LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 91 UDK: 711.426-035.3 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Les v mestnem oblikovanju Wood in urban design Tadeja Zupan~i~ Strojan* Izvle~ek V mestnem prostoru je les pomembna oblikovalska materija, ki ponuja številne mo`nosti uporabe v najrazli~nejših kombinacijah umestitve, uporabe, oblike in pomena. Razlaga zgodbo o na~inu `ivljenja ljudi v dolo~enem mestnem prostoru. Klju~ne besede: les, urbanisti~no oblikovanje Abstract Wood is very important in the process of urban design. It could be used in various combinations of location, programme, form and meaning. It illustrates the story of the way of living in a particular urban place. Keywords: wood, urban design ELEMENTI MESTNEGA OKOLJA Arhitekturni prostor mestnega okolja sestavljajo objekti, ki ga omejujejo in ozna~ujejo, ter povezave med temi elementi. Mestni prostor “je dolo~en s pestrim izborom vidne strukture, od tlakov do stavbnih nizov, v svojstvenem redu, oblikovni in materialni izvedbi in s svojstvenim pomenom”1. Tako se izra`ajo regionalne identitete, kultura, umetnost... Povezave med posameznimi elementi so lahko fizi~ne ali nefizi~ne, npr. vizualne in zaznavne. Mednje lahko uvrstimo npr. orientacijske informacije, barvne in materialne povezave. Ko mestno obliko in podobo razstavljamo na posamezne elemente, izhajamo iz prepri~anja, da je umetniška podoba bolj obvladljiva, ~e je deljiva. Poleg naravnih omejitev mestnega prostora so pomembni elementi zazidave -grajenih vertikalnih omejitev prostora -oz. fasadnega stika objektov z javnim prostorom. Posebna pozornost velja fasadnim elementom odpiranja objektov v podro~je javnosti (odprtinam, balkonom, terasam...) in strešni pokrajini. 1 asist. dr., univ. dipl. in`. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 LJUBLJANA V samem javnem prostoru mesta pa najdemo še celo vrsto elementov mestne opreme in njihovih sestavov: podhode, mostove oz. nadhode, posta-jališ~a, kioske, paviljone in druga pokrita zavetja, poštne in telefonske naprave, smetnjake, koše, prostore za sedenje, otroška igriš~a, cestno oblogo, tlake... Mestni prostor pa je tudi prostor stalnega spreminjanja. Ne le elementov, ampak tudi pogojev, v katerih jih do`iv-ljamo, uporabljamo... LES V MESTNEM PROSTORU: KJE, ZAKAJ, KAKO, KAJ POMENI... V mestnem prostoru pomeni les, še posebej masiven, pomembno oblikovalsko materijo, ki ponuja številne mo`-nosti uporabe v najrazli~nejših kombinacijah umestitve, uporabe, oblike in pomena. KJE? Les je primeren tako v histori~nem kot tudi v sodobnem kontekstu. @e s samim izborom materiala in njegovih kon-strukcijiskih in oblikovalskih potencialov se lahko preprosto, vendar u~inkovito odzivamo na regionalne posebnosti, celo v histori~no ob~utljivem okolju (primer: most velenjskega gradu2). Vrste lesa uporabljamo glede na regionalno ponudbo. Tudi lokalni pogoji dolo~ajo na~in obdelave in oblikovanja lesa. Tako ga npr. v pokritih pa-sa`ah, podhodih... uporabljamo dru-ga~e kot na prostem, na Krasu dru-ga~e kot na Gorenjskem, v Evropi dru-ga~e kot na Daljnem Vzhodu. ZAKAJ, KAKO? V primarni, konstrukcijski vlogi lahko les uporabljamo v skeletni ali v ploskovni razli~ici, pa seveda tudi v kombinaciji z drugimi materiali - mo`nosti je cela vrs-ta3. Ne le za izvedbo omejitvenega ostenja, kot ga pozna npr. evropski sev- LES wood 51 (1999) 4 er ali Japonska, tudi za ostrešja (ponekod z leseno kritino), posamezne arhitekturne poudarke (erkerje), sooblikovalce ostenja (balkone, verande, loggie, nadstreške, elemente odprtosti: okenske, vratne in izlo`bene okvire, vrata...) ali elemente tako nastalega javnega in poljavnega prostora (npr. v parkih), kot so bolj obi~ajni pri nas. Les lahko prostor ureja in oblikuje s konstrukcijsko mre`o (primer: vila Rikli na Bledu4), s kompozicijo posameznih elementov v njej (konfini, portali, ograje, kioski, paviljoni, drogovi lahko npr. tvorijo osi, poudarjajo smeri). Kot polnilo (sekundarna struktura) ponuja les številne mo`nosti teksture. ^e ga ne skrivamo za umetnimi barvnimi toni in uporabljamo “doma~ega”, so barve razli~nih vrst med seboj zanesljivo ubrane. Tako les skrbi za enotnost v prostoru, za kontinuiteto. V terciarni strukturi fasade (npr. na znakih), likovnih objektih in elementih opreme pa les prevzema vlogo ozna-~evalca prostora. Les je dobrodošel povsod, kjer je namenjen otipu z roko, saj je prijeten, topel - npr. za ro~aje ograj, klopi. Seveda obdelan z vseh strani, zglajen, zbrušen in brez trsk.5 Nepogrešljiv je tudi v oblikovanju površin za sedenje in naslone sede`ev oz. klopi6. Raziskave in razvoj V urejanju otroških igriše je posebej pomembno, da se izogibamo trdim materialom. Zato je les kot nalaš~. Morda pomeni enega najbolj varnih materialov. Namesto tradicionalnih igral lahko iz njega oblikujemo alternativne prostore, kjer lahko otroci sami najdejo, kar iš~ejo. Ti so lahko kar del (neokrnjenih) mestnih, pre-te`no naravnih obmo~ij (park, gozd...) V parkih in vrtovih, kjer ni velike frekvence gibajo~ih se pešcev (še posebej pozimi ne), ga lahko u~inkovito in varno uporabljamo celo za talne obloge, stopnice, mostove za pešce. Relativno nevsiljiv je les še posebej v kombinaciji z rastlinjem. Polhlodi, rabljeni `elezniški pragovi lahko rabijo za nizke oporne zidove, sidrane v zemljo. Tudi leseni koši za odpadke ne vzbujajo pozornosti, zato so še posebej primerni za parkovne ureditve. Dopolniti pa jih moramo z drugim materialom za notranjo posodo (varnost pred ognjem...).7 V urejanju cestnega talnega inventarja se zdi na prvi pogled neuporaben. Pa vendarle je pri roki vsaj za~asno: ob izvedbi betonskih elementov. V zimskem ~asu se les uporablja tudi za zaš~ito vodnjakov. Funkcionalno ustrezno, prostorsko pa so obi~ajno uspešnejše transparentne kombinacije materialov. Pri uporabi lesa na prostem moramo biti zelo pozorni na izbor (trdi les) specifikacijo, obdelavo (izklesan, izrezljan ali stru`en, brušen..., zaš~iten pred tro-hnenjem). Pa tudi na to, kako voda odteka, kakšen je stik s tlemi ali z niha-jo~o vodno gladino (prekinitev z drugimi materiali ali posebna obdelava). Sicer pa ne potrebuje veliko vzdr`evanja in se naravno zra~i, suši - diha. Les je ob ustrezni obdelavi in uporabi zagotovo eden izmed najbolj trajnih materialov. Spomnimo se Benetk8, ki `e stoletja vztrajajo na hrastovih pilotih, pa tudi posameznih razpoznavnih prostorskih sklopov beneške mestne slike. KAJ POMENI? Vrednost lesa kot sooblikovalca prostora mesta lahko ocenimo z ve~ vidikov: 92 histori~nega, gospodarskega, izkustvenega in kulturno-simbolnega. Razvojno V ve~tiso~letni zgodovini je nastala cela plejada kulturnih iznajdb, povezanih z uporabo lesa. Nekatere izmed njih so se tako vsidrale v glave mojstrov in anonimne`ev, da so jih uporabljali tudi v oblikovanju z drugimi materiali. ^eprav se zdi, da les v informacijaki in postinformacijski dru`bi ne igra ve~ tako pomembne vloge v oblikovanju mestne scene kot v tradicionalni in kolonialni kulturi, ne smemo pozabiti, da nekatere kulture les še vedno uporabljajo v velikem obsegu, druge pa ga spet znova odkrivajo. Takšnega, kot je, ali pa zakritega pod krinko barve, drugega materiala... “Globalna prepletenost manipulacij z lesom jemlje tej plemeniti tvarini še zadnje sledi regionalne pripadnosti in identitete.”9 K sre~i obstajata v svetu in pri nas vzporedni struji, ki se med seboj dopolnjujeta: univerzalisti~na in region-alisti~na. Eko-razvojna gibanja, ki jim sledijo številni avtorji,10 pomenijo, da regionalisti~na prevzema vedno vidnejšo pozicijo, tudi v arhitekturni oz. mest-no-oblikovalski stroki. Gospodarsko Gospodarno oblikovanje elementov mestne scene ni neposredno povezano s sodobnimi materiali. Obnovljivost vira, mo`na ponovna uporaba (primer: LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 93 uporaba starih `elezniških pragov za mestne konfine) in trajnost, ki je odvisna od tipa lesa in njegove obdelave, gotovo prispevajo k temu, da lahko les uvrstimo med racionalne materiale. Izkustveno-dejavnostno Mestni prostor je pravzaprav prostor materialov in barv, ki s psihološkimi u~inki vplivajo na prebivalce, na zaznavo prostora in oblik in s tem na razvoj raznovrstnih procesov. Naše razumevanje prostora ni le rezultat njegove gole zaznave, ampak predvsem našega delovanja v njem. V hladnih dneh radi sedemo na klop ali se naslonimo na zid, ~e je oblo`en z lesom, ki ga je ogrelo sonce. V vro~ini pa se naša ko`a ne “lepi” nanj, kot npr. na plastiko. V oblikovanju z lesom zlahka dose`emo vtis topline in doma~nosti. Toplota, ki jo ob~utimo z dotikom, je prijetna, barve, ki jih vidimo, so (lahko) naravne, vonj sve`e obdelanega ali po starem diše-~ega lesa nas spominja na nekaj znanega. Vtisi iz otroštva, ki vplivajo na podzavest odraslega, so nedvoumno povezani z uporabo lesa v doma~em okolju. Tako mestna dru`ba lahko najde svoj skupni dom prav v tistih prostorih, kjer lahko jasno zazna prostorske elemente, ki jih (so)oblikuje les. Estetsko-kulturno oz. pomen-sko-simbolno Izbor lesa kot sooblikovalca regionalne mestne identitete pomeni ohranjanje in bogatenje kulture. Tudi s tradicionalnimi materiali je mogo~e graditi na sodoben, predvsem pa zdrav na~in. Inovativnost se skriva v novih kombinacijah bogate dediš~ine znanja v ravnanju in ustvarjanju z lesom. Tudi Slovenci premoremo bogate izkušnje. Skozi ~as se je `ivljenje z lesom izrazilo in vsidralo v številnih kulturnih formah: pesmih, pregovorih in rekih11, jezikovnem bogastvu (npr. štorast...) ter v identi~nih prostorskih oblikah. KOORDINIRAN PRISTOP Za posamezne elemente mestne opreme so obi~ajno odgovorne razli~ne inštitucije. Izvedeni so v neodvisnih sis- temih. Posledice se ka`ejo v zmedi elementov v prostoru. Problemati~na torej ni le pretirana raznolikost elementov, ampak tudi na~in njihove razporeditve. Usklajevanje oz. iskanje na~inov vnašanja reda v kaos elementov in njihove razvrstitve izziva vsakega mestnega oblikovalca. Poleg kompozicijskega dela to lahko pomeni tudi poenotenje materiala. Poleg najrazli~nejših poskusov s kovinskimi cevmi obstajajo tudi primeri celostnega oblikovanja z masivnim lesom. V Woodbridge Islandu,12 stanovanjskem podro~ju blizu Cape Towna, je npr. les izbran tako zaradi razmer na obali, ki povzro~ajo rjavenje, kot tudi zaradi svojega zna~aja, posebno primernega za prete`no stanovanjska in rekreacijska obmo~ja. Uporabljen je trdi les za drogove lu~i in znakov, stari `elezniški pragovi pa so reciklirani v uporabi konfinov, ograj in mostov za pešce. Na~in oblikovanja v lesu je razviden iz obravnave ograj na mostu ~ez laguno. Spominjale naj bi na stop-niš~ne ograje stanovanjskih verand. Tema lesa je razvita iz starega lesenega mostu, ki še vedno stoji. Izra`a se celo v detajlu napisov uli~nih tabel. Les lahko tako postane pripovedovalec zgodbe o `ivljenju ljudi v dolo~enem mestnem prostoru. Opombe 1 F. Rihtar: uvodne misli / F. Rihtar, T. Zupan~i~ Strojan (1996), str. 3. 2 R. Poles (1993/94) / EU. 3 M. Zbašnik-Senega~nik, J. Kresal (7-8/1998). 4 A. R. Klop~i~ (1995/96) / SEMINAR. 5 J. Gibbons, B. Oberholzer (1991), str. 53. 6 F. Rihtar, T. Zupan~i~ Strojan (1996), str. 90. 7 J. Gibbons, B. Oberholzer (1991), str. 79. 8 A. B. Jacobs (1993), str. 62. 9 Uvodno besedilo J. Suhadolca z naslovom Les v slovenskem ljudskem izro~ilu / D. Kunaver (1996). 10 C. Abel (1997), celotna knjiga, posebej pa zadnje poglavje; - F. Rihtar, T. Zupan~i~ Strojan (1996), str. 101,102 M. Zbašnik-Senega~nik, J. Kresal (9/98). 11 D. Kunaver (1996). 12 J. Gibbons, B. Oberholzer (1991), str. 198, sliki: str. 199. VIRI, LITERATURA 1. Abel, C.: “Architecture as Identity. Towards a Global Eco-culture”, Oxford, Boston, Johannesburg, Melbourne, New Delhi, Singapore 1997. 2. Böminghaus, D.: “Fussgängerzonen; Gestaltungselemente - Pedestrian Areas - Zones pour pietons”, Stuttgart 1978. 3. EU - Vaje pri predmetu Elementi urbanizma na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (nosilec predmeta: prof. dr. France Rihtar, asistentka: dr. T. Zu-pan~i~ Strojan) 4. Gibbons, J., Oberholzer, B.: “Urban Streetscapes”, Oxford 1991. 5. Jacobs, A. B.: “Great Streets”, Cambridge - Mass. 1993. 6. Kunaver, D. (ur.): “^ar lesa”, Ljubljana 1996. 7. Moughtin, C., Oc, T., Tiesdel, S.: “Urban Design: Ornament and Decoration”, Oxford 1995. 8. Rihtar, F., Zupan~i~ Strojan, T.: “Prostor mesta”, Ljubljana 1996. 9. SEMINAR - Študijske naloge pri predmetu Projektiranje in kompozicija na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (mentor prof. dr. F. Rihtar, somentor: asist. dr. T. Zupan~i~ Strojan) 10. Zbašnik-Senega~nik, M., Kresal, J.: Les - konstrukcijsko gradivo v sodobni arhitekturi / “LES / wood”, 7-8/98, str. 209 - 212. 11. Zbašnik-Senega~nik, M., Kresal, J.: Les - ekološko gradivo / “LES / wood”, 9/98, str. 258-262.