ne občinarjev, vsled česar tuđi ni najti v ti izjavi kake kršitve subjektivnih pravic občinarjev. Upravno sodišče ni z ozirom na to pretresavalo vprašanja, je-ii gerent s svojo izjavo prekorači! svoj delokrog ali ne, ker je ta izjava z£oi] pobožno mnenje gerentovo, na katero pa državna oblast svoje odlo-čitve nima upirati. S tem so dosegli cbčinarji v Spodnji Šiški vsaj svoje pomirjenje, da gerent v Šiški ni imel pravice proti njihovi volji zidati ceriš: ve v Spodnji Šiški.
4- Promocija. Danes v soboto ]e bil na češkem vseučilišču v Pragi promoviran gosp. Slavko W e i x 1 iz Maribora doktorjem prava. Čestitamo!
t Iz davčne službe. Davčni asistent Fran 2 a g a r je imenovan davčnim oficijalom.
— Iz magistratne službe. Občinski svet je v snočnji tajni seji sklenil: pis. adjunktu B o 11 a r j u se podeli mesto pisarniškega ravnatelja v VIII. činovnem razredu s 1. julijem 1913; pis. adjunktu G u t n i k u se priznajo prejemki VIII. činovnega razreda; uradnika Hafner in K e s s 1 e r se uvrstita v skupino B; mestni vrtnar H e j n i c dobi dekret, da je nastavljen s prejemki IX.čin. razreda; prošnja konc. Breskvarja in Požene I a, da se jima provizorična doba vračuni v definitivno službovanje, ss odkloni, ker je v nasprotju s § 33, službene pragmatike; C i u h i in T o-m až i č u se vštejeta 2 leti službovanja kot pornožna uradnika v časovno napredovanje; dr. Vranci ča se imenuje za konceptnega praktikanta; Rakovcu, Vičiču in Draži-1 u se všteje prov. službovanje v Časovno napredovanje; imenujejo se: kont. N a g 1 i č za blagajnika; rev. Vole za računskega nadrevidenta; ofic. Svetjin za xa& revidss«U   a
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
14b štev.
tiapredovalnim rokom 1. aprila 1912; S p e i I u se všteje od pomož. urad. dobe v Časovno napredovanje čas, ko je služil pri knjigovodstvu; J. Lauter dobi naslov mag. svetni-ka; Javornik dobi naslov pisar-niškega asistenta; J a n č i g a j naslov magistratnega komisarja. Š v i g 1 j u se všteje v napredovahu rok v IX. čin. razredu čas, ko je ad personam vžival prejemke tega razreda. Končno je občinski svet sklenil naročiti magistratu, naj izda dekrete in določi čin onim mestnim usluž-bencem, ki nišo v statusu, nadalje naj izpolni stanovske izkaznice in naj določi status mestnih uradnikov.
—  Za   podpredsednika   »Mestne hranilnice ljubljanske« je bil izvoljen posestnik    in veletržec    g.    Robert Kollmann,    v  ravnateljstvo    pa posestnik    in    veletržec    g.    Andrej Ž a r a b o n.
—  Pri »Mestni    hranilnici    ljubljanski« je bil oficijal    Ivan    H i t e r imenovan za nadofieijala.
—  Hribarjev ga}.    Povodom ju-M§nje veselice v Hribarjevem   gaju napravi ^Škofjeloška društvena god-ba«. ki dospe z avtomobilom med 3. in 4. uro obhod po mestu po sledečili ulicah in cestah: Od kavarne »Evropa« po Dunajski cesti, Prešernovi in Woliovi ulicu Kongresnem trgu, Go-sposki ulici. Turjaškem    trgu,    Kra-kovskem nasipu, Cerkveni,   Kolezij-ski in Kopališki    ulici   v   Hribarjev
gaj.
—  Šentjakobeani! Jutri v nede-l|o prirede TrnovČani veselico v Mri-barjevem gaju.   Da se te  prireditve ućeležimo, je gotovo in na to TrnovČani tuđi    računajo.   Izjavili so,   da nam pridejo z godbo naproti, če nas priae   petdeset.    Dobro!    Pokažimo Trnovčanorru da nas bo vec kot petdeset iz šentjakobskega    okraja    na njihovi veselici, vi-deli borno pa tuđi, če bodo oni držali dano    besedo    in obljubo.   Zato jutri,  prijatelji  Žentja-kcbčani, \   Hribarjev gaj.    kjer    nas bodo sprejeli z vso slovesnostjo!
Sentjakobčan.
—  Iz krogov ljubljanskih mesar-je\ se nam poroča, da c. kr. drž. policija napram njim postopa s posebno brezobzirnostjo.   Pokliče   se   na   pri-mer vajenca ali uslužbenca na policije kjer se obsodi radi kakega pre-stopka proti cestnemu    policijskemu reda in tako] tuđi obdrži v    zaporu. Da bi se v takein slučaju    obvestilo gospodarja. ki ne ve kaj se je zgodilo z uslužbeneem. se slavni c. kr. policiji seveda ne zdi potrebno. Da pri tem zelo trpi poslovanje pri obrti, se razume.    Vsaj malo    obzirnosti    do davkoplačevaicev se  pač more  za-htevati tuđi od    c. kr. policijske   oblasti.
—   Mestni  dekliski  licej.  Vpiso-vanje bode na tem zavodu  13. julija od  9.—11.   ure   dopoldne.   sprejernne izkušnje pa 14. julija ob S. uri ziutraj.
—  Nogometna tek ma s »Slayio<? iz Prage v Ljubljani. Za nogometno tekmo. ki se vrši v sredo, dne 2. julija zvečer ob pol 7. na igrišču poleg Lattermannovega     drevoreda     med praško »Slavio« in ljubljansko »Iliri-jo«, so od danes naprej  že v pred-prodaji vstopnice. in sicer v sledečih trafikah:    Češarek v    Šelenburgovl ulici. Dolenc v Prešernovi ulici, glavni na Mestnem trgu v Unionski na Miklošičevi cesti. Zaradi izredno visokih stroškov, ki jih povzroči tek-ma, so cene določene sledeče: Sede-ži v ložah po 3 K. numerirani sedeži po 2 K, navadni sedeži po 1 K. sto-jišča po 80 vin.. otroci in vojaki   do narednika po 40 vin. — Te zadnje vstopnice pa se bodo dobivale sele na dan tekme pri blagajnah na igrišču, in sicer od pol 6. naprej. Lože in sedeži   se  nahajajo v  sredisču  obeh podolžnic. numerirani  sedeži se priklopilo na  obeh  sraneh  na  te,    navadni sedeži so pa v drugi vrsti na obeh straneh igrišča.    Vstopnice    je nositi vidno.  Občinstvo se  naproša, da se pokori    odredbam    rediteljev, katere je spoznati po belo - zelenem traku na rokavu. Tek ma se vrši ob vsakem vremenu, prične se točno ob pol 7. uri in se konca pred Y49. uro. (Skupai traja tekma 100 minut.) — Vsled tega si bodo tekmo prav lahko ogledali tuđi oni, ki vsled svojih po-slov ne morejo priti točno ob začetku na igrišče. Vendar ie le - tem pripo-ročati, da si že v predprodaji zago-tove dobra mesta (zlasti sedeže, ka-terih je Ie določeno število na razpo-lago),  ker  bi  drugače  morda  vsled velikega zanimanja, ki vlada danes že v vseh krogih v mestu za to tekmo, na dan tekme pri blagajni ne dobili več teh vstopnic.    Dodati je se, da so običajno nogometne tekme v drugi polovici še zanimivejše, kot v prvi. Toda tuđi drugim, ki sicer nišo ^lužbeno zadržani, je priporočati, da si preskrbe vstopnice že v predprodaji, zlasti z ozirom na pričakovani naval pri blagajnah. Blagajne in vho-di se nahajajo; ena na vogalu Marije Terezije cesti, druga na križišču Lattermannovega glavnega    drevoreda in ceste m iivoiu « Načela   nogo-
metnih tekem. Prijatelje nogometne-ga športa, zlasti one z dežele, ki bi radi gojili, oziroma vpeljali v njih krajth ta zdravi in svetovni šport, opozarjamo na tozadevni clanek današnje naše priloge.
—  Podpore za družine   bosansko - hercegovinskih, pod orožje pozvanih rezervistov. V slučaju dokazane in resnične potrebe, so se dru-žinam pod orožje, ali pa k vojaške-mu službovanju   poklicanih    avstro-ogrskih rezervistov dovoljevale redne podpore. Doslej pa so bile od teh podpor izvzete družine    pod orožje pozvanih bosansko - hercegovinskih pripadnikov.   Z ozirom na to je državni finančni minister izdal pravkar odredbo, da se bodo take    podpore poslej dovoljevale tuđi resnično potrebnim  družinam bosansko - hercegovinskih   pripadnikov - rezervistov, in sicer od časa vpoklicanja v aktivno vojaško službovanje ter pod enakimi pogoji.
—  Pozor Ljubljančani! V nede-ljo popoldne ob 2. odpelje škotjeloški avto od kavarne »Evropa« proti Loki in priđe ob  12. ponoći zopet v Ljub-ljano.  Izletnikom  se  nudi  prilika  do krasne vožnje proti Gorenjski. Avto se odpelje iz §kotjc Loke ob 11. uri 15 minut zvečer. Cena za tja in sem 2 K 40 vin.
—  Zapomnite si, da je je dobrota kave v veliki meri odvisna od ka-kovosti kavnega pridelka! Vsaka pametna gospodinja kupuje    zategadel samo Kolinsko kavno primes, ki  je znana kot najboljsi    kavni  pridatek sploh, kajti samo ona  da kavi najboljsi okus, najprijetnejši vonj in naj-lepšo barvo. Poleg tega ie tuđi edini pristno domaći  kavni    pridatek.  — Pazite pri nakupovanju na varstve-no znamko »Sokol«!
Letovišča. Iz brdskega okraja nam poročajo. da je v celcm okraju dosti lepih, zračnih sob (tuđi s kuhinjo) za letovišcarje na razpolago. Življenje je tu ceno, hrana in pijaca dobra. Lepi izleti. V celem okraju prilika za kopanje. Dvakratna avto-mobilska zveza z Ljubljano in Ce-Ijem. Pojasnila glede letovišč daje radevolje v imenu prometnega odbora g. N. Mazuran. naddavkar v p., v Lukovici.
Sreča v nesreći. Te dni je doslej nepoznan zločinec vlomil pri trgovcu Slaparju v Podgori pri Zlatem polju. L'kradel je nekaj blaga ter odnese] poleg: različnih knjig in spisov tuđi 500 K denarja. Slapar je naslednji dan blizu svoje hiše našel več raču-nov in papirjev, ki jih je bil tat odne-sel. in med njimi tuđi ovitek, v ka-terem je bilo 360 K denarja. Tako ie slučajno dobil vsaj večji del tega nazaj. kar ie bil tat odnesel.
Nove častne člane je izvolil izvanredni občni zbor narodne čitalni-ce v Kranju dne 26. junija, in sicer gg. dr. Ivana Tavčarja, odvetnika in župana liubllanskega, Ferdinanda Polaka, trgovca in župana; Cirila Pirea, deželnega poslanca; Vinka .Majdića, veleindustrijca: dr. Edvar-da Šavnika, c. kr. višjega okrajnega zdravnika in Vilibalda Rusa, učitelja v Kranju.
Umri je včeraj v Kranju gosp. Ignacij Fockv starosti 28. let. Imenovani je bil sin tovarnarja enakega imena. Lalika mu zemljica!
V Rateče na Gorenjskem je pri-vozil prvi avtomobil alpske tekme dne 26. tuni ja ob 10. uri 7 minut; v razdalji nekaj metrov so mu sladili še trije, nato so bili daljši presLJki. Ob 3/412. dopoldne je vozil skozi vas 32. avtomobil. Po preteku petčetrt ure so sledili še trije avtomobili. — Zadnji je drvil ob pol 2. popoldne. Tekma se ie vršila ta dan ob najslab-sem vremenu. Ćelo dopoldne in prej-snjo noč je deževalo in posledice so se poznale na vozilih. Vsled dežja je bila sila naporna pot čez Koren s ko-roške strani. Ratečani so goste pozdravili z mnogimi trobojnicami, ki so plapolale raz poslopij. S svežimi cvetkami so obsipavali goste in jim klicali v pozdrav svoj »Živio«. Vseh vozil je bilo 35 in okrašena so bila s pestrim planinskim cvetjem.
Nalezljive bolezni v novomeški okolici. Nekaj časa sem rfi bilo v no-vomeški okolici nobene nalezljive bolezni. Osobito nam je prizanesla letos griza, ki se kaj rada pojavlja s prvimi črešnjami. Zdaj je pa neno-doma zavladala v novomeški okolici škarlatica, ki je bila »letni regent* letosnje zime. Posebno hudo se Je uvedla v Mirni peči in v Podborstu pri Mirni peči. Pa tuđi v Novem mestu samem je obolel za škarlatinko sinček pri dr. O. Samohrdu zaposlje-nega inženirja Pavliča.
»Prevzvišeni« v Dol. Toplicah. Poroča se nam: Danes, v soboto in jutri v nedeljo se »Prevzvišeni« mu-di v Dol. Toplicah. Danes ima kano-nično vizitacijo, pri kateri se bo v prvi vrsti zanima!, kako to, da se župnik in njegov kaplan pečata z ob-činskimi posli in kdo jima je dovolii občinsko pisarno prenesti v farov-ško klet. Dalje se bo »Prevzvišeni« zanimaJL če ima kaplan Se tište knji-
ge velikega svetnika Liguorija, iz katerih je mlade žene in dekleta v spovednici izpraševal tako lepe stvari, da so se ćelo v cerkvi slišale pohvale v izbruhih, vzetih iz prirodo-slovja, in sicer iz poglavja o ščeti-narjih. H kanonični vizitaciji spada najbrže tuđi cerkveno premoženje. Po fari gre glas, da je župnik kar na tihoma prodal cerkvene gozde, in da je žanje dobil čez 33.000 K, glede katerih vsaj faranom ni znano, v ka-terem denarnem zavodu so naloženi in kdo od te lepe vsote pobira obre-sti in v kak namen se obresti upo-rabljajo. Nekateri mislijo, da je denar naložen v Ljubljani in da župnikova romanja v Ljubljano veljajo v prvi vrsti obrestim tega kapitala. Ker je gosp. župnik že iz dobe konsumnega društva znan, da je glede tujega denarja jako vesten in natančen (znani slučaj, ko revizor ni dobil denarja iz konsumnega društva), se bo »Pre-vzvišeni- gotovo tuđi o tem prepri-čal. Ker spada čisto gotovo tuđi red v cerkvi h kanonični vizitaciji, naj »Prevzvišeni< vpraša župnika, če ni sele te dni dal odstraniti vso nesna-go spodaj, okoli in na stropu cerkve. Ali se bo »Prevzvišeni« na tem kraju že premislil, in bo vendar znanim brezvercem dovoiil biti za botre, ka-tero čast je v drugi vaši takim Iju-dem odrekel, o tem se borno po bir-ini kaj več pomenili.
Poročila sta se dne 27. junija gosp. Peter L u k a n, starosta spod-njeidrijskega »Sokola« z gdČ. Ma-rico R u p n i k o v o. Novoporočen-cema obilo sreče!
Avtoniobilna vožnja Postojna-Gorica. Prejeli smo sledeči dopis: \ est, ki je bila pred par meseci pri-občena v časopisih, da se s 1. julijem uvede imenovana vožnja, je razveselila pač vsakogar, ki bi si rad ogle-dal kraje onkraj Nanosa. Saj bo iz-ročen občnemu prometu eden najlep-ših delov naše domovine: Vipavska dolina! Tako prijatelji prirode kakor trgovci in drugi, ki imaju tam oprav-ka, bodo na lahek način dosegli te kraje, ki do sedaj nišo bili posebno lahko dostopni. Žal, da smo bili nekoliko razočarani, ko se ie pred par dnevi objavil vozni red. V smeri od Vipave proti Postojni so zveze z y!a-ki proti Reki, Trstu in Ljubljani še dokaj ugodne. Tuđi popoldanski vožnji iz Postojne (ob 4. popoldne) ni oporekati. dasi bi se ista lahko do-ločila na X uro ali saj na pol 4. Nika-kor pa ni prikladna iutrania vožnja iz Posto?ne.Avtomobil odhaja iz Postojne ob 6. zjutraj. Niti s tržaške, niti z ljubljanske strani ta vožnja ni-ma zveze z vlaki, ki prihajajo v Po-stojno.Ako se hočemo peljati iz Ljubljane na Vipavsko. je treba oditi že prejšnji večer z reskim lokalnim vlakom ter v Postojni prenoćiti, ali pa z noćnim osebnim vlakom (iz Ljubljane ob 1. ponoći) ter v Postojni (ponoći!) čakati 3 ure. Skoro isto-tako je v smeri s tržaške strani. Kako da gospodje. ki so določili vozni red. na to nišo mislili, nam je nerazumljivo. Saj avtomobil vendar ne bo služil samo za lokalni promet Po-stojnčanov in Vipavcev? Da bo vsem ustreženo. bo treba odhod ju-tranjcvja avtomobila pač preložiti na 8. uro zjutraj, sicer ta vožnja za iz-venpo^tojnske potnike ne bo imela pomer-a in treba bo še nadalje upo-rabljati staro poštno kareto.
Poroka. Gosp. Anton B o j e c, c. kr. geometer v Vipavi, se je danes poročil z gospodično Leopoldino V a d n j a I, učiteljico v Lozicah. No-voporočencema vso srečo!
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 28., nedeljo 29. in ponedeljek li), junija 1913: 1. Pluskajoči valovi. (Krasni naravni posnetek.) 2. Avgu-štin išče Piefkejevo zapusčino. (\ e-lekomično.) 3. K zapadni Atriki. (Po-tovalni film.) 4. Dobra služba. (Dramatična živijenjska slika.) — Satno poooMne. 5. Gaumontov teden. i Ki-nemat. poročila o najnovejsih dogoci-kih. športu, literaturi, modi v Parizu itd.) 6. Piefkejeva življenska usoda. (Humoristično.) Učinkovitost! 7. Lo-čen od sreće. (Dramatični igrokaz v treh dejanjih s Suzano Grandais.) — Samo zvečer. 8. Polidorjev junaški pogum. (Velekomično.)
Kandelaber z ob!očnico ie podrl
včeraj popoldne na Dunajski cesti pred trgovino Schneider in Verovšek nek voznik tvrdke G. Tonnies. Pe-ijal je namreč težko obložen voz na levi strani, kakor to zahteva nova policija, pri tem pa se je voz na vi-seči cesti nagnil in zadel ob kandelaber ter ga podrl. Posebna sreča je bila, da ni bil nihče poškodovan, zlasii nevarna je električna žica. Tvrdka G. Tonnies bo škodo popravila in kandelaber postavila na prej-šnje mesto.
Cešnjev semenj. Danes je bil na trgu takozvani češnjev semenj. hi res je bilo menda največ češenj v letu na trgu. Pripeljali so jih 153 plc-tenk ter jih prodajali navadne po 14 vin. letir, boljše pa po 24 v. Mnogo je bilo tuđi crnih in rdečih jagod Crne
so prodajali liter po 12 v, rdeče pa malo posodico po 20 v. Solata je bila tri glavice za 10 v, piščanci par po 2 K 10 v, kokoši po 2 K 30 v, race pa po 2 K 60 v. Starega krompirja je bilo na trgu 4 voze in so ga prodajali 100 kg po 8 K, novega pa 24 koma-dov za 10 v.
Hipna blaznost. Včeraj popoldne je iz deželne bolnišnice iz medicin-skega oddelka ušla 261etna omožena Frančiška Pogačnikova iz Predoslja pri Kranju. Ko je prišla do Poljan-skega mosta, se je slekla boinisnično obleko, jo vrgla proč in šla v Evini podobi k svoji sestri na Poljansko cesto. Poklicali so rešilni voz, s ka-terim so jo odpeljali na opazovalni oddelek deželne bolnišnice.
V deželno blaznico na Studenec so včeraj pripeljali na sodno odredbo posestnika Frana Klinca iz Ga-beršč pri Postojni. Nesrečnež je bil v blaznici že leta 1908., potem je šel v Arneriko, sedaj se mu je bolezen pa zopet povrnila.
Lsoda lahkoživke. Včeraj se ie do Ljubljane pripeljala iz Trsta prostitutka Ana Šoštarič, ki je bila svoj čas že v Ljubljani ter se hotela od tukaj odpeljati v Zagreb »slepo«. To so izvohali pa takoj pri vstopu v vlak ter jo izročili stražniku, da jo je are-toval. Po kazni bode sledil — od-gon.
Narodno obrombo.
Ciril-Metodov dan v korist družbi napravijo izven Ljubljane: podružnica Zagorje ob Savi, moška podružnica za Savo, Javornik in Koroško Belo in ženska podružnica na Jesenicah (Go-renjsko). Nadalje pripravljajo veselice, ozir. cvetlične dneve razne podružnice v tržaški okolici. Slovenci iz Voloske in Opatije naznanjajo, da napravijo tuđi cvetlični dan. Podružnica Pevma na Goriškem pa je imela že cvetlični dan koncem maja ter nabraja in od-poslala družbi 78 K 14 v. Živio!
Đruštuena noznonilo.
Sokolska župa Ljubljana I. priredi svoj zlet v Ribnici. Gotovo bo to največji dosedanjl sokolski praznik v prijazni Ribnici. Vodstvo glede te-lovadbe je seveda v rokab župnega načelstva, sicer pa bo Sokol v Ribnici preskrbel vse, da bo tuđi drugače zabava v deželi loncev in lesenih žlic popolna; jedi in pijace bo v izobilju in ribniško ženstvo bo s svoio znano prijaznostjo streglo bratom in sestram. — Naj bi pač tuđi splošno občinstvo posetilo ta dan Ribnico, posebno z ozirom na posebni   vlak.
Spored velike prireditve Sokola I. dne 6. julija na Ledini obsega dopoldne čas od 9.—12. ure, popoldne pa se prične spored ob pol 4. Kdor bi bil popoldne zadržan, naj priđe pogledat dopoldne izkušnje za popol-dansko telovadbo, naj priđe poslušat promenadni koncert društvenega orkestra!
Veselica v Hribarjevem gaju. Napredno gospodarski in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo je moralo svojo običajno kresno veselico vsled neugodnega vremena preložiti na nedeljo 29. junija. Veselica se vrši v Hribarjevem gaju. Kakor se nam poroča, je spored jako obširen in bo nudilo to agilno društvo slavnemu ob-činstvu obilo zabave, nekaj izrednega. Hribarjev gaj je že sam na sebi jako prijeten, okoli in okoli obdan z vodo. Naravnost čarobno pa bo izgledal, ker bo krasno dekoriran. Postavljenih ne bo nič manj kot sedem paviljonov, vsi v pestrih barvah, obširnc plesišče in poseben šotor za muzej. Paviljoni, plesišče in oder za godbo je last društva, kar posoja tuđi drugim naprednim društvom proti nizki od-kodnini. Opozar jamo posebno slavna društva, da si to ogledajo. Po pavi-Ijonih bodo stregle ljubke gospice iz krakovsko - trnovskega okraja, pod vodstvom gospa načelnic. Točilo se bode priznano dobro Šarcovo (Rasto-harjevo) vino in izborno domaće vrh-niško pivo. Na razpolago bodo mrzla jedila najboljše kakovosti, slaščice, kava, vino v buteljkah in šampanjec. Tuđi trnovskih štrukljev in boba, kar se na novo napravi, ne bo manjkalo, Cene zmerne. Odiralo se ne bo. Opozarjamo na jako zanimiv muzej, kateri bo vseboval same originalne karikature najnovejsih političnih dogod-Ijajev. Godbo oskrbi znano dobra »Škofjeloška društvena godba«, ki napravi pred veselico obhod po mestu. Ples s posebno godbo. Tuđi muzej bo imel svojo godbo. Kdor se hoče res dobro in neprisiljeno zabavati, naj pohiti jutri popoldne v idiličen Hribarjev gaj, ali trnovski Vintgar. Čisti dobiček je namenjen v prid prepo-trebne knjižnice, katero hoče društvo znatno razširiti. Toraj v nedeljo vsi v Hribarjev gaj!
Napredno gospodarsko in politično društvo za Šentpetrski in kolodvorski okraj priredi v nedeljo, dne 29. junijt 11 veliko ljudsko ve-
selico ali Žegnanje na vrtu hotela Tratnik na Sv. Petra cesti. Sodelujejo salonski orkester Sokola I. in pevski zbor »Ljubljanski Zvon«. Spored: Pevski nastopi, promenadni koncert, ples v Šagri, razne znbave in prizvri. Turska kavama pod vodstvom Kofeti paše. Vrt bo krasno dekoriran. Cene pijaci bodo navadne brez vsakega povišanja. ZaČetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin., otroci prosti. Ker je prireditev veselice namenjena za ustanovitev društvene knjižnice, ozir. čitalnice, se preplačilo hvaležno spre-jemajo.                                    Odbor.
Ustanovni sestanek ženske skupine N. S. Z. se vrši jutri ob pol 3. uri pop. v društvenih prostorih Nar. soc. zveze, Narodni dom. Udeležite se vse tega važnega sestanka in razvijajte zanj zanimanje. Sestanek se vrši po § 2.
Društvo slovenskih trgovskih sotrudnlkov v Ljubljani vabi vse svoje člane k prijateljskem sestanku, ki se vrši v četrtek, dne 2. julija   ob
9.  uri   zvečer   v   društveni   sobi   pri Perlesu. Ker je ta sestanek velevažen za člane   tega društva, se   prosi,   da se ga vsak član gotovo udeleži. Odbor.
Dobrodelni koncert v prid bol-niškemu in podpornemu skladu Ljub-ljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva priredi v sredo dne 2. julija t. 1. častniški zbor c. in kr. 27. pešpolka na vrtu hotela Tratnik. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vin.
Pevsko društvo „Zvon11 v Šmart-nem pri Litiji priredi dne 6. julija 1.1, »Gozdno veselico« nad Zoretom s petjem, tamburanjem in prosto zabavo. Dobila se bode dobra pijaca, mrzla jedila, slaščiČe in slavnoznani »Planinski guljaž«. Začetek ob 3. po* poldne. Ob neugodnem vremenu se preloži veselica na nedoločen Čas.
Ne lepe gorenjske planine samo, ne samo Notranjska s svojimi pod-zemskimi tajnami, tuđi dolenjska stran je vredno enako njim zanimanja. Zalibog, da ćelo marsikdo ožjih sodeželanov ni nikdar še po-hitel na to stran, da bi spoznal na lastne oči tuđi te krajine, kjer prebiva njegov rod. Zjasnilo bi se mu oko, ko bi gledal te lepe prostrane poljane in nad njimi lepo zaokrožene silhuette dolenjskih hribcev in goric, kjer se bele hrami mod zelenim trtjem. In če izstopiš v Novem mestu iz že-lezniškega kupeja, pa te pozdravi Krka, temnozelena, mirnega toka, ki v velikem loku obliva dolenjsko pre-stolico. »Tiho, lahno viješ se krog mesta, zelena Krka, ko mlada ne-vesta krog ženina, ljubo ga objemaje«, tako jo apostrofira pesnik Kette, ka-teremu je ravno ta pokrajina s svojo umerjeno lepoto in poezijo marsikak verz izvabila. Na jugu in vzhodu ti obkrožajo horicont Gorjanci, Rog, kočevske* gore, vse obraščene z gosto bukovino, a proti severovzhodu ti pa plava pogled nemoten preko krške ravnine, naše slovenske stepe, prav do štajerski   gor.    Ko praznuje    letos
10.   avgusta   Novomeški   Sokol svojo 251etnlco ter poleti tja Slovenska Sokolska Zveza, pridite ob tej prillki  vsi   stari   prijatelji   Dolenjske, pridite   posebno še   vsi, ki   je še   ne poznate, pridite, da   vam   še   bolj zagori Ijubezen do naše  krasne slovenske zemlje, pridite, da   vam   narodno slavlje in   sokolski nastop   utrdi   zavest in dvigne srčnostl
Učiteljsko društvo za Postojnski šolski okraj priredi slavnostno zbo-rovanje ob petindvajsetletnici svoje ustanovitve dne 3. julija 1913 v ljudski soli v Postojni. Začetek ob 2. uri popoldne.
Presveta.
Kone eletne skušnje v soli Glas* bene Matice se bodo vršile letos po sledečem redu: v ponedeljek, 30. jun. za klavir iz razredov gdč. učiteljice Chlumecke in Nollijeve, ter za gosli iz razredov gdč. učiteljice Pospišilove; v torek, 1. julija za klavir iz razredov g. sol. ravnatelja Gerbića in gdč. učiteljice Praprotnikove; v sredo, 2. julija za klavir iz razredov g. učitelja Trošta ter za gosli in klavir iz razredov g. učitelja Vedrala; v četrtek, 3. julija za klavir iz razredov g. učitelja Pavčiča za solopetje iz razredov g. koncert-nega vodje Hubada, ter za teorijo in šolsko petje iz razredov g. učitelja Marolta. Začetek teh skušenj je vsaki dan ob 5. uri pop. v šolski dvorani poslopja „Glasbene Matice" v Vegovi ulici št. 5. Pristop k njim irnajo starši gojencev ali njihovi namestniki in oni, ki se zanimajo za napredek naše glasbene sole. — Odbor »Glasbene Matice".
Razne stvari.
• Potres. Seismografični aparatt na centralnern zavodu za meteorologijo in za geodvnamiko so pokazali v četrtek močan potres v dal javi okrog 10.300 km. Potresni šunki so se ponavljali skoro 2 uri. Ognjišče potresa je bilo bržkotnc v Ameriki*
146. Stcv.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 7.
*   6O.OOO   frankov   so   ukradli do sedaj še neznani tatovi ameriškemu poslaniku v Petrogradu na poti domov v nekem pariškem hotelu.
*  Muha ga je umorila. V Poitie-rou na  Francoskem   je   podporočnika R. de Montaliveta pičiia muha v gornjo ustnico.   Položaj bolnika se je v dveh dneh tako posiabšal, da bi ga morali operirati.   Do  operacije  pa ni prišlo, ker je častnik med  tem  umri.   Vsled pika so mu usta in goltanec tako zelo otekli, da se je zadušil.
*  Leteći omnibus.  Zanimive po-skuse dela v Petrogradu   znani   ruski aviatik Sikorski. Sikorski je konstruiral ogromno letalo,  dvoplošnik,  ki se ga lahko imenuje   leteći   omnibus.    Nese popolnoma lahko 12—15 oseb in ho čejo s tem aeroplanom delati   skupne izlete.   Pred par dnevi je podvzel Sikorski s svojim aeroplanom, v katerem je bilo 5 pasažirjev, polet v Petrograd na vežbališče v Gačin, nad katerim je krožil dalj časa,   na   kar  se je   vrnil zopet v Petrograd.   Tako   je   preletel daljavo   80   km.   Največja   hitrost je 90 km. v eni uri.
*  Na nemškočeški deželni raz-stavi v Chomotovu    je   14. t. m. ob ctvoritvi    Nj.    ces.    Vis.    nadvojvoda Karei   Franc   Jožef   počastil z ogovo-rom   komornega   svetnika  Henrika pl. Mattonija   in   se   pohvalno   izrazil  o njegovi   največji    razpošiljalnici   vode v monarhiji.
*  Alkohol in tobak vsled nepre-stanega draženja  živcev  in  želodc-nih siuznic pospešujeta motenja pre-bave in s tem bolezni raziičnih vrst. Opazovanja in poskusi, ki so jih napravili na medicinski kliniki ogrske-ga vseučilišča v Budapešti, potrjuje-jo, da se pivcem, ki so skoro popol- ; noma izgubili slast do jedi, po vsak- ! danji rabi   prirodne Franc Jožefove i £renčice v presenetljivo kratkcm ča->u skoro docela povrne tek. — Prist-na Franc Jožefova grenčica se dobiva po lekarnah, ter v boljših droge-rijah in trgovinah r. mineralnim! vo-liami.     Razpošiljalno    ravnateljstvo
I rane Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budapešti.
—    Imenovanje     v     železniški
službi. Načelnik postaje južne želez-nice v Ljubljani g. Fran 5 c h u -^;ei schitz je imenovan za nadzornika.
Telefonsko in brzojavna porocila.
Dogoditi na Balkanu.
Srbska narodna skupština. Beigrad, 25. junija. (Izvirno po-Točiio.) Popoldanjšna seja narodne <4;upšcine. ki so jo s toliko napetostjo ;: ičakovalu da so ji prisostovali tuđi ^ rnogorski ministrski predsednik \ ukotič, tainiki skoro vseh tujih po-sianstev. irmogoštevi'no občinstvo, ki je z veliko pozornostjo Cakalo na i apovedano     izjavo     ministrskega
*  redsednika Pašića,    je    povzročila nogo razočaranja. Mesto ob 5. se
;. pričela sele ob 6., ker so se preje vršile dolge konierence med vlado i;i posamnimi strankami. Stranke :>o namreč izvedele, da je ministrski ; redsednik Pašić opustil svoj namen : odati v včerajšnji seji napovedani vKspoze. Zato je vsaka opozicijonal-- a stranka za se vložila interpelaci-!> o zunanji politiki. Z ozirom na te : nerpelacije je Pašić izjaviU da je i ripravljen odgovoriti na nje v prvi rihodnji seji. Opozicija je zahteva-; j. da se skliče prihodnja seja v nede-io. većina pa je sklenila, naj se vrši ; rihodnja seja narodne skupščine v ; onedeljek 1. julija. Potemtakem bo ministrski predsednik Pasić podal svoj ekspoze v ponedeijek, kar po-inenja toliko, da do ponedeljka zve-^er ne odide v Petrograd. V poslanih ih krogih zatrjujejo. da sta ekspo-y<: in odhod v Petrograd odgođena /u to, ker še vedno ni znana službe-I "a odločitev Bolgarije in ker se še jka na zelo važen odgovor od go-«'A'e strani. (Romunske?)
Grški ministrski predsednik v
Belgradu.
Bclgrad, 28. junija.   (Izvirno po-očilo.) Grški ministrski   predsednik
* enizelos je že odpotovai iz Soluna n se nahaja na potu v Belgrad. Sem-aj dospe danes.    Imel    bo    zaupno onferenco z ministrskima predsed-
' ikoma Pašićem in Vukotićem. Cim o zagotovljen sestanek balkanskih linistrskih predsednikov v Petro-radu bodo vsi tri je ministrski pred--wdmki skupno odpotovali v Petro-
Vojvoda Sandanski.
Belgrad, 28. junija.   (Izvirno po-
Cilo.) Iz zanesljivega vira poroča-
>, da je znani bolgarski vstaški vod-
a Sandanski odpotovai na    parniku
»vstr. Lloyda iz Soluna v Albanije.
Albaniji bo Sandanski organiziral
^taške čete proti   Srbom   in   Grkom.                 w           -.•.--.»
Rusija se je odpovedala  razsodišču.
Belgrad, 28. junija. Splošni položaj se je znatno poostril. Rusija je na bolgarsko noto odgovorila, da ni % uljna se ukloniti zahtevi Bolgarije,
ki lioce, da naj Rusija tekom 8 dni razsodi o bolgarsko-srbskem sporu.
Frankobrod, 28. junija. »Frankfurter Ztg.« javlja iz Petrograda: Minister zunanjih del Sazonov je na bolgarsko zahtevo. da mora Rusija tekom 8 dni izreci razsodbo o bolgarsko - srbskem sporu, odgovori!, da pod temi pogoji car Ni kolaj razso-dišče odklanja. — Isti list javlja, da se pojavlja v bolgarski armadi velika nestrpnost in da se kažejo znaki očitnega upora. Vojaštvo vedno glas-nejc zahteva demobilizacijo ali pa takojšnjo vojno.
Belgrad, 2$. junija. Uradno se konstatira napram vestern iz Sofije, da so srbska porocila o spopadih ob Zletovski reki absolutno točna.
London, 28. junija. Jutranji listi javijnjo: Boji ob Zletovski reki se nadaljujejo. Bolgari so včeraj spet napadli srbske pozicije, pa so bili poraženi. Na bolgarski strani se je udeieževalo boja okrog 20.000 mož. F5ol^ari so imeli 450 mrtvecev in okroja: 6(V> ranjencev:. Na srbski strani je padlo 200 mož, okrog 400 pa je bilo ranjenih.
Glasovi srbskih listov.
Belgrad. 2S. junija. Glede na najnove-jše dogodke piše »Piemor.t^, da stoji Rusija na srbski strani. Politika« konstatuje. da većina narodne skupščine odklanja vsako umikanj* v srbsko - bolgarskem sporu. Oiici-jezna »Tribuna*-- konstatuje: Šanse za mirni sporazum so se zboljsale. ker ie Bolgarska vsled energične srbske note sklenila odnehati od svojega neodjenljivega stališča in S2 podvreči ruskemu razsodišču, kate-remu podlaga bo ves kompleks spornih vp rasan j.
Preobrat v položatu na korist Srbije.
— Romunska   mobilizira   proti Boi*
gariji.
Dunaj. 28. junija. Srbski ministrski predsednik Pasić je svoj eks-pose. kakor se je javljalo, odgodil do ponedeljka. Po vesteh. ki prihaiajo iz Belgrada. pa je mogoče. da tuđi v ponedeijek ne bo podal svoje izjave o zunaniem položaju. Včerajšnji do-godki v Belgradu so v internacijo-nalnih političnih Krojili vzbudili veliko senzacijo. Zatrjuje ?e, da so se v političnem položaju pojavila nova dejstva, ki bodo odlJčilno vplavala v nadaljni potek dogodkov v prilog Srbiji.
Srbskemu naziranju, da je treba vzdrzati ravnoiežje na balkanskem polotoku, se )e pridružila tuđi Romunska, ki ?e, boječ se, da bi se Bo!-garska preveč ne razšrila in si ne prilastiia hegemonije na Balkanu, odredila mobilizacijo vse svoje ar-made.
Srbija je s tem nehote dobila silnega zaveznika in je prisiljena, prilagoditi svoje stališče spremenjene-mu položaju.
V   Sofi'i   so   vesti   iz   Bukarešte napravile globok vtisk in so učinko-vale kot mrzel curek na protisrbsko razpoloženje.
Javno razpolozenje se nagiba k političnim koncesijam in politični krogi zahtevajo čim naihitrejše; po-ravnavo bolgarsko - srbskega K*ora, da se Bolgarska izogne z druge tra-ni ji preteči nevarnosti. Ako »odo bolgarski državniki trezni, bo bol-fearsko - srbski spor skoro resen v smislu srbskih zahtev.
Romunija   proti   BoIgarijL
Bukareštaf 2$. junija. Na vseh romunskih železnicah je ustavijen ves tovorni promet. Na vseh progah prevažajo vojaštvo na bolgarsko mejo.                                                  \
Potrjuje se vest, da je Romunska v zadnji svoii noti naznanifa Bol-Karski, da bo v slučaju oboroženega konflikta med Srbijo in Bofgarsko z vso svojo armado prekoračila bolgarsko mejo.
V   ine roda Inih  krogih   govore  o novih pogajanjih.    Listi oštro piseio proti Bolgariji in zahtevajo. naj Bol-garija takoj odstopi ozemlje  Turtu-kan - Balčik, sicer da si ga mora Romunska sama vzeti.
Mnogo političnih faktorjev zago-varja zvezo s Srbijo in ideja, da prU pomore Romunska utrditi Balkansko zvezo in da sama vstopi v to zvezo, pridobiva vedno več pristasev. Ne-kateri listi konstatiraj >, da je nastal popolen prelom v politiki med tro-zvezo in Rotnunijo.
Bukarešta, 28. Sunija. Vojna uprava je poklicala pod orožje re-servne letnke 1907 do 1910.
Bukarešta« 28. junija. Romunska vlada je prepovedala izvoz vsakor-snega blaga v Bolgarsko. Vlada je s posebno okrožnico naročila obči-nam, nai organiziralo vse potrebno za sanitetno službo. V političnih krogih smatrajo situacijo za vele-kritično.
Bolgarska spomenica. Sofija, 28. junija. Bolgarska vlada je danes brzojavno odposlala v Petrograd spomenico, v kateri raz-laga in podkrepliuje svoje stališče o razdelitvi osvojenega teritorija.
Kako sodijo o položaju na Dunaju.
Duna], 28. junija. V tukajšnjih oficijoznih krogih se označuje situacija za silno težavno. Rusija faktično odklanja bolgarsko zahtevo, da tekom 8 dni izreče razsodbo o bolgarsko - srbskem sporu in avstrij-ski krogi so mnenja. da je Romunija odredila splošno mobilizacijo pod pritiskom Rusije, ki hoče s tem Bol-garijo ostrašiti. — Potrjuje se, da je romunski kabinet res poslal v Sofijo grozilno noto. Nevarnost za mir se označuje kot dvojna: 1. bo najbrže Srbija spričo novih dogodkov postala v svojih zahtevah bolj odločna in bolj nepomirljiva; 2. pa se bo v slučaju vojne razsirito vojno pozo-rišče tuđi na vzhod in ni izključeno, da bi tuđi Turčija ne posegla v tok dogodkov. — V oficijoznih krogih naglasajo, da so vsled razvoja dogodkov tuđi avstrijskl interesi silno ogroženi. Upati je. da ostane mir ohranjen, dasi je trenutni položaj silno težaven.
Boji ob Zletovski reki.
Belgrad, 28. junija. (Izvirno po-ročilo.) Po zakasnelih vesteh iz Skoplja je borba ob Zletovski reki trajala od polnoči do 2. popoldnc. Bolgari so nekolikokrat ponovili svoj napad, a so se umuknili in iskali za-klonišče na ugodnem terenu, čim so Srbi izvršili protinapad. Vendar pa so Lolgarske izgube velike, srbske p:i naravnost neznatne. Do posam-nih .spopaUov je prišlo, kakor se čuje Uidi predvčerajšnjim in včeraj. Srbske oblasti imajo baje v rokah gotove dokaze, da Bolgari spreoblačijo svoje vojake in jih potem puste, da v malih skupinah napadajo srbsko arrnado. To pa delajo baje zato, da bi lahko rekli, da Srbi preganjajo domaće prebivalstvo in da se zate-gadelj to kmetsko prebivalstvo punta proti srbskim oblastnijam,
Aretacije v Solunu. Solun, 2S. junija. Grške oblasti so aretirale mnogo bolgarskih delav-cev, pri katerih so našle 24 dinamit-nih patron in 100 kg strelne volne in mnogo orožja.
•     m     m Borza.
Dunaj, 28. junija. CZ ozirom na vznemirjujoče vesti na Balkanu je dopoldanska borza otvorila v silno slabem razpoloženju. Kurzi so znatno popustili. Opoldanska borza je bila brez kupčije.
Volitve v Aradu. Arad, 2$. junija. Danes se vrši tukaj državnozborska volitev. Stoji-ta si nasproti groš Tisza in groi Szechenv. Ob 11. dopoldne je imei Tisza 3G0 glasov, nasprotnik pa 3r;0. Zatrjuie se, da bo Tisza zmagal, ker ima — vojaško asistenco.
Današnji list cbsega 18 strani.
Izđnjatefj   in   odgovorni   urednik; Valentin Kopitar.
Lnstnina in tisk »Narodne tiska me .
Za   prebivalce mest, uradnlke   itd.
Proti tcžkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnot.rega sedenja in nnpornega duševnega dela je upr.Tv nenbhodno potrebno domaće zdravilo pristni „MolI-ov Seidlltz praiek," ker vpliva na prcl ivlj.inje tr;ijiu> in uravnovalno ter ima oinjšcvalen in topilen učinek. Skatijica velja 2 K. Po poštnem povzetji rnzpošilja to zdraviio vsak dan teknrnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatclj na DUlf AJU, Tnchlauben 9. V 1c-karnnh na deželi je izrceno zahtevati Moll-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.                                                  3 33
Žitne cene v Budimpešti*
Dne 28. junija  1913.
T e r* tu I  n«
PSenrca za oktober 1913.   .   za 50 kg 11 26
Pšenica za april 1914     .   .    za 50 kg 11-74
Rž za oktober 1913       .   .   za 50 kg   8 87
Oves za oktober 1913   .   .   2a 50 kg   8"53
Koruza za julij 1913 .    .    .   za M) kg   762
Koruza za avgust 1913 .    .    za 50 ktr    7 82
Koruza za oktober 1913     .    za 50 kg   739
Heteorolotfčno norocilo.
Visina nad morjem 308*2               Srednji zr«fn! tlak 730 mm
!   Ca9   Istanje    A«, ?   Tn7?  ""<*    -5    Vetr°Vi        Neb° 27.  2.pop.j 732*4      20*9 p.m.jjvzh deL jasno „    9. zv.' 732 8       149    si. jvzh. | 28.   7. zj.    733*9      118   brezvetr. Idel.oblač. Srednja   vCerajSnja temperatura 167*, norm.   169°.   Padavina v  24 urah 00 m*n.
Irpki pimMk
mešane stroke z večletnim izpričevalom teli slnžbc. Ima veselje tuđi za urejevanje skladišča. Cenjeni dopisi ped: „V, Z. poštoolezečc St. Pe-ter f<Kl Sv, GtftMi, (Stajtrjko.)    2299^
Brez vsakega posebnega obvestila.
Potrti globokc žalosti naznanjamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem prežalostno vest o smrti naše nenadomestljive, dobre soproge, matere tašče, stare matere, sestre, tete, gospe
ANE DLER roj. U
ki je danes popoldne, po dolgem, mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, v 56. letu starosti, mirno in vdano preminila.
Pogreb drage pokojnice bode v nedeljo, 29. t. m. ob polu petih pop. iz hiše žalosti, Elizabetna cesta št. 8, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. zadušna masa se bo služila v ponedeijek, 30. t. m. v fami cerkvi pri Sv. Petru ob polu osmih zjutraj.
Prosimo tihega sožalja.         2307
V Ljubljani, 27. junija 1913.
Josip Stadler, soprog. — Fina Morgenroth, Maks, Franc, Ali red, Josip, Anny Stadler, otroci. — Karei Morgenrotb, zet. -- Gretica in Antonila Stadler, snehi. — Te-
reziia Kriiaf, Marija feigl, Ivan
Skedl, Antonlja Jaksche, sestre in
brat.        Anny, Karei,   Elia,  Bela,
Fini, Tonćif   vnuki  in vnukinje.
Pnri kranjski   pogrebni zavod Ft. Doherlet.
iz boljših rodbin             2306
se sjirejmo pri dobri rodbini.
Naslov   pove   upravništvo  »SI.   Nar.».
Tpiia nia
sa proda v Sežani z vsem blagom ali pa samo s trgovinsko opravo. Pripravna; tuđi za vsako drugo trgovino Oglasiti se je ob nedeljah pri B. Mihelčičtt, trgorcn nsnja ▼ Seianl.              229d
itiilim
mlad,    zdrav   in    treznega    obnašanja
dobi delo.     2273
Ponudbe sprejeraa Peter Strci, Mokronog. Proda se takoj iz proste roke za nizko ceno
I hna z legii irtn
v kateri ze nahaja dobro idoča gostilnaj
I je   tuđi     jako   pripravna   za   mesarsko
ali pekarsko obrt. Prodajo se tuđi trav-
niki.  Natančno  se  poizve:      2304
Lfablianai Karlovska Gesta šL 28«
KentiCna    tvornica   Traisktrchen    pri
i                 Dtinajn, Liebleln & Co.
i
Cementna malta,  beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obi. varovano.)              2291
Najidealnejše sredstvo za osušenja vseh vrst> zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto, Zastopstvo in zaloga: f. P. VIdic & [omp.. liolljaiia
Brez posebnih  naznanifa
Dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju, naznanja, da je gdč,
6i*nc$tina T^cille
sodnikova hči
v starosti Čez 94 let, danes ob 6. uri zjutraj po kratki bolezni in po sprejemu sv. zakramentov preminula.
Pogreb se vrši v nedeljo, 29. t- m. ob 4. popoldne iz hiše žalosii.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v fami cerkvi v ponedeijek ob 8. uri.
Za tiho sožalje se prosi.
Celje, dne 27. junija 1913.                                             2289
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest, da je preminil danes po dolgem mukepolnem trpljenju, previđen s svetotajstvi za umirajoče, naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
Ignacij  Fock  ml.
v 28. letu svoje starosti
Pogreb predragega rajnika bo v nedeljo popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bode služile v tukajšnji farni cerkvf.
Predragega  pokojnika  priporočamo v blag spomin in  molitev.
V Kranju, dne 27. junija 1913«                                           2288
Ignacij in Marija,         Maka«         Mirni, Ana, Vida,
starši.                        brat                        sestre.
Br&s posebnega obvestila.
J$o;ec J^nton
c. kv* geometer
Vadnjal JLeopoldina
učiteljica +}}h poročena, *Xt*
Zojice,  28. juni]a  19t3.
Vipava.
222S Zojice.
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
146 štev.
M vm§m*m* labkega,   ▼el«Haef a sretlofa (illbtr) in b*le*a
vina
K 60*— za 100 litrov prodaja
J. Kravagna, Ptuj,  Štajersko.
2095
Anglie kosini
različne toalete
priporoča in izvršuje
damski modni   atell}4
losipma Setinc BersiTi
Ljubljana, Kongresni trg 6.
Narotila z dctelc se točno izTršnjejo.
2120
II*
r
modna in  športna trgovina P. MAGD1C
L-jubVjancL <&§> nasprotz glavne pošte. <m> Ljubljana
Topolšlca
Sanatorijsko kopali ft će
ii   pri Celju (Spodnje Štajersko),   i:
Lahmannovo zd navijen je«
Šefzdravnik  dr. V. HECHT.
I                                                vseh defela izposluje inženir                                          94
I  IMJl« fwKl»»*HL^-lJSi^  oblastveno avtor. in zaprise?eni patentni odvetnik na Dtrnaju VI., Marlahilferstrasse *t. 37.
i Popolna razprodaja  i
i            zaradi pozne aexije vseh vrst zaostalih
i otro!! in damsHiti slamnikov  i
!   WtT po zelo znižanih  cenah. ~*m   >
\ JfioM salon Stuchly-jY!aschkc  ;
Velika izbira ±alnih   klobukov.
Židovska ulica:
Židovska ulica :
Priporocaino  ^peciialno
damsko in otrosko Konfekcijo
zelo solidne tvrd Ste
M. Kristofič-Bučar
Ljubljana,   Stari   trg   štev. 9. — Lastna   hiša.
Krasne
K0STUME, PRASNE  PLASCE, : MOĆNE HALJE, i KRILA.
Fine
Moderne STEZNIKE, SPORTNE   KAPE, OTROSKE CEPICE, PEBILO.
OTROŠKE utia - m u MLADENKE
Higienično   pertlo   in   druge   potrebščin©   za  novorofenčke.
Pošilja na izbiro tuđi na deželo.
M£L *• » s a» a.

v večjem mestu na Go-renjskem, v kateri je sedaj gostilna in trgovina, pripravna za Tsa-ko obrt, na najboljšem prostoru, se  ZGlO  pO
nizki cenl takOj proda ali zameni.   K,e
pove uprav »SI. Nar. ».
2195
Blieleiopei).
Kakor na solncu   belieno — izgleda perilo po polurnem kuhanju s primesjo
■_J^BS^^,^-^^?"'v>.__,*£;-«& -'ts!*
MODEBHO PRAiHO SREDSTO7^
Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu   učinku   —   nikakih    perilu škodljivih snovi.   Zajamčeno neškodljivo  pralno sredstvo.
Gottlieb  Vo»h
DUNAJ   lll.|1.
NaprodaJ po vseb trgovisah.
Stroge solidna nafstareisa domaća MU. Juvcli, zlatnina,
srebrnina ter razne ure.
Popravila in nova dela po nalnittl ceni.
tdina zaloga ur
z znamko
IIP"
Ctniki xaston|.
Ceniki sastoaf.
Lud. Cerne,
invellr,  Irgovec % nrami  ter zapri-setenfl lodnl cenilec.         234
Ljubljana, Wolfova ulica št.3.
mehka in trda, (suba) •, radi pomanj-kania prostora znižane cene. Dostavijo se   na   zahtevanje   tuđi   na   dom.      257
Parna iaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora.
Resna ženltna ponudbo.
Prav kmalu se želi poročiti mlad inteligenten, soliden veleposestnik in trgovec z domače vzgojeno gospico z dežele, ki bi imela okrog 40 000 imetja in zagotovi pohlevni, zdravi, 20—27 letni gospici neomadeževane mi-nulosti z veseljem do trgovine srečno prihodnjost s , čez 6000 letnih dchodkov. Neanonimna pojasnila in slliko prosi pod šifro „Lep značaj, nedolžno srce 2234U do 1. julija na upr. »S!ov. Nar.«.   Tajnost   zajamčena.
Moderna ročna dela in materijal
|M. Drenik
I   Ljubljana, Kongresni trg 7.
Vol na za Športne obleke, Čepiće itđ. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telo-vadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. ::
NAJODLlCNEJSA ZNAMKA'_
LE V IZVIRNIPOLNITVI.
^ MOET & (HANDON
JE ŠAMPAMJEC fNADVJSJEGA
DVORA  1IN ARI5TOKRAC0E   \
USTAlNOVgENĆ
1743
879

Clvllvlllil
p*aaga Svđevito  kot nado-■einl  „nnlieTalee   mrieu".
v Prlsten samo v steMenlcali.
Naprodaj, kjer so obešeni plakati.
146 Utr.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 9.
Hačela nogometnih teta.
Pred znamenitim športnim do-godkom stojimo. Praška »Slavia«, moštvo svetovnega slovesa, tekmuje prihodnjo sredo v Ljubljani s tukajš-no »llirijo«. Razumljivo je tedaj, da ne vlada za to tekmo samo med na-Šimi športniki, marveč med občin-stvom sploh precejšno zanimanje in da si hoče ogledati to za nadaljni razvoj športa med Slovenci odločno važno tekmo tuđi ono občinstvo, ki doslej nogometnemu športu ni po-svečalo posebne pozornosti. Ne samo tem, marveč sploh vseni, ki ho-čejo razširjati šport po Slovenskem, je goiovo ustreženo, ako na kratko ocrtamo načela in pravila, ki so me-rodajna za nogometni šport in tekme. Ta pravila so sicer meanarouna in po teh pravilih tekmuje na tisoce in tisoče moštev po celem svetu, to-da med Slovenci so še malo znana iz enostavnega razloga, ker med nami šport ni skoraj še nič razvit.
Pri nogometnih tektnah tekmuje moštvo proti moštvu, na vsaki struni 11 tekmovalcev pod vodstvom in nadzorstvom razsodnika, kateremu so ugotovljene velike pravice in či-gar odločbam se ne srne in ne more ororekati.
Vsako moštvo stremi za tem, da spravi žogo kolikor mogoče mno^o-krat skozi nasprotna vrata in da razbije enako nasprotniko\ro namero tuđi kolikor mogoče mnogokrat. Pri tem se razven obeh vratarjev ne srne dotakniti noben igralec žoge z roko. Tem načelom primerno je raz-deljeno tuđi vsako moštvo v posa-mezne kategorije. Na vsaki strani je v prvi vrsti po 5 napadalcev (fors). za katerimi stoje v razdalji kakih 20 metrov 3 krilci (half), za temi zopet po dva branilca (backs) in pred vsa-kimi vrati en vratar (goalman). Imena že določajo glavne naloge po-sameznih teh skupin. Čim hitrejse in vstrajnejše je kako moštvo. čim bolj obvladajo posarnezni igralci žogino tehniko in čim premišljenejšo skupno igro imajo, tem več uspehov tuđi dosežejo.
Radi lažjega razločevanja nasto-pajo moštva v različnih dresah; Slavia« n. pr. bo nastopiia v rdeCe-belih, »Ilirija« pa v modro-belih dresah.
Pri mednarodnih nogometnih tekmah se tekmuje na ravnem, pra-vokotnem igrišču. ki je 10U—110 in dolgc in 65—75 m široko. Igrišče ie omejeno z vidnimi črtami. Na dolži-no s podolžnicaraa, na širino s preč-nicaina. Sredini podolžin ste međse-boj zvezani s srednjico in okoli te je v sredi pategnjen krog s polumerom 9 m. Koti igrišča so zaznamovani z drogi in v nje je ocrtana tuđi četrtina kroga s polumerom 1 m. Na sredi vsake prečnice stoje vrata, ki so napravljena iz dveh navpičnih kolov, Ki sta medseboj zvezana zgoraj s prečnim drogom. Svitloba vrat je 730 m na širjavo in 2'40 na višavo. Pravokotno na prečnice so potegnje-ne 5-50 m od vsakega vratnega kola 5 50 m dolge crte in medseboj zve-zane s crto, tekočo paralelno s preč-nico. Tako zacrtani prostor se ime-liuje vratarjev prostor. Razven :ega so potegnjene v razdalji 16*50 m od vsakega vratnega kola navpično na prečnico 1650 m dolge crte, ki so med seboj zopet zvezane s crto, ki teče paralelno s prečnico. Tako zazna-niovan prostor se imenuje kazenski prostor. Nasproti sredine vrat se za-znamuje v kazenskem prostoru še 11 metrov oddaljena točka, iz katere se streijajo enajstmetrovke.
2oga ima obseg 68*5—71 cm in v začetku tekme ne srne biti težja kot 450 gr.
Tekma traja dvakrat po 45 minut. Med obema polovicama je lahko odmor do največ 10 minut.
Vsaka stranka ima na igriseu svoje polje, ki ga loči od nasprotne-ga srednjica. Vsaka stranka si lahko voli na podlagi žreba ali polje ali otvontev igre. Po odmoru se polja zamtnjajo in igro otvori v drugi polovici tista stranka, katera si je v prvi polovici izvolila polje. Igra se otvori na sredi igrišča. Otvoriti jo je na ta način, da sune srednji napada-lec žogo v smeri proti nasprotniški prečnici. Pri tem ne srne noben na-sprctnih igralcev prestopiti pred izvršenim šunkom kroga, oziroma sretinjice. 2oga je v igri, ako se za-sdče enkrat okrog sebe ali napravi svojemu oDsegu enako dolgo pot.
Spraviti žogo skozi nasprotna vrata med obema koioma in prečnim drogom, to je glavni namen tekme in kateremu moštvu se to po-sreči (ozir. igralcu tega moštva), temu se v dobro vpiše za vsak tak uspeh po en goal (gol). Zmago odloči razmerje med številom doseženih goalov. n. pr. 2:1, 4 : 0, 6:2 itd. Ako doseže katero izmed moštev goal, se igra   prične   znova v sredi
igrišča   in   jo otvori moštvo,   ki je ravnokar podleglo.
Ako se odbije žoga od kakega kola in pn tem ne prekorači mej igrišča, ostane v igri. Enako tuđi, ako se zadcne ob sodnika ali stranske sod-nike. Ako pa prekorači v zraku ali na tieh popolnoma* podolžnice ali prečnice, potem je izven igre (out). V Lem slučaju se meče žogo z mesta, na Katerem je prekoračila igrišce, nazaj v igrišče in sicer jo meče igralec onega moštva, ki se ni zadnje do-taKnilo žoge. Metati jo mora z roka-ma čez glavo, z obrazom obrnjen proti igriŠču in stoječ z obema noga-mi na podolžnici in sicer v poljubno smer. Kcior je žogo metal, se je sine dotakniti sele potem, ko se je dotak-nila diugega igralca. Ako pa sune igralec žogo čez nasprotniško prečnico, potem se jo spravi zopet v igro na ta način, da jo sune izpred vrat c-len izmed vrata branečih igralccv. Ako se je pa žoga zadela nazaduje, prisno je prekoračila prečnico ene stranke, ob kakega igralca te stranke, nastane iz tega kot (corner). V tem slučaju se spravi žoga zopet y igro nn ta način, da jo strelja v igri-rče eden igralec nasprotnega moštva. Noben izmed igralcev nasprotnega mcst\a se mu pri tem ne srne približiti blizje kot 5*5 ni. V ostalem so pa pri lem strelu veljavna ista pravila kakor za out (avt).
Ako stoji ali se nahaja kak igralec blizje nasprotni prečnici, kakor vsaj trije igralci nasprotne stranke, potem stoji ta ot side (ofzajd). Igralec sicer lahko stoji of - side, ven-dar ne srne v tej poziciji na noben način vpiivati na razvoj igre. Pri ot-side poziciji pa ne ođloča oni čas, kadar je bila žoga sprejeta, marveč oni, ko je bila oddana. Of - side pozicija pa ni mogoča pri kotu, pri sire-ljanju izpred vrat, v slučaju, da se je žoga dotaknila zadnjic nasprotnega igraiea, in v lastnem polju.
Nobcden izmed igralcev se ne srne dotakniti žoge z roko (hands) izvzemši vratarja. toda tuđi ta le v svojem kazenskem prostoru. Z žogo v roki srne teci samo dva koraka. Vratarja se sme navaliti samo ta-krat, kadar se dotakne žoge, kadar kakega igralca namenoma ovira ali kadar se nahaja izven svojega vratar je vega prostora. Namesto vratarja vstopi lahko tuđi kak drug igralec njegovega moštva, venđar se mora to sodniku preje naznamti. ker diugače nima predpravic vratarja.
Prestopke proti tem pravilom kaznuje sodnik s prostim streloin.
Prepovedano je namenoma iz-podtikatu zastavljati, zaletavati ali naskakovati nasprotnika, kakor tuđi držati ali odrivati ga z rokami. V nasprotnika se sicer lahko zaleti, toda ne močno ali ćelo nevarno. Zale-tavanje od zadaj je dovoljeno samo takrat, kadar je igralec od nasprot-niki namenoma oviran. Razven vratarja ne sme nobeden izmed igralcev dotakniti se namenoma žoge z roko. Kršenje teh predpisov se Kaznuje s kazensk. strelom. Ako zagreši kak igraiec katerega teh prestopkov v lr.stnem kazenskem prostoru, se izpremem kazenski strel v enajsi-metrovko.
Ako se zakrivi prosti strci, se ta izvrši tako, da na sodniko > odredbo strelja en igralec naspr tnega mošiva na mestu pregreška /ogo v po!jubno  smer.    Nasprotniki         ma
pri tem ne smejo približati za \eč kot 55 m. Nadaljna pravila so bila navedena že pri kotu. Kazenski strel se razlikuje od prostega samo v toliko, da se pri tem lahko strelja direktno v vrata in doseže lahko neposredno goal. Pri enajstmetrovki merajo pa stati vsi igralci razven oneaja, ki strelja in nasprotnega vra-
tarja, ki mora stati na svoji prečnici ali za njo, izven kazenskega prostora. Na sodnikovo znamenje se mora streljati žoga proti vratom. Ako treba, se podaljša tekma za toliko časa, da se enajstmetrovko še strelja.
Pi edpisom ne odgovarjajoče obuvalo povzroči izkljucitev za ćelo igro.
Oa se tekmuje po teh pravilih, za to skrbi sodnik. ki je upravičen kciznovati vse prestopke v smislu teh doloch in katerega pri njegovem nadzorstvu podnirajo stranski sodni-ki. Razven tega ima sodnik še mnogo drugih pravic, vsled katerih lahko prepreci sirovo igro, vhajanje ob-činstva na igrišče, vmešavanje v igro itd. Ako uvidi za potrebno, ćelo lahko prekine aii zaključi igro. Njegovim odredbam se j*e pokoriti brez-pogojno in se ne dnjejo izpodhijati.
To je v glavnem izvleček nogometnih mednarodnih pravil. Upam, da je v interesu športa, ako se tuđi sirša slovenska javnost seznani z njinii.
Podpirajte
difaško podporno društvo „Radogoj" v Ljubljani.
S prav dobrim uspehom se
JdATTONj^
w-----------------------
.«,.'■".....                         narawna
aZkalečna kislina
rabi  pri:
obolelosti sopil
katarjih v požiralniku bronhij, vnetju
pljitč in prsne mrene. Zalasi t Ljubljani: Mihae! Kastner, Peter Lassnik in A. Sarabon-
Š6ppčw
najnovejsa
čokolada
HH§£B9
Krapktloic
Ho) zdraviio piolin. revmatizem ishias.
Prospekte    in   pojasnila   daje    zastonj ravnateljstvo.
Franc M
Ijubljana, Sodna ulica.
Podpirajte doir.afo Industrija!
Stare nogavice   se ceno podpletuiefo I
Specialna mehanična pletilna industrija m trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni  materijal za
stroje  itd.   na  drobno  in na debelo.
Šivale! stroil od 70 kron naprei-
Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Kep delacn brez agentov,   so cene veliko  nižjea
l^olcjarji, zajjtcuajtc
v lastnem   interesu  nemudoma brezplačno in pOŠt->
nine prosto prvi slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne deie.
Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah   in   uvideli   boste,   da   vodimo   prvOVrstnO
blago   po   namižjih,   brezkonki^renčaih   cenah.
Karei Camernik Hi, Wm Dunajska testa 9-12,
špecialna trgov.na: kelesi, mstorju svhanjbi!; in pssamezninii deli, mehanitna de'avnica in zmte.
umetni in trgevski vrmar
Ljubljana, Kolizejska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno ::       izdelane   vence,   šopke in  trakove.       ::
Dalje ima na razpolago ::   za  izposoievanie    ::
ob mrft&ških odrih drevesne cvetlice, kakor tuđi najfi-nejSe dekoracifske cvetlice za dvorane in balkone.
Imam tuđi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovićar, ::  vrtnar, Ljublfana.   :;
Specijalna modna in športna trgovina za gospode in dečke
& Mette
Ljubljana, t ranca Jozefa cesta 3.
Stamniki, kIobuL% čepiće .   kravate,   modno perilo itd. itd.
j    Vse športne pofrebščine za te-r    jiis, loi\ turisiiko in telovadbo.
Umiju i M\
Najboljši nakupni vir za res dobro
Posebna priporoClilve mt!:
damski nizki ćevlji, u soje Sevro K 7*80;
damski čevlji na zadrgo, usnje Sevro K 9*50;
moški čevlji na zadrgo, usnje Ševro K II-—;
moški čevlji na zadrgo, usnje box K !#•—.
Ze desetletja preizkušeno in potrjeno.
130 prodajalnic v tuzemstvu in inozemstvu.
Tvomiška zaloga čevljev, znamka A. F. C. G.
Josip Hočevar, Ljubliana, Stritarjeva ulica st. 9.
Stran 10.
SLOVENSKI   NAROD.
146 štev.
za trgovino in gostilno na deželi, tuđi ne* strokovnjak, ki ima veselje do gostilne. Po-treben kapital K 20.000. Ker brez konkurence uspeh siguren. — Ponudbe pod šifro »Sitiiru 20" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Veliko itevilo
mizarskib pomotnlkov
i & če
Savez fori. obrtnika, Zagreb, Dalmatinska ol. 1
Krepkega xđravega      2301
dečka
poštenih starišev, ki ima veselje do trgovine, spreime večja trgovina ▼seh strok na Gorenjskem. Naslov pove upravništvo ,Slovenskega Naroda*.
Mft4^«2   se              2287
dobra kuharica
za na  deželo.  —  Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«, pod ,Z. AL 2287'.
Ali  ste   oženjeni?
Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1  K 80 h, 12 za K,  3 4z Ilustrovan   cenovnik f, zdravniškimi    nasveto gratis in franko (zarrtr 30 h^     —   I.    Singe. hlgienićna     mana-faktura,    Đnnaj    I. Wlesiugerstr.    8 F
Ka obroke zlata verla
60 gramov te2ka, K 140-—, me-sečno 4 K. Prve vrste srebrna 'Jra s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro :n veri-2ico,naj pišetakoj. R Lechner, Braciava (Lundenbura) 299 rgovina z zlatnino.  =====
•Ma se v naiem dobro vpeljana stara
trgovina mm
nasproti tovarne na Savi pri Jesenicah Vprašanja   in ponudbe na naslov:
Ivanka Pretnar, Jesenice, Gorenjsko.
Zaifcite h,jsi
ta.os s i.    •   SiKarr;
o orah, zlatih  in    srebrrih,    go^hemh, jeklenih,   usnjatih   in    ir.'i: 'i!ak*urr. H
C. In kr. dvorni dobavitelf _.„         JAN   KONEAD raipošiljalnlca, Most st. 2368 (Češko).
Prav«     !v.:«r»ke    nikiaste    rtr.^ontoirs :e    ur»    na    v..ro,
■iatem Ras ort K 5 —, 3 korr.ri^e K 14-—, registrirars
»Ađler-Roskopt« niklaste remontoirsice nre K 7-—, prava
srebrna remontoirska era K 8-40. Brez rizika! Zamena
dovcljena ali denar nazaj.
Cesko - Budejovicky  papirovy
prumysl,  Č. Budejoviče.
Kupujte  le
Cinl - Metoflov
papir
▼ korist  družbe
». Orila in Metoda v Llalilj ani.
VtUnlte si v spomln s    sliko In Ime    s
tieaietnega papina in Mit
mm
ker s ponaredbaml hočejo konsnmente ::       zavajatl.       s
Sprejema zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnejših kombina-cijah pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12                    vplačili.
„»1^, A VI JA"
■■■  -  ■••    vzaiemno   zavarovalna   banka   w   Pragi.    •■•   -   .-• Btzenmi fondl K 58,4*1.432-56 — Iiplaćane oiUkodaino in kap Hali je S 123,257.695-77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vaa   pojasnila   dalei
Generalno iastopmo v Ljubljani
čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposki uliti !tev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Stalni krajevni agenti
zmožni nemšČine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plaČo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrslci. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Ni*. 20.      ibO2
Deklilki penziioaaf Moli Dallmer
Dunai VIII., Wickenburggasse 3.
Ma in sosDOdinisKa ia.
Domovališče za mlade študentke. Znan-stveno-praktični tečaj. V zvezi s Schvvarz-waldovimi učilišči. konservatorijem in dru-gimi šolami Izborna preskrba. Fina, skrbna vrgoja. Lepi, xraćni prostori. Zmerne cene. Sprejem za vse šolsko teto ali za kraiši čas. Prospekti in pojasnila v internatu VIII., NVickenburggasse 3 (govo-rilne ure od pol 11. do poli. Telefon 18025) in v Sch\varzwaldovih učiliš*ih I Wallner-strasse 2 (Telefon 19227) Imetnica gospa Ivana Moli Dallmer, drž dipl. učiteljica Kuhanja m gospodinjstva.
Gostilna
pri „Bobenčku" na Glincah
se odda na  račun ali pa se pod .'. zelo ugodnimi pogoji proda .'
Več se izve pri lastniku
]. TribuCu na Blincah št. 37.
nadležne hoefne
na obrazu ali na rokah odstrani   v   5   minutah
v    Dr. A« Rixa
odstranlevalec kotin.
Zaj. neškodljivo,   gotov uspeheh. Pusica za 4 K zađostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. 1. Rix. laboratorij. Dnnaj!!., Berggasse 171
Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem jelenu",   drogeriji   A.   Kane  in „Adrija"
%SF
ozdravi brez vbriz^an :i pri gospodih in damah vs>- bo-lezni spolovil, iztok, :apa-vico, bolezni v mehurji, kjer drugi    pomočki    odpovedo.
tternial-Draoee
Skatlja (100 kom.) K  5—.  2 škatlji za 13         eno  zdravljenje.  —  Izdeluje
Delta Laboratolre fle Produtn ctiimlqoes a Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna Marlahilt. Bmlape!ta. TI. Lišit Fennc-ttr 20
po povzetju ali ako se znesek posije napre.
Naznanilo preselitwe!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se z današnjim dnem preselll iz Trubarjeve -ulIIc©          2293
na Stari trg St 20 (prej graver Černe).
Priporotam se si. ObtinstTi, dt mi ostine še nadalje naklonjeno ter priporočam svojo novo
bogato zalogo zlatnine In srebrnlne.
Lastom delavnlca za popravo nr.        Peter Goroik.
Vodne elevatorje
^črpalnike na vrtiloi
za vodnjaka
kakor   tuđi
črpalnibe -
ia vodo,  ročni  in   I etrojni obrat,        J
motori*,
ni   vet^r,   topli     1 zrak, plin, petro-
lej in bencin Izdcluje najceneje
L E. Rndolf
c. kr. iw. iri. v Uza*.
Prodam Iz   zdravstvenih   ozlrov izborno idoče             2278
motorno dvokolo
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Gramofonske  plošče
Triglav-Mom in Sava-Rekorđ
z najnovejšimi slovenskimi posnetki so izŠle in  se dobe v
:: ateljeju za gramofone ::
ft. Mmi LHana
Sodna ulica St. 5.
tlajieija zaloga godbeaib avtomatov in giamoionov.
Cenj. %%. gostiinčarjem posojujem godbene av tomate brez vsakega plačila in dajem še od nabranega denarja od-stotke. — Kdor rabi tedaj avtomat, naj se zglasi — tuđi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam naj-::   novejših plošč.    ::
liioni ratrito proti
kašlju
hripavosti, kataru in zasle-zenju, krčnemu In oslovske-
mu kašlju, nego slastne
Kaherleve
prsne karamele
s ,,tremi jelkami".
rfirjlnot.   poverjenih
nll ■II       izpričeval od lili III zdravnikov in ^'W1"r zasebnikov   za-jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.         156? Zavitek  20 In 40 wim, ikatlia 60 v. Prodala lit v Ljubliani;
Ubalri pi. Trnkoczy, lekarna. Rih. Sušnik, ie-karna.    Dr.  O.  Piccoli,   lekarna.    Deželna   1e-
kama  Wr. Pti. And. Bohinc, ickama prikront.
Mr.  Ph.  Jo«. Čizmar, lekarna.  Ant. Kane, dro-^rija. B. Cvandara, drogerija „Adrija". Daniei Pire, lekarna  Idrija.  J. Bergmann, le-karna,   Novo mesto.   C Andrijanćic,   lekarna.
Novo mesto. Jur Hus, lekarna pri Mar. P. VI-pava. Mi an Wacha, lekarna, Metlika. A Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilli, lekarna, Liti ja. Karei Šavntk, lekarna pri .Sv Trojici", Kranj. Fr.BaccarcLch, lek^ Postojna. Jo«. Moćnik, lekarna, Kamnik. E Burdych, lekarna v Šk. Lokl. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna,
Tržić. Ph. Mr. E. Koielj. lekarna, Jesenice V. Arko, trgovec, Senožeče. Jos. Rudolf, drog. T.itija.J. Kandušar. trj? Mengei.Jos. Afldk, lekarna V  Ribnci. JR. Hočevar, lek.   n» Vrhniki
Naroćila na               2277
rolete m zalazile
prevzema
Me( ft Slm il.ii p. Mita.
Albert Organe,   brivec in  posre-dovalec  za  starine   in posestva
v Ljubljani,   Franca Jožefa cesta Št.  1
Ini paolšEii puMk
za starine za vso deželo, preskrbi tuđi ćele zbirke, obenem pa tuđi posreduje ■ pri prodaji posestev. ===== 2248
TfDovski utenec
s  primerno   Šolsko   izobrazbo, zmožen obeh deŽelnih jezikov,   ter da ima veselje do trgovine
se   sprejme
pri   Leopold   Lav&u,   trgovina z med.  blagom.   Tržič,  Gorenjsko.
G. fkrbff
Zagreb, Ilica 40.
Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492.
Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno.
1995 Prva domaća to vam a
omar za led
Simona Praprotnika
v Ijubljani, jenkova ulica št. 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pobištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah "          izvršujejo.
Velika zaloga gostilnlšKih okroglih miz.
Ceniki se poSiljaio na zahtevo braplatno in poštnine prosto.
Toplice,    kopališče   cesarja Franca Jožefa — Laški trg.
Postaja brzovlaka, najtoplejši vrelec Štajerske, enakega učinka kakor Gastein s stalnim dotokom, tore] zvi&ana radioaktlviteta, veliki zdravilni vspehi, gozdovita pokrajina, tudt ravna izprehajališča. Ob veliki seziji vsak dan vojaški koncert, civilne cene. Prospekti   zastonj.             2021
v kateri se izvršuje gostilniška obrt,
se pod jako ugodnimi pogoji proda ev. da v naiem.
Hiša je pripravna za vsako obrt. Koncesija ostane na hiši. — Pismena vprašanja pod „A. B. 5000" Medija-Izlake pri Zagorja ob Savi
mM     gHl m m št^ mm #^
^.   Uljalicl
ali dve  gospodični           2265
se sprejmeta na hrano in stanovanje
pod   skrbnim    nadzorstvom.
Židovska ulica, dt. 1. III. nadstr,
Landauer
ter dve lahki napol kriti
:     kočiji     s
za 1 konja ter lepe suhe hrastove deske h 30 mm
ima naprodaj IF. Cvek -v KI&miiifeiT.
Išče se mlado
dekle
začetnica, ki bi imela veselje do go-spodinjstva, k uradniŠki rodbini v me-stu na Dolenjskem. Kuharica je že v hiši. — Cenjene ponudbe na upravništvo »SI. Nar.« pod   „E. P.  236/2282«.
Mi lokal
na najboljšem mestu za detajlno prodajo, išče  dunajska tvorniška  tvrdka
za fino specialno detajlno trgovino ob dolgo-letni najemni pogodbi v najem. — Pismene ponudbe pod „Vornehm W. O. 6047" na Rudolfa Mosse, Dnna| L, SeUerstfltte 2.
TpffOTStka         2270
■     0^^       na Gorenjskem v zelo
J^t ^? ^^ prometnem kraju, sto-IBlfll H| Jeca °b križiŠču glav-IIII *^| nih čest, prikladna za III ^L ^M vsakovrstno trgovino, III ^ 11 tuđi za zasebno bivanje
■IMUse   pi*oda.
vsled premenitve živ-ljenskega pokliča pod lastno ceno. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Oražem, Kelbl in Zgonc
Mi in poitveni Hi v Ljiiani
na Bregn štev. 6 in Bohorlčeva nllca štev. 3
vljudno naznajamo slavne mu občinstvu, da Stopimo V skupno dražbo in da bodemo  izvrševali kakor  doslej najboljše  in poceni ter točno vse
kar spada v našo stroko.                                   2203
^s
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-nega blaga.
Manufakturna trgovina
na debelo in drobno. Ljubljana, Stritarjeva ulica.   I
146 šter.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 11.
DesenišliE noiice.
Tovarniško vodstvo je prišlo lopet na sled velikim tatvinam. De-lavca K. hi Z. sta že dolgo časa krad-la ra^no kovaško orodje; najbolj ji-ma je ugajalo čisto novo 140 kg tež-ko nakovalo. Ker tatvina znaša Čez 400 K, se je reč odstopila sodniji,
Ovadena sta sodniji tuđi ava druga tovarniška delavca, ker sta v tovaini kradla staro mednino in na debeio nekemu neznanemu kupcu v Ljubljani prodajala.
Fifigirani vlom. Inženir G. na Savi je pretekli teden sam v svojem stanovanju vlomil in vzel iz pisalne miže 240 K. Ker je stvar ovadil orož-nikom, je bil na to neki delavec aretiran, a izkazalo se je kmalo, da je ta popolnoma nedolžen in da je inženir v svoji zmedenosti sam de-nar vzel in v miznico s silo vlomil.
Zadnji občinski seji je takoj po otvoritvi župana, predsedoval obc. svetovalec rovtar Smolej. V tej seji se je dala zaupnica dr. Susteršiču! Daleč smo že na Jesenicah prišli, da nas rovtarji komandiram! Brez dal-njega komentar ja!
Župan Cebulj se je pritožil radi znane afere z B. Vzklicna obravna-va se je v Ljubljani dne 24. t. ni. vršila, a kakor slišimo bo vendar Cebulj moral 14 dni na počitnice na novi Žabjek!
Jeseniška požarna bramba je imela svojo veselico s tombolo v nedeljo v neki klerikalni gostilni na Savi pod vodstvom klerikalnega štaba kaplana Kogeja. Katolisko godbo je dirigiral sam kaplan Kogej. Ker v pozni uri v noči tuđi vince nekaj izda, je imel potem rabuko z neko barabo! Na to se je veselica v popolno zadovoljnostjo koncala!
Težko ponesrečil se je siavbenik nove sole g. Valli. Podrl ga je neki avtomobil na Bledu, ko se je ravno s kolesom vozil proti domu. Precej poškodovan je na glavi in na rokah. Nova šoia nima še do danes velike sreče!
Popihal jo je še le malo časa na Savi bivajoči trgovec g. Lavtižar. Mož se je menda čutil krivega nekega pregreška in zaprl nekega lepega dne trgovino ter odšel!
L katoliško konsumno društvo na Savi še vedno toči in razprodaja v lastnih lokalih opojne pijace, ako-'avno je vložen rekurz na ministr-stvo! Ako kaj takega slučajno stori privatni bodoči oštir, pridejo žandar ji in mu lokale zapro! Pri kleri-kalcih je pa vse drugače; pri ten se zahteva še žendarmeriiska asisten-ca, v drugem slučaju se ti pa nastavi bajonet na prsi! Je že tako na Kranjskem pa nič drugače!
Podružnica Sv. Cirila in Metoda
za Savo in Javornik bo imela v nedeljo veselico v prid društva na Ja-vorniku v gostilni g. Hkavca. Opo-zarjamo vse naše somišljenike, da se sigurno udeleže te veselice, da pokažemo našim maziljenim na-sprotnikom. da smo pravi Slovenci in ne Nemškutarji! — Iz priiaznosti sodeluje pevsko društvo »Sava«!
Raj se vse prodaja na javnih dražbah.
Maurice Prax piše v »Ma-tinu«: Velike javne dražbe v Parizu napredujejo. Ena zbirka slik za drugo se javno prodaja, in sicer dobro prodaja. Ta teden se bo prodajal umetniskic predmet, ki je nesporno avtentičen. Je to dobro obranjeno okamenelo truplo nekega Patagon-ca. Umrli je bil 1 rn 91 cm visok. Star je več tisoč let In navzlic svoji častivredni starosti, znese desetkrat več nego najslavnejši bokser. Prenese vsak udarec, ne da bi se ganil; vendar pa bi bila nesreća za vse one neprevidneže, ki bi ga poskusili udariti, njihove pesti bi to dobro čutile. Ta Patagonec ima kamenito srce v kamenitih prsih. Z eno besedo, je to okarneneli mož. Ko je še živel, je dobil par prav poštenih udarcev, ka-terih sledovi se še danes vidijo na njegovem kamenitem telesu. Navzlic svojemu zdravju je ta nesrečni gent-Ieman vendarle nekega dne umri. Njegovo truplo se je vsled učinka apnenih soli izpremenilo v kamenit kip. Znanstvenik! se ne morejo zedi-niti o vprašanju in času tega procesa. Nekateri trde, da je moglo okamenenje nastati le vsled vulka-nične erupcije, kakor pri izbruhu vulkana Mont - Pele. Sicer pa mislimo, da tega učenjaki ne razumejo in da bi to prej rešil kak kipar ali kamno-sek. Toda pustimo to raje . . . Tega Patagonca sta dobila L 1899. dva čil-ska ribiča pri izlivu reke Tucapelu ter ga potegnila na breg. Okoli oka-menelega »utopljenca« se je kmalu zbrala množica radovednežev. Govorili so, sodili so, uganjali so. Nek-do Je popolnoma resno   pripomnik
»Jaz tega utoplienca poznam; je to lord admiral Cavendish, ki je tuka! umri 1. 1553.« »Toda kje pa!« je za-klicala druga, bolje informirana ose-ba. »To je vendar don Pedro Valdi-via.« Medtem se je približal množici ameriški državljan- Dolgo je gledal okamenelo truplo. Nato si je prižgal pfpo in ni rekel — nič. Še isti večer pa je popolnoma natihoma kupil od obeh ribičev okamenelo truplo, od-peljal ga ter ga razstavil v bližnjem mestu. OkameneH mož je bil 20 ve-čerov največja atrakcija za ondotno prebivalstvo. Toda Amerikanee ni bil s tem zadovoljen. Prišlo mu je na misel: »Kaj bi bilo, če bi pokazal to atrakcijo Parižanom?« In je odplul z okamenelim tovarišem v Mavre. 2al, da je ćelo pot na ladji igral ba-karat. Najbrže je vse zaigral, kajti ko je stopil na gostoljubna francoska tla, ni imel niti vinarja v žepu. In tako se je zgodilo, da je nekega dne pustil okamenelega mrtveca v ne-kem hotelu kot zastavo za neplača-no stanovanje in hrano . . . Preteklo je 13 let. Upniki nesrečnega impre-saria nišo nikdar več slišali o svojem dolžniku. Več nišo hoteli nuditi okamenelem Patagoneu. ki tehta tristo kilogramov. podstrešja, in tako so se odločili, da ga prodajo na javni dražbi. To je zgodavina okamenele^ i^a Patagonca. Zdaj ga bodo prodali — in prav gotovo za drag denar . . .
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec ko-rena mazilo »Ria« ne odstrani brez bolečin v '6 dneh kurjih očes, brađavic in otiščancev
Lonček   z   jamstvenim   pismom   1  krono. —
fegni, K«5Ire (Kasta) !. Postfacb 12 54, Ogrski
616
Vinko Jtiajdič
vini ih ? KrsĐla
(Kranjsko).
Največja  proizvajania  priznano naj boljsih pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj  izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamefo iako veliko vode v se   in   dado  kvantitativno   nedosegijiv pridelek,  kar je  zlasti za  gospode  pe-kovske mojstre neprecenljive \TednostL
Zastopstva in zaloge:            65
V  Lfobijani,   CerknJc*,   Trnovem, Podgradn,  Trsta, P«l*u, Rcki, Zadra, Spljetu, Ercegnovem, Kotora St. Laciii ob Soči. Beljakn, Celovcu't Inomostu,   Bolcanu   in   Tridenta
Brzojavi:    Valjčni   mlin,   Kranj.

obsega v  vodi   topljivo   fosforjevo
kislino! najučinkovitejše, zato naj-
cenejše
gnojilo s fosforovo klsltno
Zajamčeno največji donosi na tleh vseh vrst, za  vse  sadežne  in kulturne stroke! Zajamčeno najhitrejš' učinek' Superfosfat prekaša vsakr drugo  gno;ilo s fosforovo  kislinr Posebno učinkuje mešan s kalijerr amonjakom in soiitrom. Dalje amc mjakove. kalijeve in  solitrove sv. perfosfate  dobavlja jo   vse tvornic umetnih  gnojil,  trgovci,  kmetijsk-družbe in   drušva.   Predznambe ? enojilne poiskuse sprejema:
Centralna pisama društva avstr. superfosfat. tvornic
Praga, Pfikopv 17.
Proti             22
AH in soilii zoii
Izborne deluje dobro znana
aniiseptična
Melusine ustna in zobna voda
kl ntrdi đlesno In od^ranlmje neprijetno aapo im umi.
1 stelUenica z navodllon 1 krooo.
Deželna lekarna Milana Leusteka
t Ljubljani, Resljeva cesta siev. t   >
poleg Frtnc Jotefovega jttbiiejnega mosti.
V tej lekanri doblvajo zđravila ind\ člani bolničkih bltptjn j«2. žclemice. c.kr.tobačae tovtrne  in okr. bol. blagajne t Ljubljani.
Meloalne-ostma la zobma vođa.
Sunja,   Hrvaško,   22.   februarja   190a
Blag. pospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče anttaepilća« nt«l«siaa-vslaa iota« vode, krt era je neprekosljivo sredstvo zoper zob obol, Htrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz nst. Za ohranjenje zob in os vezen je ust jo bora vsakomur kar najbolje priporočaL
Spoštovanjcm Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
A. KUNST
I                &J«U|MM
I   Židovska ulio« itev. 4.
Velika zaloga obuval
Ustaaga lxdelka %m dama, foapoda in otroka Je vadno nm Isbero.
Vsakršna  naročita  se  izvrinjejo  točno in
po nizki ceni. Vse mere se shranjnjejo in
zaznamnjejo. — Pri zananjih naročilib naj
se blagovoii vzorce poslati.        40
Pozor!         Pozor!
Dobro blago sa samo hvaSil
Kupite le dober glasovir in ne
dajte se begati po kričeči reklami trgovce v, ki imajo instrumente v komisiji in ki manj vredno blago na vse pretege hva-Hjo, da dosežejo ve?ji dobiček. Jaz ne trgujem v komisiji, imam le prvovratno blago in kupujem le za gotov denar, ker se le na tak način more dobro robo po niski ceni prodati. Jamčim pismeno 10 let za dobro kakovost svojih instru-mentov. Uglaševanje ter popravila vseh sistemov izvrsuiein solidno in računam ceno.
1»
w
kestesiisnircg! ugiaHevalet in tisovsc glasoviriev v Ljubljani, Poljanska c. 13.
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani,   Slomškova   ulica št. 6.
Priporočam  svojo   bogato   zalogo  najrazlićnejšib
konjskih oprav
-    .       krasno opremi] eno    -
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vpreino opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tuđ? vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-b: ščine, že obrabljene vozove in :r ^-^-^—   konjske   oprave.              <
Svoji \ svoiim!
Zaston]
dobi vsak 1 ploŠ čo  in    200    igelf ako naenkrat na-:: roči 6 ploŠč. ::
s   ^astonj   :
dobi vsakdo 1  album in 200 igel, ako naenkrat naroČi  10 ploŠč.
Gramofoni ±e od 21 K naprej Aviomati žc od 80 K naprej
tuđi na prav primarno mesećne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastnt delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Junibo idr.
Preprodafalcl dobljo popast
Zahtevajte centk, posij em ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
tealna trgovina
finih
ročnih del
TONI Mll
Židovska   ulio«   itev.  8.
Originalni
siankraiidfl noni
porobljeni v usnjati  aplikaciji na blazinah, torbah in pasovih.      |
Kot specialitett samo pri meni.
Velik koncert
se vrSi
Utri, v aed«JI« 29. |mdU t L mi
prosforaem vrtu pri Travnu na
ftiincah  Vicu.
Ztčctck eb 4. nri pop.              Vstopnln* prosta.
Za dobra gorka in mrzla jedila ter pristno pijaco bode preskrbljeno. K obilni udeležbi vljudno vabi                            J* Trann.
Pri neugodnem vremenu se vrši koncert vsalonu.                                                2124
Sprejme se
za vio trgoie.
^nton Stcincr
Ljubljano, DpEHa^ska t. 31.
Pozor!
Pozor!
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljširn blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50% boljše od vsakih špiritnih droŽ. Spiritnc so mehke in vsebujejo vodo, zato
jih nudi konkurenca po 80 viru Pričakujem  cenjenih  naročil  in beležim s spoštovanjem
Makso Zaleker
tovarnar drož        3627 v korist družbi sv. Cirila in JAetoda.
V Ameriko in Kanado
CUliURD LliiE.
Ultonia iz Trsta dne 25. junija 1913. Saionia iz Trsta dne 6. jnlija 1913. Pannoaia iz Trsta dne 20. jnlija 1913.
Iz  Liverpo'a s
Campania dne 28. junija 26. jaHja 16. avgnsta 1913.
Caronia dne 19. jnlija, 26. avgnsta 1913.
Maaretaaia dne 12. julija, 9. a v ju sta, 30. avgusta 1913.
Carmania dne 5. jalija, 12. avgosta, 9. septembra. 18. oktobra 1013L
Lnsitania dne 2. in 23. avgusta, 13. septembra. 4. oktobra. 1913.
===   Pojasnila, vozne karte:    ==
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25
Dunaj 1.. Kamtnerrin^4, Trst, Via Ghega 8, pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, ori tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: III. razred Trst-Ne\v York: za v Kanado po-tujoče K 120 za prostor, za v Združene države potujsČe K 140 s pristojbino za osebo .
Že od  I. 1868  sijajno   preizkušeno
Bergerje^o medicinsko
kotranovo milo
tvrdke 0. HELL A COMP.
priporoćnno od n«jodličnej*ih sdravnikov, se v skoro vseh evropskih   driavah s sijajnim   uspehom  rabi   proti
izpuščajem  vsake vrste
tlasti  proti ktoničnitn in lesa]em   tia   glavi in  parasltarniin
»puKč.tjem. BttrferfeTo luHranov*  milo  ob«ega  40 od-
•tofkoT lemega kotrana in se bisrveno razlikuje od vseh
drugih kotranovih mil, kar jih priđe na trg.
Pri   trdoTramih   bolezath   •«   obrnite   na  jako   učinkovito
Ber^erjevo   kotranovo - zvepleno   milo.
■U«ti# kttlranoTO  milo sa  odstnnitev vteh  nefilatosU
•Oltt,  proti  irouščajem  na koii in  na  ciavi  pri  otrokih    ter    j
kot neprekosljivo koemetifno  mnJTalno in kopalno milo sa vMkdaa|o nbi je:
Bergerjevo glicerinovo-kotranoTO milo.
Za radikalno rdravljenje proti tz?adantm Uu  in  bolesnim latlf*w rabimo
Bergerjevo    tekoče    kotranovo    milo.
bvrstrte aapehe kot   odlična   kožna  sredstva  dosesijo  nadalje Bergerjeva medicinabta aalla br«z kotrtmat
Bergerjevo boraksovo   milo
proti Ofjrooaa. stfm in pili I trn   ter   kompoakaje s b«n-
coem, rveplom, iveplenim mlekom,   naftolom   in   timolora in druga v broSuri priporočana.
Hm kOVaSSBl   fHM   WSJB9    wW ■ ■
imoillilB tiO^L  Zahtevajte   pri   na-
kupu   i«recno  ■•! |o*JaiVB  kotranova
mila in boraksova mila in glajt« na tu
vpodobljano varstveno  snamko in na
polefc   itoieti potpis  firme •. BoD St
C—p.  na   vaaki   etiketi.   —         S2^P^*^   ^
Odlikovano s častno diplomo       ^"S^Ž^f^^^^rf
na Dunaja leta 18SS in % ilato    j^ <* *****-6 «-1     jm>
■vattnjo ▼ Pari«  leta   lt©*.                                      '*
DobiTt se po Tseb lekarnth in ladcTnlh trgovinatu Na debelo:                      1383
i* Ml 9t Coaip^ BmBaltL, Mthmrmtrmmam 8. V Lj«bU«Bl te dobiva v lekanah:
■OUm UmUlii  tim, Pik Mr. JHb ftimimT. j: BUy», 8. FUmU, UbmU pL
I  Pohlitvo ielezno In od medi!
Najmcdernejše  postelje  od   medi,   toalete,
umivalniki po tvorniških cenah. Modroci iz jeklene Žice od K 10*— naprej Pristne postelje od medi   »    » 70'—     » Napol   medene   postelje   »    » 34-—      » Otroške postelje    .    .    .    »     »   14*—       » Medene karnise    .   .    .   »     »     3*50      »
Umivalnik.....»    »    5*—     »
Razložljive žel. postelje   »    »  14—      » Specialist za opreme hotelov, vil, sanatorijev. Ob sklicevanju   na ta list 5% popusta.
Na debelo.  Cenovnik zastonj.   Na drobno. H. RofimasD, Oaoaj VI., Webgasse 29, telefon štev. 10046.
Franc Furlan I
[                  naslednik Faschingave vton                  i
kljnčavničarstvo ] zaloga štedilnikov \
se nahajas             535 i
^mbrožev trg štev. 9. j
Ki potDje'.' Priii
naj obišče           ^45
80 moderno urejenih sob, električna lu£, lift, kopeli, kavarna, restavracija z iz-vrstno kuhinjo.                 Zmerne cene.
Eđini   slcveaskl   hotel   na  Reki
Spoštovanjem            pero  Trpinac.
Inu ili poHHa.
,Drž. uradnik na Gorenj-skem 9 pravico do penzije in z. letno plačo 5000 K, se želi porpčiti z dekletom ali vdovo brez otrok v starosti od 30 let naprej. Pogoj: zdravje, neoma-deževano življenje, dobro srce in naj manj 25.000 K premože-nja.  Diskrecija zajamčena.
Resne    ponudbe    s    sliko
pod „Lepa 6oren{skaiC na
upravništvo   »Slovenskega Na-, roda«.                                1927 ,
V Dp ali na racuo se tk takoj
staroznana             2232
z vrtom  in   zemljiščem v lepem   kraju
na Dolenjskem; pripravno za penzioniste
2 večjo   družino.
Tuđi se odda ravno tam
dobro vpeljana
Mv^m«        ES   IV      v^m    19S     i?5   Kfi       mV         r^H   m6       ■_!       mmr         08  MIŠ
z orodjem.
Položiti je treba kavcijo*
Cenjena vprasanja  pod  šifro W14M na upra^ništvo     »Slovenskega     Naroda«,
Lnsne kite
naitinele kakovosti po 5V 7,9 in 12 kron — vse vrste lasne pod« lage in mrežice — barva za laso ln brado „Neril" po 2 in 4 B — toaletne potrebftčine — lasnlle* brade ln drnge potrebičine za maskiranle, vse po selo zmernib oenab priporoča
Štefan Strmoll
brivao in laaničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(f fml Meateef« Ia Staroga tr«m>.    '
Izdeluje vsa Uaitterska dela solidno in okusno. Kupuje zmeSanc in rezane ženske lase
Stran 12.
SLOVENSKI   NAROD,
^___________________________________________________________________________                                                                                                                                                                                           -   ■----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
146 štev.
Krompir
*•*, IftotaV pHtelth, *etepfa» kako. votti, btlomttiiati, m Hobi tafc»j p* p«a» primcrno nlzlri ceo i. Odjem v vrebah od 90 kg   dalje pri tvrdki It. A« ■aHHMMI Mftl.
i. Traaiit, IJiMJau, |fari)t ler. ctsta.
Trajno   delo  dobi
vec sto delavcev in delavk,
v starosti   od  16. do   42.  leta   pri  podjetniku  §L  Suligol,   prtMiHti|   ▼
TrbOTlfak,  Štajersko.  Plača 2a moŠke na dan 3 K do 3 K 3O v, v akordu
tuđi I I Ib   ▼•*!   plača za žeosk« na dan 2 K do 2  K 30 v„ v   akordu   tuđi
;| I Ib &6Z«   — Delo je zunaj  in  traia   10 ur na dao.               2302
Zalogo slavnoznano tvornice
F. & J. Kovarik, delnlške družbe
===     Prostjejev (Morava)     ==z=z=
sa slovite parne In motorne mlattlne garniture, gepeljne In mtatllne stroje,
na|bol| iskuiene kosllne  strofe  sa iito, slsmoreuilce, mllne, prvovrstne
molerje na fcencln, nafto In sesalnl pita otvori zastopnik
J. Ko mati 6 v Ljubljani
dno   1. inllja  na Poljanskl   cesti pri  „Belom  konjičku",
nasproti Sf. Petra mostu.                       2280
Po gorenjem zastopniku se naročajo tuđi znani brzoparilnl   kotli
„Velsia" in Hauserjevi patent, aparati za klepanje kos*.
Ne glede na vrednost blaga
dajem stomnike od zadnje sezije, Jci  so prejc siali K      4—6    sa —'60 K
panama slamnike.....,    ,     ,       w     B    12—14   9     6-— n
damske doniace cbleke      •    •    • »     »      *        •      *    13—16   n      ?'—  »
bele obleke sadnje novosti     .    . „     „      m         9      »    40—50   m   14*—*  9
prasne plavce......»»      »         »      »    18—20   m   10*—■   9
2292 Dalje največja zaloga pralnih oblek za gosp. in otroke po iiajnižjih cenah.
Anglesko skladišče oblek
•0. jBernatcvič, Ljubljana, j\lestni trg 5.

23001
ooiUa akademija v Tabora.
Zavod  z  visokošolsko   uredbo.
Studij traja 4 semestre, fakultativno 6 semestrov.
Studijsko leto se začenja v oktobru.
Kot redni slušatelji se sprejemajo maturanti gimnazij, realk in srednjih gospodarskih Sol;
Kot livaoredal oni, ki imajo naj-
manj 16 let m potrebno predizobrazbo, da se morejo z uspehom posvetiti studiju vse učne tvarine alt ie neka-tarih predmetov.
Redni slušatelji delajo izkušnje iz . posameznih  predmetov   (semestralne)
in fakultativne izkušnje, diplomne; r vanredni morejo deiati samo kolokvi
Redni slušatelji imajo pravico, ■, i odlože vojaško prez   službo.
ProSnje za sorejem izrednth slu-iateljev se sprejemajo do 1. oktobra, pnglasi rednih do prvih dni v oktobru.
Priglase sprejema, informacije daje in prospekte pošilja zastonj sekretar i at akademije v Taboru           ,
St. 12670.
2305
Rei^pi®.
h pi mostu C9Z Railo v ti U
na okrajni cesti Novo mesto-KrSko oa 14.800 K   proračunjena   dtla ia   dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cea za posamezna proračuna na dela naj se predlože
do 21. julija t. 1. ob li dop. podpisanemu đež. odboru.
Ponudbe, katere morsjo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati   ie   zapečatene   z  napisom:   ltFMt«ttm   M  preVStt}«   fraik«   BMISta
Uz Haduljt v Cufcki |Hakia>.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripoana ponudnik stavbne pogoje po *sej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še % Vo itevbnih itroškov y gotovini ali pa ▼ pupilarnovaraih frednoitnili papirjth po kurzni ceu i.
Deielni odbor si tzrecno prldrži pravico, ubrati ponudaika at glede na visino ponudbene cene, oiiroma, čc se mu vidi potrebno, rwpisaU novo po-nudbeno razpravo.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri dtželnem stofbnem nradu (Turjaiki trg it 3) f uradnih urah.
Od deieln- odbora kr«njs>kog«
* LjubljMi, ftee 27. jwnij* 191&                        -      ■     I
Perje
sa postelja in puh
priporo«« po M)ai|)lh c«a«h
EMIL   KRAJEC
preje F- Hiti
Pred  Skofijo  itev. 20.
Zunanja naroćila se točno izvršujejo.
I               Dstansvijea« 1S4*.
/arno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JOS.REICH1
Poliansk! nasip - Ozka ulica \\. 4.1 Sprejemališče    I
Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene. L
FIKaUai
Ljubljana. Solenburaova ulica št. 6
priporoCa svojo bogato zaiogo raznovrstnib
pušk in samokresov
lovTHIb potielin, mh đel doles (bitiklov)
kakor tu dl
umetalnl oaenj po niizl cenah.
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik   zastonj   in   poštnine   prosto.
AVG. iOLA
v liijanl Dnnajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcela-
na, svetilk, zrcal,
stp, kozarcev, vrčkov
Ltd.
fjostilniška in kavamar-ska namizna posoda
po najnlžjih  cenah.
%f.Hakc
^ZPRAŠANi  OPTIk:
I^AJvtvjJA /AlJ'>* 'J^Ai.,0'. '!■ -^Li^ hOV,TQPLOMfP'Vv. 7~ '-k; MfH^v<
if : AWf.iir a   7 r [ r ■•' ^ ui^ njivi
Za prve vrste tvornico pnevmatik se isčs
(lovni zostopnik za Liubliano.
Pnevmatike so prve vrste.                                       2281
Cenj. dopisi pod NPrlsA« Marka 12220 2281" »a upravništvo »SI. Naroda«,
PMai«Sjl4»ailcS;twm€»    termalno    S«€»s»»14**s«»
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1.   maja do 1.  oktobra.
Postaja doleniske ieleznice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C-, ki daje vsak dan čez 30000 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredao uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji Ctrganiu), ženskim boleznim in drugim. Velika kopaliiča, posebne in močvime kopcli- Elektroterapija in masaža Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje Goidnata okolica Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-riie.  Prospekte   in  pojasnila  daje brezplačno kopališka uprava*      1173
Izbolfsajte promet v svoji gostilnl
2150             z izvrstnim cenim
plzenjskim pivom
:: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. ::
Največja čisto slovanska pivovarna.
* Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann.  *
zaloge v Zagrebu,  Trstu,   Pulju,  Zadru  itd.
Poskusite to  I
pivo v      I
slovanskera   |
grandtaotelu   j
„Balkan" v  I
Trstu, Via   I
della Caser-  I
ma in v     I
slovanskem   I
hotelu       I
„Lacroraa"   I
v Gradežu.   I
IC. kr. priv. tovarna za cement I
Trboveljsbe premogokopne druide v Trtoovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Poriland-cement v vedno enakomemi, vse od I avstrijskega  društva  inženirjev  in  arhitektov   določene  predpšse glede tlakovne in pedorne trdote daloć nadkril)a)o6i dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala              2307
raznih    uradov    in   na j si ovi t e j š ih    tvrdk    so     na raZpolago.
Centralni urad: Dunaj, IM Maximilianstrasse 9.
Velika in moderno nrejena knjigovežnica
Ivan Jakopič
v Ljubljani, filipov 8vorec, poleg frančiškanskega mostu, za vodo
se priporoča slav. občiostvu za izdelovaoje vsakovrstnih knjigoveških del, cenj. gosp. trgovcem za izdelovanje \zorČnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniških cenah in slav. uradom za trpežno in močno vezanje protokolov. — Izvirne platnice »a vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. Postrežba točna, delo solidno.              2279              Postrezba točna, delo solidno«
Ponudbeni raznls.
Krajni šolski svet v Borovnici odda ponudbenim potom dela iu dobave pri razširjenju ljudskošolskega poslopja v Borovnici
za Štiri razrede  in si cer:
1.  Dninarska in zidarska dela.
2.  Napravo   železobetonskih   stropov.
3.  KamnoseŠka dela.
4.  Tesarska dela.
5  Kleparska in krovska dela.
6.  Mizarska dela z okovanjem oken ia vrat, ter dopolnitev šolske oprave.
7.  Ključavničarska dela z dobavo že-leznih nosileev ia vezi.
8.  Pleskarska  dela.
9.  Steklarska  dela.
10.  Slikarska dela.
11.  Lon carska   dela.
12.  Instalacijo   vodovoda,   stranišč   in močilnika.
13.  Dobavo okenskih zagrinjaL
14.  Napravo strelovoda.
Vsa dela se oddajo ali skupno ali pa posamezno enemu, oziroma ve5 podjetnikom. Z delom se bo moralo takoj po oddaji pričeti ia stavbo Še letos pod streho spraviti in definitivno pokriti. Ostala dela se bodo morala tako pravočasno dokončati, da se v novih šoiskih prostorih lahko prične 15. septembra  podučevati.
Vst ponudbeni pripomočki, kakor so ponudbeni vzorci, izkazi posameznih del in dobav, sploŠni in posebni stavbnt pogoji, se dobivajo, dokler so na razpolago, proti odskodnini lastnih stroŠkov, v navadnih uradnih urah v občinski pisarni v Borovnici, kjer so tuđi stavbni nacrti za upogled izloženi.
Ponudbe morajo biti po predpisanem vzorcu sestavljene, s kolkom za 1"— K kolkovane in podpisane, ter se mora k njim priložiti dotični izkaz dela v katerem morajo biti ponujene enotne cene zapisane s Številkami in bese dami kakor tuđi 5% vadij izraČunan po skupni ponujeni svoti.
Tako opremljene ponudbe  je  oddati v zapečatenih kuvertih,  kl nosijo
nadpis: „Ponudba za prezldavo ljudske iole v Boroviiiel1' najpozneje
do lf. JuUJa 1913 do 12. ure opoldan
▼ zgoraj navedeni pisarni v Borovnici.
Dne 12. julija 1913 ob 2 popoldao se bo vršila pri krajnem Šolskem •vetu v Borovnici ponudbena obravnava, katere se lahko vsak poaudnik udeleši.
Založeni vadij bo v slučaju sprejetja  ponudbe ostal kot varščina pod jetnika >a pravilno izpolnitev prevzetih doižnosti.
Vadij v gotovini s« ne bo sprejel, na pozneje dpŠJe ali pa drugače, kakor po ptedpisanih vzorcih sestavljene ponudbe se ne bo oairalo.
Delo oddajajoča oblast si pridržuje pravico, delo oddati tuđi drugemu če t^đi ne pajnižjemu ponudniki*.
Kmjnl telskl S¥ot v Borovnici,
da« 15. junga 1913.
Tra»c gphadoinft,
^01..................                Br»€bednik kraj. loUkega svete
14€ Stev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 13,
O^n.o.xxilo«
Zgtasilaia ▼ aprejem
¥ L letnlk c kr. ienskaga oittt||lite
V IJsMiaad sprejema ravnateljstvo
v petek dne 4. lallja od 1—• mr#,
V L letnlk c. kr. moškega ntlteljlsta
pa v sredo, dne 9. julija od 8.—12. uim.
K zglasitvi je prinesti s seboj krstni (rojstni) list,   radnje   šoULco izpri-čevalo, zdravstveno iipričcvalo uradnega zdravnika io iiltas o »tavljeaih kcuah,
¥ Ljubljani, dne 18. jnnija 1913.
BaYutoljstv*.
„PFAFF"  Pozor!
Pozor!
Kdor si  želi  kupiti v resnici   dober  itoaJni   Str*!,  oaj
kupi samo pravi
PFAFFOV STROJ
ki nosi na glavi in stojalu ime iPtafl1 in se zanj 10 let jamči
Velika zaloga koles
kakor Waff esradf Purfl, solidno ljudsko kolo KosmOS in Ilirija kakor tuđi vsi posamezni deh in popravila po najmžji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočeve št. 240.
Ccnik brezplaCno in poštnine prosto.                         Cenik brezplačno in poStninc prosto.
Otvoritvcno naznanilo.
Podpisani naznanjata slav. obanstvu, da je lepi, proti vetru zavarovani
vit restaviaclie pri jnjdn prazflrolu" olvorjen.
Točijo   se   zajamčeno   pristna   vina,   Reininghausovo   marčno pivo ter plzenjski prazdroj. Vedno dobra kuhinja   Zmerne cene.
Naročniki na brano pri zniiani cenl se sprejmejo.
Za obilen obisk se priporočata
1.J. Sdunidt, resfavraterkt
1957                                                            Gradišće iL 2, prej Flala.
Samo 5 dni!
z brzoparniki franeoske družbe. I
Najkrajša vožnja iz
Havre v New York.
Teljavntt vozne liste (Sifkarte) za v;e razrede dobiš edino pri     3439
ED. ŠMARDA
oblastveno  potrjena   potovalna pisama v
UDbllonl, Đunalska cestal 8
? oisi Kmetske posojitnice, ntsproti gostiine pri „FigoTaT.
Vozne listke i« Amerike v staro domovino po najniljl ceni. Ixda,a vozne listke po vsek telemmicata za prirejanje zabavnih in romar-skib vlakov. Vaa pojasnila iatotam vresplasno.
Ljubljana
Fr. Ševčik
Oloiska ul. 7.
pužkar
priporoča svojo TOllkO salOfO ramovrstnih                    63
pašk in samokresov
lastnoga lidelka, kakor tuđi telfijikila, »uUklh m toiklfc atiofo
nr^lkUitnih p«ik,   sa katere   jamčim za dober   streL   Posebno   pripe-ročam  lahkO  trooovllO   in pnikO B^ok  » Kmppovimi  ccvmi aa brez-
dimni smodnik. — Pnporoćam tuđi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
■V   po najniljih oenak.   m^m FopravUa im urtibi ao l***šmMm !•*»• In bmmWm.
Cenovnlkl na zahtevanj« sastonj In pe)itsilsja pmm****              I
__           —----------——^——^"
^^m.  mmMđ^ ^^^a^h  ^ ^yH_^ak
otroškili vozičkov
In sjavejaa^a e^O sjajfta)a|to
time.
M.PSJU6
v L|aM|ud.
tnmtm mMh u nad i mriijm.
Josip Rojina
krojač prve vrste
se nihaj* sedaj v lastni hiši
Fra Jozela testa i
konkurira z največiimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvrši tve.
Tvorailka zaloga najfinejšili angL in franc. specijalitet blaga.
: Zavod za unilormiranie.:
1 Zdrave, rdečelične otioke
i n     hoćete imeti?
i
J   Potcm jim dajte uživati izboljšano,  aro-
,   matično ribje Olje iz tekarne pri zlatem
i   orlu   Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje
J   olje iz katerega je popolnoma odstranjen
3   zoperni duh in vonj.  1 steklenica K 1*80.
! Zoper kašelj, zaslize-] nost  in   prehla|en]e
je v tem času za otrok^ najboijše pre-izkušen iit- mnogostraesko priporočen trpotćev lok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga   vseh   tu-   in   inozemskih
specialitet   ter   prei^kušenih   do-
mačih zdraviL
Izbcrna toaletna sredstva „Ada11.
Vedno sveže guijeve spedalilete
Ođđftiafo se tuđi zdravila za člane vseh bolniskih blaga]n.
Rarp©Silja se 2krat na dan na vse strani.
Phapiti. Mag.            t
Josip Cižmfir
leharna pri zlatom orlu [
Ljubljana, Jartitev trg št, 2. p
C
POZOR!
I POZOR!
tvetlicDi Siloo
Viktor Ba|t
Matanra i. i mm gm putt
Sooki,  venci  s trakovi   in napisi se izđelujejo pm aatalttln Maaa. Delo
okus no vezano  Velika zaloga krasnih I                    su hi ft vencev.
I Priporoča se z odličnim spoštovanjem
▼tkto Bi|i     I •riejtrl: ttjt ntito&l salta, Lj«»ljaaa. I
OOZDHI BISERI
fc_     -^^ momr ALKOHOLA ^^M
mcian s st'jdgnčmco.arenčico ali sodavioo tm]i izvrsina
krepčilna pijaca^
1466
■"OZORt Ker izđelujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte toiej izrecno wmm gosdai biser Iz iidelovalnic gozdnega bisera, Brno-Euf ovlce< ~9MI
Kolesarji!   Pazite,|
da ne paSete v roke raznim špekulantom in ne dajte se premotiti
pri nakupu kolesa od papirnatih obljub,   dokler si še niste                   859   |
ogledali   mojo   veliko    zalogo   prvovrstnih   in   originalnih                           !
FS-KA \xSk \W\ rte Ml 11 rS
Izvolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljie in ppimerno najcenejše  I —=^   kupi samo HF"   Pri domaći, strogo solidni tvrdki   ~9£                ----- I
ANA GOREC, speclalna trgovina s kolesi in deli.
Ljubljana,   Marije Terezije cesta   14.   (Novi svet)   nasproti   Kolizeja.   I Zahtevajte cenik.                             Največja izposojevalnica koles.   j
Koroško!                                     Koroško!I
^= Edino slovensko narodno podjetje! ^=
v   Celovcu,    Velikovška   cesta   štev.   5.
Podpisana voditeljica „Hotela Trabesinger" se vljudno priporoča vsem velec.   I
slovenskim in  slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa  ostanejo v Celovcu.   I
V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja  I
in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tuđi kegljišče  I
poieg  senčnatega vrta   V hotelu Trabesinger  dobite vsak dan,   posebno  pa  ob  1
sredah, prijetno slovensko  družbo.                                                                              I
Slovenci,   ustavljajte   se   samo   v   edini   slovenski   narodni  gostilni  nSOTEL  I
TRABES1N6ER" ▼ Celovcn, kjer boste vedno dobro postieženi.                               I
Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča voditeljica hotela                       2122  I
Leon Alojzija.     I
HalUa in naHa pot

z modernim! velikimi brzoparniki iz
Ljniiliane £ez k\m\m v tlew-Yorli
37                          je proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših   parnikih   Finlanđ,   Kroonland Vaderland, Zeelanit Lapland In Samlaiiđ,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnepra pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odkod iz Ijubijane vsak iorek popolčnc j
Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkratj f%  Kanado v  Severno   Ameriko in  je  tal
vožnja izdamo cenejša kakor na Novi Vork.   ]
Pojasnila daje vladno potrjeo   zastopnik          I
Franc Dolenc
v Ljubljani,         |
Kolodvorska ulica 0^, stev- 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnloe«
Nalnitje cene.
Irana pitta 1.1 Nag!as
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.    ™
Haiveqa zaloga nohištva
za gpalne la fedllao sobe, salon« In gospoike
Mk«.  Prcpreg«,  saftor|l, modrooi u via»t
itauall a*4U*«i, etr*iU voslčU Ud.
i
i*
Ustanovljena 1847.
Hai»oU*i«||o Mapo.
ktran 14.
SLOVENSKI   NAROD.
146 štev.
■fftjCM
i mi
lovama oljnai ban, laka ii fineia
•niti
tSi
BRATA
EBERL
iikoslikaria. lakirana, stolu
in poitvefla pleskarja.'.
231
Prodajalnica a
Miklošičeva   ulica  št. 6.
nasproti hotela „Union".
jilli
Delavnicai
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.

m
šiiiolni strni
2O. sto let ja in šivalni stroj za vse obrtne  na mene.
Dobe se le v naših prodajalnlcmh z izveskom ,8' ali pa po naiih zastopniklh.
LJublfana, St. Petra cesta št. 4. — Rranf, Glavni trg št 119. — Moto mesto, niša lekarne Bergmann. — Kočevje, Glavni trg 79.
Pozor pred zame&ol Vsi od drugih prodajalcev pod imenom »Singer« ponujani stroji so narejeni po enem naših najstarejSih strojev, ki po konstrukciji, delo-zmožnosti in trajnosti daleč zastaja za našimi sistemi šivalnih strojev. — Ha e«sf. Tprašanfa vsako imielfeno pofasnilo. — Vzorci za vezenje, krpanje in
šivanje zastonj in poštnlne prosto.                               1363
Pnr«, največja,   najstarejža in najsposobnejša   slovenska   tvrdka in Iz«
pOsojevalnica klavirjev in harmonije« na awstrijskem  jugu.  Velikanska
trgovina vsega glasbenega o rod ja, strun in muzikalija
ALFONZBRBZKIK
uftltelf Glasbene  matice  In sodno zaprisetanl  strokovnjak  c kr.   dei.  sodnije
>Zvezda« nasproti I onnske cerkve :
Ljubljana, Kongresni trg št. 15
»Zvezda« nasproti • nunske  cerkve :
Klavirf 1, planini '• n harmoniji
najsioviteiSih    svetovnih    tvrdk
Bosenđorfer. Rndolf (ne Anton    Stelihammer,   (najboljši
: ang'eSki sistem   sedanjosti), :
Bolsl Jb Heltunann (neprekos-
liivi planini z Lexovo mehaniko),
Bratf e StingL, Czapka, Lanb A
Glosa  <or; certni 7'- 4 okt. r;ianin:)
in H6rngel famer. harmonij od
90 K naprej), imam le fas, njin
edini zastopnik   za Kranjsko v            —.—        ,
velikanski zalogi in  izbili (vedno 30  do  40  instrumentov).
Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofeina ziasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke cd E 15 naprej prvovrsten instrument gora] omenjenih najbGljših tvrdk z resnično lOletno postavnoobvezno garancijo. Tuđi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugrodnejSa. Uglaševanje in popravila sol.in ceno. Nobena druga tvrdki ne zamore oadtti Uko cenega. agodoega in zanesljifega nakapa it zategadelj. ker goraj označene pr?e tovarne ne dajo sTOjfh klafirjCT na Kranjskem nikomur v zalogo kakor cdino meni in dragić pa  zato,   ker je U knpčija  moj  postranski  zaslntek   io  brez   vsake   režije.
Ivan Jax& sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
ueznilj  l^alcs
Hl Mi
Eifip'atni kuni u vezenje v Bili.
Pisalni stroji „ADLER'S
'pletiini stroji
vseh   velikosti.
xa rodbino   in obrt.   |
> i
Brizgalnice
tevi. telovadno orodje in avloraobile
kupujte samo pri
R. A. Smekol, Zosreb
katera tvrdka se zdaj glasi:                         2093
Sredl46na prodaja ognlegasnih brizgalnlc ia potrehi^ tetovadn. orodji In avtomotoilov d. s. * 1. Praga-SmicfcOT VL A. SmekaL            V. L Strafllek.            V. E. ŠMakaL
Opozarjamo
da v zadnjem 6asu razpo^iljajo razliioe nemžke trrdke po SVOJem 21-stopniku v Zagrebu na gasilna druStva nondfck« eealke in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo siovansko tvrdko.

krojač
40
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zaSogo gotovih oblek mm gospode in dečke, jopio in pSašcev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. iid.
Obleke po meri  se po  najnovejših  vzor-dh in najnižjih cenah izvršujejo.
^Vsak dan svež
^^HBk         HR       ^^m     &       ^B      SR       ^9^     3<B       Bal       Tm^^^^^^      ^S      Hl
in

se dobi
v slaičičarni Stari trg št- 21. A
5. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
polcg Urbančeve raannf. trgovine priporoća
slamnike
[ppite. razno inoIKs oenio.
kravate, ovratnike itd. iti
Blago imam solidno,  cene zmerne. Postrežem točno.
L. HIKUSCH
Ljubljana. Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
deznikov in aolnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Pii junici
JOiDiiaika
lahko doseže vsaka gospodinja, ako namesto presnega masla rabi edini polnovredni nadomestek za presno maslo: margarino Blaimschelnov »Unikum«. Margarin* »Uni-kum« se izdeluje iz najčistejše goveje obistne tolšče v zvezi z najfinejšo smetano ter rumeni in se peni kakor navadno presno maslo. Kraje, kjer se dobiva v vsakem mestu ali v vsaki vaši, naznani na vprašanje edina  izdelovalnica svetovne znamke
Blaimscheiia narganaa „Unikora" združene tvornice margarine in presnega masla, Donaj XI¥.
Blagovolite pisati po vzorce!
Blagovolite pisati po vzorce! |
Radevolje Vam na ogled posije dobro znani izvozni zavod modnega
in manufakturnega blaga
V. i. Haulii iii U, topite PoM, \iti
Novosti modnega A
blagaA^
^/     eponge f deleni vezeno y blago, svila    /*
l^%XHavliČkova tka-
sj^iina, kanafasi, A ^^obei,   brisače,y^
s/ platno, / pregrinjala sipkovina.
Havličkova tkanina „Kvčtuše" 1 kos 18 m K 1260, 23 m K 1580. Posebnost. Podebrađska
kopnliska tkanina 1 kos 23 m K 2240. 1 zavoj razn.    oralnih ostankov, okusni vzorci
40 m za K 18 —, najboljše vrste za K 24*—. Pregrinjala jl« na steno K 560. Ceniki in vzorci
franko! — Okusni v7orci — nizke cene — dobro blago — Vas iznenadi!
MlatIlnice vseh vrst = in konstrukcl] =
za gladko slamo, z iztresalcem slame, sitom, na-vadnim in dvojnim čišćenjem
^zao&rat zmotonem. navoda alinaoene]]
pp^ najnovejše  in   stanovitne   konstrukcije   izdelujejo
in dobavljajo                  1843
Pt liiartb l k Duoaj
tvornica   poljedelskih  in  obrt.  strojev II., Taborstrasse it 71.
Frankfurt na M.,        Berlin,        Pariz. 700  odlikovanj.
Bogato   ilustrovani   katalog   štev. 98 gratis  in   franko.
us    Žeflijo se zastopniki.    ni
Iđrija - Logatec, kolodvor.

Idrija-Logatec, kolodvor.
O&hOd iz   Idrije:
ob  6*— zjutraj m  \2'— opoldan .    3-30 popoldan
Prihod v Logatec:
Ob   7"50 zjutraj t    1*40 popoldan .    5" 10 popoldan
Ođhođ Iz Logatca:
ob   8"30 zjutraj u    2-30 popoldan .    6*30 zveČer
Prihod v   Idrifo:
Ob 1020 zjutraj fc    4-— popoldan »    8*15 zvečer
Cene s avtomobilnlm nmnibnsom:
4649                                                  1. razred      D. rarređ
za osebo      za osebo
Idri ja - Logatec     ali nasprotno   K 3*—    K 2-—
Idrija-Godovič             „           9  1*50     #  1*—
Godovič-Hotedršica    ,           , 1*50     , 1*—
Hoteđršica-Logatec    .            . 150     , 1*—
Cene s kombiniranim avtomobUom:
L razred         n. razred
n oseba       za osebo
Idrija-Logatec     ali nasprotno   K 3-—    K 2*—
Idrija-Godovič             ,            ,150     » 1*—
Godovič-Hotedršica   ,           , 1*50     , 1*—
Hotedršica-Logatec    ,            , 150     , 1*—
Označena vožnja se vrši vsak đelavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan,  ob nedeljah in  praznikih vozi   le opoldan omnibus«
Totnost sfi po molnosti fidriuje, vendar pa ne prevzamen nobcr.a odgovornosti za marebitno lamado.   '
Valentin Lapajne v Idriji.
Hajtenejša io oajbltrejla vožnja v Amerika s pamiki „Severonemškega Uojila"
iz
3411
Bremna
V
NewYork
s   cesarskimi   brxopainiki   „KAISEB   W1XHELM",  „EBONPRINZ WILHEUf uv „RAISEB VILHELM d. GBOSSEU.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančcn, zanesljiv pouk in veljavne vozne Hstke za parnike gori  navedenega
parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriškili železnic dobite
v Llamianl edino le pn
EDIDU inu. Kolodvorska ulica štev. 35
nasproti obteznani gostilni .pri starem Tišlerja".
Odhod iz LJnbllane Io vsafc torofc, ćetrtoh in soboto. — Vsa
polasnil«! ki so tikalo potovaalai točno in brosplataOi —
Postrtzba pofttonai roolna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor   Colorado, Meksiko, Kaliforofjo
Arizomi, Utab» Wioinliigl Nevada, Oreeon in Washlneton nudi nas«« 4ruštvo posebno ugodno in   iz redno  ceno čez Galvesten.   Odhod na tej pro*4 U Bremna
enkrat meseČno.
se dobivaj© pa tudl Hstki preko Eattimon in na vse ostal« dele sveta kakor BraiiUjA, Kavo, Baeaos-Aires, Cok»ait»a, Singipore ? lvstralij« Itd.
ca
Ti O N
O
At
145. stev
^lUvcnsm   ina kuli.
^otran ro.
Kadar hoćete kupiti dobro blago, obrntte se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke, Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisu Bluze« vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se!               3440         Prosim, prepričajte se!
Hotel Lloyd.
ttniii ii iailw giid nt
priporoča slavnemu občinstvu
KAROL TAUZES, hotelir na Sv. Petra cesti št. 7.
(jospice za pouk v kuhanju se veSno sprejemajo.
2106
Najboljši češki nakcpni vir.
Ceno   posteljno   perje!
1 ke. sivega, dobrega, pnljenepa 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelejja 2*80 K; belega 4 K; bcle^a puhastejfa 5*10 K; kp vele fin epa sncžnob^leea, puliene^a, 6'4o K, 8 K; ke puha, sivega 6 K, 7 K, beleera, finesa 10 K; najfineiši prsni puh 12 K. Naročila ođ 5 k* naprei franko.
ZSohHJlIcne postelje
1*   gostonitega   rdeče^a,    mo-drpga,   belega   ali    rumene^a
nantunga, pernica 18U cm doiga, m) cm eiroca, z avema z^lavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir.t polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, lf K, 14 K, 16 K, zplavntce 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm doiga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. RaipošUja se po povzetju, od 12 K naprej franko. LahkO se franko zamenia za neugaiajoče se vrne denar. — Natančni ccnovniki  pratiš in franko.       S Benisch, Dešenice *t- 767, Ceiko.
|         Prva gorenjska  1636
i košala obrt v Radovli.
I   (Izdelki   državnih   učnih   delavnic).
Moderno pleteno pohištvo, vrtna za-slonila, popctne in kupejske košare, cvetlična in stojala za dela, obsežni solnčni stoli, zaklopni stoli,  vlaknaste
preproge, kopalni čevlji. Vse porabnostno in luksusno košarištvo.
poioiKi v »do u jun ahistiko
se vozijo se daj Ie po domaći avstrijski progi
flvstro - Amerikasa'
Trst — New Tork, Bnenos Aires3 Rio de Jaserio, Santos itd.       I
z   naJDovejštni   brzoparniki   z   dvema   vijakorr      | električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, r katerib   je  za vstUega  potnika   preskrbljena.
" = dobi doTolj iomilt tirane i vinom,  svež kruh, posteljo, kopcij Ud.           ■
0D1B9 PMKIR01: ! Mm ftmsrlko vsako lobeto. i Jo2no Ineriks nakiti U ir
Ittija ti Trsta f Imto: fhrtlaat fafe. Mrari) vsaki meset enkrat.
Vsikovrstna pojasnila daje radevolje breiplačno in prođi ja vonc liste plavni zastopoik za
Kranisko, Staersku in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Javna dražba
2246
Predoulčeuih posestev
n mi dne /J.iD 9. ]aIHa ob 9. dop. ori c. kr. okr. sodniii v Ljabljaol soba št. 1B.
Najmanjši ponudek znaša za hiŠe s pritikllno in sicer: na Ambroževcm trgu štev. 7 (75.530 K), na Poljanski cesti štev. 60(109.200 K), na Zaloški cesti štev. 67, žandarmerija (11 600 KX »a ZaioŠki cesti štev. 18, pošta (11.480 K\ na ZaloŠki cesti Štev. 9 (3.720 K), za žrebčarno na Selu štev. 7, gostilniško po-slopje, (36.980 K), v Hradeckera vaši, štev. 20 (7610 K), za hleve in gospodarsko posloje na Ambroievem trgu (56.280 K), za svinjsko pitaliŠče s hišico in vod-njakoiD (17470 K).
PojasmU daje c kr. okrajno *9šM* ▼ Llabllaaif Mta it#¥. 18, Clubl|anska kreditna banka in dr. Sari TrUIar, odretnlk v Ll«M|amL
<$?
luiiliji
vseh vrst za urade, draStva, trgovce itd.
jbtM Čcrac,
graver io izdelovttelj kivčukovih   šttmpilij
MuUIana, ielenboriova ulica L
Ceniki franko.                     Ceniki franko.
Blaž Jesenko
LJablJana, Stari trg 11
priporoča
klobuke, slamnike
cilindre, čepiće itd.
i       ■         najnovejše fasone   --
po najnižji ceni,
llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
qj
ja    o
o    c:
J£    o
"i 5
" 31
Cd       »
<=>     sr
5*  5*
S   2
?  s
• ■       CD
Najcenej&e
dežnike
in solnčnike
domaćega izdelka  priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 —  Prešernova ulica 4.
Teodor Kom
(poprej Henrik Kora)
DoKrivalEC streti in Nepar, vpelialec strelovcdov, ter instalater vedovodov
Ljubljana, PoljansKa A si. 1.
Priporoča se  si. občinstvu  za izvrše-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje  z  angleškim,  franeoskim   in tuzemskim Skriljem z
asbKt-cBmentnim M\\m fEtemit) patent Hatahek
j. izbočno in ploščnato  opeko, lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska   in   galanterijska   kle-rarska dela v priznano solidni izvršitvi.
li§na in kihinjska sprava. Postekljena posoda.
Poprave   točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto.
KM i MK ittvi
Fr. P. Zojec
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se  obrnete   drugarn,  oglejte si
mojo bogato zalogo pravih, najfinejsih
švicarskih   nr   iz,            ~~~
zlata in srebra, ure
za dame z diaraanti
in briljanti, zapest-
nice, uhane, vratne
verižice,  poroCne
in druge prstine,
krasne nastavke iz
kina   srebra, ni- i
rnizna orodja  itd. I
^•iljca   g* zastoijl «
Vsa popravila  izvršujem v svoji lastni
t;        dclavnici točao in solidno.        ;:
Trgovina z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lecbner & Jungl, Gradec, Sporgasse I«,
priporoča po tvomiških cenah kot najboljše branilno orodje avtom. žepne pištole, to6io zastreljcne sistemov „Bro^^ning*. Stevr", .Mauser* in .Bayard* samokresi najbogatejSe iz-bire že od K 5*50 naprej. floberti in                                 t
karabinartce, dvocevne   lovske puške od 36  K naprej.  Patrone,  patronske stročnlce itd. itd Cenovnik gratis in franko.                 4658                 Cenovnik gratis in franko,
■Zdravlli *£e
Štajersko
NeprekoslJLV^ vrednosti pri vseh bolez-  I
nih sopil. Svetov Tioslavni zdravilni vrelci  !
(Emln vreleCf Konstantinov vrelec). — Pojasnila In pro-   I
spekte pri zdravlli&ki komisiji v Gleichenbergu.                1127   I
Serija: 15. maja do 30. sept. I
Po liaiviSlem poetilmin Hjegovega
ćeš, in kralj, apostolskega Veličanstva.
l2£t?edl3LA
c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija sušega 21.146 dobilkov v gotovini v ftopneio imh 625.000 kion. Glavni dobitek znaša 200.000 K.     191t
Žretianjetio javno na Dunaju 3. jolija 1913. - Srećka stane kl - -
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstr. 5, v loterijskih nabiralnicah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni crteži za kupce srečk zastonj. — Srečke se pošljejo post. prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva za državne loterije.
(Oddelek za državne dobrodelne loterije).
Ugibat sukane. ttrooslate. v ognju potlnkane strojne žitne pleienioe i
s 13 —120  mm  širokimi  petljami  različnih  debelosti
791—III
pripravne n ograditve parkov za divjačinoi vinogradov, drevesnio« kot varstvo proti zajcem, za pasjake, varstvo proti toči, fazanerij«, voliere in kletke, za igra-l:&ča lawn«tenmsa (do - m š:-,.ko?:;. v zalomi ■, zn Rabitzeve stene« monirske gradnjo itd.
Te pietenine se ic)e po S plete nj U V Ognju BOCinkaJO in zatorri ne riave in so tuđi trdnejie nego vs = :z pocinkane iice napravliene  piercnin-, dalie  Štil*iogtate  ŽiĆHB Strojne pletoninO xa OgT»ditve vseh
■-^. okenske mreže in mreže za pesek -^ gramoz, v*s ogradilni materijal. Jeklen« bo^eća žica za plotove, žicaste >" litoželezne ograje, atopniftke, okenske. grobne,  grobnimke« pročelne :n balkonske   Ograrje ter vse zadevne irdelke dobavljajo po nizkih cenah
Hutter & Scbrantz d. d.y Dnna] VI., WindmAhlg. 26/42
I                          tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga.                         j
Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko.
Brez konkurence!
F. L Popper čevlji
g            za gospode in gospe so nogara
g             najbolj priležrji, lični in najboljše
■             kakovosti.    Naprodaj   samo   pri
i JULIJI STOR, Ljubljana
™             Prešeraova ulica št 5.
Goysserski  čevlji  za turiste, higljenlCnl čevlji 2a otroke in Lawn-tennis-čevlji.
K 12-50—16*50.
Ljubljana,
Maii|e Ter. cesta št U : (Kolizei). :
Fr. Kopus
Ljubljana,   p
Marije Ter. I cesta St U t : (Kolliei). :  )
________________________________h
Zaloga poblštva in tapetniega blaga.
Zimi galitnitliili soli
:: v različnih najnovejŠih slogih. ::
; Umi dm mliilfi
Priznano solidno   blago   1
tor najnjžje ceno« XaiaMteae   trpeial  Is4elU.
ine. M\ in zimnice
,      različne kakovosti.    .....a
Velika izbira   34os
otroških vozičkov,
TOtemli ft ogleđal ili
Stran 16.
SLUVCflSIU    NA KOP.
146 štev.
Luscrjeu obllž zo turiste.
Zahtevajte pri nakupn vedno izrecno Luserjev obliž za turiste
po K 1 20 najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti kurjim učesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. Glavna zaloga L. Schwenk, lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Luserjeve originalne znamke, dokazujejo  izborno kakovost  Luserjeve ga obliža za turiste. —  Pozor  pred  ponaredbami.
iLjubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica &tev. 2.
I   ti    D«lnl*ka glavnica 8,000.000 kron.    u
152
Rezervni ffondi   okroglo 1,000.000 kron.   I
Podružnice v Spljetuy Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vioge na knjižice In na tekočl račun ::   ter Jlh obrestaje od dne vloge po čistih   a
43   0 |4   0
Promese l sretkain KS: "■
Žrebanje 1. julija 1913.
a K 20-—.   Glavni dobitek K 300.000-—.
i K 26-—.   Glavni dobitek K 300.000-—.
Žrebanje 1. julija 1913.
Ifill „EflA"
v Ljubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Ustii n Jef-zHnftr Ir. Ft. to|nc primar.!. kir. odi fct bola
Vsakovrstne
slamnike
ođ oriprostih do naifinejSih
priporoča                  1840
Franc Cerar
sovarnar sUmniko*
v Mu pošla pomžale pri Liijani.
Cene priaienio nizke.
Zajamčen uspeh
ali denar nazaj.
Zdravnlški izkaz
o izvrstnem učinku.
> Wi \w prsi
dobite ob rabi med.
1lr.fi. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano. ear. neškodljivo za vsako starost, JUneslfiv »peh.   Fabi
se zunanje. Poizkusna pusica K 3, velika pusica, zadostna za uspeh K 8'--Razpošiljanje strogo diskretno.          1575
bs t L Hz, laboratorij, Danaj IX., Bergga^a 171
Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri „Zla-tem jelenu",  drogeriji  Kane in  „Adrija".
Letnm produkcija žes 2000 Lokomobil.
HEINRICH
Naslov za brzojavke: LANZFILIALEDJNAJ,
LANZ
MANNHEIM
Piiarna:DIIMJVIII.
Uudong;9. Tel. 18881b.
Vročeparne - Lokomobile
z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz"
LANZOVA Vro&parna Lokomobile z naravnost vezano Dynamo.
zmožnost do 1000 PS.
Jednostavna postrežba.
Največji prihranek.
Obisk Inienirja in ponudbe brezplačno
II aivecja zaloga i. jovelov, zlalit ii irebrnine
Najnižje cene!
Najnižje cene!
Briljantni prstani (pristni la) od 15 K naprej Diamantni prstani . . „ • • 10 „ n Ukar. zlati prstani . . • „3-50. w Briljantni uhani . ... * 60 w w 14 kar. zlati ntiani ...» 3*56 9 w 14 kar. zlate zapestnice .    . w 18 w     .
14 kar. zlate zapestnice z uro od 80 K naprej Srebrne zapestnice z nro . , 18 „ „ Srebrne tala zapestnice ztiro # 20 , „ 14 kar. zlate damske are . „ 20 w , 14 kar. zlate dam. ore z brilj. „ 48 „ » 14 kar. zlate dara. nre z diam. n 28 .     .
14 kar. zlate damske verižice od 19 K naprej 14 kar. zlati damski collier „ 9 m n 14 kar. zlate moške verižice , 19 . , 14 kar. zlate raoske nre. . w 40 n „ 14 „ zlate m. nre z dvoj. pok. „ 60 „ „ I. t- d.             I. t. d.             I. i. d.
Mfafflska zaloga Df, ferižic, zlatiR, srebrnih in nikljastiti. kakor vsi drugi v mola struke spađaioii preleti, pariSke mamomate Dre itd.
Maje cene so stavljene tako nlzko,  da kljubu^era   največji  konknrenci   in nadim svoiim  cen]enlm  od^emalcem  največjo   in  najdbširnejšo  jamstvo.
H. Sutli
glavna iii razpofillaloa Trgovina, Glavni trg \\. 25 Dodružnica in iavnita. Si Petra cesta štev. 1
fl. Slili
Uitia piotokoliiana tfornica ui v Svio. — Ivonilka znamka „IKO". — [dina zastepstvo za Kranjske tvornice bi „Zenih".
P. F. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
s ioirarna zdrezanih strešnikov :
ponudi vsako poljubno množino dvojno larezaill
strešnik-zakrlvač
:;    s poševno obrezo in priveznim nastavkom.    ::
Brez odprtin navzgor!   Streha popolnoma vapna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kiitje streh sedanjosti.
Ra ii lolliei latoi viu in popis.
Spretni zastopniki se sprejmejo.
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad:  959OOO.OOO kron.
u   Stanje  vlog  na   knjižice,   na tekoči račun  itd.   si dne 31. decembra 1912 približno 878 milijonov kron.
jF»odrxižr*iio€* o. kr. jpri^r.
avstrliskeso hreditnejn zavoda zo trsoulno In obrt
Ljubljana, Prešernova ulica &tev. 50, v lastnem poslopju
sprejema vloge proti  hraailatal  kalitieaa,   katere obrestuje od dne vplažila do dne dviga: rentni davelc plačuje zavod sam.
=    Vlege na obrestovanje v tek*«Mi niui,   na glrcratan in proti Magainiftkln UstOB najugodnejše.    == 7avod eskomp.uie menice in deviie in dovoljuje bančne krpite vseh vrst, kupuje in prodaja ta- la inozMUk«   *Tt*M»ttnt  papili,  in  ^Je vestna navodila  za nalaganj« Zavod eskomp.uje menice      «»                           kapitala, preskrbuje in deponira v«laik. t.altvm. h»vcij«, vadlf. itd. itd.
Povodom potovalne sezlfe priporoCamo proti .f.}. in vlMM rff««« NMlhrnik« (Sal«-Dep.aito) pod lastn.m aklepom stranke, ter sprejemamo mitatOStne predmet. In«ciloxel v hranitev proti neznatni pristojbini; dalje prevzemamo llfrt. X«Titk« in p.aan.SB. pr.dm.te v začasno oskrbo; prakrbujemo upravo depOtOV, v zvez. z natanČno re^ixi|. "ebalnih elektOT, kakor tuđi vnovčenjem zapadlih kapMI.T. - Izdaja.no svojim komitentom poUfal.a kredita« plama, s pomočjo kater.h je mogoče na vsakem poljubnem mestu dv.gniti zneske, ne da se nosi seboj gotovih                                                                   ^^ L fe ^ ||jtliW|||i ^^ ^^ ^ j^ ^ ^ f ^j^j