POSVET NA ObSS V MARIBORU O ZAPOSLOVANJU INVALIDOV Ne le v imenu sociale! Kot smo že poročali, so minuli teden sedli za okroglo mizo na ObSS predstavniki vseh ustanov, ki se po-klivno ukvarjajo z rehabilitacijo invalidov, pa tudi predstavniki družbeno političnih organizacij, ki se morajo zavzemati z lastno aktivnostjo za problematiko invalidnih oseb. Po dolgem času smo bili tako priča razgovoru, kjer niso eni prepričevali ali obtoževali druge, ampak složnemu, ustvarjalnemu pomenku o tem, kako je potrebno dobro zasnovano in vpeljano delo stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb in njenih strokovnih sodelavcev poglobiti in razširiti. Glas o dejavnosti in uspehih mariborske stalne konference in drugih dejavnikov s tega področja, se je razširil izven njenih meja. Njeno delo spremljajo pozorno zlasti na RS ZSS, kamor prihajajo vedno bolj pogosto vesti iz drugih področij, da delovne organizacije ne izpolnjujejo zakonskih določil o zaposlovanju delovnih invalidov in da se jih poskušajo celo »iznebiti«. (Nadaljevanje na 2. strani) VELETRGOVINA 1MPORT — EX PORT NUDI VEDNO SVEŽE COLIBRI te 1967 / m a s s s i e I H Vse 1 postelje še niso B oddane 9 B Stran 10 m m n BHBBHBBBMBBBBBEBI SOBOTA, 22. JULIJA 1967 Št. 28, leto XXIV Ali že poznate novi Tomosov moped colibri fZ? ? Novo krmilo ttŽ omogoča voznikom udobnejšo držo. Vpeto je v gumijast blažilec, ki občutno duši tresljaje pri vožnji. Vzmeti v drsnih ceveh sprednjih vilic so daljše, kar zagotavlja mehkejše in učinkovitejše vzmetenje. Novi fZ5? ima v sprednjih vilicah razen tega še dodatno progresivno hidravlično dušenje, f® ittia večji žaromet, ki ga je moči regulirati po višini, hromet, njegov okrov in krmilo so tudi po ob-tiki na ravni zadnjih dosežkov evropske industrije mopedov. Cena je nespremenjena. Oglejte si novi Tomosov moped colibri tJ2! Mnogo udobnejše se boste vozili z njim! Udobnejša vožnja pa je tudi - varnejša vožnja! TOMOS KOPER ___________________ rt AJVLESTU VUaUlLjjNlUE Z.A JJAIN Vol ru Naloge sindikatov pri razvijanju samoupravljanja RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS V Klubu poslancev v Ljubljani je bila v četrtek skupna seja predsedstva RS ZSS in predsednikov občinskih sindikalnih svetov. Na dnevnem redu te seje je bi- la razprava o sprejemu sklepov 9. razširjene seje RS ZSS o nadaljnjem uveljavljanju samoupravljanja v delovnih organizacijah ter razprava o nalogah sindika- »OMOGOČITE NAM PRAKSO!« Razgovor na MSS Ljubljana z nezaposlenimi visoko strokovnimi delavci, ki iščejo svoje prvo delovno mesto komunalni zavod za žalovanje Ljubljana ima ta ^ s evidentiranih 50 neza-dBi nih visoko strokovnih ve avcev, ki iščejo svojo pr-j? Saposlitev. Med njimi je B arhitektov, 6 stomatolo-3 v’ 4 inženirji kmetijstva, keVe*?r*narji, P° 2 inženirja 1 in metalurgije ter po t '^nir gozdarstva, elelt-je ehnike, profesor biologi-Seografije, umetnostne aovine, profesor angle-H..ne in francoščine, diplo-Stirana filozof in politolog. tL,r-le arhitekti čakajo na čai° skoraj že dve leti, 8 jih ® na delo od lani, od lani nezaposlenih diplomantov univerze v Ljubljani nekoliko večje, kot kaže številka evidentiranih. saj vsi ne iščejo več prve zaposlitve prek Zavoda za zaposlovanje. POBUDA MSS LJUBLJANA Mestni sindikalni svet Ljubljana se je zelo odločno lotil reševanja problematike nezaposlenih. Pred dnevi je povabil nezaposlene visokostrokovne de- lavce na razgovor, prišlo pa jih je le 10. Seznanili naj bi ta forum s težavami, s katerimi se srečujejo pri iskanju dela, Mestni sindikalni svet je namreč (Nadaljevanje na 4. strani) de,r-*e arhitekti čakajo na čai° skoraj že dve leti, 8 jih ‘J na delo od lani, od lani iščejo delo še po en Hare3^r gozdarstva, veteri-ln umetnostni zgodovini ^ letošnjem letu pa je Hje £? Zavoda za zaposlova-^ lskalo prvo zaposlitev ie še ni dobilo — 33 vi-0 strokovnih delavcev. ^ T>a številka 50 viso-delavcev brez dela ?®lats 111 ^likšna, da bi morali VeiY»VSes^°^en preplah, zlasti i °* ^ bo Ljubljana imela u ^din S ^lizu 1000 nezaposlene z osemletko ali z nedo-osemletko, kar je vse-*i,'obiemm^,go hujši družbeni • Gotovo pa je število sHzsmaai Ti, si kaj slišal, da bi letos tudi upokojenci dobili regres za nadomestilo K-15? Ne, ta neupokojeni se še niso dogovorili. Morda bo kaj, ko se vrnejo z dopustov. Karikatura: ANDREJ NOVAK tov pri financiranju drugostopenjskega šolstva. Deveta razširjena seja RS ZSS, ki je bila 22. junija, je bila — kot je znano — posvečena razpravi o uveljavljanju delavskega samoupravljanja v procesu izvajanja družbene in gospodarske reforme. Osnovna stališča do tega vprašanja so na tej seji bila zajeta v referatu, ki ga je podal predsednik komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu sindikatov Mitja Švab, in v bogati razpravi,' ki je sledila referatu. Sedaj pa je predsedstvo republiškega sveta na podlagi pooblastil 9. seje RS ZSS sprejelo še konkretne naloge, ki jih bodo sindikalne organizacije izvajale v okviru prizadevanj slovenskih sindikatov za nadaljnji razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah. Te naloge zadevajo smotrnejšo delitev dohodka delovnih organizacij, učinkovitejše združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo, večje sodelovanje proizvajalcev pri odločitvah o proizvodnji, smotrnejše nagrajevanje vodilnih delavcev, izpopolnjevanje samoupravnega sistema v delovnih organizacijah, dviganje izobrazbene ravni zaposlenih, spremembe v reelekciji vodilnih kadrov, podrobnejše seznanjanje sindikalnih funkcionarjev z določili TZDR, temeljnega zakona o varstvu pri delu v podjetjih in podobnih zakonov, izmenjavo izkušenj pri sestavljanju splošnih aktov delovnih organizacij in na organiziranje posvetovanja o nekaterih vsebinskih problemih splošnih aktov. Ker je redakcija današnje številke že zaključena, tokrat ne moremo podrobneje poročati o tej zadnji seji predsedstva, na kateri je vodstvo slovenskih sindikatov zavzelo tudi stališča do financiranja drugostopenjskega šolstva. O vsem tem bp-mo podrobneje poročali v naši prihodnji številki, v kateri bomo objavili tudi prilogo Pogovori 67 z besedilom sklepov o nalogah sindikatov pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja v delovnih organizacijah, kakor tudi izvlečke iz razprav tistih diskutantov na 9. razširjeni seji RS ZSS, ki jih dn sedaj še nismo objavili. M. P. REZERVIRANI STOLPEC T , -V ... ■■ (v\\\\v\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\m\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^ ! '1^, Inž. Stojan Kurent, predsednik sindikalne podružnice Tovarne motornih vozit »TOMOS«, Koper • Smo sredi sezone dopustov. Kako je zanje poskrbela vaša delovna organizacija? Največji problem našega gospodarstva — pomanjkanje likvidnih sredstev — vse bolj občuti tudi naša delovna organizacija. Zaradi tega smo lahko šele zdaj. ob polletnem obračunu, razdelili nadomestilo za K-15. Člani kolektiva bodo prejeli po 125 N-dinarjev, nezaposleni zakonci in otroci pa po 60 N-dinarjev. Razen tega vsem tistim, ki letujejo v našem domu na Bledu, delno regresiramo tudi stroške oddiha. Dnevni penzion v našem domu namreč velja 36 N-dinarjev, medtem ko naši delavci v glavni sezoni plačajo po 29, v pred in posezoni pa po 19 N-dinarjev na dan. Na stroške sindikata pa smo že in še bomo poslali na brezplačen sedemdnevni preventivni oddih približno 60 članov kolektiva. Med njimi je dobra četrtina nekdanjih borcev.. Sicer pa je te ugodnosti letos deležno še enkrat več članov kolektiva, kot pa smo je lahko nudili na primer lani. Dodal bi še to, da za vsak naš obrat letno pripravimo po dva izleta po domovini ali pa v tujino. Tudi ti izleti so za člane sindikata praktično brezplačni. Inž. Evelina Stok, tajnica sindikalne podružnice Industrije plastičnih mas in umetnih smol »IPLAS«, Koper: • Kako je v vašem kolektivu poskrbljeno za letni oddih zaposlenih? Kot nadomestilo za K-15 je vsak član kolektiva vrejel po 25.000 S-dinarjev. Za otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, smo mimo tega odobrili po osem tisočakov. Regresi pa v našem kolektivu že doslej niso bili v navadi in tako tega vprašanja tudi letos nismo postavljali na dnevni red. Rada pa bi povedala, da je naš izvršni odbor večkrat razpravljalo. tem, da bi na stroške sindikata poslali na brezplačen preventivni oddih oziroma okrevanje vse tiste člane kolektiva, ki so tega potrebni. Zabeležili pa- nismo niti enega primera, da bi se kdo vsaj pozanimal za to ugodnost, o kateri je bil . kolektiv obveščen že pred meseci. V ta namen rezervirana sredstva torej ostajajo neizkoriščena. Navzlic temu, da dejanska materialna pomoč, ki jo za-dopust nudimo članom kolektiva, ni tolikšna kot marsikje drugod, pa nismo v skrbeh, da bi zaradi tega ljudje ostajali doma. Finančno stanje našega podjetja je namreč takšno, da po težavah v minulih letih zdaj redno prejemamo stoodstotne osebne dohodke, medtem ko se je to še lani zgodilo le štiri ali petkrat. Z drugimi besedami: naši ljudje dobro zaslužijo in zaradi tega laže pogrešajo denar, potreben za odhod na dopust ali na'turistično popotovanje. Adolf Magajna, poslovodja črpalke Petrol, Koper • Nekateri preživljajo pasje dni na dopustu, drugi pa na primer tako, da pretakajo bencin v dopustnikov avtomobil. Zato je v teh dneh malce nerodno vprašati petrolovca: »Kako ste pa pri vas poskrbeli za letni oddih članov kolektiva?« »■Vsak član kolektiva je dobil 2000 starih dinarjev za vsak dan dopusta, poleg tega pa še za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana po 10.000 pavšala. To je pa že tolikšen denar, da se da preživeti del dopusta na letovanju. Sam bom sicer izrabil dopust na kmetiji pri domačih na Postojnskem; na jesen je par rak najbolj potrebnih. Kljub povečanemu prometu v sezoni lahko izrabimo del dopusta tudi v juliju in v avgustu. Na pomoč nam priskočijo študentje. Imamo tri svoje počitniške domove — na Krvavcu, v Piranu in v Crikvenici. V nobenem še nisem letoval. P. S.:. Na kadrovskem oddelku Petrola dopolnjujejo tovariša Magajno: v treh počitniških domovih je le 60 ležišč za 1200 članov kolektiva. Svojim članom so hoteli pomagati do cenenega dopusta preko podjetja SAP, vendar sta se letos prijavila za njihove »poceni počitnice« le dva člana kolektiva. 'WWNAArzZAAAAAAr/yv\iWWWWWVVWWWWWWW\A/WWW> TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE NA POTOVANJU, IZLETU, DOPUSTU* POD ŠOTOROM, V AVTOMOBILU, POVSOD NAJ VAS SPREMLJA ZELO PRAKTIČNA POTOVALNA APOTEKA IZDELEK TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE BOLJE POTOVALNA APOTEKA BREZ POŠKODBE, KAKOR POŠKODBA BREZ POTOVALNE APOTEKE % l AZyi^V'urv-^v^yVNAZSZsAZVSAA/NAZVVNAAZVNZv%ZSZV>AAAAAAAZVZVVNAAyVVVVVVVSZv ! OB VELIKEM PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA DNEVU VSTAJE, 22. JULIJU — Čestitamo vsem delovnim ljudem z željo, DA BI NJIHOVA PRIZADEVANJA OBRODILA KAR NAJVEČ DELOVNIH USPEHOV ! 'XXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'vXXXXXXXXXXXXXXXX'XXXXXXXXXXXX NE LE V IMENU SOCIALE! V Mariboru trenutno čaka na primerno zaposlitev le 41 delovnih invalidov • Število zahtevkov za invalidsko upokojitev narašča # In vendar večina delovnih organizacij kaže razumevanje za zaposlitev invalidov # Občinski sindikalni svet v Mariboru je imenoval posebno komisijo, ki naj bi proučila problematiko zaposlovanja invalidov Občinski sindikalni svet Maribor (Nadaljevanje s 1. strani) Po evropskih normativih je od skupnega. števila prebivalcev 4,5 % invalidov. Po izkušnjah velja enak normativ za naše razmere. Odstotek ni tako majhen, da ne bi zaslužil pozornosti yse družbe. Vendar smo ga pri nas y veliko primerih odrinili in ga proglasili za socialni, ne pa hkrati gospodarski problem. Prav zaradi takšnih ločnic se rešujejo problemi invalidnih oseb izredno težko, sicer 2' Velikim prizadevanjem posameznikov, vendar zaradi njihove osamljenosti manj učinkovito. Težko je razumeti, da je danes v Sloveniji približno 1400 delavnih invalidov »na cesti«, ki so še včeraj ustvarjali v delovnih skupnostih s polno delovno močjo in ki jim zdaj ista delovna skupnost, v kateri so se med procesom dela poškodovali, obrača hrbet. Takšen odnos razumemo toliko teže, če vemo na drugi strani za podatek, da je na primer v industrijskem Mariboru trenutno le 41 delovnih invalidov, ki čakajo na primerno zaposlitev. In vendar so Mariborčani zaskrbljeni tudi zaradi tega sorazmerno nizkega števila nezaposlenih delovnih invalidov! Ob teh ugotovitvah se bo marsikomu utrnilo, da bi nas morala veliko bolj boleti glava zaradi splošnih težav z zaposlovanjem. V Mariboru pa družijo obe skrbi. Mimogrede povedano, nekateri strokovni zavodi pripravljajo skupno z ObSS študijo o kratkoročnih in srednjeročnih rešitvah zaposlovanja — in zaposlovanje invalidov bo sestavni del te študije. DOLGOLETNA SKRB Ob reševanju problemov rehabilitacije invalidov se znajdemo v trikotu: invalid—strokovne službe in drugi družbeni dejavniki (ki jim radi pravimo sociala ali kratko družba) in — delovna organizacija. Vsa težava je v tem, dd se hoče eden od teh izmakniti iz medsebojne zveze in menda ni potrebno posebej poudariti, da je to delovna organizacija. Vsa leta nazaj je veljala osnovna skrb mariborskih dejavnikov na področju rehabilitacije invalidnih oseb utrjevanju poti v delovne organizacije. Večina delovnih kolektivov je z razumevanjem zaposlovala ne le svoje invalide, ampak tudi druge, ki so invalidi od rojstva ali po prestani bolezni. Ze pred desetimi leti so nekatere delovne organizacije na pobudo komunalnega zavoda za socialno zavarovanje imenovale pri samoupravnih organih komisije za rehabilitacijo invalidov. S temi komisijami in s pomočjo obratovodij, obratnih zdravnikov, psihologov je zavod sklenil več kot 500. dogovorov za zaposlitev invalidnih ošeb. V zadnjem času, zlasti od lan- skega leta dalje, pa je opaziti tudi v Mariboru, da števik). invalidov narašča. Število zahtevkov za invalidsko upokojitev je poraslo. Vzroke pripisujejo dvigu starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in težavnemu gospodarskemu položaju nekaterih delovnih organizacij. Zraven tega so se zmanjšale možnosti za zaposlitev odraslih invalidov in invalidne mladine. Tako je bilo konec lanskega leta po evidenci zavoda za zaposlovanje v Mariboru skupno z invalidi dela in invalidno mladino brez zaposlitve 271 invalidnih oseb. Navzlic takšnim razmeram mariborska stalna konferenca za rehabilitacijo invalidov ne spreminja prejšnjega mnenja:' večina delovnih organizacij kaže razumevanje za zaposlitev invalidov. Bolj kot anketa, ki jo je stalna konferenca želela opraviti med 204 delovnimi organizacijami — vprašalnik je zavrnilo le 71 delovnih organizacij — podkrepljujejo svoje prepričanje z rezultati številnih drugih osebnih in pismenih stikov z delovnimi organizacijami. Mednje sodijo pogovori v delovnih organizacijah, ki jih je vodilo skupno več kot 30 sodelavcev konference. Po teh pogovorih sodeč, se je v delovnih organizacijah veliko spremenilo. Tako so se v TAM odločili za posebni normativni akt. o zaposlovanju invalidov in delavski svet je po informaciji sklenil, da velja poslej skrb kolektiva najprej invalidom, nato mladini, nato zaposlenim ženskam. Pogovori v delovnih organizacijah pa so začrtali stalni konferenci nove naloge. V Impolu na primer, Cestnem podjetju in v MTT, so se obrnili na konferenco za strokovno pomoč, da bi lahko čim bolje izpeljali zaposlovanje invalidov. DELOVNA MESTA SO, LE POISKATI JIH JE TREBA Po vsem tem delovnim organizacijam na mariborskem ob- močju ne bi mogli očitati brez-dušnosti. Med njimi so sicer še vedno nekatere, ki se izgovarjajo, da nimajo na voljo primernih delovnih mest, nekateri tudi dvomijo v delovno sposobnost invalidov in se bojijo motenj v proizvodnji. Resnični vzroki za take izgovore pa so drugje. V mnogih delovnih organizacijah se službe, posamezniki ali organi samoupravljanja doslej niso ukvarjali s problemi zaposlovanja invalidov. Manjka jim osnova za urejevanje teh vprašanj, opis delovnih mest, ki so primerna za delovne in druge invalide. Zaradi tega so se na stalni konferenci poleg mnogih drugih oblik sodelovanja z delovnimi organizacijami odločili tudi za seminar o popisu delovnih mest za invalide. Ob tej priložnosti je izdala stalna konferenca posebno pismeno pojasnilo o organizaciji in nekaterih merilih za popis delovnih mest, ki so primerna za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev delovnih in drugih invalidnih oseb. V delovnih organizacijah n ustanovah dela nekaj tisoč delovnih in drugih invalidov. Njihovi delovni uspehi v ničemer ne zaostajajo za zdravimi delavci. Pogoj za tako uspešno delo pa je pravilno usmerjanje na delovna mesta. Se pravi, da se za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ne zavzemamo le v imenu sociale, temveč je za tem tudi ekonomski interes prizadetih delavčev in celotne družbe. Do takšnega spoznanja pa se je mogoče dokopati poleg strokovnih stikov z delovnimi organizacijami predvsem s prosvet-ljevanjem delovnih kolektivov. Pri tem bo lahko najizdatneje pomagal sindikat. Na minulem posvetu so zato imenovali posebno komisijo, ki bo na osnovi tega pogovora proučila, kakšne naloge naj uvrsti sindikat v svoj delovni program v skrbi za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. 1. V. Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • TRBOVLJE: Na sestankih s predstavnik* samoupravnih organov '® družbeno političnih organi*3' cij iz delovnih kolektivov tf' boveljske občine — le-te s° organizirali občinski konti® ZKS, občinski sindikaln* svet in občinska konferen; ca SZDL — so sklenili, da ®* naj zaposleni iz trboveljski® delovnih organizacij prispevali kot pomoč žrtvam imperial*' stične agresije enodnevni *3' služek. Na teh nosvetih pa s6 udeleženci razpravljali 'saldi 0 problemih financiranja drug®' stopenjskega šolstva. Udeleženci so bili enotnega mnenj3, da bodo morali veliko vestne' je izpolnjevati že sprejete h' nančne obveznosti, da bi tak® lahko zagotovili nemoten po"® na teh šolah. -vš- • NOVA GORICA: Ob koncu minulega ted®3 je medobčinski odbor sindti3' ta delavcev prometa in zvez v Novi Gorici organiziral razg°' vor s predsedniki sindikalni® podružnic tega sindikat3. Osrednja tema posveta je bil3 razprava o nalogah sindikat' nih podružnic pri uresničev3' nju zaključkov minule?3 občnega zbora republiške?3 odbora in III. kongresa gindik3' ta delavcev prometa in zv6' Jugoslavije. Na posvetovanj® pa so člani sindikata spreg0' vorili tudi o nekaterih proti6-mih v procesu nadaljnje?3 uresničevanja gospodarske r6" forme. Menili so, da si moral0 sindikalne podružnice v d6-lovnih organizacijah prizade* vati za objektivno ocenjevani® razmer ter nato na osnovi t3' kih ocen sprejemati tudi ust' rezne ukrepe. To pa po drug strani pomeni, da bodo moral izvršni odbori podružnic • prihodnje bolj prisluhni" mnenjem, stališčem in zati6' vam članstva, svoje delo P3 zasnovati na podrobnejših |® za daljše obdobje zasnovani® delovnih programih. T. B. • BREŽICE: Na plenumu občinskega sl®' (likalnega sveta in na sestaf' ku s predsedniki sindikaln*® podružnic so se zedinili, ®_ naj bi sklicali sestanke s čl3®' stvom v delovnih or ga n iz3®1' jah, ter bi se , pogovorili mednarodnih političnih razi®® rab in še posebej o politič®* razmerah na Bližnjem vzh®®1' Te razgovore pa naj bi P mnenju občinskega sindikaln®. ga sveta Brežice povezali t® , z akcijo za zbiranje por®0*, žrtvam imperialistične agr65 je. Delovni kolektivi, prav*3 prav sindikati v delovnih 0 ganizacijah so se temu ročilu odzvali. Tako so raz?,, vori o mednarodnem polit' nem položaju tako rekoč vS® dan v kateri od delovnih ® a ganizacij. Prva poročila tudi izpričujejo, da se je v® k na delovnih kolektivov t® ‘. odločila materialno pom3? žrtvam imperialistične agf' sije. Tako so se odločili' fl-liodo dali pomoč v višini e®.., dnevnega zaslužka v kole®, vib: Splošna vodna skup®",? Dolenjske. Železniška P® Terenski obrat ce’ln Brežice. nega podjetja Trgovsko podjetje potrošnja. Trgovsko p—--Krka. TCovinoniast, Vojna Sta Cerklje, Skupščina oh®^, Brežice, občinsko sodišče. . karna Brežice. Gim®3Z Osnovna šola Cerklje, vilišče Čateške toplice. I. *• podtip Zdr»' S kladivom... Dobrih 54 tisočakov ie odštel možakar za avtomobilski Ko se je »srečni« kupec po- varna za omenjeni sprejemni®' zanimal v trgovini, kjer je ku- še dodatni zvočnik, ki ornog®' pil aparat, če ga lahko zame- ča »daieko bolji kvalitet re' nja za boljšega, so se mu pro- produkcije i veči zvučni ef®' dajalci samo pomilovalno nasmehnili in mu obenem dokaj neprizadeto svetovali naj se sprejemnik domače proizvod- obrne na servis, če s sprejem-nje, za »AVTORADIO 8 S«. Ko nikom ni vse v najlepšem ga je v trgovini preizkusil, je redu. sicer ugotovil, da lahko poslu- Na servisu so možakarju ša le najbližje radijske posta- povedali, da mu lahko radio je in da druge molče kot do- sicer zamenjajo, da pa s tem bro uležani slaniki. Toda pro- ne bo prav nič na boljšem, ker dajalec ga je pomiril, da »mot- so vsi sprejemniki te vrste do njam botruje le železobetonska pike enaki, stavba«. Pa možakar še ni obupal. V Pa je transistor tudi zunaj zajetnem prospektu je nam-trdovratno molčal... reč prebral, da priporoča to- kat«. Zato je šel v trgovin0 in zahteval dodatni zvočni • Pa ga ni dobil ne v prvi ne drugi ne v deseti. Povsod so ga sprejeli z of*' prtimi ustmi, kot da bi zaM® val na primer postrvi na trz ški način in pol litra belega- ... po prstih Trbovlje BURJA NAD VODNO SKUPNOSTJO PRIMORSKE i Zaključek j športnih 1 iger I PRAV PRIDE... VSAK IZGOVOR »ih Člani trboveljskih sindikal- Podružnic so v tem letu Krilo vali v sedmih športnih »»nogah v okviru delavskih ®°rtnih iger: v malem nogo-»Jetu, rokometu, odbojki, nagnem tenisu, kegljanju, strelu in šahu. V tekmovanju, J Je potekalo od srede aprila 0 *$°nca junija, je bilo precej »Vosti. Predvsem velja omc- > da, je bilo letos prvič izvedo tekmovanje po liga siste-tako da se je vsako mo-v° srečalo z vsakim. Iz izbranih podatkov more-Povzeti, da se je prijavilo » športne igre v Trbovljah ekip iz 15 sindikalnih po-k?užnic. Največ prijavljenih je za tekmovanje v namiz-e,P tenisu, kegljanju in šahu, »to v malem nogometu, stre-lanju z zračno puško, odbojki, »kometu itd. Največ ekip so ^Javile sindikalne podružni-? iz Cementarne, Rudnika lavega premoga Trbovlje-'rastaik, STT, Investicijskih ,fojev, Termoelektrarne, To-.arhe polprevodnikov itd. I.p-j6snjih iger pa so se udeležili člani nekaterih manjših '»•likalnih podružnic. V malem nogometu so bili •Aibol.jši člani sindikalne položnice iz Strojne tovarne, , edijo pa jim moštva Rudni-a rjavega premoga I in To-, "rne polprevodnikov. Člani i?*ektiva Strojne tovarne so j1** najboljši tudi v tekmova-■k* v malem rokometu, in si-,'r pred Tovarno polprevodniku in Cementarno. Odbojkar-,e imajo najboljše v Cementni, mnogo pa ne zaostajajo Jkni sindikalne podružnice iz , iektrolivarske industrije in ."Vesticijskih birojev. Moštvo "^esticijskih birojev je bilo »iboljše v tekmovanju v na-, "ritem tenisu, na drugo in JrJie mesto pa sta se uvrstili k*Pi Strojne tovarne I in ■'»ktrolivarske industrije. V »Sijanju sta na prvih dveh ' -tih moštvi Rudnika rjave-*a Mremoga Trbovlje-Hrast- 1 k, na tretjem pa prva ekipa * Cementarne. Rudarji so bili »»jboljši še v streljanju z r»6no puško, drugo mesto so vSvojili strelci iz Strojne to- »rne, tretje pa prva ekipa Ce-»ntarne. Tekmovanje v šahu t ie bilo razdeljeno v tri li-j»’ ha prvo mesto se je uvrstili "toštvo Rudnika, na drugo i» Vnc tovarne, na tret je pa Termoelektrarne. v ^ skupni uvrstitvi je na pr-!, m mestu Rudnik rjavega , »moga Trbovije-Hra stnik, ki Ou-?v°jil tudi prehodni pokal ta »"iškega sindikalnega sve-lp’ I*a drugo Cementarna, na (r- •’» Strojna tovarna, na če-t0" Investicijski biroji, na pe- le ■ ei H 0 a Spet poskusi, da bi delavski svet spremenili v glasovalni stroj, ki bi se ravnal po željah posameznikov # Zakaj je odstopilo sedem članov delavskega sveta Vodne skupnosti Primorske? # Kolektiv te delovne organizacije zahteva točen odgovor, kako je bilo z reelekcijo njihovega direktorja in kako gospodarijo v letošnjem letu. Življenje uči, da več razprtij nastane zaradi malenkosti kot pa zavoljo resničnih problemov in nasprotij. Nekaj podobnega se te dni dogaja v kolektivu Vodne skupnosti Primorske v Kopru, kjer so zdaj ponovili razpis za delovno mesto direktorja. Dogodki so, na kratko povedano, potekali tako: Pa Termoelektrarna. -vš- Ko je dosedanjemu direktorju tega kolektiva potekel mandat, so njegovo delovno mesto takoj razpisali. Poleg še dveh drugih kandidatov je vnovič konkuriral tudi dosedanji direktor. Enega izmed kandidatov je razpisna komisija izločila zaradi formalnih vzrokov, medtem ko je delavskemu svetu predlagala, naj izbira med preostalima kandidatoma: inženirjem iz delovne organizacije, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje, in dosedanjim direktorjem, ki teh pogojev ne izpolnjuje v celoti, vendar so mu jih spregledali. Zakaj so ob tem kršili statut, doslej še ni bilo pojasnjeno. Na seji delavskega sveta, na kateri naj bi izvolili novega direktorja, so člani delavskega sveta izvedeli, da v resnici kandidira samo dosedanji direktor, ker je drugi kandidat umaknil svojo kandidaturo. Zakaj pa se je drugi kandidat-inženir iz podjetja umaknil — doslej tudi še niso izvedeli. Pri glasovanju sta dve tretjini članov delavskega sveta glasovali zoper ponovno izvolitev dosedanjega direktorja. Vendar so na zahtevo volilne komisije glasovanje ponovili. Rezultat je prav tak kot prvič. Potem so se člani delavskega sveta vprašali, kakšne so nadaljnje njihove dolžnosti, da bi le prišli do novega direktorja. Sekretar delovne organizacije jim je pojasnil, da morajo razpis ponoviti, lahko pa se sestanejo znova čez nekaj dni, ko bodo zadevo, še enkrat premislili. Če tako sklenejo, lahko takrat ponovno glasujejo o kandidaturi dosedanjega direktorja, oziroma prekličejo pravkar sprejeti sklep. To dovoljuje tako imenovani .nepisani zakon’, je takrat poudaril sekretar Vodne skupnosti. Toda »nepisani zakon« k sreči pomeni ravno nasprotno, kajti sicer bi na primer sodišča lahko po lastni presoji in v nedogled spreminjala svoje odločitve... Kaj bi to pomenilo, ni treba razlagati! Sicer pa... S takim pojasnilom se je delavski svet zadovoljil in se čez dva dni sestal na izredni seji, da bi videl, kaj v trenutnih razmerah sploh lahko storijo. Kakor je zdaj postalo jasno, mnogi člani delavskega sveta sploh razumeli niso, zakaj, je bila potrebna ta seja, oziroma so si njen sklic narobe razlagali. Ko so namreč na tej seji z večino glasov sklenili, da ne bodo ponovno glasovali o izvolitvi dosedanjega direktorja, ampak da velja sklep prejšnje seje, da noben kandidat ni bil izvoljen in da je zatorej potrebno razpis ponoviti, je sedem članov delavskega sveta odstopilo v znak protesta proti temu, ker drugi ne spoštujejo sklepov, ki so bili skupno sprejeti. Med tistimi, ki so odstopili, sta tudi predsednika delavskega sveta in upravnega odbora. Naj ob tem kronologijo dogodkov spet prekinemo s kratkim komentarjem. Z vprašanjem namreč, proti čemu so ti člani delavskega sveta dejansko protestirali? Vsiljuje se namreč občutek, da gre za demonstrativen odstop, ker ni bila uresničena njihova volja in namera, da bi dosedanjemu direktorju podaljšali mandat še za štiri leta. Z gotovostjo tega sicer ni mogoče trditi, vendar nadaljnji razvoj dogodkov kaže, da imajo prav tisti člani kolektiva Vodne skupnosti Primorske, ki bolj ali manj glasno izražajo takšna mišljenja. Zadeva, o kateri pišemo, z vsem tem namreč še ni zaključena. Delavski svet, oziroma tistih 15 članov, ki so še zadržali svojo funkcijo, je takoj razpisal nadomestne volitve za izpraznjenih sedem mest. Zastopniki direktorjevega tabora, kakor jih NOVOST! NOVOST! Okrasni plastični pokrovi za avtomobilska kolesa FIAT ZASTAVA 600, 750, 850 proizvaja »POLIGALANT« Volčja Draga Nova Gorica Za nakup se zanimajte v trgovinah z avtomobilskimi rezervnimi deli * ^V\\\\\\\\\V\\\\\V,\\\\\\V.\W\V\\V\\\\\% Pravna posvetovalnica DE • *- _ ■ *^PRAŠANJE^ 1»eš'^arn ^va ra25re|Ia klasične gimnazije in štiri razrede «(>r()' anskc šole. Na višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru naredil diferencialni izpit in se vpisal nanjo ter sem že S , avil izpite iz prvega letnika in dva izpita za drugi letnik. da sem napravil diferencialni izpit, mi šola priznava B0(j "jcšolsko izobrazbo, te izobrazbe pa mi ne priznavajo v Sre(j,e!'JU> v katerem delam. Do letos so mi sicer priznavali ciall"U izobrazbo na podlagi potrdila višje ekonomsko komer-še ®olc’ Preti kratkim pa so to spremenili in mi priznavajo gj]a hepopolno srednjo šolo, čeprav se v tem času niso spreme-Boflj "Učila pravilnika podjetja. Ali lahko zahtevam od organov jo da mi ponovno priznajo srednjo izobrazbo, kot so mi Pravilniku že priznavali dve leti. — K. A., KIDRIČEVO. spi0-a rešitev vašega vprašanja so pomembna predvsem določila Vpr "'h aktov vašega podjetja, v katerih imate rešeno to Prj^hje. Kolikor vam po določilih vašega pravilnika gre ^hteanje srednješolske izobrazbe, ste vsekakor upravičeni bj da vam organi podjetja to izobrazbo priznajo. To 'A>it ■ tudi Prav glede na. to, da ste napravili diferencialni Soj; 2 usPehom študirate na višji ekonomsko komercialni ?ajal Priboru. Ni pa nobenega zakonitega predpisa, ki bi vam hc»br Pravico, da tudi v primeru, če vam podjetje srednje , e ne priznava in tega s svojim pravilnikom ne določa, iit p()Vate pd organov podjetja, da vam to izobrazbo prizna, katerem bi vam podjetje bilo dolžno to izobrazbo priznati. M. STUPAN 1 m-*>I‘ A SANJE: Moja mati je bila v delovnem razmerju do 'lobe s in ii Je bilo z odločbo priznanih 21 let pokojninske ?avniil a,i je stara* 58 let. Zavod za socialno zavarovanje ji je !>0 1 2ahtevek za pokojnino, ki ga je vložila v letu 1965. Ali *>l'»WSX<\XXV>XSXX>XX>XVVX>XV- Se pred dnevi smo v Žalcu razpravljali o tem, kam velja usmeriti prizadevanja sindikatov. Člani sindikata — še več, sindikalni delavci — o sindikatu. In resnici na ljubo, mnenja so si v marsičem nasprotovala. Nekateri pa so zatrjevali: dajmo cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega! Z drugimi besedami: pustimo sindikati gospodarjenje in njegove probleme samoupravnim in upravnim organom, članstvo hoče od sindikata izletov, ozimnice, prireditev, iger, finančne podpore, kadar je to potrebno... Pa v tem primeru sploh ne gre za Žalec in za žalske sindikate. Nič kolikokrat so že drugje in drugi skomignili nad prizadevanji naših sindikatov, s prstom pa pokazali onstran meje, češ, to so sindikati. * Qtpominjam se celovških pogovorov. Sam zase globoko verja- mem trditvi visokega avstrijskega sindikalnega funkcionar-^ ja na Koroškem, da se mora bo j sindikatov za družbeni položaj delavca premakniti predvsem na poprišče širših materialnih in ekonomskih odnosov. In verjamem tudi v to, da je ta boj sindikatov veliko bolj zahteven, odgovoren in največkrat veliko manj popularen. Predstavniki koroških sindikatov nam zatrjujejo, da pri njih ni nič manjša kriza premogovništva, kot je trenutno pri nas. Verjamemo jim, saj vedo za Velenje in velenjske težave skorajda bolje kot mi. V svobodnem prevodu skušam strniti njihove izkušn je. — V bližini Celovca je premogovnik s 1300 zaposlenimi. Naravni pogoji otežujejo izkop, stroški so visoki, zniža, jih lahko samo mehanizacija. Zaloge premega se kopičijo, prodaja zastaja, zastajajo pa tudi možnosti za rentabilnejšo proizvodnjo. Očitno je, da bomo morali v Avstriji v interesu nacionalnega gospodarstva nekaj premogovnikov zapreti. In bojimo se, da se bo znašel na tej listi tudi naš. Kaj storiti? Očitno avstrijski sindikati ne nasprotujejo likvidaciji neperspektivnih premogovnikov. Ekonomskih izračunov ni mogoče potvarjati niti si zatiskati oči pred njimi. Toda sindikati na Avstrijskem se odločno zavzemajo za prekvalifikacijo rudarjev, zagovarjajo tudi predčasno upokojitev določenega števila rudarjev. Zavzemajo se, da bi kraji, kjer so premogovniki, dobili obrate tako imenovane spremljevalne industrije, da bi si po tej poti zagotavljali nova produktivna delovna mesta. — Očitno pa je, da vseh 1300 rudarjev ne bo moglo dobiti zaposlitve v domačem kraju, če pride do ukinitve premogovnika. Tudi če bi tod uspeli pravočasno odpreti nova produktivna mesta v spremljevalni industriji! Tu pa se poraja'jo nasprotja med sindikati in članstvom samim. Rudarji nasprotujejo prekvalifikaciji, nasprotujejo našim prizadevanjem, da bi v tem kraju postavili obrate spremljevalne industrije. Očitajo nam: če zagovarjate to, potem na tihem dajte soglasje za ukinitev premogovnika. Froblemi so še veliko širši. In predvsem bolj zapleteni. Visok sindikalni funkcionar in član zveznega parlamenta pojasnjuje, da je edina rentabilna proizvodnja, če premog na kraju samem spreminjajo v energijo. Toda energija hidroelektrarn je cenejša od energije termoelektrarn, zato jih. velja spustiti v obratovanje samo tedaj, kadar primanjkuje vodne energije. To pa spet pomeni zmanjšati proizvodnjo premoga ob nespremenjenih fiksnih stroških, kar pa spet. pomeni zmanjševati rentabilnost proizvodnje. — Skratka, smo v začaranem krogu. V začaranem krogu, v katerem ne bo lahko najti niti najbolj kompromisnih rešitev. Se posebej, ker se v svetu čedalje bolj : uveljavljajo cenejši energetski viri in ker ta cenejša proizvod-\ nja energije pomeni tudi cenejšo industrijsko proizvodnjo. — Kaj storiti? Pravzaprav imamo zvezane roke. Zato tudi j v sindikatih tako trmasto vztrajamo, da v federaciji le dobimo j enoten energetski program razvoja. V tem primeru pa stopamo ! na novo področje interesnih sfer in novo poprišče bojev. Rešitve, ! za katere se potegujejo druge zvezne dežele, niso vedno spre-\ jemljive za Koroško. Tako bržčas tudi drugim zveznim deželam \ ni vseeno, ali bo šel krak plinovoda preko Koroške ali preko 1 katere druge dežele. Skratka, čuda problemov, čuda interesov. [ A ne glede na to, v programu energetskega razvoja mora biti 1 uzakonjena najbolj ekonomična rešitev. Zakaj pa tako zagovar-\ jamo enoten koncept razvoja energetike, postane razumljivo, (e \ povemo, da prej sploh ne moremo začeti reševati problema ko-\ roških rudarjev, ker pač ne vemo, katera rešitev bi bila najbolj I smotrna. Naš takratni pogovor s tem seveda ni bil končan. Sicer pa v I tem primeru nadaljevanje niti ni tako zelo pomembno. Želel pa I bi ponoviti malce hudomušne besede predstavnika koroških sin-I dikatov, ki pa jim nasmeh ni odvzel resnosti in — trpkosti: I — Če boste pri vas prej našli rešitev, nam. sporočite. Zanes-| Ijivo jo tudi mi povzamemo. * Del tega celovškega pogovora sem hotel ondan dodati k raz-| pravi v žalskih sindikatih o nalogah sindikatov. Ker pa novinarji | ob takih priložnostih, po navadi nimajo povsem enakih pristoj-I nosti, sem sklenil, da izkoristim kako drugo priložnost. Mislim, I da se mi je zdaj ponudila. BOJAN SAMARIN nama raraEne ■ , iti 4 NAJ VEČJA VELEBLAGOVNICA VAS VABI. DA JO OBIŠČETE Obiščite tudi naši poslovalnici, ki Ljubljane: V SLOVENIJI sta tudi v središču blagovnico s stanovanjsko opremo pri Tromostovju (tVolfova 1) in blagovnico konfekcije -Elita«, Čopova ulica 7 Društvo novinarjev Slovenije Slovenskemu zdravniškemu društvu Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je na svoji seji, dne 20. VI., razpravljalo o vašem zahtevku za ugotovitev, ali je pisanje Mariole Kobal v Delavski enotnosti št. 5 in S ter pisanje Draga Pirša v Ljubljanskem dnevniku. S. maja v skladu z načeli kodeksa jugoslovanskega novinarstva. Razsodišče je pazljivo proučilo ves predloženi material. Ni se spuščalo v oceno kvalitete pisanja obeh avtorjev, ampak le,' ali so bila s temi prispevki kršena načela kodeksa ali ne. ■ Kobalov a. se je s svojo reportažo lotila vsekakor delikatne-naloge, s katero je hotela opozoriti na probleme, ki se porajajo ob zmanjševanju sredstev za zdravstveno varstvo, ter na. posledice, ki jih iz tega procesa občutijo zavarovanci. Mariola Kobal je zbrala mnenja večjega števila .zavarovancev. .Istočasno pa je hotela dobiti‘odgovor tudi od samih zdravstvenih delavcev, in od družbenih činiteljev v Velenju. Iz intervjuja z direktorjem. Z D je razvidno, da ga je Koba-lova seznanila z mnenji, ki jih je zbrala od zavarovancev. S tem je imel direktor ZD možnost, da je lahko že takoj odgovoril na očitke zdravstveni službi in te odgovore je Koba-lova v svoji reportaži tudi zapisala. Tako je s takšnim načinom pisanja omogočila, . da so prišle v javnost istočasno kritične pripombe o zdravstveni službi in obramba pred temi pripombami. Kobalova se ni spuščala v oceno strokovnega dela Z D in posameznih zdravnikov, za kar novinar ne more biti kvalificiran, ampak je z mnenji prizadetih opozorila na potrebo po strokovnem obravnavanju zdravstvene službe v Velenju in na oblikovanje kriterijev, ki morajo v zdravstvu veljati tudi v pogojih zmanjševanja sredstev za zdravstveno službo. Iz same reportaže Mariole Kobal in iz dokumentov, ki jih, citira v tej reportaži, je razvidno, da se je o problemih zdravstvene službe v Velenju,'posebej pa o mišljenju zavarovancev, da so prizadeti v svojih pravicah, razpravljo.lo že na raznih forumih. Uredništvo Delavske enotnosti je objavilo odgovor ZD Velenje na reportažo Mariola Kobal in tudi izjavi dveh intervjuvancev, ki sta svoji prvotni izjavi korigirala. - I-z celotnega postopka Mariole Kobal in uredništva Delavske enotnosti je razvidno, da načela kodeksa jugoslovanskega novinarstva niso bila kršena. Članek Draga Pirša v Ljubljanskem dnevniku je izraz revolta proti napaki, ki je veljala človeško življenje. Tak revolt je toliko, bolj utemeljen, kajti prav v tistem času je bilo nekaj primerov, ki so kazali, da je prišlo v nekaterih zdravstvenih zavodih do prevelikih nasprotij med funkcijo zdravstvene službe in med tako imenovanimi ekonomskimi interesi in pogoji. Razsodišče DNS se zaveda, da je pretežni delež krivde za takšne pojave in takšno miselnost na čini-teljih izven samih zdravstvenih delavcev. Vendar so zdravstveni t delavci kot izvajalci zdravstvene službe podvrženi kritični, javni; oceni,- V: V: Dejstev, ki jih navaja Pirš v svojem sestavku, niti sami niste izpodbijali, zato tudi v tem primeru častno razsodišče ni ugotovilo kršitve kodeksa. Častno razsodišče meni, da je celoten problem, ki je bil obravnavan v omenjenih člankih, prispeval k urejanju zdravstvene službe. Velika aktivnost vašega društva in njegovih • organov lahko mnogo prispeva k razjasnjenju nekaterih problemov v zdravstveni službi, razprava v častnem razsodišču pa je razjasnila nekatere vidike javnega obravnavanja zdravstvene službe. Zato menimo, da je bil rezultat teh razprav vsekakor pozitiven. Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije * <•* fpnapinVT predsednik SERGEJ VOSNJAK AAAA/WWW^(/>AWA^/WWVVVW'VWW\AAAAA/VyV.A/VWWW7‘>/^/V NAGRADNOIRERANIE KB LJUBLJANA PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA za vlagatelje vseh vrst vezanih vlog, tudi stanovanjskih ln kmetijskih, ki bodo imeli 31. avgusta 1967 vloženih najmanj 2.000 N-dln na odpovedni rok nad eno leto. , NAGRADE: 1 avtomobil Zastava 1300 2 avtomobila Zastava 750 2 motorni žagi Alpina 5 pralnih strojev Castor 10 peči na olje Gibo 5 prenosnih televizorjev pohištvo po Izbiri v vrednosti 2.500 N-dln 20 transistorjev 10 električnih mešalnikov 10 garnitur kuhinjske posode 10 sušilnikov za lase EHMIM MIH III HRANIinilCA IIIIMA ICO LJUBLJANA !llllllllllllllllllllllllllllil!lillllllllllll!lllll!l!llllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllll!llllilllilllllllllllIlilllllllllllllllllllllllillllllllllllllilllllllll!l!IIIIIIIIWIIIWW^^ . Novost na tržišču! Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-879, 21-747 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 # PROJEKTIRAMO, # IZDELUJEMO IN MONTIRAMO OPREMO ZA VSE VRSTE KUHINJ, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN GOSTINSKIH OBRATOV # PRIMERNE CENE! — IZDELAVA SOLIDNA! Vsem delovnim ljudem Sldvenjie čestitamo za 22. juli * ■ AAAAAAAAA/WVNAAAAJWWV>ArvVS/VwA/WW\AA/W'/VVVWWVWWWV snnnil imšmmmm H Za keramične ploščice, kopalne kadi, straniščne školjke, g | posodo, kamnite plošče, pmajlicine in kromiraneitedilnike j Proizvaja j | VA-MO čisti in daje sijaj § | VA-MO vam prihrani trud 1 J VA-MO polira in daje blesk j jiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiHiiiiTiiiiiiiiiniiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiigiiiamiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiLMiBiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinBiiHiBffiaiHHifliimBBmfliiitiiiuiiMi^ šampionka NEZAPOSLENI VISOKOSTROKOVNI DELAVCI V LJUB LJANI. KI ISCE.JO PRVO ZAPOSLITEV, SO OBISKALI 'MESTNI SINDIKALNI SVET LJUBLJANA : »Omogočite nam prakso!« (Nadaljevanje s l. strani) prepričan, da, poleg; objektivnih težav gospodarjenja povečuje nezaposlenost tudi zapiranje f vrat delovnih organizacij rrila- z dim. zlasti strokovnjakom. Ne-1 logično je tako ravnanje samoupravljavcev, ki sicer za svoje sebično ravnanje najdejo številne izgovore in zagovore, mnogi izmed njih pa hkrati v vlogi staršev kritizirajo oblast, ki dopušča tolikšno nezaposlenost. Pa.bi Mestni sindikalni svet preko svojih organizacij lahko* zastavil ves svoj političen vpliV za to, da bi sg problem nezaposlenih vendarle"'omilil, je želel * na omenjenem razgovoru slišati" zlasti mnenje pristojnih o tem,: kaj sodijo o razpisih, kako na " njihovo konkuriranje odgovarjajo delovne organizacije, ali so mladi Ljubljančani iskali delo tudi v drugih mestih, kaj menijo o uvedbi pripravniškega staža za novince, kakšne so njihove pripombe na službo zaposlovanja. j Odgovor in .ilustracij na vsa zastavljena vprašanja je bilo nič koliko. KAJ PRIPOVEDUJEJO DIPLOMANTI MAJDA POVODEN, diplomirana arhitektka: Ta mesec praznuje drugo obletnico, odkar je diplomirala. Ima moža študenta, otroka, vsi skupaj pa žive na račun Majdinega očeta. Ja=-vila-.se-je doslej na več kot 50 razorov. Polovica razpisov pa ni -pila resnih, saj so delovne organizacije po dveh ali treh mesecih . odgovorile, da so se -premislile (npr. Slovenija les in ■ celo Mestni svet pri razpisu za urbaniste!) Iz podjetja IGO so ji pisali, da so raje zaposlili tehnika. ker je cenejši. Nekje drugje — da potrebujejo moškega. Delovale pa so tudi »zveze« (seveda za druge), a v tern težketh. " času: celo to dosti ne pomaga. Arhitektov je res največ. Toda ko se je-ona vpisala na arhitekturo, je bil vpis omejen na 50 > študentov, zdaj ni več omejeni pa jih" študira 150. Majda sicer ni pristaš omejevanja vpisa na univerzo. A študirala je 12 let. da je postala arhitekt. Kaj zdaj? Sodi, da naši časopisi mnogo pišejo o neprimerni kadrovski strukturi, a zakaj se podjetja ne ravnajo v skladu z družbenimi interesi. Delo mladim jemljejo tudi upokojenci in honorarci, ki si tako zboljšujejo standard, medtem ko so mladi brez dela in zaslužka. Majda si je poizkušala najti delo tudi z znanjem dveh tujih jezikov. Zopet nič. V EMO Celje bi ji dali za tako delo 30.000 S-din. A če že mora delati nekaj drugega, kot je njen poklic, hoče vsaj zaslužiti toliko, da bi to bila zanjo vsaj denarna rešitev. Poslala je dvanajstim osemletkam prošnjo za "delovno mesto učitelja matematike in fizike, enajst odgovorov je bilo negativnih. Če že drugega ni moč storiti, pravi Majda' vsaj strokovno prakso bi jim morali omogočiti, pripravništvo," brez plače ali z minimalno na- grado. Potrebno bi bilo nekaj storiti v skupščini. ALENKA ERJAVEC-VIDMAR, dipl. arhitektka: Maja-je bilo dve leti, odkar je diplomirala. Javila "se je" "na 41 razpisov. Povsod terjajo prakso. Za novince iščejo dodatne informacije ha fakulteti in če pride odtod negativno mnenje, si zapečaten. Poizkušala je tudi dobiti delo v Salzburgu, čeprav ima dom ln moža v Ljubljani. A neprijazen sprejem, ker je Jugoslovanka. in negativnost glede plačila, sta jo odvrnili tudi od te možnosti zaposlitve. Brezplačno se je ponudila na prakso v podjetjih, a je nihče ni hotel vzeti. STANISLAV POHLEVEN, dipl. politolog: Delovne organizacije družbena priporočila o zaposlovanju strokovnjakov odklanjajo. Kaj lahko stori sindikat pa skupščina? - Vsi zahtevajo od novincev prakso. Med čakanjem na prvo prakso pa mladi ljudje dejansko izgubljajo svojo strokovnost. Ko bi nas-vsaj vzeli kot volonterje in nam dali mentorja, pravi Pohleven. Sam se, je odločil, da bo nadaljeval študij na III. stopnji: Toda z zaposlovanjem politologov bodo še težave, saj delovne organizacije še ne vidijo možnosti njihove zaposlitve pa tudi. družbene organizacije še zapirajo pred tern profilom... . ALENKA OBERSNEL-GR-GIČ, dipl. arhitektka: Kmalu ho dve leti, odkar je diplomirala. V stiski je iskala zaposlitev, tudi kot risarka. Meni. da naj bi jim projektantska* podjetja . nudila možnost vsaj 4-urne prakse in mentorja. Za minimalno plačo, Pa tudi zastonj bi delala, čeprav to ne bi bilo pošteno ... LJUBO PIVK, dipl. arhitekt: Diplomiral je pred kratkim. Vidi predvsem možnost zaposlovanja arhitektov na doslej pri nas zanemarjenem področju industrijskega oblikovanja. Sicer PS ga zanima, kakšen je odnos zavodov za zaposlovanje z delovnimi organizacijami. Alj je res vsa funkcija zavodov v tem, da vsakega prvega v mesecu žigosajo kartonček nezaposlenim? DAMJANA VILFAN-KRAL.T dipl. arhitektka: Diplomirala je lani. Sodi, da so razpisi gola formalnost. Primer: rok za oddajo prošenj je bil 1. marec, ta dan pa je.na razpisanem delovnem mestu že sedela nova" delavka. Javila se je tudi za brezplačno delo Centru za embalažo, ker je bolje delati zastonj kot izgubljati j strokovnost. - Niso je vzeli, čeprav zaposlujejo honorarne moči. VERA GRMEK, dipl. agro-nomka: Diplomirala je lani. Kjer išče delo. povsod terjajo prakso. COMMERCE v Ljubljani je za svoj oddelek, ki se ukvarja z škropivi in zaščitnimi sredstvi proti boleznim, iskal preko zavoda diplomiranega agronoma. Na preizkušnji so dve kandidatki preizkušali v znanju strojepisja jn tujih jezikov. Izbrana pa je bila agronomka z 10-letno prakso, ne da bi se udeležila " razgovora. Razpisi so torej formalni ali pa terjajo prakso (AGROTEHNIKA). Med študijem se je dogovorila za delo v MESTNI VRTNARIJI. Delala je tam kot sezonska delovna moč v času študija, po diplomi pa so ji rekli, da je pač ženska, majhna, suha in z njo nimajo kaj početi. Njeni kolegi s fakultete se zaposlujejo na osemletkah kot profesorji biologije, čeprav za to .nimajo potrebnega pedagoškega, znanja. ZDENKA PIRC, dipl, agronomka: Diplomirala je letos. Iskala je delo v Ljubljani, pa tudi po Sloveniji. Povsod jim zadostuje profil kmetijskega tehnika. Otepajo se ljudi brez prakse in seveda .tudi žensk. Govori se, naj bo današnja mladina moralno na višini, mi pa smo brez dela skrajno demoralizirani, pravi Zdenka. Štipenditor — KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE — ji je štipendijo poklonil, samo. da se. je, je rešil. Ali imajo res. toliko denarja? Društvo inženirjev in tehnikov je dalo predlog za uvedbo delovnih mest stažistov Iniciativo je sprejel samo AGROKOMBINAT, ob minimalni plači za stažiste .. . IRENA MEGUŠAR, dipl. agronomka: Pravijo, da. bomo agronomov do 1970. leta potrebovali samo 30. vpiše na se jih. na fakulteto letno no 100! Delovna mesta agronomov so oač zasedli tehniki ali tisti z dveletno kmetijsko šolo. Če iščeš delo. hočejo prakso, znanje strojepisja, tujih jezikov ;. ." KRATEK POVZETEK • Posluha za novince — visok ostrokovne delavce torej" res ni. Ponudb je dovoli in delovne organizacije izbirajo tiste s prakso. Toda strokovnost novincev brez prakse počasi usiha. Je to rentabilno za družbo? Ali ne bi kazalo z davčno politiko občin delovne organizacije stimulirati za odpiranje delovnih mest stažistov? Novinci so tudi zdravstveno nezavarovani! • Kaj bomo ukrenili, da nam tudi v bodoče ne bodo ostajali na cesti zlasti nekateri profili visokostroko vni h ljudi, arhitekti, stomatologi, veterinarji. agronomi? Nekaj ni v redu z našim poklicnim usmerjanjem a gotovo tudi ne z družbenim planiranjem kadrovskih potreb. • Status službe zaposlovanja naj bi obravnavala repubVška skupščina. Zakonske spremembe so nujne. Ta služba bi morala v zaposlovanju odigrati tudi preventivno vlogo. • Bolj energična bi morala biti skupna akcija občin, gospodarskih zbornic in zavodov za zaposlovanje, da bi delovne organizacije spoštovale družbena priporočila o zaposlovanju strokovnjakov. spoštovale javnost razpisov, odpirale možnosti za prakso tudi novincem (občina Bežigrad je že začela pregledo vati razpise delovnih organizn cij!). SONJA GAŠPERŠIČ 9 Kot vsepovsod, so tudi v zasavskih občinah temeljne izobraževalne skupnosti začele Z rednim delom. Čeprav v nobenem primeru še ni moč predvideti, kolikšna bo družbena podpora občinskih skupnosti tem organizmom, pa so nekateri člani izvršnih odborov že zastavili upravičeno vprašanje: ali bomo resničen družbeni organ. na-našem področju delovanja ali pa bomo morali postati lovci na denar? Bojazen, da bi izobraževalne skupnosti, njene skupščine in njeni izvršni organi postali lovci na denar, ni odveč. To se je najbolj pokazalo ob sprejemanju načrtov za financiranje vzgoje in izobraževanja. To se kaže te dni, ko se mesec bliža koncu, denarja pa. ni -od nikoder in ga bržkone ne bo pravočasno piti za redno šolstvo, kaj šele za-šole II. stopnje. V Hrastniku so že sklenili, da bodo, člani skupščine in izvršnega odbora izobraževalne skupnosti obiskali podjetja, kjer se bodo pomenili o rednejšem dotoku sredstev za potrebe šolstva. Kaj če bo to postala ustaljena praksa? Kako bo z drugimi nalogami skupnosti, če bodo morale iz meseca -v mesec na svojih sejah pa celo izven sej misliti zgolj na to, kako zagotoviti šolam tisto, kar jim gre? Pustiti' stvari temu toku bi pomenilo že v samem začetku diskreditirati družbeni pomen izobraže-valnih skupnosti. Potemtakem bi bili dve tretji-: ni novega zakona le mrtv> rojene ■ črke na papirju, brez upanja, da jih bomo kdaj koli uresničili v vsakdanjem življenju. Če bi ostalo pri tem, bi se izobraževalne skupnosti niti najmanj ne razlikovale od pravkar ukinjenih skladov za financiranje šolstva. V kolikor bi izobraževalni skupnosti bile prisiljene ubrati samo to pot, ni dvoma, da. bi družbeno uprav- ■■ Ijanje ostala prazna. beseda In še več: v takih pogojih bi bilo iluzorno misliti nO kakršno koli združevanje na tem področju v revirjih-Saj bi konec koncev združevali troje - revežev, da h' imeli, velikega reveža. -m- NOVO COLIBRI /Z? 1967 ' Z 9^ TOMOS KOPER KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA - EMBALAŽA AVTOOPREMA PROIZVAJA PLOČEVINASTO EMBALAŽO KEMIČNO IN FARMACEVTSKO ČRNE, BELE IN ALU-PLOCEVINE RAZNOVRSTNO ZA PREHRANO, INDUSTRIJO IZ ARTIKLE ŠIROKE POTROŠNJE: KUHINJSKE ŠKATLE, PLADNJE ITD. DELE ZA AVTOMOBILE IN BICIKLE: ŽAROMETE VSEH VRST IN SVETILKE ELEKTROTOPLOTNE APARATE: KUHALNIKE, PECI IN KALORIFERJE LITOGRAFIRANE PLOŠČE IN ELOKSIRANE NAPISNE PLOSCICE Vsem delovnim ljudem čestita za dan vstaje — 22. julij! Kozerij a llill!!!llll!!ll!lllliilllllllllllllllillll!ll!!l!llllllllll!!l!l!llllllll!lllllll!llllllllllll!!llllllllllllllllllll!ll!lllllili!lll!IIIIIE Francozi proučujejo naše samoupravljanje Na povabilo Zvezne konference SZDLJ je prispela v našo državo delegacija francoskega informacijskega in akcijskega gibanja za delavsko samoupravljanje. Med krajšim bivanjem v Sloveniji člani delegacije obiskali republiški svet sindikatov, skupščino občine Ljubljana-Šiška in Tovarno dekorativnih tkanin v Ljubljani. Povsod so se zanimali za razreševanje praktičnih problemov, ki r” Poraja vse doslednejše uveljavljanje komunalne in delavske samouprave. Zelo živahne razprave, Kl so se razvile ob teh obiskih, so pokazale, da%č|ani gibanja sorazmerno zelo dobro poznajo naše samoupravljanje in da jim bo obisk v naši državi precej koristil pri nadaljnjem propagiranju delavskega samoupravljanja v njihovi domovini. Na sliki: v Tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani so se člani francoske delegacije seznanili 8 Problematiko delitve dohodka, strukturo samoupravnih organov in z načini razreševanja socialnih Problemov v tej organizaciji. (Foto služba DE)' * POSLANO NA PP 313/VI, LJUBLJANA 1 POSLANO NA PP 313/VI, LJUBLJANA E POSLANO NA PP 313 PRESODITE, KDO JE »SVETI BIROKRACIUS« , V Delavski enotnosti štev. 21 le bil 24. junija 1967 objavljen J® šesti strani sestavek M. K. Sveti Birokracius«, ki se nana-$a na Službo družbenega knji-dstva in njeno dozdevno 'jitiko vevških papirni čarjs v, ,eš da niso v prvem četrtletju V°s izdelali toliko papirja, ka-lt0r lani v istem času. išiasih je za pisca dobro, da "** Pri svojem pisanju in ob-esčanju malo fantazije, če ta 1 na škodo pravilnemu in točnemu informiranju javnosti. V v$alcem primeru pa presega vse S'knire nestrokovno pisanje M. ko stresa vso odgovornost na češ da je to pokazala ana-,lža zaključnih računov gospo-jTskih organizacij za leto 1966 j je bila ta kritika na račun ^jvških papirničarjev izražena 0.nJeni publikaciji. Da sem pri govoru bolj točen, poudarjam, j SDK za prvo. četrtletje sploh J izdelovala nobenih analiz pe-^jdičnih obračunov gospodar- pisec M. K., preden napiše tako obtožbo na račun neke javne ustanove, le preveril, kaj je res in kaj ni, da ne bi sam postal »Sveti Birokracius«. SDK je piscu M. K. tudi pripravljena pomagati, da bo pisal s)ce mogla podjetja. Sm organizacij niti gospodaric. organizacije niso 'za SDK “elovaZa in predlagale obraz-„ 2R-J, iz katerih bi Uzba podati kritiko j^.Sp.K je izdelala eno samo Racijo za zaključne račune merskih organizacij za leto ijj v kateri je na strani 14 tu-omenjena Papirnica Vevče. (ja v Publikaciji je ugotovljeno, sj. le podjetje obdržalo v lan-tt2rn. obseg proizvodnje na je n* iz leta 1965 s tem, da se Pjemenil asortiment proiz-v korist večvrednih — lih. snih papirjev. V lanskem u le bilo razmerje med brežin srednje finim vapir-J4:26. v letu 1965 pa 69:31. se^iub tej spremembi in do-za 10 ye višje izvozne bod- pri izvozu na Vzhod, pa je lS o/e£jf doseglo v letu 1966 za (0 < nižji nominalni znesek ne-VjOdukta kot v letu 1965. iuhf^bkbv za znižani neto pro-iu, ,pa ne gre iskati v vodjet-sj ernveč v prenosu prometne-®iniz proizvodnje v’ trgo-r9bu in. v večjem porastu po-Cen ^ sredstev in zvišanju nž°*ene eeluloze za 66 % in «o v Cf- Za 24 Vo.' Na spremembe reprP}iva[e tudi cene ostalega , Akcijskega materiala hi n,v?Sega tega sledi, da SDK VeyŠk 1 kritizirala niti hvalila sarn0 Papirničarjev, ker je ri-ike 't^tavljala finančne pre-So nastali v zvezi z go-» reformo. h«« letno bi bilo prav, da bi Za članek »Sveti Birokracius« ni bila . potrebna kdo ve . kako bogata fantazija. Občinska skupščina Ljubljana-Moste namreč hrani magnetofonski posnetek razprave, v kateri je sodeloval tudi predstavnik SDK tov. Lado Petrovič in 'med drugim dejal: »Porast osebnih dohodkov (op. pis.: v občini Moste) ni vedno v skladu z dvigom produktivnosti, to imamo mi tam v tabeli na strani 15. Produktivnost je v Indosu,. Izolirki in Papirnici Vevče močno padla, osebni dohodki pa so v vseh teh podjetjih zelo visoki." Tov. Petrovič se je udeležil seje obeh skupščinskih zborov na vabilo občinske uprave. Povedal naj bi nekaj uvodnih misli k poročilu SDK o zaključnih računih za leto 1966 (ki ga kolektivi niso dobili) in je torej nastopal kot predstavnik Službe družbenega knjigovodstva Niti sama niti člani občinske skupščine, ki so poslušali njegovo razpravo, nismo mogli vedeti, da glavni direktor SDK tov. Lojze Kersnič in morda še drugi člani SDK »ne kritizirajo niti ne hvalijo vevških papimičar-jev«. Da je razprava tov. Petroviča užalila vevške papirničarje, pa tudi vemo. Tov. Ivo Avbelj, član splošnega zbora občinske skupščine in predsednik delavskega sveta v vevški papirnici, mi je dejal: »Komentar tov. Petroviča kot predstavnika Službe družbenega knjigovodstva me je na skupščinski seji zelo vznejevoljil. Trditve. da smo osebne dohodke zvišali kljub zmanjšani produktivnosti. namreč ni utemeljil, ampak nas je kratko malo vrgel v isti koš s podjetji, ki slabo de- ^ininiMioioiNiHiiHinimmiiniiiniipiiuuiRinnijiiiiiiiKiiiinniiiniRiieiniirniniiiiuiinHiipHHiiinnitimiiiviiiiiBiBinmiiiiinHHiiiiiuniinniiiiiiiiiij^ dišali smo obresti za hranilne vloge! °Va °brestna mera je za: § vlo§e na vpogled 6,25 % | Vezane vloge z odpovednim rokom nad 1 leto 7 % = Vezane vloge z 2-letnim odpovednim rokom 8 % § svoje prihranke KREDITNI BANKI IN HRANIL- g 1 LJUBLJANA in njenim poslovnim enotam. g IIIIIIMlll|BHllillllliilliiiiiiniiiiiiiiiiiii.... ~r ~rrednik mi je naročil: I / »Napiši kratek in je-drnat članek o reorganizaciji Zveze komunistov.^ »■Prav,k sem dejal, »vendar bi še rad vedel, če naj bo ta kratka jedrnatost načelna: ali konkretna.« »Konkretna. seveda!« Odšel sem na teren in izbral konkretno tovarna in poprosil tamkajšnjega sekretarja osnov-ne organizacije, naj mi pomaga, da bi izpolnil naročilo svojega urednika. Dan kasneje sem spet stal pred strogim pogledom našega šefa. »Ne morem, tovariš urednik, pa bi srčno rad, toda res ne morem napisati naročenega članka. Če je res, da mora novinar vedno pisati le resnico, potem je tudi res, da resnica, ki sem jo zvedel, ni kratka in še manj jedrnata.« In sem mu pojasnil: bolj demokratično. Pri tem pa se je iz številne problematike, ki jo prinaša reorganizacija, izoblikovalo kot osnovno vprašanje — na kakšnem načelu naj bi v bodoče počivala naša zveza: na proizvodnem kot doslej, ali na teritorialnem, kot predlagajo zdaj. Ob tem konkretnem vprašanju se je njihova osnovna organizacija razdelila v tri skupine. Sprva je na sestankih prevladovala skupina, ki se je zavzemala za teritorialni princip, o katerem govore tudi teze, in ki bi po njihovem mnenju,, že samo zato, ker vnaša v organizacijska načela nekaj novega, zboljšal vzdušje med komunisti. Kasneje pa je postajala vse bolj glasna skupina, ki je s proizvodnim principom kar zadovoljna. le zboljšati bi ga bilo treba in izkoristiti vse njegove prednosti. Končno je ta skupina tudi prevladala. Mimo omenjenih dveh struj pa se je v osnovni organizaciji Piše: JANEZ VOLJČ bili tudi komunisti, se je razmerje sil spremenilo. Odpustili so namreč več zastopnikov proizvodnega kot teritorialnega načela in . obe skupini sta postali enako močni. Pri zadnjem glasovanju so bile sile razdeljene v razmerju 45:45:10.« REORGANIZATORJI strokovno, utemeljeno in resnično, he pa, da bo nastopal kot arbiter kogarkoli. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA Glavni direktor LOJZE KERSNIČ »V tovarni, ki sem jo obiskal, osnovna organizacija Zveze komunistov že šest me-- secev razpravlja o reorganizaciji. V ta namen so sklicali štirinajst sestankov vseh članov in tako so lahko vsi večkrat povedali svoje mnenje in ga tudi zagovarjali. Začeli so dokaj preprosto. Na prvem sestanku so si skušali pojasniti načela, zaradi katerih naj bi bila reorganizacija potrebna. Ker v tem niso uspeli,. so se ponovno sestali. Ko so načela dojeli in začeli govoriti o konkretnih oblikah reorganizacije, so sklenili, da bo to govorjenje kar naj- izoblikovala še tretja, ki je te razprave ocenjevala kot izgubljanje časa; njeni zagovorniki so trdili, da bi bili komunisti lahko organizirani v proizvodnji in hkrati še na terenu, saj je povsod, kot sb govo-rli, dela dovolj. Ker pa niso znali odgovoriti na vprašanje, kje naj bi potlej plačevali članarino in kateri organizaciji bi bili disciplinsko odgovorni, so vedno ostajali v manjšini.« »Torej« je dejal urednik, »zdaj se večina zavzema za proizvodni princip?« »Nič več. Ko so pred poldrugim mesecem odpustili nekaj delavcev, med katerimi so In urednik je žalostno pripomnil: »Pol leta so razpravljali, pa ničesar niso sklenili.« »Pač,« sem ugovarjal, »nekaj so sklenili. Včeraj so jim namreč tovarno zaprti, ker so bili čez glavo zadolženi, in sekretar je sklical zadnji sestanek osnovne organizacije, na katerem so se dogovorili, da bodo razpravo o reorganizaciji Zveze komunistov nadaljevali v vseh tistih podjetjih, kjer se bodo na novo zaposlili, ali pa na terenu, če bodo ostali začasno nezaposleni.« (!UII)ljiPjpuilill|!llllllimipili;HIIIIIIIIIM Res, kdo je »sveti Birokracius«? lajo oziroma, ki so si ob zmanjšani prodaji izdelkov povečala osebne dohodke in ki zaladi slabega finančnega položaja zdaj odpuščajo ljudi. Tov. Petrovič bi moral pred skupščino pojasniti, da se je pri nas produktivnost zmanjšala zaradi povečane skrbi za boljšo kvaliteto papirja. Našim strokovnim službam sem predlagal, naj napišejo »primeren« odgovor na pojasnjevanje tov. Petroviča pred občinsko skupščino« , Tov. Franc Nemec, član papirni čarskega - kolektiva v Vevčah: »Tov. Avbelj me je seznanil s kritiko tov. Petroviča na račun neskladja med porastom osebnih dohodkov in produktivnostjo v naši papirnici. Bil sem ogorčen nad tako poenostavljeno in neutemeljeno kritiko. Kot nekdanji predsednik ObSS Ljubljana-Moste sem spremljal prizadevanja vevških papimičar-jev, da bi ob starih strojih izboljšali kakovost papirja. Ta prizadevnost se je v zadnjem letu še povečala. Zdi se mi krivično metati v isti koš vevško papirnico kot podjetja, za katera je vprašanje, če so dobro gospodarila in poslovala. V osebnih dohodkih pa so papimičarji ved-jio zaostajali za mnogimi drugimi delovnimi kolektivi v naši komuni." Tov. Stane Robida, član pa-pirničarskega kolektiva v Vevčah: »Z vsemi člani našega kolektiva vred, ki so zvedeli za napad predstavnika SDK na nas, sem ogorčen nad tako poenostavljeno razlago, ki nam jemlje ugled, čeprav tega ne zaslužimo." Torej: pisec »Svetega Biro-kraciusa« le ni samovoljno zaigral arbitra, ker to ni bilo niti potrebno. Še manj pa mu je mogoče očitati neutemeljenost in neresničnost navedb v objavljenem članku. Če se Služba družbenega knjigovodstva ne strinja z izvajanjem tov. Petroviča na seji občinske skupščine Ljubljana-Moste, ki sem ga upoštevala pri pisanju ravno tako kot izjave vevških papirni čarjev, naj v svojih vrstah razčisti, zakaj so mnenja v SDK deljena, in doseže, da bo vsak njen predstavnik javno posredoval samo skupna mnenja. MARIOLA KOBAL DOPISNIKI POROČAJO • MURSKA SOBOTA: KJE LETUJEJO POMURCI? čas dopustov je dosegel svoj vrhunec, zato ne bo odveč, če se na kratko seznanimo s tem, kje in pod kakšnimi pogoji letujejo delavci in njihovi otroci iz soboške občine. Občinska skupščina je letos za letovanje otrok dodelila 3,5 milijonov starih dinarjev kot pomoč otrokom tistih staršev, ki ne zmorejo plačila. V otroškem domu v Baški bo tako letovalo 123 šolskih in predšolskih otrok — ta dom je pred časom kupila občinska skupščina Murske Sobote prav za letovanje otrok — 10 otrok pa bo letovalo na Pohorju. V Rozaliji pri Novem gradu je društvo prijateljev mladine iz Murske Sobote v sodelovanju s taborniško zvezo postavilo nekaj šotorov. Društvo je prispevalo za prostor pol milijona starih dinarjev, otroci pa bodo plačali za 12 dni letovanja po 15 tisoč starih dinarjev. Tu' naj bi v šestih izmenah letovalo kakih 600 otrok. V počitniškem naselju KIK Pomurka v Poreču bo letos letovalo 105 družin delavcev tega kombinata. Hrano si bodo pripravljali dopustniki sami v vveekend hišicah, plačati pa morajo le turistično takso, medtem ko vse druge stroške nosijo obrati kombinata. V počitniških domovih občinskega sindikalnega sveta Murske Sobote bo v Piranu in v Baški letovalo 150 družin. Poleg tega pa občinski sindikalni svet 'v Murski Soboti tudi letos organizira letovanja za člane soboških kolektivov na Blatnem jezeru. A. H. • POSTOJNA: PODPORA IZVRŠNEMU SVETU Predsedniki desetih občinskih skupščin na Primorskem so na nedavnem posvetu v Postojni odločno podprli predlog izvršnega sveta Slovenije, naj bi z zakonom določili višino prispevka gospodarskih organizacij za financiranje strokovnega šolstva. Na sestanku so udeleženci znova ugotovili, da vsi dogovori gospodarskih organizacij in vsa priporočila družbeno političnih organizacij in teritorialnih skupnosti ne morejo zagotoviti dovolj stabilnega dotoka sredstev. To potrjuje tudi letošnji dotok sredstev za financiranje strokovnega šolstva, ki je praktično v vseh občinah v zastoju. Predsedniki občinskih skupščin so tudi menili. da bi z zakonom določena višina prispevka za financiranje strokovnega šolstva v višini 1 odstotka od bruto osebnih dohodkov nikakor ne pomenila prevelikega bremena za delovne organizacije. Podatki namreč razkrivajo, da so toliko prispevale delovne organizacije že doslej, nekatere pa celo več. K. S. e KOČEVJE: S POMOČJO KOLEKTIVOV NA LETOVANJE Zdravstveni pregledi otrok v kočevski občini so razkrili, da bi bilo potrebno okrevanja nekaj več kot 350 otrok. Toda občinska zveza društva prijateljev mladine v Kočevju — le-ta je bila zadnja leta organizator letovanj za zdravstveno šibke otroke — pa se je letos spričo pomanjkanja finančnih sredstev znašla v težavah, saj v ta namen ni prejela niti dinarja iz občinskega proračuna. Da pa bi vendarle vsaj nekaterim najpotrebnejšim otrokom omogočili brezplačno okrevanje, je občinska zveza društva prijateljev mladine organizirala široko akcijo v delovnih organizacijah za pomoč vsaj tistim otrokom, katerih starši so pri njih zaposleni. Na pomoč je priskočil tudi občinski sindikalni svet in prispeval del potrebnih sredstev. Kljub temu, da se pozivu društva prijateljev mladine niso odzvale vse delovne organizacije, pa je vendarle zagotovljenih dovolj sredstev, da bo kakih 80 otrok iz Kočevja odšlo še konec tega meseca za 14 dni v mladinsko okrevališče Debeli rtič. • TRBOVLJE: DOBILI SO SVOJ DOM Podružnica društva_ upokojencev v Trbovljah, ki združuje Blizu 2400 članov, je te dni izročila svojemu namenu novi dom upokojencev. Za preureditev stavbe in opremo so porabili več kot 15 milijonov starih dinarjev. • Slovesnosti ob otvoritvi doma so se mimo trboveljskih upokojencev ter predstavnikov občinske skupščine in družbeno političnih organizacij udeležili tudi predstavniki podružnic društev upokojencev iz Hrastnika. Zagorja, Rogaške Slatine in Jesenic. • LITIJA: POMOČ NADARJENIM ŠTUDENTOM Pri občinski konferenci Socialistične zveze v Litiji je bila le dni ustanovljena posebna komisija za pomoč mladini pri šolanju. V Litiji namreč ugotavljajo, da vse prepogosto prav najbolj nadarjena mladina spričo gmotnih razmer doma ne more nadaljevati šolanja. Tega problema ni bilo mogoče doslej omiliti niti s štipendiranjem. V Litiji tako računajo, da bodo že letos v septembru dodelili prve denarne pomoči nadarjenim mladincem in mladinkam za pomoč pri šolanju. Ta pomoč naj bi bila enkratna ali stalna, komisija pa naj bi jo dodeljevala na osnovi predlogov delovnih organizacij šol, mladinskih aktivov in družbeno političnih organizacij. Sredstva za tovrstno pomoč naj bi prispevale predvsem delovne organizacije litijske občine, del sredstev pa bo bržčas prispevala tudi občinska skupščina iz svojega proračuna. —vš— Pogovori s upravljavci s Pogovori s upravljavci TOVARNA KROFOV Če bi gostišču »Pri Konšku-nu Trojanah preprosto rekli kar tovarna krofov, se niti zmotili ne bi dosti, saj so jih v zadnjih petih letih, kar jih vsak dan pečejo, prodali že vem, kaj je vzrok, da se gostinci bojimo, kako bomo zaključili letošnje poslovno leto? Veste, narašča prodaja vseh rrst pijač in krofov, upada pa več kot dva milijona! Z njimi si je gostišče samo še povečalo sloves, ki si ga je v desetletjih med popotniki pridobilo z odlično jedačo in pijačo. Rajka Konškova, upravnica tega gostišča, sicer pozabi na vse druge skrbi, če lahko spregovori o krofih. Z njimi se je tudi začel današnji pomenek, čeprav samo o krofih zares nismo govorili. »Tudi po pet tisoč jih spečemo ob nedeljah in pet deklet pri tem gara kot črna živina,« pravi Konškova mama. »Prvo leto smo jih spekli ,samo' 140 tisoč, lani pa že skoraj pol milijona. Letos jih bomo še več, saj smo jih že doslej skoraj 300.000 ... In dobrih dvajset odstotkov vsega prometa ustvarimo z njimi...« »Torej v letošnjem turističnem letu le še povečujete ekspanzijo krofov in poslovni uspeh vašega gostišča?« »Ah, pa turistično leto! Ne prodaja jedil... Tako smo po finančnem rezultatu ob letošnjem polletju približno ' na istem, kot smo bili lani. In lani, k p je posel bolje cvetel, smo ob zaključnem računu pri banki lahko oročili petnajst milijonov starih dinarjev za sedem let, letos pa na kaj podobnega ne moremo več misliti ... Ampak: nismo sami krivi, če ljudje zdaj manj jedo po gostilnah, kot pa so še pred leti. Standard namreč tudi nekaj stane ... Pride družina z avtomobilom; popijejo še nekaj, krofov pojedo veliko in še s seboj jih vzamejo. Niso pa redki primeri, da trije ali štirje ljudje pojedo vsega dve pečenici ali pol piščanca. In vendar cen nismo zviševati... Na vsak način pa naša reforma * tem nima tolikšne zveze, kot nekateri 'trdijo, saj je to še najmanj značilno za domače goste« »Računajoč na razmah turizma, ste pred leti zgradili depandanso s prenočišči, garažami in restavracijo. Se vam ta investicija izplača?« »Ne preveč! Poleti, mislim v sezoni, so novi prostori še kar zasedeni, sicer pa ne. Na srečo smo gospodarsko le tako trdni, da nas anuitete v zvezi s to investicijo ne bremenijo toliko, da tega ne bi zmogli. No, računajoč na dalj- šo dobo, investicija nikakor ni bila zgrešena.« ' »Ste eden tistih redkih 0°" stinskih kolektivov, ki redno skrbi za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov. Kaj je vplivalo na takšno odločitev in kako se vam to obnese?« »Vzroka sta pravzaprav dva. Prvič to, da moramo skrbeti za kadre, če naj vzdržimo dobro ime, ki si ga je pridobilo naše gostišče. Drugič P° smo na izrazito prehodni točki. kjer dekleta nekaj časa ostanejo, potem pa počasi odhajajo v kraje, kjer imajo vsaj malenkostne možnosti za razvedrilo in kjer laže zadovoljijo vsakdanje potrebe. Do najbližjega frizerja, ki ga ženske vedno potrebujemo, je več kot 10 kilometrov ... Zaradi tega iz leta v leto prirejamo tečaje, pri čemer nam pomaga Gostinski šolski center iz Ljubljane. Zadnji tečaj je obsegal pouk nemščine in italijanščine ter strežbo in nekatera kuhinjska opravila. Se to: tečaja prirejamo v zimskem času, ko ni toliko gostov in tako tudi tedaj koristno zaposlimo naše ljudi. Sezonsko zaposlenih med nami namreč ni,« je zaključila Konškova mama. -mG VPRAŠANJE ODDIHA NAŠIH UPOKOJENCEV JE SE DANES POVSEM NERAZREŠENO Ena postelja na 6000 upokojencev Niso vsa podjetja pozabila na svoje nekdanje delavce. Res pa je, da so tiste delovne organizacije, ki danes se nudijo svojim upokojencem različne ugodnosti, y precejšnji manjšini, zato se na to ne moremo sklicevati. Ob koncu minulega leta smo imeli v Sloveniji 551.913 aktivnih zavarovancev, ki plačujejo v letošnjem letu 12,2 6/o od svojega osebnega dohodka za inva-lidsko-pokojninsko zavarovanje, 11,2 °/o za kritje tekočih pokojnin in en odstotek za obvezno rezervo. V istem času je bilo v Sloveniji 149.871 uživalcev pokojnin. to pomeni, da pride na 3,6 aktivnih delavcev en upokojenec. Ne glede na vse to so današnje pokojnine v Sloveniji več kot skromne. Povprečje pokojnin, ki sicer ne daje povsem realne podobe, je danes v . Sloveniji naslednje: invalidska pokojnina znaša malo manj kot 36.000 starih dinarjev, družinska 32.000. starostna pa 51.000 starih dinarjev. . Podatki vsekakor ne potrebujejo posebnega komentarja ... »V Sloveniji imamo sedaj dva domova, ki sta namenjena oddihu upokojencev ...«, nam ie povedal Vlado Makuc, tajnik društva. »Dom v Rogaški Slatini ima 10 postelj, dom v Piranu pa 15. In to je za sedaj vse. V. obeh domovih velja prenočevanje 500 starih dinarjev na osebo, vprašanje prehrane pa je prepuščeno iznajdljivosti upokojencev samih. Vsaj zaenkrat...« 'Vsekakor je 25 postelj v počitniških domovih za upokojence le malce malo za skoraj 150 tisoč uživalcev pokojnin. Res je sicer, da so podjetja, ki niso povsem pozabila na svoje nekdanje "delavce jn jim še danes nudijo razne ugodnosti, med drugim tudi zares cenene počit- nice. Vendar ob tem ne moremo mimo dejstva, da so ta podjetja v precejšnji manjšini... Na vprašanje, kolikšno je letošnje nadomestilo za nekdanjo karto K-15, pa so nam odgovorili na republiškem odboru Društva upokojencev takole: »Vprašanje še ni rešeno, vendar je predvideno, da bo skupščina socialnega zavarovanja v najkrajšem času razpravljala o tem. Predvideno je tudi. da bodo dobili upokojenci s 1. oktobrom 7.500 starih dinarjev, kot nadomestilo za nekdanjo karto K-15. Zagotovo pa ne vemo še ničesar reči...« Očitno je torej, da smo tudi v letošnjem letu pustili nerazrešeno vprašanje oddiha naših upokojencev in da zanje nismo storili vsega, kar je bilo v naših močeh. Nehote se ob vsem tem vsiljuje -misel, da tisti, ki imajo danes pri vprašanju upokojencev največ besede, povsem po- zabljajo na to. da bomo sledni' vsi odšli v pokoj. In takrat verjetno ne bo vseeno, kako rešeno vprašanje naših pokol ^ in tudi našega letnega oddi*^ Vsekakor pa bomo ogorčeni in to upravičeno — če bo ubv la naša mlajša generacija v zadevah naša pota. -* mercator Druga novela temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju pa je odvzela skupščinam republiških skupnosti socialnega zavarovanja tudi možnost, da upoštevajo pri uskladitvi pokojnin z življenjskimi stroški poleg statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov tudi višino pokojnine, če je to potrebno. Ta sprememba je zmanjšala pravice skupščin in jih omejila — praktično le na ugotavljanje statističnih podatkov. Očitno je namreč, da pomeni 5 °/o povečanje pokojnin za tiste z večjimi pokojninami veliko ugodnejšo rešitev kot pa za tiste s povprečnimi in minimalnimi pokojninami. To pa vsekakor ne govori v prid uspešnemu reševanju vprašanja pokojnin. • ... da je bila v letih od 1963 do 1966 v sedemnajstih jugoslovanskih mestih zgrajena vsaka druga hiša v privatni režiji brez gradbenega dovoljenja; gradbenega dovoljenja, da pa je na primer v Banjaluki in Osijeku le vsaka četrta hiša zgrajena v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi; .. .da odnos med zakonito in črno gradnjo močno prerašča v Jugoslaviji vsa evropska povprečja in kriterije; ... da je bilo v minulih dveh letih samo v Beogradu od 2000 hiš v privatni režiji zgrajenih več kot polovico »na črno«; Ob omenjeni problematiki se v teh poletnih mesecih človeku vsiljuje tudi vprašanje, kakšne so današnje možnosti za letni oddih naših upokojencev. Na republiškem odboru Društva upokojencev SR Slovenije smo 0 tem zvedeli naslednje: ... da ima rekord na področju »črne gradnje« Smederevo, kjer so prebivalci zgraditi v minulih letih od 657 kar 540 hiš brez gradbenega dovoljenja; ... da ugotavlja anketa o črni gradnji v dvanajstih jugoslovanskih mestih: 70 odstotkov ljudi, ki grade brez gradbenega dovoljenja, so delavci, 12 % je obrtnikov, S "/e uslužbencev in le 3,5 poljedelskih delavcev; ... da zraste tudi v drugih jugoslovanskih mestih vsaka druga hiša brez ... da mora sleherni, Jci hoče graditi na'svoje in v skladu s predpisi, opraviti kar 14 »operacij«, kar ga velja v povprečju 320 dni čakanja in negotovosti. VEDNO IN POVSOD IIEII JUB TOVARNA BARV DOL PRI LJUBLJANI ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM SODELAVCEM OB DNEVU VSTAJE — 22. JULIJU! OBČINSKI SINDIKALNI SVET SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINE DRAVOGRAD ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA VELIKI PRAZNIK - DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA, 22. JULIJ! Izobraževanje in kultura Lahko je ukinjati, teže ustanavljati Pred kratkim so oddelki za družbene službe pri zasavskih občinskih skupščinah sprejeli pismene predloge o bodoči organizaciji nekaterih srednjih strokovnih in vajenskih šol na območju nekdanjega ljubljanskega okraja in Gorenjske. Predlog je izdelala posebna komisija bivšega medobčinskega sklada za financiranje šol II. stopnje v Ljubljani. Gotovo je komisijo pri njenem delu vodila potreba po uskladitvi vrste strokovnih in vajenskih šol z našimi denarnimi možnostmi. Ne more biti dvoma, da je imela pred očmi tudi potrebe po določenih vrstah kadra v našem gospodarstvu. Vendar je vprašanje, ali je komisija upoštevala nekatere specifičnosti razvoja gospodarstva na Posameznih področjih tolikšnega dela Slovenije. To je eno. Drugo, prav tako pomembno pa je vprašanje, na katero žal komisija ni odgovorila, in bi ga lahko takole zastavili: kam z otroki, ki so se že vpisali v nekatere šole, zdaj pa bi jih meni nič tebi nič postavili na hladno? odrekli že sami ugotovitvi, da nameravamo kakor koli skrbeti za šolanje otrok delavskih družin. Nič kaj prepričljiv tudi ni predlog o tem, da je gostinsko-kuharska šola v Zagorju odveč. Letos je npr. zaključilo šolanje na tem zavodu 42 gojenk in gojencev. Verjeli ali ne verjeli: še preden je bilo konec šolskega leta, so imeli vsi diplomanti preskrbljeno zaposlitev. Se več: za gojence te šole so se močno zanimali nekateri hotelirji iz sosednje Avstrije. Pripravljeni so bili nemudoma zaposliti najmanj deseterico teh šolarjev. Strokovno izobraževalni center v Zagorju -si je utrdil sloves Konkretno: V Zasavju naj ki se ukinile tako srednja ekonomska šola 'kot oba oddelka srednje tehnične šole, elektro in strojne stroke. Nadalje naj ki opustili v Zagorju gostinsko-kuharsko šolo, medtem ko naj ki med strokovnimi šolskimi centri v Zagorju in Trbovljah dosegli soglasje, da bi imela ena šola zgolj elektro, druga pa strojni oddelek. Predlagajo tudi, naj bi se združila oba rudarska šolska centra pri rudnikih Trbovlje-Hrastnik in Zagorje. Kot smo rekli: ne dvomimo o nacionalnosti nekaterih' predlogov komisije, vendar je" prav, če naglasimo nekatera dejstva, kled približno 16.000 zaposlenimi na področju Zasavja je vsak Peti delavec kvalificiran. Ponekod pride na sto zaposlenih delavcev en sam samcat tehnik. Strokovne in upravne službe v vt'stah zasavskih podjetij so še venomer zelo nebogljene, ker hišo zadosti usposobljene za svoje odgovorno delo. Drugo: z opustitvijo srednje tehnične šole v Trbovljah bi na mah spodrezali kakršne koli možnosti najmanj dvema tretjinama Vpisanih dijakov šolanja v Ljubljani. Enostaven račun Utegne samo potrditi to ugotovitev. Stroški šolanja v Ljubljani bi vsakega izmed dijakov Veljali najmanj 300 do 400 novih dinarjev, v Trbovljah pa so stroški minimalni. Razen tega lep čas na ves glas vpijemo. P®1' .moramo omogočiti šolanje.' °trokom delavskih družin. S tem, ko bi šolo v Trbovljah Opustili, bi se gotovo zavestno S I G N ALI V zadnji številki DE smo objavili članek, v katerem nas Polde Ulaga seznanja s tem, da je doslej na Jesenicah diplomiralo že nad 300 tehnikov. Ob koncu navaja mnenje (ki gotovo ni somo njegovo!), da ima železarski kraj, kakršne so Jesenice, vso pravico, da ohrani lastno tehniško srednjo šolo tudi v bodoče, saj imajo Jeseničani za to najboljše zaledje (verjetno misli na možnosti zaposlovanja), najdaljšo tradicijo in kar je največ, tudi strokovnjake, ki so sposobni vzgajati srednjestrokovni kader. V tej številki DE objavljamo zopet mnenje predstavnikov temeljnih izobraževalnih skupnosti primorske regije, da z „reorganizacijo srednjega šolstva ne kaže začenjati poprej, dokler ne bomo imeli jasnejše predstave o dolgoročnejših kadrovskih potrebah. Prav tako objavljamo danes nekakšen prvi odmev iz Zasavja na predloge o bodoči organizaciji srednjih šol na območju bivšega ljubljanskega in kranjskega okraja. Denarne stiske pri sedanjem neurejenem financiranju srednjega šolstva gotovo ne bi smele biti povod, da z naglico reorganiziramo srednje šolstvo, predvsem z namenovj, da bi nekaj prihranili. Reorganizacija tega šolstva, če bo v skladu z resničnimi dolgoročnimi kadrovskimi potrebami, bo gotovo morala, pripeljati postopno tudi do ukinitve kakšne šole, a gotovo tudi do ustanovitve novih. Ob samem začetku bolj ali manj konkretnih javnih razprav o reorganizaciji srednjega šolstva pa kaže opozoriti na d,ve škodljivi tendenci: Prva. z enostavnim združevanjem, ali koncentracijo srednjih šol (če bi npr. ukinili gimnazijo v Ajdovščini in bi njeni učenci Hodili: v gimnazijo v Gorici!) se nam lahko zgodi, da bomo družbi, \zlasti pa mladini narediti medvedjo uslugo. Mnogi otroci kmečkih in delavskih staršev si pač ne bi mogli privoščiti študija v oddaljenem mestu ob povišanih življenjskih stroških ali stroških prevozov. Drugo: že imamo primere, da o predlogu za ukinitev sne šole in ustanovitev druge, nekateri s puhlimi demagoškimi besedami obsojajo to kot »napad na pridobitve revolucije«. Tako približno so se izrazili nekateri odborniki mariborske občinske skupščine, ko so razpravljali o predlogu za ukinitev . administrativne šole in s tem o možnostih za ustanovitev neke druge, bolj potrebne. Kakšna pa je za mladino ta pridobitev revolucije, če jo usmerjamo v šole. ki ji ne bodo dale več kruha, občutka.-družbene koristnosti in potrebnosti? • - S. G. zelo kvalitetne vajenske šole za bodoče električarje in strojnike. Šola ima svojo delavnico, ki ustvarja kar lep dohodek. Letos so v oba oddelka vpisali okoli 100 vajencev iz vsega Zasavja. Absolventi zadnjih letnikov obeh oddelkov so v glavnem vsi dobili zaposlitev. Cernu potem ukinjati en ali drugi oddelek, če pa se podjetja zanimajo za te kvalificirane delavce? Res pa je, da sta upravi rudnikov Trbovlje-Hrastnik in Zagorje že pred meseci razpravljala o združitvi rudarskih šolskih centrov in bo po vsej verjetnosti do združitve prišlo že v jeseni. Res je tudi. da se je letos vpisalo v srednjo ekonomsko šolo dosti manj dijakov kot druga leta. Vendar predvsem zaradi tega, ker so dosedanji absolventi težko našli ustrezno zaposlitev. S tem pa nikakor nočemo trditi, da zasavsko gospodarstvo pa uslužnostna dejavnost teh kadrov ne potrebujeta. Naj omenimo samo en primer: v hrastniški terciarni dejavnosti je zaposlenih nad 140 ljudi, nihče pa nima srednje , strokovne izobrazbe, niti tisti. . ki delajo v trgovski mreži. Po vsem tem je prav, če bomo začeli iskati. vzroke za nezaposlenost nekaterih absolventov srednjih strokovnih in va* jenskih šol pri samem izviru. Premagati miselnost, da bomo. »izpeljali« gospodarsko reformo Z nekvalificiranimi ljudmi, z nizko produktivnostjo, zgolj z intenziviranjem proizvodnje, ne pa z nenehno skrbjo za razširitev produktivnih mest, je stvar vse družbene skupnosti. Saj zveni že kar groteskno, da mo-: ramo te in podobne ugotovitve nenehno ponavljati, v praksi pa ostajamo pri starem. Sicer pa v Zasavju menijo: lahko je opuščati te in druge šole, teže jih je ustanavljati. K temu lahko dodamo še to: nekdanji zvezni sekretariat za kulturo in prosveto je bil vseskozi na stališču, da ne smemo dovoliti ukiniti niti ene same šole, če istočasno ne ustanovimo nove, morda za vzgojo drugačnih profilov kadrov ali za druge potrebe. Zdaj smo na tem, da bomo tudi to ugotovitev enostavno pomendrali. M. V. S TISKOVNE KONFERENCE O PROBLEMATIKI SOUSTVA IN IZOBRAŽEVANJA V PRIMORSKI REGIJI Odločna podpora stališčem izvršnega sveta SRS • Koprsko in Goriška sta edini področji v Sloveniji, kjer so že poravnane vse obveznosti do strokovnega šolstva za minula leta. Kjerkoli so delovne organizacije pozabile na svoj dolg do šol, so njihove obveze pokrili občinski proračuni. • Vse koprske in goriške občine so za letos podpisale ustrezne pogodbe s temeljnimi skupnostmi za izobraževanje, sredstva pa bolj ali manj redno tudi pritekajo v ustrezne sklade. Ob polletju so na Goriškem na primer zbrali nekaj več kot 45 odstotkov predvidenih sredstev, na Koprskem pa je ta odstotek še nekaj višji. • Odločno podpiramo zahtevo in stališče Izvršnega sveta skupščine SRS, da lahko po zakoniti poti predpiše obvezno zbiranje 1 °/o sredstev od bruto osebnih dohodkov namensko za strokovno šolstvo. Tudi delovne organizacije to terjajo. V letošnjem letu pa bo poleg prostovoljnih prispevkov delovnih organizacij treba tudi strokovnemu šolstvu še zagotavljati manjkajoča sredstva iz stalnih virov za šolstvo. To so samo najvažnejša stališča, ki so jih na nedavni tiskovni konferenci o problematiki šolstva in izobraževanja v primorski regiji izrekli predstavniki temeljnih izobraževalnih skupnosti in obalne konference SZDL v Kopru, ki je tiskovno konferenco tudi sklicala. V času, ko na vseh koncih in krajih poslušamo razprave o strahovitem pomanjkanju sredstev za šolstvo in o »gluhoti« delovnih organizacij, ki ne kažejo pravega posluha za zbiranje sredstev za strokovno šolstvo, ker to ni predpisano, ampak »samo« priporočeno — kakor da samoupravni dogovori, kot na primer lansko priporočilo Izvršnega sveta o financiranju drugostopenjskega šolstva ne bi imeli nobene veljave — zares ugodno presenečajo podatki, ki smo jih lahko slišali na tej tiskovni konferenci. In če si poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj so v primorski regiji uspeli v tistem, kar je spodletelo maione povsod drugod po Slovenji, velja zapisati, da je pot peljala prek razumnih kompromisov. V občinah primorske regije so namreč zbirali po l,2®/o-od bruto osebnih dohodkov, vendar so šolam razdeljevali po 1.1 ®/» teh sredstev. Iz razlike pa so pokrivali izpad, ki je nastal zaradi manjšega Tovarna vezenin in rokavic BLED 1 z D E LU J E: • strojno klekljane čipke in strojne vezenine • vse vrste ženske konfekcije • damske rokavice iz sintetičnih materialov, kombinirane s čipkami Vse svoje izdelke vam nudimo po konkurenčnih cenah v moderno urejeni trgovini na bledu, Ljubljanska cesta s '#'^VN,NzvVNAVVV«yvVVVNAAZVVVVVVVVVVSOVVWWVWWWNA/WSAAA/WVV dotoka sredstev iz gospodarsko šibkejših občin, ki so pogodbe podpisale ob pogoju, da bo pri tem zbiranju sredstev upoštevana tudi materialna osnova komun. Kakor smo še lahko slišali na tem posvetu, sedanji čas ni niti najmanj primeren, da bi , začenjali kakršne koli razprave o ukinjanju šol oziroma o reorganizaciji šolske mreže. Nesporno je namreč, da je mreža srednjih in strokovnih šol tudi na Primorskem zelo neracionalna, če gledamo zgolj . število oziroma vrsto šol. Vendar pa hkrati niso znane potrebe po kadrih in profilih teh kadrov. Ce pa je tako, ne bi bilo smiselno »varčevati« s tem, da bi šole kar po vrsti začeli ukinjati, saj bi si s tem sami izpodrezali osnovo, ki skrbi za vzgojo kadrov. Seveda pa bo položaj takoj drugačen, ko bodo izdelane ustrezne analize, ki jih na Primorskem že pripravljajo. _ Se nekaj: kako ukrepati dotlej, dokler Izvršni svet skupščine SRS ne bi uveljavil svoje zahteve o zakonito urejenem zbiranju sredstev za drugostopenjsko šolstvo? Na tiskovni konferenci so v zvezi s tem poudarili, da imajo Politične organizacije nalogo in dolžnost, da ponovno zahtevajo °d delovnih organizacij, da čimprej obravnavajo priporbei-la> ki so bila doslej izrečena glede financiranja drugostopenjskem i šolstva in da, seveda, pohitijo tudi s sklepanjem pogodb z izobraževalnimi skupnostmi Tako namensko združevanje sredstev ne bi bilo prepuščeno »dobri volji« podjetij, predvsem Pa bi sredstva redno pritekali v ustrezne sklade. —mG KAŠO IN KOGA ŠTIPENDIRAMO? 0 zasleduje Štipendijsko POLITIKO V NAŠI REPUBLIKI VRNITI ZAUPANJE V SISTEM ŠTIPENDIRANJA Zakaj je bil letos junija pravzaprav sprejet republiški zakon o štipendijah in posojilih ža izobraževanje? Prvi in hkrati poglavitni razlog je bil ta, da je na področju štipendiranja do sprejetja tega zakona vladal pravno neurejen položaj.. Točneje, odkar je prenehal veljati temeljni zakon o štipendijah, in to je bilo pred dvema letoma, ni bilo nobenega predpisa, ne zveznega, ne republiškega, ki bi urejeval to področje. Pravna neurejenost področja štipendiranja, nezadostna javnost pri razpisovanju in odločanju o štipendijah, pojavi samovoljnosti pri dodeljevanju štipendij, nesmotrna uporaba v ta namen določenih družbenih sredstev in sredstev delovnih organizacij, hitro krčenje obsega štipendiranja v po-reformnem času, vse to je postajalo vedno bolj in bolj vzrok večjim ali manjšim nesporazumom in negativnim pojavom, ki pa so ustvarili nezaupanje v sam sistem štipendiranja. V zadnjih letih se je poleg štipendiranja precej razvilo tudi dajanje posojil za šolanje, to je kreditiranje študentov v okviru sklada za posojila pri univerzi, prav tako pa tudi pri nekaterih večjih gospodarskih organizacijah in občinah. Tudi ta nov pojav materialne pomoči študentom je začel čedalje glasneje terjati določeno pravno ureditev. Vsaka ureditev medsebojnih odnosov pa mora kar najbolj spodbudno delovati na vse zainteresirane, v našem primeru tako na študente in dijake, to je štipendiste, kakor tudi na delovne organizacije, štipenditorje. ZAKON DOLOČA LE SPLOŠNA NAČELA »Seveda pa moram pribiti,« je dejal republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc, ko je prosvetno-kulturni zbor skupščine SR Slovenije obravnaval in sklepal o tem zakonu, »da predlog zakona določa le splošna načela, na katerih temelji celotni sistem materialne pomoči študentom in učencem, ureja odnose med dajalcem in prejemnikom pomoči, ne zagotavlja pa in tudi ne more zagotoviti povečanja sredstev za štipendije in posojila, niti ne more obvezati kogarkoli na obvezno štipendiranje, ker je to stvar samostojne odločitve samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij.« Z drugimi besedami: zakon ureja le medsebojne odnose in predvsem skuša doseči, da bodo sredstva, ki jih sprejemajo študentje in učenci, v kar največji naeri vezana na rezultate dela, to je na uspeh pri študiju, , ŠTIPENDIJE SPOSOBNIM Vsaka dolgoročna skrb za izobraževanje in strokovno usposabljanje kadrov pa zahteva od delovnih in drugih od-ganizacij tudi načrtno politiko štipendiranja. Še vedno pa je precej podjetij, kjer mislijo drugače, ali o tem sploh še ne razmišljajo. Strokovnost kadrov v takih podjetjih največkrat ni zadovoljiva in če že koga tudi štipendirajo, premalo razmišljajo, koga in kako štipendirati in kako študenta stimulirati v času njegovega študija. Ugotavljamo namreč že dolgo, da mnogi dajalci štipendij niso izbirali kandidatov po 'ustreznih kriterijih. Niso odbirali tistih, ki so najbolj nadarjeni, prizadevni in najbolj potrebni štipendije. OBISK V TOVARNI VERIG LESCE PRI BLEDU V želji, da bi izvedeli kaj več o tem, koga ih kako štipendiramo, smo obiskali Tovarno verig Lesce pri Bicdu ter povprašali, kako so pri njih sprejeli novj zakon o štipendijah in posojilih za izobraževanje in kakšna je njihova štipendijska politika. V Tovarni verig Lesce pri Bledu, ki štipendira na visokih, višjih in srednjih šolah skupaj 18 študentov in dijakov, komentira naše vprašanje Vladimir Marinko, direktor podjetja, takole: »Sprejet je sicer perspektivni gospodarski načrt razvoja Slovenije do leta 1970, vendar pa posameznim podjetjem le ne daje zadostne osnove za perspektivno načrtovanje lastnega razvoja. Ce ne poznamo potrebe, tudi ne moremo načrtovati dolgoročne kadrovske politike.« Jože Ješe. sekretar v Tovarni verig, pa je povedal tole: »V 'podjetju je zaposlenih okoli 1000 ljudi. 15 med njimi pa jih ima visoko in višjo izobrazbo. Naše potrebe po strokovnjakih pa so seveda že zdaj večje: organizacijsko kadrovska služba je izračunala, da bi potrebovali 25 inženirjev, diplomiranih inženirjev in ekonomistov. Ob sedanji dinamiki štipendiranja pri nas bi samo te potrebe zadostili šele v petih letih. Ker pa se tovarna nenehno razvija, tudi izvajamo pospešeno politiko štipendiranja. V razdobju 1-953—1957 so letno zaključili študij po 4 naši štipendisti, po 1958 letno sedem, letos pa jih bo diplomiralo še osem. Doslej smo zaposlili še vse naše štipendiste, čeprav pogodbeno nismo dolžni sprejeti svojega štipendista v delovno razmerje. Sedaj štipendiramo na strojni fakulteti 5 študentov, na ekonomski 3 ter 8 dijakov na tehniški srednji šoli za strojno stroko in 2 na ekonomski srednji šoli. 17 naših delavcev pa še izredno študira na tehniški srednji šoli za strojno stroko, ekonomski srednji šoli, višji komercialni šoli v Mariboru in višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Štipendiranje smo uredili v okviru pravilnika o izobraževanju delavcev. Naj omenim .še to. da smo že pred izidom zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje dajali štipendije samo na podlagi javnega razpisa. Prednost pri dodeljevanju štipendij pa imajo v skladu s pravilnikom o izobraževanju naši delavci, njihovi otroci, otroci borcev NOB in tisti študentje in učenci, ki dosegajo najboljše uspehe pri študiju, kar je tudi v duhu novega zakona. Svoje štipendiste nagrajujemo različno. Višina štinendije je odvisna od vrste šole. letnika, giblje se od 19 do 35 tisoč starih dinarjev, vendar pa za študente fakultet ne more biti nižja od 28.000 S-din. Gibljivi del štipendije, ki ne more presegati 25®/o startne osnove, je nagrada za uspeh in hitrost študija.« MAT.JAZ VIZJAK T^T ezaposlenost, strah, da v prihodnje ne bo dovolj dela, j precej vznemirjata našo javnost. To je razumljivo. X. N Le abstrakten ekonomski teoretik, ki je pobrskal po tujih knjigah, lahko hladnokrvno reče, da problem vri nas 'se ni pereč. Po teorijah o »polni zaposlitvi« v državah, ki se industrijsko razvijajo, je normalna stopnja nezaposlenosti od 2,8 °!o do celo 7 %, odvisno pač od tega, katero knjigo in pisca je kdo vzel za »dokaz«. Seveda pa lahko takšni podatki pomirijo le teoretika. Vsi nezaposleni in drugi, Tei jih je strah nezaposlenosti, pa si z navedenimi odstotki in teorijami ne vedo kaj prida pomagati. Toda če obidemo kapitalistične teorije o nezaposlenosti, ker socialističnih še ni, se srečamo še z • črnogledim mnenjem, da tudi v prihodnje ne bo bolje m da z našim sistemom zato nekaj ni v redu. Res je. da smo ob predlogu družbenega plana razvoja SRS v letih 1966 do 1970 predvidevali bolj umirjeno rast zaposlovanja. Namesto letnega povečanja za 4 "in kot v razdobju 1961 do 1965 je i: planu predvideno le 2 %. Nikakor pa nismo predvideli zastoja, ki se nam .v zadnjem času pojavlja. Razumljivo je, da to vnaša nemir v našo družbo, da tudi politični forumi začenjajo razprave o tem problemu. Mimo tega pa zasledimo v podjetjih nov pojav, ki zasluži vso pozornost. V nekaterih podjetjih je prišla v ospredje pripravljenost, solidarnost delavcev, ki pravijo, da ne bodo nikogar odpustili. Raje prejemajo nižje osebne dohodke, dokler se razmere na tržišču ne bodo uredile. Te primere visoke delavske etike moramp spoštovati. Vprašanje pa je, če naj bo to tudi stališče sindikatov, če jih kaže tudi jemati za politično odločitev. Zaposlenost in nezaposlenost Prav zato je potrebno temeljito razmisliti, kakšno stališče naj do tega problema zavzame sindikalna organizacija. Če bi ta stališča dobesedno razumeli: »Sindikalna organizacija ne more soglašati z nobenim odpuščanjem članov sindikata, dokler za prizadete ni urejena nadaljnja zaposlitev,« potem lahko pričakujemo velike težave in nesporazume. Ni namreč jasno, ali mora slednja delovna organizacija, ki nekoga odpusti, zanj tudi preskrbeti delovno mesto. Predvsem, kako naj to izpelje? In drugo: ali morebiti to velja za komuno? Se bodo delavci prekvalificirali, mirno sprejeli ponujeno delovno mesto, ali pa imajo ob podpori tudi pravico čakati na delovno mesto, za katero so strokovno usposobljeni? Stališče nobenega odpuščanja je zasidrano v zavesti članov sindikatov. V načelu ima dosti manj slabosti, kot pa jih lahko povzroča gospodarski praksi. V čem je po mojem mnenju temeljni problem? Moje načelno stališče je: ne bcpfio dovolili mirno gledati na množično brezposelnost. To pa seveda ne pomeni, da moramo načelno nasprotovati slednjemu odpustu. Zakaj ne? Zato, ker je povsem jasno, vsaj zame o tem ni dvomov, da reforma, selekcija gospodarstva, boj za večjo produktivnost, rentabilnost, večji čisti dohodek na zaposlenega pomeni v nekaterih podjetjih nujno odpuščanje. Povsod tam, kjer vsi rentabilnostni računi, tržišče kažejo, da proizvodi ne najdejo poti do potrošnika — bodisi zaradi cen, kvalitete, oblike, povpraševanja — tam bo proizvodnja mimo naše volje in želja upadala. Drugod, kjer bodo proučili, našli tržišče in prodali proizvodnjo, se vključevali v mednarodno menjavo, povsod tam bo proizvodnja naraščala. Prav zaradi tega bodo ponekod morali nujno odpuščati in drugod spet nujno zaposlovati. Zato menim, da ne smemo nastopati zoper sleherno odpuščanje, marveč zoper povečano brezposelnost. Selitev, prehajanje delovne sile iz podjetja v podjetje, v drugo panogo je za vsa gospodarstva, ki se tehnično razvijajo — nujnost. Načelen boj zoper odpuščanje je boj zoper napredek. To misel je zelo lepo izrazil pisec v »Odjeku«: »Socialistična družba ne želi ustvarjati pogojev splošnega siromaštva, marveč pogoje napredka v vsakem pogledu. V njej mora biti vsakomur stalno bolje, a ne slabše. To bolje pa medtem zahteva množico kvalitetnih in cenenih proizvodov, ki bi bili vsakomur laže dosegljivi, ki bi jih bilo mogoče brez težav prodati na domačem in tujem tržišču. To je problem, ki ga moramo s skupnimi silami in zavestjo o njegovi družbeni pomembnosti razreševati.« (Vladimir Pokorni Salabov: »Nezaposlenost nerešljiv problem ali stvar organizacije«, »Odjek«, 15. VII. 1967.) Morda bi se kazalo pri tem zaustaviti še ob nekem ne aovolj razčiščenem stališču. Lahko si kdo dela utvaro, da bo splošen pritisk, splošna solidarnost le poiskala poti, da bodo tudi v kritičnem podjetju naposled le splavali iz težav. Menim, da je tako pričakovanje naivno. Izkušnje zadnjih let namreč kažejo, da so ti »splošni pritiski« slabo delovali. Omenim naj samo pritisk, da je potrebno povišati najnižje osebne dohodke. Če je ostalo samo pri tej opredelitvi in akciji, se je dogajalo, da so se samo zmanjšale razlike med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delavci, da je upadala, spodbuda za povečanje znanja, strokovnosti in tudi produktivnosti. Prav tako se nam lahko ob brezposelnosti dogaja, da ne bodo v podjetju nikogar odpustili, da bodo imeli vsi manjše osebne dohodke, živeli slabše, razmere pa se ne bodo izboljšale. Za izboljšanje pa je potrebno izvajati pametne, smotrne ukrepe, ki so posledica splošnih in posebnih spoznanj, usmerjene, pretehtane gospodarne akcije, ki edina lahko zagotavlja trajnejše uspehe in razreševanje težav. Zame je najbolj smotrna akcija v vseh podjetjih, tudi tistih, ki trenutno še menijo, da njih brezposelnost ne more prizadeti, če sindikati zahtevajo analize, večjo strokovnost dela, boljše proučevanje tržišča, večje proizvodno sodelovanje, možnosti povečane proizvodnje, kar bo odpiralo nova delovna mesta, zahtevalo več strokovnjakov, tudi tistih, ki so, žal, prijavljeni na zavodih za zaposlovanje. Strinjam se s pritiski; tudi to je naloga sindikatov, le da morajo biti ti pritiski čim bolj proučeno in pretehtano usmerjeni, da ne bodo blažili samo trenutnih težav, temveč da bodo zagotavljali trajnejše rešitve. VINKO TRINKAUS X 0 2 M 2 > 0 x Ul >4 0 r TJ K n o 2 H 2 H > <4 O 2 M < Ul <4 O r TJ M n x o 2 B 2 H > H O » fci w < Ul H O r TJ M o X o 2 H 2 H » H O 2 « < Ul H o r TJ H o X o 2 H 2 H > 6 O M H < Ul H O r TJ « o X o 2 2 H > <4 O M t-c M < Ul k O c TJ H n x o S M 2 H > >4 O X H < Ul H O r TJ M n x o 2 s z ►e ► rj O X C- H < Ui H O r TJ M O »ROŽNIK« PODJETJE ZA IZDELAVO OBUTVE Ljubljana, Rožna dolina — Cesta V/2 POZDRAVLJA VSE BORCE NOB IN ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SLOVENIJE ZA 22. JULIJ! VALENTIN BREZNIK, DIPL. OEC., VODJA EKONOMSKEGA BIROJA PRI PVG »STAVBAR« — MARIBOR; Nekateri problemi razvoja gradbeništva II. Kako znižati poslovne stroške Dejstvo, da se cene gradbenih proizvodov in storitev oblikujejo povsem svobodno — po zakonu ponudbe in povpraševanja — postavlja gradbene kolektive v dokaj jasne razmere, ki pa jih morajo spoznati in obvladati, če bodo želeli doseči dobre poslovne rezultate. V določenem časovnem obdobju dosežejo tržne cene po omejeni ekonomski zakonitosti določeno raven, ki se menja, če nastopi ponovno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. O tem vprašanju danes ne bi želel podrobneje pisati, ker bi se tako preveč oddaljil od naslova, zato oredvidevaimo. da so cene v določenem krajšem času fiksne. To pomeni, da gradbeniki ne moremo pričakovati višjih osebnih dohodkov in sredstev za reprodukcijo oreko višjih prodajnih cen. ampak bomo morali to doseči s povečanjem dohodka. Dohodek pa bo pri določenih tržnih cenah tem večji, čim nižji bodo poslovni stroški. O nujnosti znižanja poslovnih stroškov torej ni nobenega dvoma: zastavlja se le vprašanje. kako to doseči. Toda.' ali je morda dovolj, da kolektivi to spoznanje deklarativno sprejmejo in bo s tem že vse urejeno? Z deklaracijami gotovo ne bomo dosegli nobenih bistvenih uspehov, ker je višina stroškov določene proizvodnje v določenem času pogojena z objektivnimi rešitvami in možnostmi. Kadar govorimo o tem vprašanju. je cesto tudi res. da zelo radi poenostavljamo stvari, misleč, da so v zmoti tisti, ki vidijo v tem težko rešljiv problem, ki zahteva predvsem drugačno gledanje v podjetju, kot smo ga nekateri bili morda vajeni doslej. Naš končni cilj je: znižati stroške in s tem povečati dohodek delovne enote, oziroma podjetja. To pa bomo dosegli le. če bomo: ■ poznali in obvladali stroške ■ pravilno kalkulirali stroške (izdatke) ■ pravilno zasledovali stroške ■ znali obračunati proizvodnjo in stroške ■ pravilno razporejali stroške ■ planirali posamezne stroške B pravočasno analizirali stroške B na osnovi ažurne analize postavili pravilno diagnozo in zastavili ukrepe, ki jih ie treba takoj uveljaviti itd. S tem pa še nismo izrabili vseh možnosti za zniževanje stroškov. Našteli smo le nekatere pogoje, ki med drugim pripomorejo k znižanju stroškov. Prav gotovo je res. da so znane najrazličnejše možnosti in metode zniževanja stroškov in med njimi je vsekakor treba omeniti uvajanje nove tehnologije ih modernejše mehanizacije. Težko pa je brez globljih analiz presoditi. kakšen način zniževanja stroškov in s tem povečanja dohodka je najučinkovitejši... Gotovo pa je res, da vodi najkrajša pot do boljših poslovnih rezultatov preko uvajanja novih tehnoloških postopkov, mehanizacije in predvsem novih organizacijskih prijemov! Če si v podjetju zastavimo, da je treba maksimirati dohodek po določenih tržnih cenah, moramo videti vse možnosti in poti. ki nas bodo naj hitre) e in ob najmanjših izdatkih pripeljale do tega. Ker poznamo našo akumulativnost, lahko ugotovimo, da v krajšem časi ni mogoče pričakovati znižanja stroškov, ki bi izvirali iz višje stopnje me-haniziranosti delovnega procesa, lahko pa hkrati tudi ugotovimo, da v krajšem času sploh ni ■ mogoče pričakovati znižanja stroškov zaradi uvedbe nove tehnologije. Kaj je v takem primeru storiti? Zdaj mora nastopiti človek kot subjekt in kreator napredka. Človek, ki je prežet z mislijo in prepričanjem, da nobeno delo ni tako dobro organizirano, da ga ne bi bilo mogoče še bolje organizirati. Z najmanjšimi izdatki. toda z velikim napori bo problem možno rešiti z uvajanjem sodobnejših metod organizacije dela. Dobra organizacija dela namreč sama po sebi pogojuje nižje proizvodne stroške. upoštevajoč pri tem seve značaj in »obnašanje« posameznih vrst stroškov v proizvodnji. Z organizacijo dela pa se v podjetju normalno ukvarjajo oddelki oz. službe priprave dela. Od dobre priprave dela in planiranja je odvisna velika večina stroškov, seveda pod pogojem, da v podjetju upoštevajo plansko disciplino. Če torej vemo, s čim nai se ukvarja pripravi dela. potem je še toliko bolj nujno, da vemo in poznamo metode dela. po katerih naj dela priprava dela oziroma proizvodn je. Poudarjam, da imam v mislih pripravo dela v ožjem smislu in ne v najširšem, s čimer pa nikakor nočem zmanjševati pomena priprave dela v širšem smislu, kot je na primer pridobitev zemljišča, zakoličenje, lokacije, soglasja, projekti itd. Pri-orava dela pa naj bo v glavnem zadolžena za sestavo: B planov organizacije zemljišča AKCIJA KRZNARSKO-USNJARSKEGA KOMBINATA ŠMARTNO PRI LITIJI OSNOVNA NALOGA ZAGOTOVITI STABILNOST Delovni kolektiv Krznarsko-usnjarskega kombinata v Šmartnem pri Litiji se je od lanskega polletja naprej ubadal z nenehnimi težavami, ki so se iz meseca v mesec še stopnjevale. Medtem ko so se zaloge tako surovin kot izdelkov večale, so se sorazmerno s tem manjšali osebni dohodki in skladi. da celoten kolektiv ne bi delal 9 dni! Še nerešgno pa je tudi vprašanje čevljarne, ki je že lani morala opustiti izdelovanje lahke obutve, obdržala pa je izdelovanje lahke hišne obutve. Kaže pa, da bo delovni kolektiv kombinata to vprašanje zače' reševati v kooperaciji s katerim od večjih proizvajalcev obutve OK B terminskih planov B planov materiala, opreme 1 delovne sile j Vso pozornost naj posVČ ■ priprava dela v nastalih po8 jih gospodarjenja operativne1® in terminskemu planirani ’ Gantogram ne more biti ve zadovoljiva metoda planiran) ■ Zunanje tržišče postavlja vp®a sanje dograditvenih rokov. 0° mači trg pa hkrati tudi vpfa' sanje višine stroškov. Mar n)6 stroški odvisni od različnih javnikov — poznavajoč pri značaj in delovanje posamezn1 stroškov? Je možno že s sisj^ mom planiranja iskati in na) optimalne rešitve? Za to je treben ustrezen sistem planit* nja proizvodnje, ne da bi 5 nri tem izmišljali nekaj nove^ ker je v svetu znan in zadn) čase tudi vse boli iskan. To i sistem mrežnega planiranja T" imenovan tudi CPM. Meto® mrežnega planiranja bomo 0 _ ravnavali posebej v enem 'l1f, med naslednjih člankov, zato danes. navedel le nekaj najvaj' ne j šib prednosti, ki jih meto®3 prinaša: B proizvodnjo je mogoče p'a’ nirati mnogo bolj temeljito l" bolj realno; B metoda omogoča sinhron1' zacijo razpoložljivih zmogliiv^ sti. pri čemer mislim na veli*? težave, ki smo jih imeli doS*j često pri usklajevanju dela *®' opera n tov z lastno proizvodni0^ B omogoča dosledneje janje notranje specializacije o?1' roma delitve dela po vrstah del (zidarji. tesarji. železokriv®1 ometi itd.) in s tem seveda °s’ daljnjo tehnološko specializacij in usposabljanje kadrov za za*' tevnejše naloge: B z veliko večjo gotovost)" lahko prevzamemo v grad n)" objekt in sklenemo pog0®' bo. da ga bomo v določene1® času dogradili, ker nam met omogoča planiranje oziroma P^ stavitev rokov, kakor tudi Dfe' verjanje zahtevanih rokov ’ strani investitorja: B metoda omogoča preveti® _ nje izpolnitve rokov po po®®' meznih fazah in vrstah del. . Mrežno planiranje pa ie m0®' no zelo uspešno opraviti tudi ® pomočjo elektronskih račun«*1 strojev, kar odpira nove — PP°r, da neslutene možnosti glede ne prvotno in kasnejše obvlada01, stroškov. IBM oddelek TAM- * opravlja za nas tovrstne usll,^fj nam daje velike nrihranke P, času., hkrati pa nam omnao£^ takojšnje rebalanse elanov naikraišem možnem času. če 6 veda nastopilo neoredvide'1. težave ki onemogočalo tev postavljenih rokov. (Nadaljevanje prihodnjih IJAV0R7 .*☆ Vendar v Šmartnem niso obupali. V sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki so izdelali sanacijski program, ki temelji na realnih možnostih nadalj-' njega razvoja. Osnovne značilnosti sanacijskega programa so: povečanje kapacitet krznarne za skoraj milijardo S-din, povečanje namoka težkih kož od sedanjih 5,9 na 9,5 ton dnevno ter opustitev oziroma zmanjšanje sedanjega asortimenta z 58 na 18 artiklov. Z najetjem kredita v višini 473,253.000 S-din bi si omogočili modernizacijo ter vlaganje sredstev v obratna sredstva, seveda ob sočasni sprostitvi notranjih rezerv in odprodaji zalog. S tem bi se vrednost proizvodnje povečala brez prometa v trgovini od dosedanjih 3 milijard 640 milijonov na približno 4 milijarde 400 milijonov S-din. Če pa bi prišteli k celotnemu prometu še trgovinsko poslovanje — kombinat ima v vseh večjih turističnih mestih lastne prodajalne — bi se promet povečal na okoli 6.700,000.000 S-din. In kar je najbolj važno — delovni kolektiv bi lahko letno vložil v sklade več kot 230 milijonov starih dinarjev, kar bi zadostovalo za modernizacijo in za vlaganja v obratna sredstva. Razprava o sanacijskem programu je pokazala, da kombinat ima perspektivo. Nujno pa bo okrepiti obstoječe strokovne službe ter organizirati nekatere nove, mimo tega pa bodo morali v Šmartnem poiskati rešitve za nekatere povsem »njihove« probleme. Tako je v minulem letu občutno bremenila delovni kolektiv tudi izguba efektivnih delovnih ur. Grobi izračuni so pokazali, da je lani kolektiv izgubil kakih 40.000 ? CieloVnih ur, kar je toliko, kot INDUSTRIJA PIVKA PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP KOSOVNEGA POHIŠTVA, ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA! • PROIZVAJA TUDI KVALITETNO PRIZNANE VEZANE IN PANEL PLOŠČE • PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE • LEPLJENE SEDEŽE IN NASLONE • LESNO EMBALAŽO • ŽAGA MEHKI IN TRDI LES VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ! ŽELEZNICA V KOPRU Še nikdar nismo boli pogrešali koprske železnice kot zdaj v turistični sezoni. Na cesti proti Kopru se gnetejo med avtomobilskimi vlaki potniški avtomobili, turisti ben-tijo, nepretrgane kolone pa lezejo iz ovinka v ovinek., Na levi strani ceste blizu Rižane se roga železniški nasip, vendar tirov ne moremo dočakati. V Bertokih je že drugače. V zadnjih štirinajstih dneh so stekli železniški tiri od mostu in zdaj zdaj bodo ujeli koprsko luko. Tostran mostu raste tovorna postaja. Vodna skupnost Koper, ki polaga tire med mostom in luko, je pohitela. Njeni delavci vedo iz dobro obveščenih virov, da bo koprska železnica gotova do 29. novembra letos. Upajmo torej, da so res dobro obveščen1. illlilllllllllllllliillilllllllllčllilllllliiiiiiiiiiii. / 0»VSEPOVSOD ll!!lllllillllllllill!illllill[l!llllllilll!IB!!ll!8, ©LEGALNO BARANTANJE Z DEVIZAMI DELAVSKA ENOTNOST V AKCIJI Nekatera protislovja in nerešena vprašanja v devizni participaciji Po srečnem naključju smo doma v turistični deželi. Turistični sloves je dobila danes po naravnih lepotah, jutri pa moramo k tem naravnim lepotam dodati vsi še nekaj več, da si bomo ohranili tujega turista in privabili vedno nove. V nekaterih turističnih deželah že vedo, kako se tej reči streže, saj so si ustvarili čvrsto gospodarstvo tudi po zaslugi turizma. Tudi mi bi to želeli, vendar želja ne znamo uglasiti v ubrano petje. Danes in v nekaj naslednjih številkah našega časopisa pa si bomo ogledali drugo plat tujske turistične medalje: kako vrednotimo v obliki devizne participacije pri ustvarjenem deviznem prilivu, prizadevanja nekaterih gospodarskih področij, ki se vključujejo čedalje bolj uspešno na turistično tržišče. ZAČNIMO S TRGOVINO Že v minulem letu je pocenila trgovina, vključno z maloobmejnim prometom v naši republiki v strukturi potrošnje tujih turistov že približno 30 ”/0 realiziranega turističnega pro-hieta. • Pred koprskim P-marke-tom se grejejo na soncu kot martinčki avtomobili vseh znamk in narodnosti, med njimi jih je največ z registrsko tablico »TS«. Notranjščina trgo-Vlne je pravi babilon. Italijanki par čaka pri blagajni na račun. Dva - In ja dolg trak Zabeleži, vrednost nakupa. Mož Se pomakne s trakom na na-sDrotno stran blagajne k menjalnici in položi na pult 8000 l*1'. Z zamenjanim denarjem se vrne k blagajni in plač račun z dinarji. Medtem sestavlja ona Sv°j račun: v ene .eder.skem nakupu je plačan bencin za iz-v Koper in še prigrizek s tmi litrčka ... ^ * V delikatesi Nanosa pred postojnsko jamo se nridruži go-st°m, ki srebajo kavo ali sok z različnimi evronskimi ukusi, Skupina Holandcev. Tar , kjer Piše v več jezikih — mmjalni-Ponujajo v zamenjavo svoje 0l'inte. Menjalec, ki je tudi Prodajalec in še kaj. jih najvljudneje napoti k' sosedu v p0rnpašovo menjalnico. Ne, to 1 malomaren odnos do tujega |osta, le previdnost. Na lire, dinge in marke je prodajalec . delikatesi navajen, hitro jih ma preračunati v dinarje. S Jpinti je že teže, predpisi so l0gi, obračuni zamotani, za omeče k pa njegovo podjetje ” menjave ničesar nima. 3 Milijo. . dolarjev SO MAČJE SOLZE ^*°dobne prizor vid ono v P dneh v vseh krajih, ki pri-Se Plir ' tujce. Mnoge trgovine spreminjajo v mednarodne blaJn*ce’ kjer posredno izvažajo g0; celotni izkupiček pa pre-^.:vajo v dinarjih, saj ne docent Za tak izvnz nii;i prebitega V ta stimulacije. Prodajalci so ba menjalnicah na pol Sren . ki, zbirajo tuja plačilna Samu in jih spravljajo v bla-8in i . Narodne banke. 7a »ori-hoso1* inkaso se brišejo pod mh^m, Saj se na žjro račun le °Ve§a podjetja steki > spet boia.11" Za hvaležnost jim h6J _,a ,v Nanosu niti napitnine le 1 v Prehrani pa dobijo Prehrana se kljub temu, da ne uživa turističnega ugleda, tako kot tudi. druge trgovske hiše ne, in jo glede turističnega slovesa prekosi vsako turistično društvo, vztrajno vključuje v mednarodni turizem. Za moderne nomade, ki se selijo v naše kraje s turističnimi prikolicami ali s platnenimi strehami, in za naše obmorske mejaše je postavila na vseh prometnih žilah — v gradnji je še štajerski del — turistične P markete. Generalni direktor Prehrane Franc Nebec pravi: »P-marketi v Kopru ali v Novi Gorici, Sežani in Kranjski gori ustvarijo vsak trikrat večji promet kot ljubljanski z enako prodajno površino. Prav ti najbolj prometni marketi pa prodajo 80 »/o blaga tujim turistom in le 20 odstotkov domačim potrošnikom. Letos računamo v naši maloprodaji na blizu 3 milijone dolarjev prometa s tujimi kup--ci. To je čist izvoz, vendar nepriznan, saj ne služi za osnovo za devizno participacijo.« In kakšna je sicer razlika med tako imenovanim direktnim, in indirektnim izvozom? »V direktnem izvozu dobimo na primer za kilogram mesa brez kosti 700—800 lir. V tem primeru nam prizna Narod ia banka po veljavnih predpisih 7 °/o retencijsko kvoto. Letos bomo izvozili na tuji trg za blizu 4 milijone dolarjev prehrambenega blaga. V indirektnem izvozu, se pravi doma, pa dobimo za kilogram mesa brez kosti 1300 lir. Verdar ta izvoz ne priznava devizne stimulacije. Se bolj očitna je razlika v ceni za nekatere druge izdelke, na primer, za slivovko, ki jo za nameček tujci radi pijejo, četudi velja liter 2000 dinarjev in še 30 ®/« davka na alkoholne pijače. V direktnem izvozu so zanjo v mnogih državah meje zaprte. In ker smo že pri gostinstvu, še to: Prehrana je ustvarila lani poldrugo milijardo starih dinarjev prometa z gostinskimi uslugami!« PO KAPLJICAH NA DEVIZNI RAČUN Poleg direktnega izvoza, ki navrže Nanosu in Prehrani nekaj deviznih sredstev, prodajata obe trgovski podjetji tujim kupcem industrijsko blago z 10-odstothim popustom. Lani so v Nanosu prodali takega blaga za približno 75 milijonov starih dinarjev, v Prehrani pa za 122 milijonov starih dinarjev. Pomočnik direktorja računsko gospodarskega sektorja v Nanosu Alojz Dužnik razlaga zamotan postopek: »Prodajalec sestavi vsaki stranki račun, na katerem je razvidna vrednost blaga, 10*/» popust, nato prera- čuna dinarsko vrednost v tujo valuto, drobiž pa vrača pri plačilu računa spet v dinarjih. Pred oddajo izkupička v banko izpiše poslovalnica ,pregled tujih plačilnih sredstev1, v katerem so zapisane vse izdane fakture, znesek tujih plačilnih sredstev, preračunan dinarski znesek, koliko je ob plačilu računa vrnil prodajalec dinarskega drobiža ... Nekaj mesecev sploh nismo vedeli, kako bo z vračilom tistih 10 ®/o, ki jih trgovina priznava pri prodaji tujemu kupcu. Zdaj je to rešeno, vendar celotnega vračila še vedno nismo dobili.« V Prehrani so v podobni koži, le s to razliko, da jim banka sproti vrača 10®/« razliko od polne maloprodajne cene. Navzlic temu pravijo, da bi se rade volje rešili prodaje industrijskega blaga z 10®/« popustom. — Vsa devizna sredstva, ki jih naberejo z obeh naslovov, so kapljica v morje in niti približno ne zadoščajo za nakup potrebne inozemske opreme niti za nakup nekaterega blaga, da bi lahko zagotovili boljšo in popolnejšo izbiro. In tako si pomagajo po svoje, kakor vedo in znajo, sicer bi se morali odpovedati modernemu trgovanju. Toda o teh poslih raje ne bi govorili. Čeprav postaja ilegalna preprodaja tujih plačilnih sredstev po sili razmer že na pol ilegalna, je družba seveda ne priznava. Pove pa vendar, da so sedanje devizne razmere nevzdržne, da imajo nekateri toliko preveč, kolikor imajo drugi premalo, da barantajo tako z devizami, kot , so v starih časih barantali kramarji s kamenčki za vžigalnike. I. VRHOVCAK • TRBOVLJE: C ODLAŠANJE SAMO ŠKODUJE V elektrolivarski industriji ELIT Trbovlje so že lani zašli ▼ precejšnje težave. V primerjavi s prejšnjimi leti je obseg proizvodnje začel padati, hkrati pa so naraščale zaloge gotovih izdelkov. Zato so že lani v novembru delavci terjali od vodstva podjetja sanacijski program. Kot na vse kaže, je vodstvo podjetja odlašalo s pripravo takega programa, kajti razmere so v podjetju iz meseca v mesec bolj kritične Tako zaposleni v ELIT že dva meseca prejemajo le minimalne osebne dohodke 150 novih dinarjev. * -vš- • MARIBOR: SODELOVANJE S TUJINO V tovarni opreme za pralnice in gospodinjstva EM v Mariboru so doslej proizvajali le zastarele polavtomatske pralne stroje, po katerih pa na trgu skorajda ni več povpraševanja. Zato so se v mariborski Elektromontaži, odločili preusmeriti svojo proizvodnjo. Uspelo jim je navezati poslovne stike z največjim evropskim proizvajalcem pralnih strojev Senkingvverkom iz Hildesheima v Nemčiji. V Elektromontaži bodo po tej pogodbi proizvajali stroje tako za svoje nove poslovne partnerje v Nemčiji kot tudi za prodajo na domačem tržišču. Strokovnjaki iz EM. že prevzemajo v Hildes-hci mu vso potrebno tehnično dokumentacijo, v podjetju pa so se lotili tudi reorganizacije nekaterih služb in začeli intenzivno :skati tržišče za svoj novi proizvodni program. F. M. • SLOVENSKE KONJICE: PETMESEČNA BILANCA V občini Slovenske Konjice se je v prvih petih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem leta poprej zmanjšal fizični obseg proizvodnje za 1.9 odstotka, je pa po vrednosti 'porasel za 3,4 odstotka. Medtem ko se v posameznih podjetjih zaloge polizdelkov močno znižujejo, kar velja predvsem za kovaško industrijo v Zrečah, za podjetje Kostroj in Opekarno v Ločah, pa so v drugih spet hitreje narasle, kot pa sta narasli proizvodnja finalnih izdelkov in" prodaja. To seveda povzroča gospodarskim organizacijam velike težave zlasti pri zagotavljanju obratnih sredstev. Večina delovnih organizacij v konjiški občini dobro izpolnjuje letošnje izvozne obveznosti, tako da so letni plan izvoza do konca maja izpolnili z 41,8 odstotka. Nedvomno pa velja med najboljše izvoznike uvrstiti podjetje COMET v Zrečah, ki ie do konca maja izpolnilo že 87,6 odstotka svojega plana izvoza, podjetje KOSTROJ, ki je v tem času izvozilo svojih proizvodov za 51,9 odstotka letošnjega plana, ter usnjarski kombinat KONUS, ki je kot največji izvoznik do konca maja dosegel 45, 2 odstotka letnega plana izvoza, kar je za dobre 4 odstotke več kot v istem obdobju minulega leta. V. L. - • HRASTNIK: KAKO ZAGOTOVITI NOVA DELOVNA MESTA Sindikalni svet v Hrastniku je bil pobudnik razprave s predstavniki delovnih organizacij o tem, kako razrešiti nekatere pereče probleme zaposlovanja v tej komuni. Na tem posvetu pa se je izoblikovalo tudi nekaj rešitev, da bi približno 800 ljudi, kot jih bo po oceni sindikatov v naslednjih 4 letih iskalo delo, tudi lahko našlo zaposlitev. Udeleženci posveta so menili, da bi bilo treba V Steklarni proučiti možnosti za ustanovitev novega obrata za izdelavo brušenega stekla. Občinska skupščina naj bi tudi prek svojih strokovnih služb izdelala analizo razvoja terciarnih dejavnosti. saj je že zdaj očitno, da le-te kaj kmalu ne bodo mogle zadovoljevati potreb občanov. Hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti v občini pa bi bržčas lahko pomenil zlasti za ženske možnost produktivne zaposlitve. Kot najpomembnejši sklep s tega posveta velja omeniti pobudo o ustanovitvi posebnega sklada za financiranje pri ustanavljanju novih produktivnih delovnih mest in za strokovno usposabljanje mladih. V ta sklad naj bi prispevale vse delovne organizacije hrastniške občine določen odstotek od svojih sredstev, sklad pa naj bi nato pomagal s krediti tistim kolektivom, ki bi imeli možnost za odpiranje novih delovnih mest. M. ili vaiut, vendar v do-etn denarju. ^’0*/" °d vrednosti zamenja- li! m yj m m E jjj m m m m m m ŽELEZARNA RAVNE TOVARNA PLEMENITIH JEKEL RAVNE NA KOROŠKEM ČESTITA OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA! NAD 300 LET IZKUŠENJ PRI IZDELAVI ŽLAHTNIH JEKEL m m m m m m m m m m ili im=iii=iii5iii=msiii=ii|=lll3lll=lll=|i|5ll,5i||=iii=iii=lll=IM=lll5lll5lll5,IIEIII=lll5lll5lll5lll=lll5ll!E DELAVSKA ENOTNOST — St. 28 — 22. julija 1967 a. !lll!!liy!!!!:!!!Hli!ll[l!l!!lll!!llll!llllllll!l!llllllll!!!ll!!l!lll!!ll!!!H!ll{l!llllllll!llllll!llll!IH :'V v g Sezona dopustov se Je- tudi uradno že zdavnaj začela. Nekateri že uživajo brez- I skrbne počitniške dneve na plažah ob morju, drugi so se spet raje odločili za mir 1 v planinskih domovih, tretji pa — tako kot vselej — še vedno razmišljajo o tem, 1 kje ln kako bi preživeli svoj med letom prisluženi dopust. Seveda pa pri teh raz- 1 mišljanjih ni najmanj odločilno vprašanje, za kolikšen denar bi naj odšli na dopust. 1 In v pomoč slednjim smo izvedli tudi današnjo akcijo. Obiskali smo nekaj večjih 1 ljubljanskih turističnih podjetij in jih vprašali, kaj lahko nasvetujejo tistim, ki se šele odločajo za dopust. IllllllllllflilMIllMlllIlIIMlIffill* Saliju. v Kukljici na otoku Ugljanu, na otoku Pagu, Novalji na Pagu, v Poreču, v Rovinju, Novigradu, v Starem gradu na Hvaru, na Bledu, v Bohinju in v Kranjski gori. Dopustniki prebivajo v najboljših zasebnih sobah. hranijo pa se v restavracijah. V ceno aranžmaja so vračunani vsi stroški: prevoz v obe smeri, polni penzion in turistična taksa. Ali so naše počitnice zares poceni počitnice, naj vsakdo presodi sam. Povedal bom primer: 14-dnevno bivanje v Kukljici velja 515 N-din, 7-dnevno 337 N-din na osebo. Mimo tega pa smo letos za- pripravili počitnice v Rovinju, Poreču, Novigradu, Pagu, Kukljici, Saliju in v Starem gradu na Hvaru.« BIFE V PUTNIKOVIH AVTOBUSIH V ljubljanski poslovalnici beograjskega turističnega podjetja Putnik, ki se je decembra lani preselila v sodobno urejene prostore blizu ljubljanske železniške postaje, smo obiskali šefa oddelka za domači turizem ERNESTA POTOKARJA. »Mimo tega, da našim strankam, to je delovnim kolektivom in posameznikom nudimo naj- VECINA postelj je RAZPRODANIH Najprej smo obiskali počitniško skupnost Alpe Adria, kjer nam je šefinja recepcije NATAŠA VOKIC povedala naslednje: »Naša počitniška skupnost je bila ustanovljena pri Mestnem sindikalnem svetu Ljubljana z namenom, da bi omogočili delovnim ljudem cenen dopust na morju ali pa v planinah. Počitniške domove imamo v Kranjski gori, na Mežaklji. v Ratečah, v Bovcu, ob morju pa na Belem križu pri Piranu, v Savudriji, v Poreču, Portorožu, Ostrem pri Kraljeviči, v Selcah, v Novem Vinodolskem in v Vodicah pri Počitniška skupnost »AL-PE-ADRIA« ima svoja letovišča v naslednjih krajih: Bovec, Planica, Kranjska gora, Mežaklja nad Jesenicami, Beli križ pri Piranu, Savudrija, Poreč, Oštro pri Kraljeviči, Selce, Novi Vi-nodolski, Vodice pri Šibeniku in Portorož. Cena penziona za eno osebo je povprečno 25 novih dinarjev za odrasle, za otroke do 10 let pa 18 novih dinarjev. V juliju in avgustu je še prostor v Bovcu, v Kranjski gori in na Mežaklji. Šibeniku. Razen v domovih na Mežaklji; Kranjski gori in v Bovcu pa so že vse kapacitete zasedene do konca avgusta, medtem ko je še v vseh domovih dovolj prostora v septembru. Povprečna cena za dnevni penzion znaša v glavni sezoni približno 25 N dinarjev za odrasle, za otroke do 10 let starosti pa približno 18 N dinarjev. Še to, prevoze v naše počitniške domove vsako leto organiziramo v sodelovanju z avtobusnim podjetjem Ljubljana-transport, tako da dopustniki nimajo še s tein preglavic.« V LJUBLJANA-TRANSPORTU KREDITIRAJO IZLETE Pri turističnem in avtobusnem podjetju Ljubljana-transport se sicer neposredno ne ukvarjajo z organizacijo dopustov. Vendar pa je podjetje Ljubljana-transport zelo pomembno podjetje v teh vročih poletnih dnevih, vsaj kar zadeva izletniški turizem. Vodja oddelka za domači turizem MARJAN VESENJAK nam je pojasnil: »Kot bržčas že veste, sodelujemo s počitniško skupnostjo Alpe-Adria pri prevozu’ turistov v počitniške domove. A tudi sami smo se odločili za nekatere akcije. Prva akcija so tako imenovani vikend izleti. Ti izleti so enodnevni, cena za popolno oskrbo, torej za prevoz, jedačo in pijačo pa znaša za krožno potovanje Ljubljana — Gorica — Videm — Trbiž — Kranjska gora — Mežaklja — Ljubljana 75 N-din, za popotovanje iz Ljubljane prek Kranjske gore na Belopeška jezera, v Trbiž, nato čez Predil ter po dolini Soče čez Vršič nazaj v Ljubljano 65 N-din. V kratkem nameravamo uvesti take izlete tudi na bližnjo jadransko obalo, ki bodo kajpak združeni z ogledom Plitvičkih jezer. Od 30. junija pa do 31. avgusta organiziramo vsak petek tudi tridnevne izlete v Budimpešto preko Blatnega jezera seveda. Cena izleta je 290 N-din, v ceno pa je vračunan prevoz, gostinske usluge in strokovno, vodstvo za ogled Budimpešte! Za jesen pa pripravljamo zanimivo novost. Odločamo se namreč, da bi naše podjetje kreditiralo posamezne izlete, tistim izletnikom pa, ki bi se odločili za predplačila za posamezne izlete, bomo nudili občutne popuste.« KOMPASOVE POCENI POČITNICE Pri turističnem nodjetju Kompas je bil lani ustanovljen poseben počitniški servis. Glavna naloga servisa je seveda organizacija dopustov za domače turiste. Šef propagandnega od- PUTNIK LJUBLJANA ima svoje domove v naslednjih krajih: Baška voda pri Makarski — celodnevni penzion 32 novih dinarjev; Kaštei Gomilica pri Splitu — 25 novih dinarjev; Punat na Krku — 46 N-din; Podgora — 30 novih din; Supetar na Braču — 27 N-din. V drugih letoviščih v Ulcinju, V Gradcu pri Pločah, v Rovinju, v Hercegnovem, Ku-pariju, Hvaru, Petrovcu na moru pa so cene celodnevnega penziona približno 30 novih dinarjev na osebo. V juliju in avgustu je prostor še v naslednjih krajih: Punat na otoku Krku, Milni na Braču in Kaštei Gomilica pri Splitu. PUTNIKOVO letovišče v Baški vodi pri Makarski delka MARJAN CAMERNIK nam je povedal: »Naš počitniški servis organizira, kot bržčas že veste, tako imenovane Kompasove poceni počitnice. To so 7-dnevni ali 14-dnevni aranžmaji na otoku čeli posredovati tudi sobe, pen-zionske usluge in zdraviliške aranžmaje v znanih zdraviliščih: Rogaška Slatina, Slatina Radenci in Dolenjske Toplice. Za tiste pa, ki bi radi odšli na dopust s svojim avtomobilom, smo v na CENE »KOMPASOVIH POCENI POČITNIC« ZA L. 1967: otok ŠALI — 14-dnevno bivanje 520 N-din, 7-dnevno bivanje 345 novih dinarjev; KUKLJICA na otoku Ugljan — 14 dni 515 novih dinarjev, 7 dni 337 novih dinarjev; PAG — 14 dni 488 novih dinarjev, 7 dni 316 novih dinarjev; NOVALJA na Pagu — 14 dni 551 novih dinarjev, 7 dni 353 novih dinarjev; ROVINJ — 14 dni 551 novih dinarjev, 7 dni 336 novih dinarjev; POREČ — 14 dni 542 novih dinarjev. 7 dni 345 novih dinarjev; NOVIGRAD — 14 dni 542 novih dinarjev, 7 dni 327 novih dinarjev; STARI GRAD na Hvaru — 14 dni 769 novih dinarjev (z letalom); BLED — 7 dni 250 novih dinarjev; BOHINJ — 7 dni 345 novih dinarjev; KRANJSKA GORA — 7 dni 275 novih dinarjev. različnejše usluge, kot so informacije. vozovnice za avtobuse, vlake, ladje in letala, pj smo letos prvič začeli z organizacijo letnega oddiha v naših počitniških domovih v Baški vodi pri Makarski, v Makarski sami, Kaštelu Gomilica pri Splitu. Punatu na otoku Krku. v Ulci nju, v Gradcu pri Pločah, v Rovinju, Hercegnovem. na Hvaru, v Milni na Braču, v Petrovcu na more, Supetru na Braču Cena penziona v naših počitniških domovih velja približno N-din dnevno, cena za prenoči šča v zasebnih sobah, ki jih prav tako nudimo interesentom. pa se vrti od 10 do 16 N-din n» osebo. Trenutno je še nekaj prO' štora v naslednjih domovih: n? Punatu na otoku Krku, v Mild' na Braču in v Kaštei Gomilic1’ Povsod drugod so kapacitete o3' dane do 15. septembra letos. * posezoni bodo cene seveda ob' čutno nižje. Pri organizaciji letnega od; diha sodelujemo z delovmA1' organizacijami. Vsako leto ^ pošljemo programe za letovani9 in cene naših uslug, vse drug6 pa je potem naša skrb. od rf zervacij do prevoza! In ko % ravno govorim o prevozu, povem še to. da je naše pod' jetje med prvimi uvedlo v avt°' busih bifeje z osvežilnimi pti3' čarni in hladilnimi jedili. P°! niki se bodo lahko tudi preojd čali, da so cene v teh naši* »avtobusnih bifejih« znatno niz je, kot so celo cene v malopi'0 daji. Skratka, ravnamo se P*, načelu udobna vožnja na dopJ*3 ali pa na izlete.« OB ZAKLJUČKU OPRAVIČILO Naša akcija seveda ni poP°*l na. kajti obiskali nismo tdd: drugih turističnih organizacij. » za Ljubljano in njeno okoUc° organizirajo dopuste, letoval3; izlete in druge turistične usU1' ge. Menili smo namreč, da d za prvo silo zadostovalo vsaj nekaj skromnih napotkov tr stim. ki se odločajo, kam in l kolikšen denar na dopust. SicC, 30 pa je vročih dni še veliko Pr„ nami, tako da bomo lahko ’ nalogo kdaj v prihodnje še d.XXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXX%XN^XVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXV^VvXXXXXXXXXX\- Vam nudi moden asortiment tfflj 1 P lip/ konfekcije, galanterije ifi ^SB5S^ metražnega blaga modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR PRODAJNI SERVIS DELAVSKA ENOTNOST V JULIJSKI AKCIJI: KAM. KAKO IN ZA KOLIKŠEN DENAR NA DOPUST Letalo je pristalo, turisti so se napotili k udobnim avtobusom, ki jih bodo čez nekaj trenutkov že zapeljali proti morju ali planinam Sonce, voda, svež zrak — kaj bi si še želeli lepšega v »pasjih« dnevih Sredi vročega dopoldneva je obala v Poreču kot izumrla, oživela b*> šele zvečer, ko se bodo zadovoljni letoviščarji vrnili s kopanja