GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o., LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXI ŠTEVILKA MAREC 1979 Akcija zaključni račun V skladu z zakonom o združenem delu je bila sprožena široka družbenopolitična akcija za obravnavanje gospodarjenja v preteklem letu, ki je potekala v dveh fazah: — V prvi fazi so skupine delavcev po temeljnih organizacijah kritično obravnavale gospodarjenje in samoupravljanje na osnovi poročil poslovodnih organov. Delavci so obravnavali predloge delitve dohodka in čistega dohodka, življenjskega standarda in vseh vprašanj, ki jih samoupravno rešujemo. Na osnovi razprav je bilo sprejetih veliko sklepov, zahtev, predlogov, predvsem pa smernic, kako naj bi delali in gospodarili v novem letu. Prvikrat so analizirali rezultate dela delavcev v TOZD individualni poslovodni organi, ki so se tako morali v večjem obsegu, kot do sedaj običajno, poglabljati v gospodarjenje temeljne organizacije. Mislimo, da je tako tudi pravilno in so se s tem tudi delavci, kot tudi sami bolj seznanili z vsemi problemi gospodarjenja. Na osnovi teh izkušenj bo možno znatno učinkovitejše ukrepati tudi med letom, da bodo delovne naloge in opravila, ki smo si jih zadali z letnim planom, dosežene in presežene. Nov pristop k oblikovanju in sprejemanju zaključnih računov, naj bi močneje, kot doslej prerasel okvire zgolj rutinsko fi-nančno-tehničnega opravila in golega ugotavljanja dejstev in naj bi v bodoče postal samoupravna presoja lastnega gospodarjenja v luči doseženih poslovnih rezultatov in spreminjanja gospodarskih in družbenih odločitev. Finančno spremljanje gospodarjenja, naj bi bilo v bodoče v funkciji delavskega upravljanja, kar bi omogočilo delavcem, da svoje gospodarske odločitve in poslovno ravnanje temeljijo na dejstvih in ocenah v okviru svojih potreb, interesov pa tudi obveznosti, ki so jih samoupravno prevzeli v odnosih z drugimi delavci v družbi. — V drugi fazi so skupine delavcev razpravljale o končnih predlogih delitve ostanka čistega dohodka za sklade. Pri tem so ugotavljale, da gospodarimo zaradi objektivnih, v znatni meri pa tudi subjektivnih razlogov z nižjo akumulativnostjo, kot je družbeno dogovorjena, zato je višina neto dohodkovne mere le 0,91, normalna pa bi bila 1,00. Nizka akumulativnost se zrcali v tem, da smo amortizacijo dosegli le v višini 81 % (plan din 50.796.519, realizacija din 41.122.643), da je sklad skupne porabe dosežen le 54 %, rezervacija posojila nerazvitim v poslovnem fondu pa v višini 61 % napram planu. Polno je dosežen le rezervni sklad in so ga obvezno obračunale vse TOZD, razen vijakar-ne, ker je prvi po vrstnem redu pri delitvi čistega dohodka. Stanovanjski sklad prav tako ni v celoti dosežen, ker so ga lahko obračunali po 10 % vse TOZD, z izjemo vijakarne, sidrnih verig in DSSS. Obvezna združevanja, ki smo jih sprejeli po samoupravnih sporazumih (republiška so obvezna tudi po zakonih) in bi se morala ustvarjati iz delitve čistega dohoka, pa v višini din 18.417.652 niso pokrita. Pokritja ni niti v amortizaciji, ker je bila ta v celoti porabljena. Zmanjšanje naložbenih sredstev bo ustvarjalo v letošnjem letu velike probleme pri realizaciji sprejetega investicijsko-razvojnega načrta. Zaradi tega se bomo morali omejevati na dovršitev prednostnih investicij, ki so v gradnji že iz prejšnjih let, pa še niso do kraja dovršene. V okviru delovne organizacije smo v primerjavi z letom 1977 dosegli pri 3,6 % več zaposlenih naslednje rezultate: (rezultate po TOZD smo že obravnavali na zborih delavcev) — količinska proizvodnja (eksterna in interna) — povečanje za 11 %; — eksterna prodaja — povečanje za 19 %; —■ celoten prihodek izven delovne organizacije — povečanje za 26 % ! — celoten prihodek napram drugim TOZD — povečanje za 13%; — celoten prihodek skupni — povečanje za 16%; — porabljena sredstva — povečanje za 17 %; — dohodek — povečanje za 14 %; — razporejanje iz dohodka — povečanje za 6 %; — čisti dohodek — povečanje za 20 %; — osebni dohodki — bruto — povečanje za 21 %; — sklad za stan. gradnjo — od bruto OD — zmanjšanje za 2%; — sklad za skupno porabo — zmanjšanje za 18%; — poslovni sklad (posojilo nerazvitim) — povečanje za 17%; — rezervni sklad — povečanje za 342 %. Rezultati bi bili kar dobri, če ne bi z druge strani, kot bumerang višje doseženim prihodkom nastopala visoka stroškov- na inflacija izražena v preseženih porabljenih sredstvih, tj. povečanih materialnih stroških in minimalne amortizacije. Celo učinek večje količinske proizvodnje in realizacije je s porastom materialnih stroškov proizvodnje dohodkovno neopazen. Z zvišanimi osebnimi dohodki za neto 17,3 % skoraj nismo ujelis topnje zvišanja življenjskih stroškov, ki se je povečala v istem obdobju za 18,7 %, vendar pa smo osebne dohoke izplačevali v okviru in višini panoškega sporazuma. Manjšo izgubo oziroma motnje v gospodarjenju ima TOZD vijakarna, ki pa jo nepovratno pokriva z lastnim rezervnim skladom. Že sprejeti sanacijski program pa obravnava sanacijo temeljne organizacije za obdobje do 1. 1981. Z gospodarjenjem, tako s proizvodnjo kot realizacijo v prvih 7 mesecih, ne moremo biti zadovoljni. Zato pa je tudi Rezultati proizvodnje so bili v februarju nekoliko slabši od januarskih, saj smo skupni količinski plan dosegli 96 %, vrednostnega pa 92 %. Doseganje količinskega plana je po posameznih temeljnih organizacijah precej izenačeno, pri vrednostni izpolnitvi pa delno zaostaja TOZD kovačnica in TOZD sidrne verige. V TOZD vijakarni še vedno ni bilo zadosti naročil za drobne lesne vijake, kar bo verjetno v prihodnje zagotovljeno. Problematična pa so še vedno ozka grla v procesu proizvodnje, kar skušamo odpraviti z nakupom nekaterih strojev (utorni in valjčni), vendar se dobave prepočasi realizirajo. Proizvodni plan v prvih dveh mesecih leta ni bil izpolnjen, prodajni plan pa je presežen količinsko in vrednostno, kar bo pozitivno vplivalo na poslovni uspeh v prvem kvartalu letošnjega leta. TOZD verigama je plan blagovne proizvodnje presegla, realizacija pa je dosežena v višini 6,946.673 din, kar predstavlja le 52 % od postavljenega plana. Proizvodnja je večji del obsegala snežne verige in sestavne dele zanje, tako da so zaloge gotovih izdelkov porast-le. TOZD sidrne verige je v preteklem mesecu zaostajala za predvidenimi količinami, predvsem pri realizaciji. V obeh mesecih letošnjega leta je realizacija manjša kot proizvodnja tako, da je kumulativni podatek o dosedanji prodaji 76 %. nekaj objektivnih opravičil. Rezultati gospodarjenja v zadnjih petih mesecih leta pa so bili ugodni in na splošno zadovoljivi. Na internem trgu pa je plan proizvodnje in prodaje presežen. Del proizvodnje za eksterni trg je ostal nekompletiran zaradi pomanjkanja opreme in zato ni bilo odpreme. Celotni prihodek je bil v dveh mesecih dosežen 91 % v primerjavi s planom. TOZD kovačnica je količinski plan proizvodnje v februarju presegla za 6 %, vrednostnega pa je dosegla le v višini 82 % zaradi strukture v asortimentu. Primanjkuje naročil za večje serije odkovkov. Prav na tem področju si komerciala prizadeva pridobiti ustrezna naročila in s tem ustvariti pogoje za normalni potek proizvodnje. Realizacija je bila v februarju boljša kot v januarju, a še vedno pod planom. Na internem trgu so razmere ugodnejše in tako je celotni prihodek dosežen v višini 78,5 % planiranega. TOZD orodjarna zaostaja za planiranim obsegom proizvodnje, kar ima za posledico slabo oskrbo z orodjem. To pa pogosto negativno vpliva na proces proizvodnje, na zamude dobavnih rokov in s tem tudi na slabši položaj na trgu. Vsega tega se zavedamo, vendar reševanje problemov včasih poteka prepočasi in neučinkovito. TOZD vzdrževanje je v januarju planirani obseg proizvodnje presegel, prav tako tudi kumulativno v obeh mesecih, čeprav primanjkuje delovne sile. TOZD TIO je plan proizvodnje presegel 9 %, pri realizaciji pa je delno zaostal. V letošnjem letu se moramo potruditi, da bomo že doseženi trend dobrih rezultatov obdržali in celo presegali. J. Z. Ce pa pogledamo celotno blagovno proizvodnjo, smo proizvedli 1182 ton namesto 1238 ton in odpremili 1101 ton izdelkov. Tudi vrednostna realizacija zaostaja, saj smo v januarju in februarju uspeli prodati 80 % planirane vrednosti, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa to predstavlja 31 % več. Se zlasti zaostaja izvoz, ki je količinsko 45 %, vrednostno pa 15 % večji od lanskega, v primerjavi s planiranim pa je dosežen količinsko le 45 % in vrednostno 32 %. Ob koncu februarja smo imeli 1353 zaposlenih, v primerjavi z lanskim povprečjem se je število zaposlenih povečalo v vijakarni za 1, verigami 5, sidrne verige 7, kovačnica 1, v skupnih službah 10, zmanjšalo pa se je v orodjarni za 4, vzdrževanju za 7, TIO za 1. Povprečni osebni dohodki so bili izplačani v DO Veriga 15. 2. 1979 v višini 6.315 din na zaposlenega, v okviru Slovenskih železarn pa so podatki naslednji (izplačilo 15. 1. 1979): Železarna Jesenice 6.624 Železarna Ravne 7.142 Železarna Store 6.082 Plamen Kropa 5.400 Tovil Ljubljana 5.523 Veriga Lesce 6.295 Žična Celje 4.892 Metalurški institut 9.353 DSSS SŽ 11.920 (Podatki povzeti iz Biltena SŽ, št. 1/79). M. Kozamernik Proizvodnja in prodaja v februarju Vroče oblikovanje člena Neuresničen družbenoekonomski in samoupravni položaj delavca Poklicno usmerjanje osmošolcev V radovljiški občini zaključuje osnovno šolo okrog 400 učencev. Večina je uspešna v osmih letih in konča vseh 8 razredov, minimalno število pa je tistih, ki zaključujejo osemletno šolanje v nižjih razredih. Zadnji podatki kažejo, da se poklicne namere spreminjajo med šolskim letom. Običajno so na začetku leta poklicne aspiracije najvišje, nato pa se — pod vplivom šolskega uspeha in možnosti vključevanja — znatno znižajo. Na začetku šolskega leta 1976/ 77 se je za poklicne šole odločalo 21,5 % mladincev, v februarju se je pri predvpisu ta odstotek dvignil na 26,6%, kar je nedvomno rezultat dela službe poklicnega usmerjanja in teamske-ga dela z učitelji na osnovnih šolah, ki svetujejo učencem. Delno se sad našega dela pozna tudi pri vključevanju v te šole, ko je odstotek narasel na 34.4 '% zaključujočih predstavlja 128 učencev, prostih učnih mest pa je bilo 315; menimo, da je planiranje kadrov tj. prostih učnih mest preveč ekstenzivno, saj bi absorbiralo skoraj celotno generacijo zaključujočih učencev. Pomagamo si z «-uvozom« učencev iz manj razvitih področj Slovenije, oziroma še pogosteje iz gospodarsko manj razvitih področij Jugoslavije. V srednje šole se je v omenjenem obdobju nameravalo vključiti 72% zaključujočih, pred-vpisalo se jih je 71,8%, dejansko pa se jih je vključilo 64,3 %. Leto kasneje, to je v šolskem letu 1977/78 je bilo namer za poklicne šole 26 %, do predvpisa smo jih preusmerjali in dobili 33.5 %, Vključilo pa se jih je 41 odst. Seveda so bile možnosti za vključevanje izredne; prostih mest je bilo 330, resnih kandidatov zanje pa le 169. V srednje šole je nameravalo 68 % osnovnošolcev, predvpisalo se jih je 66,3%, vključilo pa 58,6%. Obe leti je bilo premalo zanimanja za večino poklicev, za katere usposabljajo triletne šole, razen seveda za že dolgo popularne avtomehanike. Tako je ostajalo največ prostih učnih mest v kovinarski in gostinski stroki, pa seveda tudi v ostalih. Med srednjimi šolami je premalo kandidatov za vse vrste vojaških šol, vključno vojaško gimnazijo, nasprotno pa je za kadetsko že nekaj let preveč zanimanja. Po vpisu marca in aprila je mogoče, da bodo te namere zopet spremenjene. Učenci bodo namreč svoje želje prilagodili razpisom srednjih šol, ki bodo pred tem rokom. V 2- in 3-letne šole želi 163 učencev (109 fantov in 57 deklet), prostih mest pa je 376, in sicer po strokah: v kovinski stroki 89 avtomehanski 9 vod. instai. 5 gradbeni 19 elektro 15 lesni 22 trgovski 58 tekstilni (šivilje) 32 tekstilni (pletilje) 5 frizerski 4 tapetniški 3 gostinski 86 živilski 4 Zopet sliika, kakršna nam je znana iz preteklosti. Prostih učnih mest je toliko, da bi morali skoraj vse učence osmih razredov napotili v 2- in 3-letne šole. In kaj bi ostalo za 4-letne šole, kjer je prav tako veliko možnosti, saj so se v preteklosti celo povečevale. Za naše učence smo imeli do letošnjega leta doma na srednjih šolah 95 mest, v gorenjski regiji preko 120 in na ljubljanskih šolah okrog 60. Letos se bodo sicer možnosti omejevale, itn sicer predvsem na gimnazijah in pedagoških gimnazijah. Kaj torej storiti, da bomo uspešni pri poklicnem usmerjanju. Imamo nekaj predlogov v premislek : 1. Poklicno usmerjanje naj bi temeljilo na realnih potrebah po kadru, le-te bomo poznali takrat, ko bodo združeno delo in samoupravne IS dolgoročno planirale in realno ocenile svoje potrebe po kadru. 2. V občini bomo morali pri planiranju razmišljati o letnem prilivu 400 učencev, zato si bo potrebno te pametno razdeliti. Vemo, da je najbolje pokriti potrebe po kadru z domačim prirastkom in da ni smotrno iskati učence izven regije ali izven republike. 3. Potrebe po učencih v go-spodainstvu kažejo, da je struktura dela v naši občini še vedno na dokaj nizki stopnji. Predvsem pa je struktura dela taka, da jo mladina nerada sprejme. Morda bo potrebno spremeniti oziroma prilagoditi strukturo dela nameram mladine, kar pa pomeni nadaljnjo mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje ter s tem dvig zahtevnosti in pestrosti dela. Takšen naslov smo 2. marca 1979 prebrali v Komunistu, kjer je na dveh straneh podrobno navedeno poročilo delovne skupine CK ZKS o delovanju in uresničevanju nalog komunistov ter družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavcev v železarni Ravne na Koroškem. Presenetila, nekako zresnila so nas stališča komisije in še bolj nadvse odločne izjave predsednika CK ZKS Franceta Popita, ki jih je izrekel vodilnim delavcem železarne. Danes vsem poznan »primer železarne Ravne« nas je presenetil zato, ker gre za našo »žlahto«, za članico iste sestavljene organizacije. Poznamo njeno poslovno in organizacijsko uspešnost; cenili smo dosežke v modernizaciji tehnologije ter dognanost perspektive razvoja, na straneh biltena našega SOZD se z realizacijo pojavlja na prvih mestih. Kako je potem mogoče, da je poslovno zelo uspešna organizacija samoupravno tako neurejena? Kaj potem predstavlja njena uspešnost? Je to relativna uspešnost? Zresnil nas je ravenski primer zaradi dejstva, ki nam trka na zavest, da smo tudi mi še precej daleč od uresničitve zakona o združenem delu, od pravih dohodkovnih odnosov v proizvodnji in svobodne menjave dela delavcev skupnih služb. Akcija uresničevanja zakona o združenem delu se pri nas z nekaterimi odstopanji nadaljuje z isto vnemo, kot se je pričela. Iz poročila delovne skupine CK ZKS pa nam ni težko razbrati, da morda le ne plujemo s takšno brzino kot bi morali in da vsebinsko, ne formalno, le nismo tako daleč kot smo mislili. Poročilo nam je v tem tre- nutku lahko svetilnik, ki nam kaže smer in kako daleč smo pripluli. »Delavec v železarni še ni ekonomsko povezan z družbenimi sredstvi za reprodukcijo in z dohodkom svojega TOZD.« »Osebni dohodki delavcev še niso v zadostni meri odvisni od njihovega individualnega prispevka.« »Dejstvo, da so delavci v TOZD ločeni od gospodarjenja z dohodkom in od njihovega individualnega prispevka, pogojuje zahtevke za enake osebne dohodke.« »Najbolj nesprejemljiva pa sta nezanimanje in oportunizem poslovodnih delavcev. Marsikateri izmed njih še vedno misli, da je vodilni delavec odgovoren predvsem za poslovanje delovnega kolektiva, za njegov tehnološki in proizvodni razvoj, medtem ko naj bi za samoupravljanje v TOZD odgovarjala zveza komunistov in sindikat.« »Delitvena zavest korenini v neuresničenem položaju delavcev v TOZD — ohranjati pa jo pomagajo demagoške spodbude posameznikov.« »Svobodna menjava dela med delavci TOZD in delovnimi skupnostmi še ni uveljavljena.« »Neizpeljana družbenoekonomska razmerja med delavci skup-■nih služb in delavci TOZD pogojujejo neenakopraven družbenoekonomski položaj delavcev slednjih pa tudi delavcev v skupnih službah.« »TOZD niso v celoti usposobljeni za uresničevanje svoje družbenoekonomske vloge.« To je le nekaj citatov iz navedenega poročila delovne skupine, nad katerimi se moramo zami- sliti. Kaj ne bi marsikaj veljalo tudi za našo delovno organizacijo?! S preobrazbo temeljnih organizacij od leta 1974 dalje do danes praktično nismo prišli dosti korakov dlje od samega začetka. Decentralizacija ne gre niti postopoma tako, kakor to terja zakon. In ne samo zakon. Spremenila se je že družbena praksa in zavest ljudi, ki vedno manj dopušča, da zaostajamo ali da bi ostali celo na pol poti. Zakon predstavlja zaključen sistem ter terja izpeljavo v vsej svoji celovitosti, sicer pridemo v lastna nasprotja in nerešljive težave v medsebojnih odnosih. Najprej navedene težave nastopijo pri interni samoupravni zakonodaji, svoj vrh pa bodo dosegle v dohodkovnih odnosih. Nekaj ohranjati, za kar nimamo nobenega analitičnega dokaza, da je boljše od tistega, kar naj bi bilo, je anahronično reagiranje. Takšna situacija je podobna strahu človeka, ki v bojazni, da ne bi zašel, ker ne pozna poti, ne naredi niti koraka več. Modernizacija organizacije in stalno izpopolnjevanje na vseh in ne samo nekaterih ravneh, bi morala biti naša stalna naloga. Vodje temeljnih organizacij postajajo individualni poslovodni organi. Vendar so ti poslovodni organi vedno bolj podobni piramidam brez stranic. Disproporc med vodstvom temeljnih organizacij, ki se vse bolj približuje vodstvu delovne organizacije, in ostalimi kadri v temeljnih organizacijah, se odraža tudi v vlogi in statusu temeljne organizacije po njenem dejanskem vplivu. Čisto razumljivo pa nam mora biti dejstvo, da decentralizacija vplivanja, da ne rečemo odločanja, delovne organizacije ne sme pasti v drugo skrajnost: v trdnjavsko zaprtost pri odločanju in vplivu temeljne organizacije, ki bi se poslej ozirala zgolj in ozko na svoje dobro. Takšno stanje bi bilo daleč od duha in načel zakona o združenem delu in v takem primeru bi se morala izrazito in odločno pokazati vloga družbenopolitičnih organizacij tako v temeljni organizaciji kakor tudi širše družbene skupnosti. Družbena stvarnost nas včasih prehiteva, preden se lahko znajdemo. Z ukinitvijo komiteja ZK na nivoju delovne organizacije ni upadla samo dejavnost temveč, kar je po vsebini bolj zaskrbljujoče, tudi organiziran vpliv komunistov. Po drugi strani pa se je ob nespremenjeni organizaciji sindikata vpliv sekretariata konference osnovnih organizacij povečal in to ne samo zaradi pomembnih nalog, ki ji,h dobiva, temveč tudi zaradi svoje organizacije, kar lahko zaradi raznih pragmatističnih vplivov ali osebnih nagnenj povzroči tudi deviantne oblike. Večina temeljnih organizacij pri nas je kadrovsko osiromašenih z ozirom na strokovni nivo in naloge, ki naj jih izpolnjujejo. Zato so tudi politično nesamostojne in nemočne. Družbenopolitične organizacije TOZD so ali skrajno nedelavne ali pa v celoti podrejene vplivu in vodenju centralnemu forumu. Kadrovska »osiroma-šenost« je toliko večja, kolikor manj smo v družbenopolitično in samoupravno dejavnost uspeli pritegniti delov,odski kader temeljnih organizacij. In prav na tem področju se po prsih ne moremo trkati. S povečanjem samostojnosti, aktivnosti in vpliva DPO v TOZD bomo dosegli več ciljev: povečali vlogo temeljnih organizacij; povečali vpliv na odločitve in vodenje temeljne organizacije ter bomo s tem povečali tudi moralno ne samo zakonsko odgovornost temeljnih organizacij za izvajanje sprejetih nalog; zmanjšali pa bomo vpliv predstavniških družbenopolitičnih organizacij na nivoju delovne organizacije, katerih naloga naj bi bila bolj koordinacijska in strokovna pomoč. Nobenega dvoma ni, da bomo morali v navedene vode usmeriti jadra in z nakazanim vetrom zapluti, če se bomo hoteli izogniti marsikateremu konfliktu v bodoče. Janko S. Stušek Občinska skupnost za zaposlovanje Poklicno usmerjanje Obdelava škopcev Zakon o usmerjenem izobraževanju v javni razpravi Smo v času intenzivnih priprav na izpeljavo celovite družbene preobrazbe vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, pripravljen je osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju. Da bi zagotovili integracijo vzgoje in izobraževanja v enotnem sistemu združenega dela in zagotovili celovit vpliv delavcev in delovnih ljudi na preobrazbo vzgoje in izobraževanja, bo potrebna širša in koordinirana javna razprava o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju. Javno razpravo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja moramo izkoristiti v vseh sredinah tudi zato, da bomo reformni proces, ki že poteka, pospešili s pripravami vseh pogojev za celovito preobrazbo in z nekaterimi delnimi in postopnimi spremembami v vsebini, organizaciji in odnosih v vzgoji in izobraževanju, kot na primer: dopolnitev programov osnovnih šol, razvoj samoupravne organiziranosti v izobraževalnih organizacijah, samoupravno planiranje kadrovsko izobraževalnih potreb v TOZD, krepitev kadrovsko izobraževalnih služb in podohno. V demokratični javni razpravi se morajo na vseh ravneh organiziranosti uveljaviti neposredni interesi delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela ter njihovi skupni in širši interesi v vzgoji in izobraževanju za razvojne potrebe dela in samoupravljanja. Pomembno je, da z usklajeno in enotno akcijo vseh družbenih sil zagotovimo široko, demokratično javno razpravo in dobimo opredelitev do predlaganih rešitev. Glede na strukturo udeležencev v javni razpravi in njihove interese in interese posameznih družbenih organizacij je treba zagotoviti nosilce, ki bodo skrbeli za poglobljeno razpravo. Zveza socialistične mladine bo preko področnih konferenc organizirala javno razpravo v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine Slovenije v šolah vseh stopenj, organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih tako, da se bodo resnično lahko izrazili avtentični interesi mladih do vzgoje in izobraževanja. Posebno pozornost bomo posvetili naslednjim vprašanjem: — vsebinski skladnosti programov šol vseh stopenj; — položaju mladih v svetih šol v samoupravnih interesnih skupnostih ; — povezovanju študija z delom in samoupravnemu položaju študenta in učenca v temeljni organizaciji združenega dela; — samoupravljanju v šolah kot načelu organizacije življenja in dela v šolah; — odgovornostim in pravicam udeležencev v usmerjenem izobraževanju; — vključevanje mladine v proizvodne poklice na podlagi njenih interesov in nagnjenj ter v skladu z razvojnimi načrti TOZD in širše družbenopolitične skupnosti ; — izpolnjevanju predmetnikov in programov izobraževanja, uvajanju in uveljavljanju sodobnejših oblik in metod ter moderne učne tehnologije vzgojnoizobra-ževalnega dela in zagotavljanju organizirane preskrbe z učbeniki. Osnutek zakona zagotavlja z uveljavljanjem novih družbenoekonomskih odnosov vpliv delavcev na politiko izobraževanja, na obseg, vsebinsko zasnovo programov, na poklicno usmerjanje in zagotovitev možnosti za lastno izobraževanje kot pravice, ki izhaja iz dela. Delavci s svobodno menjavo dela, samoupravnim planiranjem razvoja izobraževalne dejavnosti in samoupravnim organiziranjem povezujejo izobraževanje v sistem združenega dela. Temeljno načelo sistema usmerjenega izobraževanja je po osnutku permanentno izobraževanje. Občanom, delavcem in dru- gim ljudem omogoča po končani osnovni šoli oziroma izpolnjeni osnovnošolski obveznosti izobraževanje za začetek dela ter vračanje v izobraževanje ob delu in iz dela zaradi usklajevanja izobraževanja za zahtevnejša dela in naloge ter stalnega izpopolnjevanja pridobljene strokovne izobrazbe v skladu s potrebami dela in razvoja organizacij združenega dela in družbe kot celote. V vseh smereh in na vseh stopnjah se izobraževanje povezuje z delom ter omogoča hkrati prijavo za vključitev v delo in za nadaljevanje izobraževanja. S tem odpravlja dosedanjo ločenost posameznih šolskih stopenj. Glede na osnovna izhodišča osnutek enakovredno obravnava vse poti in oblike izobraževanja in usposabljanja tako mladine Muhasta zima ne ovira gradnje muzeja Tomaža Godca in Družbenega doma Jožeta Ažmana, kjer bo 1. maja jubilejno zasedanje CK ZKJ pod predsedstvom tovariša Tita, ki je bil pred 40. leti izvoljen za sekretarja na konstituiranju CK KPJ v hiši Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. V veselem pričakovanju prisrčnega srečanja s tov. Titom in vodilnimi revolucionarji izpred 40 let, z ostalimi člani CK ZKJ, z nekdanjimi borci v Bohinju in s številnimi ljubitelji prirodnih lepot, nas je boleče prizadela smrt tov. Edvarda Kardelja. Rad je prihajal v Bohinj, v planinski raj pod Triglavom, kjer je našel prijatelje med starimi komunisti že pred 40. leti. Z zanimanjem je spremljal tudi izgradnjo zimsko-športnega centra Kobla, ki ga je večkrat obiskal. Njega poslej ne bo več med nami, čutimo pa v naših srcih žar njegovih ustvarjalnih misli in spodbudne besede, izročilo, ki nam bo vodilo pri vsem našem samoupravnem delu. Vse akcije DPD Svobode »Tomaž Godec« se s pomlajenimi močmi pripravljajo, da bo že ob otvoritvi zaživelo delavsko kulturno vzdušje v mojstrsko vkomponiranem kulturnem domu pod zgodovinskim Ajdovskim gradcem. kot odraslih, pri tem pa še zlasti spodbuja vključevanje delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela. Osnutek uvaja kot trajno skrb uporabnikov in izvajalcev usmerjanje, ki obsega tudi usmerjanje mladine v izobraževanje in delo kot tudi usmerjanje delavcev in delovnih ljudi v izobraževanju. Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju bo v javni razpravi v mesecu marcu in aprilu in se bo predvidoma zaključila 15. maja. Nato se bodo do konca meseca maja uskladile vse pripombe, predlogi in stališča iz javne razprave ter se posredovala predlagateljem osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju. Javno razpravo v naši delovni organizaciji bodo organizirale družbenopolitične organizacije s pomočjo skupnih služb po vsej verjetnosti v mesecu marcu. Pozivam vse zaposlene, posebno pa še mlade delavce, da se kar se da aktivno in plodno vključijo v javno razpravo in da s svojim prispevkom pripomorejo h kreaciji čim bolj realnega in ustreznega zakona o usmerjenem izobraževanju SR Slovenije. P. M. Kljub dogovorjeni znatni pomoči širše družbene skupnosti in visokem samoprispevku občanov, je zaradi znatne podražitve gradnje ogrožena izdelava tehnične opreme na gledališkem odru in dograditev nekaterih društvenih prostorov. Na pobudo krajanov se je skupščina krajevne skupnosti odločila, da za te potrebe poleg samoprispevka pristopimo še k zbiranju obveznic od cestnega posojila in denarnim prispevkom. Vse domačine doma in izven Bohinja ter vse ljubitelje Bohinja vabimo, da se vključijo v akcijo in prispevajo v eni izmed predlagane oblike. Priporočamo se tudi vsem znancem, ki radi obiskujete Bohinj ! Prepričani smo, da boste pri obisku smelo oblikovanega kulturnega doma ponosni, da je v njem vgrajen tudi vaš delež. Denarni prispevek, katerega ste namenili, lahko nakažete na žiro račun št. 51540-645-61103, obveznice pa Krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica, Triglavska cesta 35. Vsem, ki boste darovali znesek v katerikoli obliki, se že vnaprej zahvaljujemo. SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI BOHINJSKA BISTRICA V naši delovni organizaciji je področje tehničnih izboljšav urejeno s pravilnikom že od leta 1962. Danes imamo urejeno to dejavnost z enotnim sporazumom 0 inovacijah v Slovenskih železarnah. Za strokovno obdelavo predlogov imamo v DO referenta za racionalizacije in 5-člansko strokovno komisijo imenovano od strani DS DO. Odločanje o predlogih pa je v pristojnosti komisij za urejanje medsebojnih razmer delavcev v združenem delu po tozdih in pri delovni skupnosti skupnih služb. V letu 1978 je imela strokovna komisija za obravnavanje tehničnih izboljšav 5 rednih sej, na katerih so se obravnavali obdelani predlogi od strani referenta komisije in so se sestavljali predlogi za komisije za MRD v ZD po tozdih Komisije za MRD v ZD po tozdih so imele naslednje število sej, na katerih so se obravnavale tehnične izboljšave: kovačnica 3, verigama 2, vijakarna 3, sidrne verige 2, orodjarna 1, vzdrževanje 1 in DSSS 2 seji. Služba za tehnične izboljšave je v letu 1978 prejela 21 predlogov. Po TOZD, kakor sledi: kovačnica 3, verigama 1, vijakarna 3, sidrne verige 1, orodjarna 1, vzdrževanje 9 in DS skupnih služb 3 predloge. V letu 1978 so bila izplačana enkratna posebna nadomestila za predloge po tozdih : verigama, 2 predloga 5.000,00 din sidrne verige, 1 predi. , 2.000,00 din vzdržev., 17 predi. 58.500,00 din DSSS, 3 predi. 12.000,00 din skupaj, 23 predi. 77.500,00 din V istem obdobju so bila izplačana tudi posebna nadomestila za predloge, katerim gre izplačilo nadomestila za dobo 5 let. Za te predloge se je dal izračunati prihranek, ker ti predlogi vplivajo na plansko lastno ceno določenih delovnih operacij ali izdelkov. Ti predlogi po TOZD so: kovačnica, 4 predi. 11.871,55 din DSSS, 1 predlog 6.765,75 din skupaj, 5 predlogov 18.637,30 din Torej v naši delovni organizaciji je bilo za 28 nagrajenih predlogov izplačano 96.137,30 din posebnega nadomestila. Iz vsega navedenega se vidi, da je večina predlogov takih, ki se ne dajo (točno ekonomsko ovrednotiti in so zaradi tega predlagatelji prejeli enkratna posebna nadomestila. Ti predlogi predvsem rešujejo tehnično nepopolnost in zastarelost našega strojnega parka. Ostalih 5 predlogov obravnavajo tehnološke rešitve, kjer je bil možen ekonomski izračun vrednosti predloga in s tem tudi prihranka. Od vseh 28 nagrajenih predlogov izstopajo po svoji vrednosti trije, in to: Predlog ing. Lunar Franca iz DSSS, ki obravnava novo izvedbo zapore za kavlje po DIN 689; predlog Pogorevc Huberta in Šmid Janeza iz TOZD kovačnica, ki obravnava pneumatsko napravo za navijanje vijakov v natez-ne matice dn somikov v škopce; predlog Kovač Borisa, Arh Valentina in Veren Bele iz vzdr-cijo pogona pri krožnem trans-ževanja, ki obravnava rekonstruk-porterju Schlatter. Albin Lampe Kotlovnica Strojno kovanje Praznovanje 40. obletnice konstituiranja CK KPJ v Bohinju (NE)AKTIVNOST ZK SKUPNE SLUŽBE V preteklem mesecu je hil sklican sestanek vseh članov ZK skupne službe. Po nekajmesečnem premoru se je sestanka udeležila večina članstva. Dnevni red je bil osredotočen na planske naloge OZD Veriga in pa planske zadolžitve TOZD ter skladno s tem tudi DSSS, predvsem pa članov ZK. Po informaciji o teh nalogah in programu je bilo v razpravi nakazano tudi to, da smo člani ZK dolžni tvorno sodelovati pri uresničevanju sprejetih nalog. Doslej smo premalo storili za to, kljub sprejetim sklepom na sestanku v oktohru lani, da bomo zasledovali in obravnavali problematiko sproti. Člani ZK smo dolžni Slediti dogajanjem znotraj OZD in tudi izven nje, zavedajoč se tega, da za nas ne sme biti nerešljivih vprašanj ali problemov. Teh pa seveda ni malo. Naša delovna skupnost je dosegla lep razvoj v zadnjem desetletju, napredek je viden povsod in smo na to lahko ponosni. Naš kolektiv postaja vedno večji, kopičijo pa se tudi težave sproti. Ne urejamo namreč vseh stvari, za katere smo se samoupravno dogovorili. To nam jemlje ugled vsem in še posebno članom ZK DSSS. Ugotavljamo, da člani ZK nismo vedno v prvih vrstah, ko gre za nekatera pomembna dogajanja. Precej stvari bomo morali popraviti, predvsem pa »odnose« med DSSS in TOZD, ki niso pristni. Pogovarjati smo se že začeli in iz teh pogovorov mora zrasti zaključek, ki bo temeljil na enotnih izhodiščih za naše delo in dobre odnose. Zmotno je mnenje, da ZK pri tem ne opravi svoje naloge. V vseh organih samoupravljanja smo prisotni, vprašanje pa je, če odigramo vlogo člana ZK v teh organih in če se zavzemamo za stališča, za katera smo se opredelili. Rečeno jè, da postajamo velik kolektiv, ki mu manjka pristnih tovariških odnosov. Člani ZK DSSS bodo na svojih sestankih to vprašanje obravnavali in k temu doprinesli svoj delež. Ne smemo dopustiti, da kolektiv ostane v dvomu, kaj je narobe in kaj ni. Dosegli smo zavidljive uspehe na področju samoupravne organiziranosti. Toda ta nas ne sme uspavati. Razvoj družbe terja od nas novih naporov. Zavedati se maramo, da so Sklepi naših samoupravnih organov za nas vse delovne obveznosti. Članstvo ZK DSS bo moralo v prihodnje razpravljati še o marsičem, če bomo hoteli nadoknaditi, kar smo v preteklem obdobju puščali ob strani. J. Kralj Tehnične izboljšave v letu 1978 Delo PIS za metalurgijo SRS Minilo je že leto dni od ustanovitve posebne izobraževalne skupnosti (PIS) za metalurgijo in barvne kovine socialistične republike Slovenije. Tudi naš kolektiv je postal član uporahnik te skupnosti. Delegatski sistem skupščine je zasnovan tako. da je na 1000 zaposlenih en delegat skupščine. Zato našo delovno organizacijo zastopa kot član skupščine en delegat. Že ob ustanovitvi PIS sem v sestavku skušal opisati, katere so prve in glavne naloge, ki so narekovale potrebo po ustanovitvi take skupnosti. Ob koncu januarja pa je bila seja PIS, tako imenovana letna skupščina, na kateri so delegati obravnavali pregled opravljenega enoletnega dela. Ugotovili so, da je bilo že prvo leto uspešno. Zato se bomo trudili še tesneje sodelovati: izvajalci in uporabniki v združenem delu. Vzgojili bomo tiste poklice, ki jih združeno delo potrebuje za sedanji in bodoči proizvodni proces. Predsednik PIS Slovenije tov. Kozole Srečko je v svojem poročilu natančno, obširno in razumljivo razčlenjeval posamezne faze dela in pri tem izpostavil najbolj pomembne naloge in ugotovitve. Posebna izobraževalna skupnost se je ustanavljala v razdobju, ko je zakon o združenem delu dobil svojo dokončno obliko. Prva naloga, ki jo je PIS opravila, je bila priprava osnutkov in izdelava samoupravnih kot temeljnih aktov za delo, in sicer: — poslovnik skupščine, — statutarni sklep o organizaciji in opravljanju izobraževalne skupnosti PIS za metalurgijo, — samoupravni sporazum s podpisi TOZD o pristopu in ustanovitvi skupščine, — program posebne izobraževalne skupnosti, — plan akcij, skupnosti, ki nakazuje pot, kako morajo potekati akcije v cilju enotnih učnih programov za izobraževanje vseh poklicev do univerze in to za tiste, katere združeno delo najbolj potrebuje. Za dosego izoblikovanja enotnega programa je skupščina PIS kmalu ustanovila posebno strokovno komisijo iz vrst izvajalcev, ki se bo dogovarjala z vsemi organizacijami združenega dela, uporabniki in člani skupščine. Tega dogovarjanja do sedaj ni bilo, in zato šolski programi za poklice niso bili usklajeni s potrebami združenega dela. Med enoletnim delom je bilo na podlagi plodnih razprav vseh delegatov ugotovljenih nešteto vzrokov, ki vplivajo na to, da primanjkuje kandidatov za vpis v različne poklicne šole. Sprejeto je bilo stališče, da je med glavnimi vzroki prav gotovo premajhno nagrajevanje poklicnih delavcev v združenem delu, brez katerih si sicer proizvodnje ni mogoče zamisliti. Zato skupščina zahteva, da se mora nagrajevanje poklicnih delavcev izenačiti s srednje tehničnimi kadri. Skupščina ugotavlja, da so iz leta v leto rasli osebni dohodki delavcem, ki so imeli končano neko elitno šolo hitreje kot delavcem s poklicno izobrazbo. Zato je raslo prepričanje, da je tisto delo, ki je manj intelektualno in se ne izvaja v pisarni, manjvredno. Tako se že postavlja vprašanje, kateri oče bo poslal sina v poklicno šolo. Zato je skupščina PIS na eni od svojih sej že izoblikovala sklep in zahtevo na PIS in izvršni svet skupščine, da je treba pripraviti in izdelati predlog, da se morajo nagrajevanja vseh poklicnih delavcev v metalurški in kovinski industriji izboljšati in približati poklicem srednje tehničnim kadrom. Skupščina meni, da bomo z ureditvijo tega problema v pretežni meri ublažili pomanjkanje kandidatov predvsem za deficitarne poklice. Skupščina je v tem letu že izoblikovala, obravnavala in pripravila program za posodobitev pouka v vseh izobraževalnih centrih PIS. Ugotovljeno je, da so glede razvitosti pogoji za sodobni pouk med posameznimi centri še dokaj različni. Enotni učni programi pa se lahko razvijajo le, če bodo* zagotovljeni enaki učni pogoji v vseh izobraževalnih centrih. Dalje, začeto je in nadaljuje se delo za pripravo treh filmov o pomenu poklicnih delavcev v združenem delu s preprostim, razumljivim, strokovnim predavanjem. S tako pripravljenim programom bi obiskali vse šole, 7. in 8. razrede, s čimer bi vsem učencem približali poklice in pomen njihovega dela. Učencem bi tako tudi pomagali, odločiti se za življenjski poklic, kar sploh ni tako lahko. S takim programom se bo združeno delo približalo šolam. Učenci bodo po svoji odločitvi kreativno in z veseljem opravljali delo v tistem združenem delu, ki je najbliže njihovemu domu. Delegati PIS ugotavljamo, da smo prav v združenem delu skupaj z izvajalci tisti, ki se moramo s kar se da preprosto razlago o vseh poklicih, vedno bolj zbliževati z učenci v vseh osnovnih šolah in tako uspehi prav gotovo ne bodo izostali. In nazadnje velja še omeniti, da je skupščina PIS že v fazi pripravila okvirni posodobljeni in ovrednoteni učni program dela za vse izobraževalne centre in ustanove, ki izobražujejo vse potrebne kadre za združeno delo v metalurški, barvni in kovinski industriji. Ta program je delegat že letos posredoval skupščini republiške izobraževalne skupnosti, da ga vnese v celoten šolski program. Ob tako začetem delu pričakujemo, da se bodo sredstva, ki jih kolektivi odvajajo za izobraževanje, preko RIS preliva nazaj v obliki novih kadrov za potrebe združenega dela. Jernej Vovk Zasneženi strešni in gorski vrhovi Kalibrirni stroj KKM 200 WAFIOS Dobili smo nov kalibrirni stroj Prvotna razporeditev strojnega parka za kalibriranje in preizkus verig od 014 do 33 mm v obratu sidrnih verig ni bila prilagojena pravilnemu pretoku transportiranja verig od varilnih strojev do lakiranja tako, kot zahteva tehnološki proces izdelave verig. Res je tudi to, da smo imeli za to operacijo le kalibrirni stroj KP 50 in 100-tonski preizkuševalni stroj. Obenem pa je delo na tem preizkuševalnem stroju pomenilo veliko fizično obremenitev za strežno osebje, ker so morali transport verig izvajati ročno. Da bi vse te probleme rešili, vsaj kolikor je v danem primeru možno, smo pri novi razporeditvi strojnega parka (z upoštevanjem kalibrirnega stroja KKM 200), upoštevali diplomsko nalogo tov. Janeza Smoleta na Višji tehnični šoli, kateremu je kot dolgoletnemu sodelavcu v obratu sidrnih verig ta problem dobro poznan. Montaža kalibrirnega stroja Wafios KKM 200 je predhodno zahtevala premestitev stare strojne opreme in določitev nove transportne poti. Dovoz in odvoz verig na kalibrirne stroje je možen samo z viličarji. Transportna pot poteka vzporedno ob kanalu 100-tonskega preizkuševalnega stroja. V ta namen je bilo potrebno prekriti kanal tega stroja z ustreznimi pločevinastimi pokrovi, ki omogočajo nemoten prehod vsem viličarjem. Trasa nove transportne poti pa obenem vodi točno preko mesta pretočne nakladalne rampe za vezavo sidrnih verig. Tudi ta problem smo rešili z navij alnim vretenom v prizidku žarilnih peči. Vezava sidrnih verig s pomočjo navij alnega vretena pomeni prehod ročnega načina dela na strojno. Tudi za usposobitev na-vijalnega vretena je bilo predhodno potrebno prečno na pregledni prostor montirati pretoč- Javna razprava ne sme biti le formalnost S sklepom komisije za izvajanje zakona o združenem delu in delavskega sveta delovne organizacije je bil naši samoupravni javnosti posredovan osnutek novega samoupravnega sporazuma o odobravanju stanovanjskih kreditov in oddajanju stanovanj v uporabo. Navedeni sporazum, ki je do konca marca v javni razpravi, spada med tiste redke sporazume, za katerega so delavci neposredno in življenjsko zainteresirani. Jedro akta je namreč v eni od najbolj elementarnih delitev dohodka, to je delitve sredstev za življenjski standard. Ta sredstva pa se napajajo iz stano-skupne porabe, torej iz sredstev, vanjskega prispevka in sklada o katerih delavci skladno s 463. členom zakona o združenem delu odločajo z referendumom. Po sprožitvi sodnega spora pred sodiščem združenega dela v lanski jeseni je delovna organizacija prejela odločbo sodišča, iz katere nedvoumno izhaja ugotovitev, da naša interna samoupravna zakonodaja v zvezi z delitvijo stanovanj in sredstev za stanovanjske kredite ni v skladu z zakonom o združenem delu, torej da delavci o stanovanjskih zadevah odločajo neposredno v temeljnih organizacijah. Odločba sodišča ni bila glavni razlog za spremembo sporazuma. Skladno z akcijskim programom uresničevanja zakona o združenem delu je bil že zdavnaj določen rok, da je treba sporazum uskladiti z zakonom in novo stanovanjsko prakso. Stari sporazum ni več ustrezal dejanskim razmeram, ki so vladale v delovni organizaciji. Vse preveč je prevladovala teža kri- terija delovne dobe in prav ta kamen je sprožil plaz pritiskov vedno večjega števila prošenj ter slabih možnosti za uveljavitev oziroma pridobitev stanovanja mladih delavcev in delavcev iz drugih republik. Oni imajo namreč praviloma malo delovne dobe in slabe socialne razmere. Nadalje se je pokazala potreba vnesti v sporazum stvari, ki so doslej manjkale in so bile zelo ostro postavljene na ustreznih delegatskih nivojih. Takšna sporna zadeva je bila dodelitev soglasij: za nakup gradbenih zemljišč v lasti ali pa tudi ne v lasti Verige. Eden od zelo žgočih problemov je bil spet način dodeljevanja stanovanj za strokovnjake in sploh pojem strokovnjaka, čeprav določil starega sporazuma v zvezi s tem največkrat nismo bili pripravljeni niti pazljivo prebrati, kaj šele ustrezno tolmačiti in odgovorno zagovarjati. Mislili smo, da bo delo v zvezi z dopolnitvijo sporazuma kratko in lahko. Začetek je bil optimističen. Problemi pa so se začeli s podelitvijo stanovanj in že omenjeno tožbo pri sodišču združenega dela. Rubicon smo prestopili s sodno odločbo: delitev stanovanj in sredstev za stanovanjske kredite je neodtujljiva pravica delavcev temeljnih organizacij. Noben posreden organ tega ne more opraviti v imenu delavcev. Pričela se je pot v živi pesek, pot dolgotrajnega in brezkončnega sporazumevanja po delavskih svetih temeljnih organizacij. Jalova prizadevanja je presekala arbitražna komisija delovne organizacije. Pot nadaljnjega dogovarjanja in reševanja stano- ni kolut z vodilnim žlebom. Tako smo obstoječo nakladno rampo odstranili. Vsa navedena dela je bilo potrebno izvesti pred montažo kalibrirnega stroja KKM 200, ker je le-ta pomenil zaključek ciklusa tehnološkega procesa izdelave verig od varjenja do lakiranja. Kalibrirni stroj Wafios KKM 200 omogoča avtomatsko delo za kalibriranje vseh vrst verig do 0 45 mm. Opremljen je s posebnim hidravličnim agregatom, ki daje vlečni (kalibrirni) napravi podajanje in vlek verige na ustrezno dimenzijo. Vse upravljanje je izvedeno preko elektrokrmilne naprave z registrirnim instrumentom. Na registrirnem traku je grafično prikazan diagram obremenitve, kar je obenem za pre-vzemalce raznih registrov zahteven dokument. Avtomatsko delovanje stroja pomeni fizično razbremenitev strežnega osebja, kar je velikega pomena predvsem za žensko delovno silo, ki je na tem mestu še prisotno. Seveda se od nove strojne naprave pričakuje ob manjšem fizičnem naporu hitrejši potek kalibriranja in zmanjšanje stroškov v fazi pregleda in kalibriranja verig. Problematično je trenutno to, da stroj ni opremljen z dvigalom za menjavo orodja (vsaka veriga zahteva svoje prijemne čeljusti in ti deli so težki do 60 kilogramov), zato je pripomba urejevalcev glede te pomanjkljivosti umestna. Naloga tehničnih služb je, da se stroj s primernim dvigalom čimpreje uredi. Z montažo omenjenega kalibrirnega stroja je zaključena razporeditev strojnega parka za izdelavo verig B. F. vanjskifa problemov pa je bila za vse čase začrtana. Določila zakona o združenem delu so se »de-facto« prej uveljavila kot samoupravno «-de jure«. Predlog osnutka novega sporazuma je pred nami, nova delitev starih stanovanj in kreditov pa ravno tako. Zagotovo lahko rečemo, da bo drugo rešeno pred prvim, če... Ta »če« je ponovitev izčrpavajočega in brezplodnega postopka, ko vsaka temeljna organizacija progmatično uveljavlja svojo voljo, ki je daleč od samoupravnih osnov ščitenja lastnih interesov. Bomo ta »če« ponovili? Formalni rok za javno razpravo se je skoraj iztekel. Dejansko se je pri nas v razpravo možno vključiti vse do sprejetja predloga. Prav to pa si vsi skupaj želimo: čim več in čim boljših predlogov. Nobenega dvoma ni, da bo sporazum toliko boljši in vsem toliko bolj ustrezen, kolikor več nas bo vključenih s konstruktivnimi predlogi v javno razpravo. Pravega odmeva na osnutek doslej še ni bilo, vsaj tistega širokega, ki smo ga pričakovali, ne. Pri tej razpravi je vloga sindikalnih organizacij še posebno pomembna. Že sedaj pa je znano in nedvomno dejstvo, da stanovanjskih razmerij, ne bo tako lahko urediti in se bo brez ustrezne resnosti stvar samo nepotrebno zavlačevala. Jasno je prav tako, da samo s sporazumom stvari ne bomo uredili. Potrebni bodo pravilniki po temeljnih organizacijah. Tudi to nam mora biti jasno, da je prav zdaj v toku razprave čas, da uzakonimo svoje interese tako, kot nam vsem skupaj ustreza. Brez dvoma pa navedena pot sprejema aktov ne bo samo težka, temveč tudi daljša, kot smo želeli. Janko S. Stušek Kadrovske spremembe (februar 1979) NOVOSPREJETI Splošni sektor: Tomič Ranka TOZD vzdrževanje: Karupovič Dedo, Erjavec Cvetka TOZD kovačnica: Maltarič Džuro, Huber Rudi, Žitnik Stanko TOZD verigama: Razpet Marjeta TOZD vijakarna: Zeljak Ivanka TOZD sidrne verige: Stojev Dane TIO: Istenič Janko, Rasinger Igor ODŠLI: FINANČNI SEKTOR: Potočnik Vlasta TOZD orodjarna: Levstik Anton TOZD kovačnica: Avdagič Enes TOZD verigama: Arbaiter Stane TOZD vijakarna: Pretnar Anica TOZD sidrne verige: Pungerčar Franc TIO: Čop Marjeta POROČILI SO SE: Pungerčar Cveto in Kranjc Otilija iz TOZD verigama; Duvnjak Ante iz TOZD verigama; Halilič Himzija iz TOZD verigama Ob upokojitvi Francke Šolar RODILI SO SE: Valjavec Alojzu in Nevenki iz komercialnega sektorja — hči Aleksandra Vovk Petru iz tehničnega sektorja — sin Gašper Železnjak Stanku in Danici iz TOZD verigama — sin Danijel Bizjak Pavlu iz STK — hči Vesna Mulej Radu iz TOZD vzdrževanje in Mulej Darji iz splošnega sektorja — hči Jasna Iz kadrovskega oddelka Umrl je Pisek Miha — nosilec spomenice 1941 Pisek Miha je bil rojen 23. 9. 1909 na Dolenjskem. Svoje otroštvo je preživel v številni kmečki družini. Izučil se je za mlinarja in pozneje delal na raznih mestih. Znašel se je med jeseniškimi kovinarji, kjer se je seznanil s programom Komunistične partije in zato ga leto 1941 ni zateklo nepripravljenega. Takrat je živel v Lancovem in ob razpadu stare Jugoslavije je preprečil uničenje mostu čez Savo na Lancovem. 20. julija 1941. leta pa je bil že na Jelovici med prvimi gorenjskimi partizani* Kot kurir je bil zelo pogumen in je bil decembra istega leta ranjen. Ko je ozdravel, se je dalje boril po Gorenjski, Notranjski in zopet ga srečamo na njegovi rodni Dolenjski. Zaradi hrabrosti in iznajdljivosti je postal podporočnik in kmalu je bil tudi odlikovan z medaljo hrabrosti. Kakor drugim tako tudi njemu vojna ni prizanašala in je bil kar petkrat ranjen. Zaradi invalidnosti je bil premeščen v vrhovni štab NOV in POS v Kočevski Rog. V letu 1944 pa je opravil oficirsko šolo in nato postal indentant pri glavnem štabu. Vse povsod je bil priljubljen in spoštovan pri starešinah in borcih. Posledice ran pa niso izostale in morali so ga pripeljati na zdravljenje v Bari, kjer naj bi dokončno okreval. Po končani vojni se je vrnil na Gorenjsko in si poiskal delo v Tovarni verig Lesce. Zaposlen je bil v verigarni kot upogibalec do leta 1961, ko je bil upokojen. Miha — njegovo partizansko ime je bilo Ciril — je bil skromen, priden in pošten človek, ni bil preveč zgovoren in ko bi moral kaj povedati o svojem delu in življenju, je zamahnil z roko, se nasmehnil in dejal, da je pač delal in živel kot mnogi drugi, da pa je vsako življenje zgodovina zase. Miha je bil nosilec partizanske spomenice od 1941. leta, ki mu je bila dodeljena od GŠS pod št. 82, 15. oktobra 1944. leta, saj je že od junija 1941 pa vse do konca vojne bil aktivni udeleženec NOV. Miha, hvala ti za vse, kar si storil za slovenski narod. Ohranili te bomo v trajnem spominu kot hrabrega in neutrudnega borca za pravice delavskega razreda, za mir in svobodo, ki jo uživamo. Predsednik AZD Veriga Naši 50-letniki V mesecu marcu praznuje v naši delovni organizaciji življenjski jubilej tov. JOŽE ZUPANC iz DSSS. Rodil se je 29. 3. 1929 v delavski družini na Bohinjski Beli. Takratne razmere niso dajale mladi generaciji po končanem obveznem šolanju možnosti nadaljnjega izobraževanja na srednjih in višjih šolah. Tako se je tudi tov. ZUPANC odločil za poklicno šolo kovaške smeri, katero je uspešno končal leta 1946. Za izpopolnitev v stroki je leta 1947 obiskoval še mojstrsko šolo za splošno kovaštvo v Ljubljani. Do odhoda na odslu-ženje vojaškega roka je bil zaposlen pri GG Pokljuka, kjer je obnavljal žičnice. Po končani vojaški obveznosti in v letih največjega mladostnega zanosa ni takoj našel ustreznega delovnega mesta, na katerem bi lahko s pridom uporabil pridobljeno znanje. Leta 1958 je sklenil delovno razmerje z delovno organizacijo TIO Lesce. Razporejen je bil na delovno mesto monterja hidravlike in montaže merilnih instrumentov na terenu. Obenem z montažo je iskal tudi nove možnosti plasmaja merilnih instrumentov na domačem trgu. Komercialna služba je večkrat njegove predloge tudi uspešno realizirala. Od leta 1976 dalje pa je razporejen na delovno mesto kontrolorja vhodnega materiala v TOZD TIO. Sodeloval je tudi v vseh samoupravnih organih TOZD. Razgovor je pokazal, da je tov. ZUPANC delavec, ki budno spremlja razvoj in uspehe TOZD. Z nasmehom je povedal, da je pristaš teorije, da imajo vrednost izdelki, v katere se vlaga več umskega dela kot fizičnega. Zato bi bilo potrebno izpopolniti tehnologijo do maksimuma in razširiti proizvodni program tudi na druge TOZD. Nikakor pa se ne strinja s stagnacijo merilne tehnike. Kot strokovnjak praktik trdi, da je na tržišču še vedno veliko povpraševanje po merilni tehniki ter da nima konkurence na domačem tržišču. S svojim predlogom bi rad vplival na vodstvo delovne organizacije, da bi razvoj merilne tehnike izpopolnil in jo dvignil iz upadanja. Posebno zadovoljen je z gradnjo nove hale, ki bo odprla veliko bodočnost programu TOZD TIO. K njegovemu življenjskemu prazniku mu iskreno čestitamo ter mu želimo trdnega zdravja ter nadaljnjih uspehov na delovnem mestu. B.S. V mesecu marcu se je upokojila FRANCKA ŠOLAR, ki je delala pri nas 20 let. Ce vsak dan delamo skupaj, se navadimo eden na drugega. Ko eden odide, nas s svojim odhodom spomni, da čas hiti. Tako hodimo drug mimo drugega in se sploh ne poznamo. Vsakdo nosi v sebi zatrte skrite bolečine, želje in radosti, vendar kaže drugim le obraz vsakdanjosti. Tako je Francka Šolar prihajala na delo, ko smo mi, za katerimi je toliko let pospravljala, odhajali domov. Bila so to le bežna srečanja, zato smo za slovo bili dlje skupaj in malo pokramljali. Morda je naša radovednost načela pogovor, v katerem smo spoznali težko pot te žene. Rojena je bila leta 1922 v Dražgošah; uspešno je dokončala osnovno šolo, za nadaljnje šolanje pa ni imela možnosti. Besede, ki so se počasi trgale iz nje, so slikale nam le po pripovedovanju znano grozo vojne. Na njenem domu so se zbirali partizani in ko so 1942. leta Dražgoše pogorele, se je tudi njihova domačija spremenila v pepel. Nemci so takrat ubili 18 ljudi, med njimi tudi njenega brata. Po preganjanju so se preselili na Jamnik, kjer so jim hišo zopet požgali. Francka in sestra sta s pomočjo partizanov v Dražgošah začeli delati barako, kjer so se partizani potem shajali. Tako je pričakla svobodo. Njen obraz je izražal bolečino; bolečino, ki je bila drugače globoko skrita v srcu te skromne žene, toda ko so ji misli prešle na 'sedanjost se je obraz razjasnil. Poročena je v Lescah in ima dva otroka. Ob upokojitvi ji želimo, da bi jo zdravje in sreča še dolgo spremljala! RS — projekti va ZAHVALE Ob smrti mojega očeta LOVRA VIDICA se zahvaljujem sodelavcem iz TOZD verigarne za podarjeni venec in izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Marija Dolžan z družino Ob izgubi očeta se zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD vzdrževanje in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Milan Vidic Jože Zupanc ČLANKE ZA APRILSKO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 14. 4. 1979 Ob smrti očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem skupnih služb, sodelavcem TOZD verigarne in aktivu ZB Veriga za izkazano pozornost. Zena Francka in sin Stane Pisek Osnovni organizaciji sindikata TOZD vijakarne se najlepše zahvaljujem za darilo, pozornost in dobre želje ob mojem življenjskem jubileju. Joško Štuhec Osnovni organizaciji sindikata skupnih služb in uslužbencem v projektivni in konstrukciji orodja se najlepše zahvaljujem za dragoceno darilo in dobre želje ob moji upokojitvi. Najlepše se zahvaljujem tudi sodelavkam za lepo darilo, vodji splošnega sektorja pa za knjižno darilo. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov! Francka Šolar Najlepše se zahvaljujemo Osnovni organizaciji sindikata TOZD SIDRNE VERIGE za pozornost in darila ob naši 50-letnici. Dolinar Francka Slibar Niko Tavčar Mirko Novak Štefan Poravnalni svet — uveljavljanje v praksi Zaradi preobremenjenosti zvita konstrukcija Iz krajevne skupnosti Lesce Opozorilo vsem, ki prenašajo žico z dvigali Pri dvigovanju vretena z žico je prišlo zaradi napačnega ravnanja do resnejše poškodbe na nosilni konstrukciji dvigala. Raziskava je pokazala, da delavci niso upoštevali pravil pri uporabi dvigala. Ta namreč prepovedujejo vodji dvigala obremenjevati dvigalo preko njegove nosilnosti. V naši OZD je vedno več primerov nesreč pri delu. V zvezi s tem pa tudi poškodb delovnih priprav in naprav, ki imajo svoj izvor v pomanjkljivem znanju, površnosti, malomarnosti, svojeglavosti, objestnosti im nediscipliniranosti. Večkrat naletimo ob takih primerih na jalov izgovor in se kaj radi izgovarjamo na že prej storjene nepravilnosti pri delu, češ, da se takrat ni nič hudega pripetilo. Znano je, da se napačno ravnanje kaj rado maščuje z bolečino, boleznijo, invalidnostjo ali celo življenjem. Naše opozorilo naj bo nasvet vsem tistim, ki še danes niso doumeli, da je njihova dolžnost opravljati svoje delo pazljivo in vestno, tako da varujejo svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenja svojih sodelavcev. Vedno moramo misliti pri delu na to, da če preprečimo že eno samo resnejšo nesrečo, je to družben, pomemben, plemenit in zvi-šen cilj. Vitomir Rems Povečanje pokojnin in drugih dajatev Za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih odnosov med občani, med člani delovne skupnosti ter med občani oziroma delovnimi ljudmi in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi se ustanavljajo poravnalni sveti. Poravnalni svet ustanovijo delovni ljudje in občani pri vsaki krajevni skupnosti za celotno krajevno skupnost ali za njen del, lahko pa tudi pri temeljni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni skupnosti, če njegove funkcije ne opravlja drugo samoupravno sodišče. Poravnalni sveti posredujejo med strankami v kazenskih zadevah, kadar se začne postopek na zasebno tožbo zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, v civilnih zadevah pa v sporih majhne vrednosti. Tako pravi zakon. In kako se izvajanje tega zakona, ki je stopil v veljavo s 1. 7. 1978 uveljavlja v praksi, konkretno v naši krajevni skupnosti? O tem sem se pogovarjal s podpredsednikom poravnalnega sveta pri krajevni skupnosti Lesce, tov. Demšar Ja-kom. Vprašanje: Pravdanje spada med temnejše plati našega življenja, vendar življenje samo ustvarja medsebojne konflikte, ki jih po mirni poti z medsebojnim sporazumevanjem ne moremo sami rešiti. Pravico in zadoščenje velikokrat iščemo po zakoniti poti, preko sodišč. Kakor vidimo, novi zakon vnaša tudi v sodstvo samoupravne odnose prav s poravnalnimi sveti, ki pri reševanju sporov posredujejo v prid boljših odnosov med ljudmi. Kako ste se znašli na tem področju kot začetniki? Odgovor: Poravnalni svet pri KS Lesce je začel s svojim delom julija 1978. leta, člane pa je imenoval svet KS dne 24. 5. 1978. Ker smo bili vsi začetniki na tem področju, smo prvi sestanek namenili študiju oziroma spoznavanju brošure o delu poravnalnih svetov, da smo si tako pridobili osnovno formalno znanje na tem občutljivem področju reševanja človeških odnosov. Poudarjam, da je bilo to zgolj formalno-prav-no znanje, kajti pri delu poravnalnega sveta obstaja predvsem potreba po objektivnem in humanem razumevanju medčloveških odnosov, ki na raznih področjih družbenega življenja pogojujejo nesporazume med občani. Prav zato je bilo za člane poravnalnega sveta potrebno izbrati tiste ljudi, ki v svojem okolju uživajo neko zaupanje, znanje in poštenost, s katerimi bodo nedvomno opravičili zaupanje za izvrševanje sodne funkcije v KS. Vprašanje: Kakšen je postopek pred poravnalnim svetom? Odgovor: Poravnalni svet šteje osem članov, pri posamezni obravnavi pa sodelujejo predsednik senata in dva člana. Nedvomno je, da je pri poravnavi potrebno upoštevati nekaj načel kazenskega postopka, predvsem kar se tiče objektivnosti in reda na sami obravnavi. Bistvena razlika med kazenskim postopkom in postopkom pred poravnalnim svetom pa je, da poravnalni svet, kar že samo ime pove, nima pravice soditi oziroma izrekati kazni, temveč mora med strankami opraviti poravnavo, ki pa naj ne bo samo formalna, temveč se z njo morajo ponovno vzpostaviti normalni odnosi med sprtimi občani. Poravnalni svet lahko izjemoma razsodi le v civilno-prav-nih zadevah s pogojem, da ga obe stranki pismeno pooblastita, da lahko v sporni zadevi razsoja. Zoper sklep o poravnavi načeloma ni možna pritožba, kar je razumljivo, saj se tisti, ki je pristal na poravnavo, kasneje ne more premisliti in zahtevati neko drugo rešitev. V končni fazi pa ima sklep o poravnavi enako izvršilno moč kot sodna odločba. Primer: če tožena stranka oblju- bi, da bo plačala odškodnino, pa tega kasneje ne stori, sodišče takoj opravi izvržbo, ne da bi se spuščalo v samo zadevo. Postopek pred poravnalnim svetom je hiter, enostaven in brezplačen. Še posebno pride to v poštev pri civilno-pravnih zadevah, kot npr. vprašanje meje med sosedi in raznih odškodnin, ker je poznano, da so taki postopki pred sodišči večkrat dolgotrajni in seveda tudi dragi. Vprašanje: Kakšne zadeve ste doslej obravnavali? Odgovor: Do sedaj je poravnalni svet pri KS Lesce obravnaval pet zadev. Od tega smo štiri dobili v reševanje od sodišča v Radovljici, eno zadevo pa smo obravnavali neposredno na predlog prizadetega občana. Bili so trije primeri obravnavanja kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe, ki je bila po navadi zvezana še s kaznivim dejanjem razžalitve, po enkrat smo obravnavali obrekovanje ter primer pravice do služnostne poti. Od navedenih primerov smo bili uspešni v treh. Občani so sprevideli, da je tak način reševanja sporov ekvivalenten sodnemu postopku, oziroma ima celo nekatere prednosti, ki sem jih že prej omenil. Pri vseh poravna- Glede na vsebinsko zanimivo tematiko, ki jo je obravnaval Svet Krajevne skupnosti Lesce na svoji zadnji februarski seji, povzemam nekaj najvažnejših sklepov. 1. Svet je potrdil finančno poročilo za redno dejavnost v letu 1978 in obravnaval predlog finančnega načrta KS za leto 1979. Ta je sestavljen na osnovi pokazateljev iz prejšnjega leta, ločeno za upravno poslovanje, komunalno dejavnost, za upravljanje Družbenega centra in vzdrževanje pokopališča. Potrjen je bil plan za leto 1979 za upravno poslovanje, medtem ko morajo ostale plane ponovno obravnavati in izpopolniti Odboru za gospodarstvo, Odbor za upravljanje Ddružbenega centra in Odbor za upravljanje pokopališča. 2. V izdelavi je zazidalni načrt za center Lesc. Svet KS predlaga pristojnim službam, da vnesejo v zazidalni načrt razširitev, in sicer: v Rožni ulici za dve hiši; na severni strani od Valvasorjeve ulice in obenem predvideti cesto iz Trate v tej smeri do šole; od novega naselja pod Jakom predvideti še nadaljnje štiri hiše pod robom. 3. V roku štirinajstih dni skliče KS Odbor za prostorski plan, v katerem so predstavniki delovnih organizacij. Ti naj prinesejo na sestanek konkretne predloge za prostorski plan. Prostorski plan naj bi potem potrdil zbor občanov. 4. Zazidalni načrt za Družbenim centrom predvideva blokovno gradnjo v treh izvedbah. Gradnja naj bi trajala deset let. Prihodnji mesec bodo pripravljeni idejni osnutki. V novem naselju naj bi bila stanovanja vseh kategorij in predvidoma za 1500 do 1800 prebivalcev. Razširitev stanovanjskih površin naj bi bila za potrebe radovljiške občine in v skladu z razvojem organizacij združenega dela v Lescah. 5. Glede na prošnje nekaterih posameznikov za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš svet sprejme sklep, da ne bo izdal nobenega soglasja za gradnjo v centru Lesc, dokler ne bo sprejet zazidalni načrt. 6. Leta 1975 je Krajevna skupnost . sklenila s PTT Kranj pogodbo za napeljavo oziroma izpopolnitev telefonskega omrežja na vah smo skušali najprej odkriti vzroke, ki so vodili občane do tožb, nato pa s prepričevanjem, svetovanjem in humanostjo skušali vplivati, da se zadeve rešijo po miroljubni in sprejemljivi poti. Rad bi navedel konkreten primer obravnave pred poravnalnim svetom: P. O. je tožila svakinjo N. N. zaradi večkratnih razžalitev. Pri obravnavanju zadeve smo prišli do zaključka, da je vzrok njunih nesoglasij in prepirov predvsem neprilagodljivost ene napram drugi. V tem primeru smo se poslužili objektivnega prikaza okoliščin, v katerih se dejansko da najti skupni jezik. Dejstvo je, da si ljudje vzamejo vse premalo časa za to, da bi spoznali druge ljudi, da bi se drug drugemu znali približati in prilagajati. Vprašanje je, če bi sodba sodišča med njima naredila konec nesoglasij, celo nasprotno, spori bi se lahko še poglobili. Obema Stankama smo skušali prikazati stanje, ki pogojuje njuna nesoglasja, po drugi strani pa smo skušali dati splošno razumevajoč človeški nasvet o sožitju med njima. Za konec bi rad poudaril, da vsa naša družba sloni na člove-ku-občanu, ki naj bo nosilec in kreator medčloveških odnosov. Ce apliciram odnose med občani v KS na našo zunanjo in notranjo politiko, lahko ugotovimo, pomembno misel, da naj se vsi spori rešujejo na pameten in miren način oziroma kakor pravi slovenski pregovor: ČLOVEK NAJ NE BO ČLOVEKU VOLK. Cirila Peternel področju Lesc. V pogodbi je določeno, da smo do leta 1980 upravičeni do 300 parov telefonskih priključkov. Do sedaj je bilo realiziranih nekaj manj kot 200 parov. Svet KS vztraja na tem, da PTT Kranj do prihodnjega leta pogodbo v celoti izpolni. Odgovor PTT je pozitiven. Lesce bodo predvidoma do konca avgusta, ko bo opravljena razširitev telefonske centrale v Radovljici, dobile še 88 parov telefonskih priključkov. Od tega jih je 50 predvidenih za individualne naročnike, ostalih 38 pa za potrebe delovnih organizacij in za posebne potrebe PTT. 7. Na predlog Odbora za upravljanje pokopališča se potrdijo cene: — za ozvočenje na pogrebih 200 din; — za uporabo obducimice 400 din; — za organizacijo ob pogrebu 150 din. 8. Glede finančnih sredstev za mladinsko organizacijo je bil svet mnenja, če SOb Radovljica odobri sredstva, se le-ta uporabijo za opremo novih prostorov. CP Skupščina skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja v Radovljici je na 4. seji sprejela med drugim naslednje predloge: Glede na uradno ugotovljeno povečanje osebnih dohodkov v Sloveniji v letu 1978 napram letu 1977 se s 1 .1. 1979 pokojnine dokončno uskladijo še za 1,8 %. Tako znaša skujmo povečanje pokojnin na račun uskladitve s 1. 1. 1979 21,99%. Poveča se mejni znesek najnižjih pokojnin od 2.377 din na 2.900 din. Za isti odstotek kot pokojnine se poveča tudi dodatek za pomoč in strežbo. Izračunani zneski se zaokrožijo (1.830, 1.160 din). Invalidnine (dodatek za telesno okvairo) se povečajo za 15,8 odst. Enkratni prispevek za re- kreacijo (regres) bo znašal 650,00 din. Poveča se premoženjski cenzus za priznanje pravice do varstvenega dodatka, ki znaša za upokojenca 15.879 din na leto, za člana gospodinjstva pa 7.947 din na leto. Spremeni se tudi faktor za preračun katastrskega dohodka od kmetijstva. Valorizacijske količnike za preračun osebnih dohodkov ter najvišji in najnižji znesek pokojninske osnove za leto 1979, bo skupščina sprejela na eni od prihodnjih sej. Invalidom III. kategorije se bo nadomestilo na novo odmerjalo glede na osebni dohodek, ki so ga ustvarile skupine delavcev na delovnih mestih, kjer je invalid delal pred oziroma jx> invalidnosti v letu 1978. Skupnost je sklenila poslovno leto 1978 s 325,8 milijona presežka, od tega iz združenih sredstev 276,8 milj. Presežek nad dogovorjenimi sredstvi vrača združenemu delu s tem, da se za čas od 1. 4. 1979 do 30. 6. 1979 odpove posebnemu prispevku iz dohodka, ki mu je osnova poslovni sklad. Naša delovna origani-zacija bo dobila vrnjenih 628.874, 40 din. Glede na ustvarjen presežek se bo marsikdo vprašal, zakaj se niso povečale pokojnine za enak odstotek kot povprečni osebni dohodki zaposlenih. Ta rešitev ni možna, ker so na novo določene pokojnine odmerjene od zavarovančevih povprečnih osebnih dohodkov za neko desetletno obdobje (od leta 1966 dalje), ki so valorizirani z ustreznimi količniki. Ce bi jKikojnine, ki so bile odmerjene v prejšnjih letih, povečevali za enak odstotek kot se povečujejo tekoči osebni dohodki, bi presegle na novo odmerjene pokojnine. Polna pokojnina znaša 85 % povprečnega osebnega dohodka za tisto obdobje 10 let, ki je za zavarovanca najugodnejše. L. S. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O PIZ Delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino (40. oz. 35 let pokojninske dobe) po zakonu o pokojninsko invalidskem zavarovanju delovno razmerje preneha, razen če pristojni organ temeljne organizacije (podjetja) ugotovi, da sta delavec in delovna organizacija soglasna, da delavec nadaljuje delovno razmerje. Za starostne upokojence s polno pokojninsko dobo, ki so se ponovno zajx>slili, velja najdalj do 5. julija 1979 določba, da jim s ponovno zaposlitvijo ne oživi lastnost zavarovanca. Do takrat lahko prejemajo osebni dohodek in pokojnino. Upokojenec (starostni, invalidski), ki ponovno sklene delovno razmerje in je zavarovan, se mu pokojnina, za ta čas ne izplačuje. Družinskemu članu (žena), ki je uveljavil pravico do družinske pokojnine, in sklenil delovno razmerje, se za ta čas pokojnina ne izplačuje. Ce upokojenec, ki se je zaposlil, nima polne pokojninske dobe in je zaposlen najmanj s polovičnim delovnim časom, se mu čas trajanja takega delovnega razmerja šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine in za novo odmero pokojnine. Ce ima pa upokojenec polno jxkojninsko dobo, se mu osebni dohodek lahko upošteva za novo odmero pokojnine. Upokojencu (starostni, invalidski, družinski), ki dela po pogodbi o delu se med opravljanjem tega dela pokojnina izplačuje. Delavci v TOZD pa morajo do 5. julija 1979 določiti v samoupravnem splošnem aktu dela, ki jih lahko opravljajo upokojenci po pogodbi o delu. Z upokojencem je mogoče skleniti pogodbo o delu za največ 20 ur na teden. L. Svete (osebni prispevek delovnih ljudi in drugih občanov k stroškom zdravstvenega varstva) Na podlagi podatkov o povečanju življenjskih stroškov so se s 1. 3. 1979 povečali tudi osebni prispevki delovnih ljudi in drugih občanov k Straškom zdravstvenega varstva za 20% (zaokroženo na (5,— din). Povečanje so sprejele skupnosti zdravstvenih skupnosti Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič in Škofja Loka. Od 1. 3. 1970 dalje bomo plačevali: — prvi pregled v splošnih, obratnih ambulantah in dispanzerjih 25,— din — prvi obisk zdravnika na domu 70.— din — -prvi pregled -pri -stomatologu, specialistu 25,— din — za vsako zalivko (plombo) 25,— din — za v-sak RTG posnetek (tudi zob, največ 6 posnetkov) 5,— din — za vsak prvi pregled pri specialistu tudi rentgenologu 60,— din — za nemedicinski del -oskrbe v bolnišnicah In zdraviliščih 35,— din — za prvi prevoz z ‘reševalnim avtomobilom 70,— din — za zdravilo na recept ob prevzemu v lekarni 20,— din Pripominjam, da sem navedla le prispevke za zdravstvene sto- ritve, ki se jih najpogosteje poslužujemo. L. Svete Merjenje plinov Do Istambula in nazaj (Nadaljevanje in konec) Ko smo se peljali proti Istam-bulu, smo opazovali suho, hribovito, kopasto pokrajino, ki se je spuščala proti jugovzhodnemu koncu Evrope. Cesta, ki se je vzpenjala in spet padala, je bila natrpana z vozili vsemogočih znamk, med katerimi je bilo vedno več starih ameriških cestnih križark in ogromnih tovornjakov, ki so hiteli v Istambul. Vozili smo se mimo majhnih mest in vasi in pasli oči na turških posebnostih : obcestnih stojnicah, razpadajočih hišah, zavrženih avtomobilih in ljudeh — trgovcih, ki so kar ob cesti prodajali pornografijo. Utaborili smo se v avtokampu FLORYA, 18 km severno od Istambula, za 225 din dnevne takse. Kamp je bil ograjen in zastražen, ter samo za tujce. Šotor smo postavili poleg Iračana iz Bagdada, ki je povedal, da je prišel letovat v Turčijo zato, ker je tam ravno prav vroče, v Bagdadu pa da je sonce ta čas prehudo. Ves dan je sedel na obali in očitno užival pri 35—45 stopinj Celzija (medtem ko jih je bilo v Bagdadu, kot je povedal, kar 50 °C). Bil je mehanik, zaslužil je 50.000 din mesečno, imel je najnovejšo in največjo Toyoto, ter vilo, za katero je plačeval 2 stara milijona mesečne najemnine. Vse to je bilo možno zaradi pravega gospodarskega razcveta, ki ga je v Iraku prinesla nafta. Istambul smo si šli ogledat dvakrat in obakrat dobili vtis, da smo sredi srednjega veka: velike sive zgradbe, ozke uličice, tlakovane s kamenjem, srednjeveško obzidje, množica džamij, tisoč let star bazar (trg), kjer smo za 240 din kupili večerno žensko obleko in srajco za 100 din. Barantali smo okrogli dve uri in si ogledali pravo zmedo trgovcev in blaga, vse le nekaj metrov od istambulske univerze. Čudili smo se največjemu evropskemu mestu, ki se pne čez Bosporsko ožino in je pravi tehniški (japonski) čudež. Z mesta je prekrasen pogled na ogromno mesto, ki je zgrajeno na neštetih gričih in veliko pristanišče ter ožino Dardanele, ki vodi iz Sredozemskega v Črno morje. Promet je skrajna zmeda, saj smo videli le 4 semaforje, za katere se ni nihče zmenil. Trobili smo kar naprej in z roko nakazovali, kam želimo; smerni kazalec tam ne pomeni nič. Naju s kolegom so vprašali, če prodava spremljevalki in popolnoma resno ponujali zanju po 5 starih milijonov. V trgovini so nam hoteli prodati že posnet film in nasploh ismo se počutili kot pravi borci za obstanek. Pa je bilo vseeno zanimivo in zelo vznemirljivo, na čase pa nas je bilo celo malo strah. A doživetje, sonce in topla voda sta odtehtala vse ostalo in še ko smo se vozili nazaj proti Bolgariji, smo bili z mislimi v enkratnem vzhodnjaškem mestu, ki nas je resnično prevzelo s svojo eksotiko in za nas nenavadnim stilom življenja. Centralna Bolgarija, preko katere smo se vračali, je nekoliko revnejša, kot obmorska, a ljudje so bili vseeno zelo prijazni. Kosili smo v gostilni, kjer so imeli, kot smo mislili ohcet, pa smo na koncu zvedeli, da so praznovali krst novorojenca. Jedli in pili smo seveda zastonj, pa še plesali bi lahko, če bi hoteli. Sofija nas je zaradi svoje nezanimivosti in slabih cest zelo razočarala in zato smo se hitro bbrnili proti YU. Šele, ko smo po 13 dneh spet videli domovino, smo pričeli primerjati naš standard in našo razvitost s tistim, kar smo videli na poti. Bili smo zadovoljni, več kot zadovoljni. Preostala nam je še pot domov. Šli smo čez enkratno Črno goro, ki je pravi jugoslovanski, če ne celo evropski naravni biser in jo priporočam prav vsem Slovencem. K morju smo se spustili v Boki Kotorski i potem skoraj 1000 km uživali enkratne lepote našega Jadrana. Domov smo se pripeljali krepko shujšani, močno zarjaveli in polni vtisov, ter na moč hvaležni naši stari »katrci«, ki je kljub desetim letom starosti brezhibno prevozila skoraj 5000 km kaj čudne poti. Stane Cotelj Vojaki visoko v gorah so si že sredi jeseni pripravljali zasilne barake. Ker so jih postavljali Cesto gora nevajeni ljudje, so več- Letos bo krenila štafeta mladosti za 87. rojstni dan tovariša Tita iz Slovenije, in sicer iz Raven na Koroškem. Simbol pozdravov in dobrih želja vseh mladih Jugoslavije, zvezna štefeta bo krenila na pot izpred nove azbestne peči železarne Ravne. Prvi bo štefatno palico 25. marca ponesel 27-letni Franjo Miklavc, kovač v ravenski železarni ter študent ob delu na Višji upravni šoli v Mariboru. Osrednja proslava bo na Ravnah na dan odhoda štafete na pot po Jugoslaviji, vendar pa bo v tem koroškem mestu in okoliških krajih slovesno že prej. Na tej 40-minutni proslavi bo sodelovalo prek 800 nastopajočih, samo mladih pevcev vse Koroške regije bo okoli 500. Štafetno palico bodo na pot pospremile misli in želje tisoče mladih iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik, saj bo z njo na osrednji slovesnosti ob dnevu mladosti v Beogradu tovariš Tito sprejel čestitke in radost vseh mladih Jugoslavije. Palico mu bo podal mladinec ali mladinka s Kosova, ki je s svojim delom in sodelovanjem na različnih področjih življenja mladih pomagal pri krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov. krat postali žrtve plazov. Z njimi vred so v globino zgrmeli tudi mnogi vojaki. Ob nastopu globokega snega je Na sklepni slovesnosti v Beogradu, kjer bo štafeta končala svojo pot, bo letos sodelovalo prek 10.000 mladih iz vse Jugoslavije, pionirjev, srednješolcev, študentov, vojakov, delavcev in kmetov. Osnutek za štafetno palico, ki ga je pripravila Milena Braniselj, študentka podiplomskega študija na ljubljanski akademiji za likovne umetnosti, izdelano iz nerjavečega jekla, ponazarja našo revolucijo in današnjo povezanost jugoslovanskih narodov. Grafični znak v obliki cveta, ki predstavlja federacijo šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin ter obenem začetek in razvoj naše revolucije in današnjo stvarnost, je bil osnova za celotno podobo letošnje štafete mladosti. Naj vas še obvestim, obenem pa povabim na sprejem zvezne štafete mladosti v Lescah pred osnovno šolo Frana šaleškega Finžgarja, ki bo v torek, 27. marca ob 9.50. Letošnja osrednja proslava v občini Radovljica bo zopet pred spomenikom padlih v Radovljici pri hotelu Grajski dvor. Štafeta bo na področju naše občine potovala skozi naslednje kraje: Radovljica—Lesce—Polane—Gorje—Bled—Bohinjska Bistrica. P. M. bilo izpostavljene položaje na visokih vrbovih težko oskrbovati. Nekatere postojanke obeh vojskujočih se strani so bile tudi po več tednov odrezane od svojih dolinskih baz. Ob takih razmerah je orožje molčalo, vojaki pa so se spopadali s snežnimi zameti. Da ni bilo na fronti popolnega miru, so poskrbeli vojaki celovškega 1. gorskega strelskega polka. 12. fdbruarja 1916 so na območju Rombona zasedli stranski vrh Čuklo, kjer je bil močan italijanski predpoložaj. Italijani so sprožili več uspešnih protinapadov. 22. februarja in 15. marca so izbruhnili ponovni boji, ki pa jih je vsakič prekinilo slabo vreme s snežnim metežem. Pomladi 1916 so Avstrijci načrtovali na področju južne Tirolske večjo ofenzivo proti Italiji. Enote v Krnskem in Kaninskem pogorju so predstavljale dobrodošlo rezervo za ta podvig. V gorah so bile zaradi snega za boje neugodne razmere, pa tudi Italijani niso kazali večje aktivnosti. Konec marca so odtegnili in poslali v južne Tirole 44. strelsko divizijo. V njenem okviru je bil tudi 2. gorski strelski polk, sestavljen povečini iz Slovencev. Jesen in zimo 1915—1916 je zasedal odsek ob Krnskem jezeru ter branil dohod v Lepeno in Bohinj. Marsikateri naših dedkov je bil vojak tega polka in je vedel marsikaj povedati o visokogorski zimi. Da Italijani ne bi slutili slabitve fronte, »o Avstrijci izvajali slepilne napade. Z njimi naj bi odvrnili italijansko pozornost od tirolske fronte. Italijanska aktivnost je oživela šele 12. maja, ko so štirje alpinski bataljoni z velikimi izgubami zopet zavzeli Čuklo. Pomlad in poletje 1916 sta bila v visokogorju dokaj mirna, čeprav so v srednjem in spodnjem toku Soče in na Krasu divjale krvave bitke. 16. septembra so Italijani oživeli. Po topniškem obstreljevanju so usmerili zelo močan napad proti vrhu Rombona, vendar so jih Bosanci 4. bosanskega pehotnega polka krvavo zavrnili. Podobno usodo so doživeli alpinci na Jav-orščku in Vršiču. Zimo 1916-17 so vojaki prebili udobneje kot predhodno. Za fronto je zrasel splet žičnic, ozkotirnih železnic, kolovozov in cest. Oskrba s hrano in strelivom se je izboljšala. Najdaljša ozkotirna železnica na območju Julijcev je vozila s postaje Bohinjska Bistrica do Zlatoroga. Spočetka je bila konjska, kasneje pa so jo elektrificirali. V Zlatorogu se je začenjala žičnica, ki je vodila preko Savice, Komne in Bogatinskih vratc skoraj tik do frontne črte v Krnskem pogorju. Žičnice so bile napeljane skoraj na vse višinske položaje. Mirno obdobje je trajalo do sredine jeseni 1917. Večjih bojev ni bilo, zgodilo pa se je nekaj omembe vrednih dogodkov. V sredini avgusta 1917 so začeli Italijani z daljnostrelnimi topovi obdelovati tudi cilje globlje v avstrijskem zaledju. Pri tem so zadeli skladišče streliva za 15. korpus, ki je bilo v Podmelcu. Zaradi te eksplozije je bilo nekaj časa k-orpusno topništvo praktično brez streliva. Drugi dogodek se je za Avstrijce razpletel ugodno zaradi izrednega poguma in bojne sreče. Italijanom je bila trn v peti avstrijska postojanka na Fatognici. Sklenili so, da jo uničijo s pomočjo podzemskega minskega napada. Poleti 1917 so skopali podzemeljski rov tik do avstrijskega glavnega položaja. Avstrijci so namero zaslutili, vendar niso vedeli, kako daleč je že uresničena. V stalnem pričakovanju, da zletijo v zrak, so začeli kopati več protirovov. Z enim so po golem naključju zadeli na mino, ki je bila že pripravljena za vžig. Ob dokajšnji meri poguma so odstranili razstrelivo, ki ga je bilo kar dve toni. Ker ni bilo gotovo, ali Italijani pripravljajo še kakšno mino, so Avstrijci sami v med-polju povzročili močno eksplozijo, ki naj bi uničila morebitne podzemne rove. TOMAŽ BUDKOVIC Avstrijska vojaška žičnica, ki je peljala od Savice na Komno — leta 1917 IZOBRAŽEVANJE OB DELU — DEL DELOVNEGA PROCESA Delavec, ki se po končani stopnji usmerjenega izobraževanja določenega nivoja vključi v delovni proces združenega dela, z delom pridobiva določene delovne sposobnosti In se v večji meri s samo-izobraževanjem, ki ga terja uspešno opravljanje delovnih nalog, dodatno izpopolnjuje. Zato je potrebno v prihodnje izobraževanje ob delu obravnavati kot sestavni del delovnega procesa. Učni material, ki ga delavec obvlada v okviru strokovnega izpopolnjevanja, mora neposredno izhajati iz potreb določenega delovnega procesa. Študij ob delu je danes pojmovan tako, da se delavec ne usposablja konkretno za delo na delovnih nalogah in opravilih, na katere je razporejen, temveč se izobražuje v precej širšem obsegu opravil in nalog. V okviru študija ob delu se delavci vključujejo v usmeritve, ki imajo le malo zveze z opravljanjem delovnih nalog, v številnih primerih pa sploh nimajo z njim nobene zveze. Zato bi moral študij ob delu obsegati tudi pridobivanje strokovnega in splošnega znanja, ki ga mora delavec obvladati ?a uspešno opravljanje nalog. Na ta način bi v izobraževanje ob delu zajeli tudi učno snov, ki. jo mora delavec za uspešno opravljanje delovnih nalog dobro obvladati. Nobenega dvoma ni, da je potrebno v celotno usmerjeno izobraževanje čimbolj neposredno vključiti združeno delo materialne proizvodnje. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi se lahko ozko usmerjena vzgojno-izobraževalna dejavnost v takšni meri specializirala za posamezne dejavnosti združenega dela materialne proizvodnje, da bi lahko do visoke stopnje usposobila delavca za določene delovne procese. Zato bo moral vzgojno-izobraževalni program v bodoče usposabljati delavce za širše specializirano področje. Marsikje so razporejeni na določena opravila in naloge delavci, ki sicer imajo formalno izobrazbo, vendar pa stroka, v kateri delajo, nima nobene zveze s šolanjem, ki so ga opravili. Zato je potrebno v celotno usmerjeno izobraževanje čimbolj neposredno vključiti združeno delo materialne proizvodnje. Zagotoviti je 'treba racionalno porabo -sredstev za izobraževanje, povezati oblike izobraževanja, torej redno ob delu, v enoten sistem vzgojno-izobra-ževalne -dejavnosti. Darko Hanžič Štafeta mladosti O gorah tokrat nekoliko drugače Elan, Veriga, Lip Bled, najboljši Rekreacijska smučarska tekmovanja so letos zaključili tudi tekači. V nedeljo, dne 11. marca, je bilo namreč na Pokljuki občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih. Tudi tekačem je bilo vreme naklonjeno. Na Pokljuki, ki je bila odeta še z več kot meter debelo snežno odejo, je v lepem sončnem vremenu preizkusilo moči 1,80 tekačev in tekačic. Dolžina proge, kjer so tekmovali moški, je 'bila 6 km, ženske pa so morale preteči 3i km. Vreme, ki se je iz mrzlega jutra sprevrglo v lepo sončno dopoldne, pa jo je marsikomu zagodlo pri mazanju. Sezona tekov na smučeh se bliža koncu. Na progi je bilo dobro opaziti tiste, ki so sezono izkoristili s treningom in udeležbo na vse številnejših smučarskih maratonih. Neredki pa so bili .kljub temu, da so komaj zmogli to razdaljo, vendarle na cilju zadovoljni, saj od vseh 180 udeležencev tekmovanja ni nihče odstopil. Seveda je tudi Veriga nastopila s številno ekipo svojih tekačev. Na tekmovanju pa je ekipno premočno zmagal Elan. Med njim in drugouvrščeno našo efci.po je bila razlika manjša kot pa v veleslalomu. Tudi v tekih je bil tretji LIP Bled, ki je zaostal za nami le za 4 točke. Kaže, da bo letos v tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini LIP Bled še marsikomu zmešal račune. Rad bi nekoliko omilil trditev, da so reševalci mnogo hitrejši in učinkovitejši pri posegih in akcijah v gorah, kot pa v pisanju o preventivi in preprečevanju gorskih nesreč. Za vodilo in vir podatkov mi je služila analiza nesreč v slovenskih gorah za leto 1977, ker novejših podatkov še ni na razpolago. Analizo je opravila skupina komisije za GRS pri Planinski zvezd Slovenije v maju 1978. leta. V letu 1977 je bilo v Sloveniji 67 akcij GRS. Število nesreč v primerjavi z letom 1976 je precej večje. Ostalo je mnogo nevarnih, strmih snežišč, zima in pogosto tresenje zemlje pa so precej razrahljali kamenino. Zato zasledimo zlasti mnogo padcev in poškodb zaradi okrušenih oprimkov, izpuljenih skal in blokov ter zdrsov na strmih snežiščih. Omeniti velja še snežne plazove, ki jih še vedno premalo upoštevamo. Nekoliko pobliže si oglejmo število nesreč po načinu, kako so se pripetile. Pri 22 primerih zdrsa je bilo 17 poškodb in 5 mrtvih. Pri plezanju se je pripetilo 11 nesreč, od tega jih je bilo 8 smrtnih. Strela je to leto prizadela 2 planinca — en smrten primer. Padci na poti, pri igri ali v bližini koče — 3 primeri, ena oseba je izgubila življenje. Izgubilo se je 10 planincev, od tega so se trije poškodovali. Zaradi oslabelosti in izčrpanosti ter zaradi bolezni so člani GRS posredovali v treh primerih. Veliko bolj tragično številko pa zasledimo pri nesrečah zaradi snežnih plazov. V treh tovrstnih nesrečah je izgubilo življenje osem oseb, tri osebe pa so bile rešene. Pri izletih in odpravah v tuja gorstva so se pripetile tri nesreče, pri katerih je bil en planinec mrtev, dva pa pogrešana. Te suhoparne številke nas opozarjajo predvsem na to, koliko je dela še v preventivnem delovanju gorskih reševalcev ter mentorjev planinske vzgoje. Pomudimo se pri nevarnostih, ki spremljajo obiskovalce gora v zimskih in spomladanskih razmerah. Nesreče s plazovi najuspešneje zatremo že v kali. Z drugimi besedami kadar razmere niso videti normalne, ali se pojavijo v obvestilih na radiu opozorila o možnosti snežnih plazov, si raje izberimo bolj nedolžne cilje ali pa za nekaj dni preložimo turo. To velja predvsem med sneženjem ali v dneh po njem. To je vse, kar moramo storiti, da zagotovo ne bo prišlo do nesreče. Vendar se marsikomu upira, da bi vrgel puško v koruzo, medtem ko zunaj vabijo lesketajoče gore. Nekaj osnovnih nasvetov o tem, kaj več jih lahko poišče v knjižici »Plazovi« avtorja Gaila. Plaz je potuhnjen sovražnih, na žrtev ne preži vedno na istem kraju in času. Na povečanje nevarnosti plazov vplivajo nagibi terena. Ze nagib 20° je lahko zelo nevaren. Temu prištejemo še višini snežne odeje, vrsto snega, temperaturo ozračja in pa vetrove, ki na grebene nanašajo in gradijo opasti včasih prav neverjetnih razsežnosti. Povečanje nevarnosti plazov pa zasledimo v zadnjih letih tudi zato, ker naše strme planiške pašnike vedno redkeje obiskuje živina in drobnica, zaradi česar ostaja trava ne-popašena in po njej drsi sneg mnogo bolje kot pa po popasenih rebreh. Poznamo več vrst plazov: Kložaste plazove — njihova značilnost je, da se v hipu odtrga cel kompleks snežne odeje, se razbije v večje klade in nato zdrsi navzdol. Plaz nesprijetega snega, ki na daleč kaže hruškasto obliko s točkasto napoko. Prsni plaz — suh sneg se pri pomikanju v dolino zvrtinči v zrak in z veliko hitrostjo zdrsi v dolino. Nevaren je močan zračni tlak in drobni sneženi delci, ki lahko zamaše dihalna pota. Mokri talni plaz — ob odjugah in spomladi zdrči s pobočja največkrat po ustaljenih plazni-cah. Sedaj, ko ' smo nekoliko spoznali plazove, si lahko ogledamo ravnanje pri varnem vzponu pozimi. Dostop izbiramo po terenu, kjer je najmanjša možnost za plazove. Nevarna snežišča prečkamo čimviše in hitreje s smučmi v rahlem spustu. Opozoriti velja, naj bodo vezi zrahljane, varnostni jermenčki odpeti in zanka palic sneta z roke. Skupina, ki se podaja na pot čez plazovit teren, naj posebno pazi na varnostno razdaljo 20 do 30 metrov. Pozorno je treba spremljati sotovariše, kri prečkajo snežišče. Tako si v primeru plazu zapomnimo mesto, kjer je ponesrečence zajel plaz in kjer smo jih zadnjič videli. Navadno prečkamo nenavezani, kajti nevarnost plazu je večja od nevarnosti padca. Vsakdo pa naj ima pri sebi pripravljeno lavinsko vrvico, ki je zapeta ob pasu in jo v primeru nesreče zaradi plazu odmotamo tako, da klopčič odvržemo od sebe. Pri spustu je ravno tako treba paziti na vse zgoraj navedene ukrepe. In kaj če nas plaz zajame? Dober in neustrašen smučar v ugodnih pogojih uide plazu z naglim spustom poševno ven iz poti plazu, vendar velja to le za izredno dobrega smučarja, saj je padec lahko usoden. Prisebnost naj bo prvo vodilo. Čimprej se je treba znebiti smuči, palic, nahrbtnika in se v plazu s plavalnimi gibi poskusiti obdržati na površini. Če to ne uspe, se ob znakih, da se plaz ustavlja, v nekaki čepeči legi poizkusimo upreti pritisku, z rokami si zavarujemo dihalna pota in pred obrazom naredimo čim večjo votlino, da ne bo zmanjkalo zraka, če bo treba čakati na pomoč tovarišev in reševalcev. Lastna prizadevanja je treba omejiti na najnujnejše, napor izčrpava in vodi k prezgodnji onemoglosti in pomanjkanju kisika. Preden poskušamo storiti karkoli, da bi se rešili, ugotovimo, kje je spodaj in kje zgoraj. Tega ni vselej lahko dognati zaradi pritiskov, za silo si pomagamo tudi s slino. Tudi kričanje je odveč, razen če čutimo, da so ljudje v bližini. Morda nas bo kdo slišal. Zapomniti si velja še to: »Verjetno si sami ne bomo mogli pomagati, vendar bomo imeli veliko prednost, če bomo pripravljeni na plaz.« Če nas ta ne preseneti, ni nevarnosti šoka. Mnogo žrtev plazu so našli takoj po nesreči mrtve, brez poškodb — ubil jih je šok. Kaj pa tovariši? Važna, celo najvažnejša je prva tovariška pomoč. Člani skupine na varnem opazujejo gibanje plazu in ponesrečenca. Vodja skupine določi takoj, ko se plaz ustavi, nekoga za opazovalca, če se sproži nov plaz ter določi smer umika s plazišča. Nemudoma je treba označiti mesto, kjer je plaz zajel ponesrečenca in kjer je bil le-ta zadnjič opažen. Po možnosti tudi domnevno nahajališče v dnu plazu. Označevanje inaj vodi s stojišča, kjer so opazovali plaz. Člani skupine naj nato kar se da skrbno preiščejo površino plazu. Iščejo naj ponesrečenca, njegovo opremo, lavinsko vrvico, če jo je imel. Ta jih še najhitreje vodi do žrtve. Brez lavinske vrvice naj bi ne bil noben turni smučar in planinec pozimi. V prvem obdobju iskanja od časa do časa tudi s klicanjem iščemo izginule, ki v plazu klice dobro slišijo. Če žrtev najdemo, jo previdno izkopljemo in ji čimprej nudimo prvo pomoč, tako da ji očistimo dihalna pota. Če nam prvi preizkus ne uspe, pošljemo po pomoč. V dolino naj gresta po možnosti dva člana skupine. Da ne bi bilo pomot in zmešnjave, jima vodja napiše listek z najvažnejšimi podatki: čas nesreče, kako je prišlo do nesreče, kakšen je plaz (velikost, vrsta), točne podatke o kraju nesreče, število ponesrečencev in njihova imena in priimke ter kdo je še v skupini. Medtem, ko je na poti pomoč, iščemo nenehno naprej. Z iskanjem začnemo na koncu plazu ter nato sistematično napredujemo naprej, navzgor. Za sondiranje uporabljamo smučarske palice, s katerih snamemo krpljice ali pa jih obrnemo narobe, gre pa za silo tudi s smučmi. Organizirana skupina naj bi ne bila brez sond, te lahko nabavijo na PZS. Izkušenj kažejo, da je tovariška pomoč najučinkovitejša, saj je takoj pri roki, medtem ko so reševalci daleč in jih je ponavadi treba čakati nekaj ur. Statistika kaže, da se vsaj 50 odstotkov rešenih lahko zahvali za življenje svojim tovarišem. Nekaj besed še o zvestemu pomočniku — lavinski vrvici, ki je pri nas premalo znana in premalo uporabljena. Lavinska vrvica je 20—25 m dolga, debela približno 3 mm, rdeče barve in v nahrbtniku ne zavzame omembe vrednega prostora. Boljše vrvice imajo na vsakih 5 metrov kovinsko ploščico s puščico, ki kaže proti tistemu koncu, ki si ga lastnik pritrdi okoli pasu. Na ploščici je zaznamovana tudi dolžina, tako da se laže ugotovi, kako daleč je žrtev. Potem ko si vrvico navežemo okrog pasu (ne na nahrbtnik), jo zvijemo v klopčič in vtaknemo v žep. Med prehodom čez nevarno plazišče jo odvržemo od sebe, da se vleče za nami. Če nas res pobere plaz, je zelo velika možnost, da bo vsaj en del vrvice gledal iz snega in reševalce povedel k iskanemu. Zatorej velja lavinsko vrvico še in še priporočati. Marjan Jauševec Rezultati ekipno: Ženske: 1. LIP Bled 46 točk 2. Elan 41 točk 3. Iskra Lip. 31 točk 6. Veriga 12 točk itd. Moški: 1. Elan 99 točk 2. Veriga 87 točk 3. LIP Bled 49 točk 4. GG Bled 43 točk 5. GP Bohinj 25 točk itd. 1. Elan Begunje 164 točk 2. Veriga Lesce 92 točk 3. LIP Bled 80 točk 4. GG Bled 74 točk 5. Iskra O toče 55 točk 6. Iskra Lipnica 44 točk ALI VESTE? Ekipno skupaj: 1. Elan 140 točk 2. Veriga 99 točk 3. LIP Bled 95 točk 4. Iskra Lipnica 47 točk 5. Vezenine Bled 38 točk 6. do 7. GP Bohinj 27 točk SGP Gorenje Radovljica 27 točk 8. Sob Radovljica 19 točk itd. 7. Plamen Kropa 37 točk 8. Vezenine Bled 34 točk 9. Sob Radovljica 30 točk 10. Združenje obrtnikov 27 točk itd. F. Vovk PRI AMD RADOVLJICA USTANOVLJEN MOTO — CLUB V zadnjih letih je v Sloveniji čutiti številno povečanje motociklistov, kateri so se v nekaterih krajih (Nova Gorica in Maribor) že povezali v organizirane skupine, moto — clube. Tako se je zgodilo tudi v naši občini konec februarja, ko je bil preko AMD Radovljica sklican ustanovni sestanek motoristične sekcije. Na sestanku se je zbralo preko 30 motociklistov — lastnikov različnih znamk težkih in lahkih motociklov. Motoristi so izvolili svoje vodstvo; predsednika Križan Klemena, tajnika — prvo članico — Udir Vesno in blagajnika Dobar Branka. Imenovan je bil tudi tričlanski odbor, ki bo pomagal pri vodenju moto-cluba in ga sestavljajo: Zupan Ivo, Mulej Rajko in Zupan Beno. V nadaljevanju so člani sprejeli program dela, ki bo temeljil na sodelovanju z AMD Radovljica. Tako bodo organizirana predavanja o motociklizmu (z diapozitivi in filmi), skupaj z AMD bo organiziran izlet v tovarno Tomos, organizirani pa bodo tudi izleti na razna avtomobilistična in motociklistična tekmovanja v ožji in širši domovini, kakšen izlet pa verjetno tudi v tujino. Člani moto-cluba bodo prejeli posebno izkaznico in značko, kasneje pa še enotne majice. Vsi člani moto-cluba, ki še niso bili člani AMD, so se včlanili v AMD Radovljica, saj moto-club deluje v okviru AMD. Vse motocikliste, ki želijo postati člani Moto-cluba, vabimo, da se nam čimprej pridružijo. EM — da je bilo lani med rednim delovnim časom 9.698 izhodov iz tovarne. Gre za razna opravila od zasebnih opravkov, raznih sestankov, do obiskov pri zdravnikih, službenih potovanj in podobno. Zaradi teh izhodov je bilo zamujenih kar 24.621 delovnih ur (3.078 dni). Vprašanje je, če so bili vsi ti izhodi med delom zares nujni in upravičeni? — da bodo začeli letos maja graditi cestni podvoz (pod železniško progo) med Radovljico in Lescami (pod Pintarjem). Obenem bodo nadaljevali z gradnjo obvoznice od odlagališča smeti skozi podvoz in priključek na cesto med Radovljico in Lescami. Cesta je že zakoličena, zemljišče razlaščeno in, kar je najvažnejše, končno so zbrana sredstva v višini 1150 starih milijonov, kolikor jih je po predračunu potrebno za to gradnjo. V tem znesku so tudi sredstva, predvidena za odkup zemljišč. Zanimivo je, da bodo kar polovico sredstev prispevale samoupravne interesne skupnosti na področju občine iz ustvarjenih presežkov v preteklem letu. Drugo polovico pa občinska skupščina iz rednih sredstev predvidenih za gradnjo in obnovo cest v letu 1979. — da bo zaradi gostega prometa v času od 1. maja do 30. septembra 1979 na cesti Lesce—Radovljica in na cestah v Lescah in Radovljici omejena hitrost za vsa motorna vozila na 40 km/h. — da je letos na znanem tradicionalnem karnevalu v Rio de Janeiro bilo kar 170 mrtvih in okoli 16.000 ranjenih udeležencev. Poleg tega je bilo v času karnevala zabeleženo 790 različnih zločinov. 57 oboroženih napadov in 18 umorov s strelnim orožjem. To je zares tragična bilanca, ki pa za tamkajšnje razmere menda sploh ni presenetljiva. — da bo od 1. maja letos naše glasilo VERIGA izhajalo vsakih 14 dni. Tako odločitev je sprejel Informativno uredniški odbor na predlog družbenopolitičnih organizacij v TVL. Seveda ga bo moral potrditi še DS DO. — da so delavci postaje milice v Radovljici v letu 1978 poslali sodniku za prekrške 997 predlogov za uvedbo postopka zaradi prekrškov cestnoprometnih predpisov. Žal je še vedno preveč kršiteljev zaradi vinjenosti. V veleslalomu prvi Elan, Veriga druga Prizorišče letošnjega občinskega sindikalnega prvenstva v veleslalomu je bila Kabla. V nedeljo, 4. marca, se je na prostranih smučiščih Kohle zbralo kar 491 smučarjev in smučark iz 57 delovnih organizacij občine Radovljica. Seveda je bilo tudi tokrat 'kar 216 takih, ki so se na tekmovanje prijavili, osnovne organizacije sindikata so zanje plačale startnino, dobile bloke za hrano in startne številke, na tekmovanje pa jih nato, večinoma brez kakršnegakoli opravičila ni bilo. Tekmovanje je potekalo v lepem sončnem vremenu in na zgledno pripravljenih in na nepretežavnih treh progah. Izvajalec tekmovanja SK Bohinj ter organizator OZTK in športna komisija pri občinskem svetu ZS so tokrat dobro opravili nalogo. Tekmovalci so se pomerili med seboj v štirih ženskih in petih moških starostnih kategorijah. Ekipni zmagovalec je bil, kot je že nekaj let nazaj, znan že v naprej. Da bi ob toliko kvalitetnih smučarjih Elanu kdo lahko ogrozil prvo mesto, je bilo težko verjeti. Elan je na koncu zbral kar 194 točk, Veriga, ki je bila druga, pa le 912. Povejmo še, da smo bili letaš že s težavo drugi. LIP Bled, ki ima odlično žensko ekipo, smo prehiteli za borih 6 točk. Vendar pred nami je še 12 športnih disciplin. Lani tako napeto tekmovanje za najboljši športni kolektiv v občini se bo, tako kaže, ponovilo tudi letos. V ekipi Verige je tokrat smučalo 55 tekmovalcev in le 2 tekmovalki. Uvrstitve posameznikov so bile objavljene na oglasni deski tako, da jih ne bi kazalo ponavljati. Poglejmo le ekipno uvrstitev najboljših delovnih organizacij : Hokejsko pustovanje Pustna hokejska tekma Tako kot lani, smo se tudi letos delavci vzdrževanja domenili o izvedbi hokejske tekme v maskah. Za to smo se odločili predvsem zaradi velikega zanimanja tako med hokejisti kot tudi gledalci. Ves potek priprave in izpeljave ter njeno bodočnost vam bom napisal v samoupravljal-skem stilu, ker smo pač vsi sa-moupravljalci in se na to najbolje (ne)spoznamo. Pripravljalni odbor je začel s svojim delom že zelo zgodaj, predvsem zaradi zagotovitve fi-nančih sredstev in samih organizacijskih priprav, ki terjajo — kot vemo — veliko dela. Že pri sestavi pripravljalnega odbora je IO OOS naletel na velike težave. Individualni poslovodni organi že po svoji funkciji ne morejo biit v takšnih in podobnih odborih. Upoštevati pa smo morali tudi moralno politične kvalitete članov pripravljalnega odbora. Ko je bil odbor sestavljen po vseh zakonih o volitvah, priporočilih in dokončnem mnenju Turističnega društva Bled, je začel z delom. Pri svojem delu je moral upoštevati več primerjalnih kazalcev (kot v zaključnih računih), uspešnostjo lanskoletne tekme, z regionalnimi in mednarodnimi hokejskimi velesilami. Predvsem smo primerjali povprečni osebni dohodek na hokejista C in B skupine. Tu so izkušnje zelo negativne, saj imamo pri nas OD za C skupino večji kot OD za skupino B. To poudarjam predvsem zato, ker so se pojavile določene kritike na račun kvalitete pustne tekme. Prijave smo sprejemali že 14 dni pred tekmo. Evidentiranih je bilo preko 20 hokejistov, kolikor smo jih tudi potrebovali, tako da eventualnih pripomb glede sestave zaradi subjektivnih vzrokov nismo upoštevali. Upoštevali smo delegatski sestav hokejskih moštev, podobno kot sestav delegacij SIS, zato ker tako obliko poznamo in že obvladamo. Vsa stvar je bila zelo dobro zamišljena, saj smo delali po občinskih predpisih. Tako so bile te- žave, na katere smo naleteli, iste kot pri delegacijah SIS. Na ledu smo bili komajda sklepčni. To leto smo tudi prvič prešli na svobodno menjavo dela med TOZD in DSSS. Ker pa imamo z DSSS večkrat kočljive izkušnje, smo najprej zahtevali denarno garancijo za njihovo sodelovanje. To se je pri kvaliteti njihovih storitev za naš TOZD izkazalo za pozitivno. Seveda je na njhovo izvajanje vplivalo tudi več subjektivnih faktorjev, na katere NE MOREMO vplivati. DSSS se zahvaljujemo tudi za solidarnostno delitev ustvarjenega dohodka. Ne glede na njihov večji prispevek pri ustvarjanju dohodka in zaradi njihove strokovnosti, so bili člani DSSS enako nagrajeni kot neposredni hokejisti. Pri delitvi dohodka smo seveda najprej odplačali anuitete in zakonske obveznosti, tako da nam je praktično ostalo samo za regresiranje toplega in tekočega obroka. Sama tekma je bila kratka in jedrnata, tako kot remontarji pač znamo. Priprava tekme in zaključek sta bila sicer daljša, kot jih predvideva norma, vendar remontarji ne moremo iz svoje kože. Delali smo tako, kot smo navajeni. Pisanost mask in opreme je bila na zavidljivi ravni, golov pa smo dosegli toliko, da bi naši hokejski reprezentanci (za Barcelono) lahko postregli z določenimi inovacijami. Preveč kritike na račun tekme ne bom napisal, saj sem član TOZD vzdrževanja, če se bomo preveč kritizirali, bomo določene stvari na naslednji tekmi morali spremeniti, kar pa nam ne ustreza preveč. Sicer pa so dobrodošle vse pripombe s strani gledalcev, ki jih (ne) bomo upoštevali. Za pripombe vas prosimo predvsem zato, ker bomo čez tri leta praznovali 5-letnico prve hokejske tekme v maskah. Ker so vsa praznovanja obletnic pri nas zelo razširjena, širokogrudno predlagamo, da se za to obletnico pričnete pripravljati tudi vi. Bojan Trseglav Za šalo ali zares VZROK ZA LOČITEV — Trideset let sem mu morala umivati hrbet. — Ampak tovarišica, to vendar ni razlog za ločitev. — Seveda je, zadnjo soboto je imel hrbet že umit. POGOVOR MED PRIJATELJICI — Po treh tednih se srečata Vida in Tončka in takoj se začne pogovor o moških. — Vida: Ali je res, da nisi več zaročena s Stankom? — Tončka: Seveda je res. Pomisli, vsak večer me je poljubil, potem pa me je hotel še sleči... — In ti si prekinila — trapa? — Ne, on je odnehal... KAJ JE DISKUSIJA? — Kolektivno molčanje (iz posebnih razlogov) — Minuta tišine (počastitev zadanih obljub) — Dokaz, da hodimo okrog vrele kaše (ne samo mačke) — Polemika, v kateri ima vsak prav (vodilni) — Mnogo besed, kaj naj naredijo (drugi) — Razprava, v kateri se dosledno molči (celo ženske) — Dokaz, da je možna zastrupitev z besedami (ne samo s ciankalijem) — Izmenjava mnenj (ti misliš kot jaz, jaz mislim kot ti) Takole so odgovarjali bralci nekega časopisa na zgoraj postavljeno vprašanje. Zdi se, da so odgovorni prikladni morda tudi za naše razmere. Šport Konec februarja in začetek marca je bil za ljubitelje zimskih športov čas tekmovanj in merjenja moči na številnih tekmovanjih rekreacijskega značaja. Pobliže si oglejmo za nas pomembnejša tekmovanja, pomembnejša zaradi udeležbe in seveda zaradi doseženih rezultatov. PRVENSTVO VERIGE V VELESLALOMU Letošnje tekmovanje v veleslalomu je hilo jubilejno. Alpski smučarji so se že desetič zapored pomerili med seboj. Kljub temu pa moramo priznati, da tekmovanje samo ni preveč uspelo. Najprej smo imeli smolo z vremenom. V soboto, 24. februarja, ko bi moralo biti tekmovanje, je deževalo. Kljub temu, da je bila proga pripravljena in da je na start prišlo skoraj polovica prijavljenih tekmovalcev, smo tekmovanje za en teden preložili. Naslednjo soboto, 3. marca, je bilo lepo vreme, ki pa je na Zatr-nik zvabilo, ne samo Verigarje, ampak številne druge smučarje. Zatmiška smučišča še bolj pa parkirišča so bila tako na ta dan več kot polna. Malo zaradi prevelike gneče, malo zaradi že enkrat preloženega tekmovanja in malo zaradi nekaterih manjših spodrsljajev organizatorjev, tekmovanje samo ni minilo v takem vzdušju, kot smo ga bili vajeni pretekla leta. Je pa še ena resnica. Počasi se bomo morali navaditi temu, da je rekreacijskih smučarskih tekmovanj zmeraj več in da je vedno teže najti primerne termine in smučišča, ki ne bi bila, ob kolikor toliko lepem vremenu, polna smučarjev. Kakorkoli že, tekmovanja se je udeležilo 77 smučarjev in smučark Verige. Seveda je bilo tudi letos 30 takih, ki so se prijavili, na tekmovanje, pa nekateri iz opravičljivih, večina pa iz neopravičljivih razlogov niso prišli. Seveda to velja za vsa tekmovanja. To, da s tem delajo težave organizatorjem in da s tem dražijo tekmovanja smo že tolikokrat napisali in povedali, da tega nima nobenega smisla več ne vem kako poudarjati. Medtem ko je moških na raznih tekmovanjih vedno več, ugotavljamo, da je udeležba žensk čedalje slabša. Tokrat so bile na tekmovanju le štiri. Kaj klavrno število ob več kot 400 zaposlenih ženskah pri nas. No, vse pa le ni bilo tako črno. Visi udeleženci so se hrabro spustili po, za nekatere, kar preveč zahtevni progi. Speljana in še kar tekoče postavljena, je bila s Hotunjskega vrha. Za starejše tekmovalce in za ženske, bi morali verjetno start postaviti nekoliko niže, saj je bilo prav prvih nekaj vratič postavljenih v že kar spoštovanja vredno strmino. Moški nad 45 let — 1. Janez Legat 0:55,6; 2. Zvone Jakopič 0:57,20; 3. Janez Lapus 1:06,00; ženske — 1. Darja Kajdiž 1:01,30; 2. Marija Čufar 1:13,00; 3. Djordjevdč Greta 1:21,6; moški od 35—45 — '1. Ivo Vukovič 0:47,40; 2. Janez Globevnik 0:48,00; 3. Anton Košir 0:51,00; moški od 25—35 — 1. Jože Ambrožič 0:46,50; 2. Franc Mulej 0:47,10; 3. Volk Marjan 0:48,10; moški do 25 let — 1. Zdravko Kajdiž 0:46,00; 2. Niko Lapuh 0:48,40; 3. Slavko Valjavec 0:49,10. Ekipno uvrstitev smo letos izračunali na enak način, kot se računajo ekipne uvrstitve na občinskih sindikalnih prvenstvih. Prvo mesto v vsaki starostni kategoriji prinese ekipi 11 točk, drugo 10, tretje 9, četrto 8, peto 7, šesto 6, sedmo 5, osmo 4, deveto 3, deseto 2, vsako nadaljnje doseženo mesto pa po 1 točko. Po takem načinu točkovanja je prehodni pokal tudi letos osvojila ekipa skupnih služb. Vrstni red je bil naslednji: 1. DS skupne službe, 2. TOZD vzdrževanje, 3. TOZD TIO, 4. TOZD orodjarna, 5. TOZD verigama, 6. TOZD sidrne verige, 7. TOZD vijakarna, 8. TOZD kovačnica. SŽ NA SNEGU IN LEDU Na snegu in tokrat prvič na ledu so se v soboto, 10. marca, srečali najboljši športniki Slovenskih železarn. Najboljši zato, ker je za razliko od ostalih tekmovanj na prvenstvih SŽ udeležba omejena. Po propozicijah zimskega dela prvenstva SŽ ima namreč vsaka od 8 članic SŽ pravico, da v vsaki starostni kategoriji pošlje po 5 tekmovalcev. Letos so tekmovanje organizirali Jeseničani v Kranjski gori, na Planini pod Golico ter na drsališču pod Mežakljo. Na kratko poglejmo, kako so potekala posamezna tekmovanja. VELESLALOM Proga je bila dobro in lepo tekoče postavljena na, za sindikalno tekmovanje prestrmem pobočju Vitrainca v Podkorenu. Vlogo favoritov so tudi letos opravičili Jeseničani, saj so pobrali skoraj vse vidnejše uvrstitve. Naši predstavniki so vozili dokaj dobro. Najboljši je bil Ivo Vukovič, ki je v svoji kategoriji zasedel 2. mesto. Absolutno najboljši čas pa je od naših dosegel Jože Ambrožič, ki mu je za las ušla bronasta medalja. Posebej velja pohvaliti obe naši predstavnici v ženski konkurenci. Greta Djor-djevič je zasedla 3. mesto, Darja Kajdiž pa je kljub padcu s še vedno solidnim časom zasedla 7. mesto. EKIPNI REZULTATI: 1. Železarna Jesenice 2. Železarna Ravne 3. Veriga Lesce (Kolman, Valjavec, Ambrožič, Ješe, Vukovič, Frelih, Felici j ah, Lapuh) 4. Železarna Štore 5. Plamen Kropa SMUČARSKI TEKI Tekači so se pomerili med se-bej v Kranjski gori. Razdeljeni so bili v dve starostni skupini in to do 35 let in nad 35 let. Mlajši so tekli na 4 km dolgi progi, pro- ga starejših pa je bila dolga 2 kilometra. Na startu so se zbrali številni sedanji in bivši državni reprezentanti. Seveda nista manjkala tudi stalna udeleženca prvenstev SŽ, oba stara že čez 60 let in oba bivša reprezentanta Tone Pogačnik in Gregor Klančnik. Pravi zgled borbenosti in pripadnosti kolektivu pa je pokazal naš Marjan Burgar. Na tekmovanje je dobesedno priletel s slovenskega prvenstva v biatlonu na Pokljuki, kjer je zasedel 1. mesto. Na tekmovanje je prihitel minuto pred startom in kljub tisti dan že pretečenim 20 kilometrom, zasedel odlično 3. mesto. Le z 10 sekundami zaostanka za njim pa je bil naš mladi Dušan Podlogar. EKIPNI REZULTATI: 1. Železarna Jesenice 2. Veriga Lesce (Burgar, Podlogar, Skumavc, Nežmah) 3. Železarna Ravne 4. Železarna Štore 5. Plamen Kropa 6. Tovil Ljubljana 7. Direkcija SŽ 8. Metalurški institut SANKANJE Sankanje prav gotovo ni »naša« disciplina. Tudi tukaj so prevladovali Jeseničani, v ženski konkurenci pa Ravenčanke. Veriga je sodelovala samo z moško ekipo, ki pa predvsem zaradi neizkušenosti ni mogla resneje poseči po vidnejši uvrstitvi. EKIPNI REZULTATI: 1. Železarna Jesenice 2. Železarna Ravne 3. Železarna Štore 4. Plamen Kropa 5. Veriga Lesce (Metarc, Zupan, Jelenc, Hrovat in Šebat) KEGLJANJE NA LEDU Prvič letos so se pomerili med seboj tudi kegljači na ledu. Seveda so bili tudi tukaj Jeseničani brez resne konkurence. Naša ekipa je od šestih udeleženih ekip zasedla dobro 3. mesto. EKIPNI REZULTATI: 1. Železarna Jesenice (461) 2. Žična Celje (266) 3 Veriga Lesce (Tomažič, Vov-čak, Vidic, Hribar — 208) 4 Železarna Štore (203) 5 Železarna Ravne (180) F. V. ZANIMIVI REKORDI Najdaljša papirnata veriga (člen ni smel biti večji od 30 cm), ki so jo sestavili v manj kot 24 urah, je merila 21.767 m; med 7. in 8. februarjem 1976 jo je izdelalo 75 študentov gimnazije Herberta Hoorerja v San Joseju, Kalifornija. Imela je 93.000 členov. Rekord vsakoletnega tekmovanja v lupljenju čebule v Bernu (Švica) je 18 kg čebule v 51 minutah. Ta rekord je 24. novembra 1975 dosegel Conrad Gerster (18). Na j več ji stolpec iz kovancev je zložil Alex Chervinsky (65) iz Lock Hovena (ZDA). Zložil je 126 kovancev na srebrni ameriški dolar, ki je bil postavljen na rob mize. Za ta svojevrsten podvig je rekorder vadil kar 23 let, dosežen pa je bil 16. 9. 1971. Najvišje hodaljke, ki jih je človek še uspešno obvladoval, so bile visoke 6,40 m od gležnja do tal. Napravil si jih je Henry Edward iz Yarmoutha v angleški grofiji Norfolk. Rekord v hoji na rokah znaša 1.400 km. Leta 1900 ga je postavil Johann Hurlinger iz Avstrije, ki je na svojih dnevnih deseturnih pohodih s povperčno hitrostjo 2,54 km na uro; potoval je z Dunaja v Pariz. Najdaljšo klobaso vseh časov — merila je 2.279 m — je oktobra 1976 izdelalo podjetje J. M. Schneideres iz Kitchenerja v kanadski provinci Ontario. Naredili so jo iz svinjskega mesa in začimb, tehtala pa je 1.398,80 kg. Najbolj hladen kraj v Jugoslaviji leži v Bosni in Hercegovini. To je kotlina med gorama Igman in Bjelašnica, ki je dobila ime Mra-zišče, 24. januarja 1963 so tam izmerili temperaturo —44,7 stopinje Celzija. Prvi človek, ki se je povzpel na vrh Mont Everesta (8847), je bil Edmund Percival Hillari (roj. leta 1919), alpinist iz Nove Zelandije, ki je v spremstvu šerpe Tenzinga Norgaya osvojil najvišji vrh sveta 29. maja 1953 ob 11.30. Ta himalajski velikan bo v prihodnjih mesecih pritegoval tudi našo pozornost (in samo našo), kamor se je odpravila tudi naša alpinistična odprava. IZREKI — DOMISLICE — Bogastvo in revščina imata skupno prekletstvo, da človeka zasužnjita. — Drži se vedno novega pota in starega prijatelja. — Vedno znova ugotavljamo, da slabi ljudje na tem svetu držijo skupaj, celo če se še tako sovražijo — ravno v tem je njihova moč. Dobri ljudje pa so osamljeni in to je njihova slabost. — Bolje je biti dobro obešen kot slabo poročen. — Žene so nevarnejše od razbojnikov. Razbojniki hočejo denar ali življenje, žena pa oboje. — Sladko govorjenje — slab značaj. — Delegati so zbor, ki poje enoglasno samo takrat, kadar molči. — Redki obiski — boljše prijateljstvo. — Vse kar je naravno, ni sramotno. — Ni dobro vse, kar je novo, a vedno je novo vse, kar je dobro. — Mladost prezira posledice in ravno v tem je njena moč. — Ker ljudi ne moremo spremeniti, spreminjamo zakone. NAGRADNA KRIŽANKA Za križanko, ki je bila objavljena v februarski šte-vilki, smo dobili kar llfi rešitev. Žreb je razdelil nagrade takale: Prvo ITO,— din dobi BUKOVNIK Štefka — skupne službe, drugo po 110,— din POGAČNIK Milojka in KONDA Tončka — obe iz skupnih služb in tretjo po 80,— din RADOVIČ Ivo — TOZD kovačnica in MENGEŠ Hilda — TOZD vijakama. Nekateri reševalci so očitno pozabili na naše večkratno opozorilo, da sprejemamo samo eno rešitev na isto ime in nam poslali več rešitev. Zato ponovno opozarjamo reševalce, da pri žrebanju upoštevamo samo eno rešitev na isto ime. Upoštevamo samo rešitve, ki jih pošiljajo člani naše delovne skupnosti in naši upokojenci. Ajdna nad Potoki Ajdna je vršac (1048 nadm. višine) nad Potoki pri Žirovnici. Arheološka izkopavanja in raziskave, ki potekajo nekaj let so pokazala, da je ta vršac zelo zanimiv. Na žalost so vsa dosedanja izkopavanja zaradi pomanjkanja denarnih sredstev imela le obliko sondiranja že pred dvema letoma najdene cerkve. V interesu širše slovenske javnosti je, da se v bodoče pri raziskovanju Ajdne pristopi bolj smelo in širše, seveda ob pomoči zainteresiranih. Ko se peljemo mimo Prešernove Vrbe, lahko nekoliko desno od Valvazorjevega doma pod Stolom opazimo dva izrazito ostra vršaca. Ajdno na levi in Malo Ajdno na desni strani. Če se želimo povzpeti na Ajdno/iimamo le dve možnosti. Prva krajša in težja je iz valsi Potokov, druga pa iz Završ-nice, kjer se po šestih kilometrih lepe .gozdne poti v smeri Valvazorjevega doma pripeljemo do koče, ki so jo postavili arheologi. Od tam nam preostane le še 20 minut pešpoti, od tega tudi 10 minut pravega vratolomnega plazenja. Da bi dobro razumeli edinstvenost te arheološke kvalitete, je najbolje, da za uvod stopimo na sam vrh Ajdne. Odpre se nam razgled po Gorenjski tja do Ljub- Vedno je ' imel en odpor do tehnike. ljane, Polhovgrajske gore in čez Jesenice, do gora iznad Trbiža. Kot na dlani imamo pred seboj Virbo, Žirovnico, Lesce, Bled, Blejsko Dobravo, Jesenice, Mojstrano itd. Le 10—15 minut nekoliko zahodno nižje od vrha, pa je opaziti umetno izdelano teraso z jasno vidnimi obrisi zgradb in poti. Težko je v eni sapi na skopo odmerjenem prostoru razložiti, bolje rečeno, odgovoriti na vrsto vprašanj, ki se zastavljajo ob pogledu na vse to. Kdo so bili prebivalci teh vasi? Kdaj, zakaj so prišli na ta praktično neosvojljiv vrh? Kako se je življenje tu prenehalo? Ali so res te osvojili barbari ali pa so jo prebivalci zapustili? Na zastavljena vprašanja so strokovnjaki skušali odgovoriti takole : Propadajoči rimski imperij je bil že tja od 3. stoletja dalje zelo dober plen za številna plemena. Sicer bogati Rim je bil upravno politično in vojaško tako lahko ranljiv, da so se divja plemena z roparskih pohodov v Italiji vračala največkrat bogatejša. Seveda pa ta plemena na svojih roparskih pohodih niso poznala milost in usmiljenja. To je vzrok, da so prebivalci naših krajev, ki tedaj so upravno spadali pod rimski iimperij, morali organizirati nekakšno samopomoč v obrambi, ki jim jo Rim ni mogel nuditi. Pravilo je, da so se pred nasiljem roparskih barbarov zatekali na višje vzpetine, težko osvojljive, kjer so lahko organizirali samoobrambo in se na ta način tudi obdržali. Eno izmed takih zatočišč je tudi Ajdna. Iz povedanega in iz . še drugih dejstev, ki pa jih ne velja omenjati sklepajo, da so bili prebivalci, ki so tukaj živeli Iliri in Kelti, ki so že prevzeli romansko kulturo in seveda tudi Rimljani, ki se pač niso uspeli umakniti v varnejše predele imperija. Arhitektura in kvaliteta zidanja cerkvenih zidov potrjujeta, da objektov te vasi niso zidali okoliški kmetje, ki so ta čas še živeli v lesenih ikolibah in jim tak podvig v nobenem primeru ne bi uspel. Še najbolj sprejemljiva varianta je, da je na Ajdno pribežala kakšna skupina prebivalcev iz porušene in uničene Emone, ki so imeli stanovanjsko in gradbeno kulturo izredno razvito, poleg tega pa še, brez dvoma, veliko kapitala. Dosedanja poizkusna izkopavanja niso še odgovorila na vprašanja, kako je življenje na A j dni prenehalo. Ali je klonilo pod navali yelikih bojevitih Gotov, Langobardov, Hunov? Ali je uspelo zdržati pod težo napadov omenjenih plemen in še mnogih drugih? Morda so jo celo uničili Slovani? Zanimive so arheološke najdbe na Gradišču nad Bašljem. Tam so namreč arheologi našli slovenske grobove v isti globini im v neposredni bližini romanskih. Da se sklepati, da so se prvotni prebivalci vživeli v novodošle Slovane. Kaj če so tudi prebivalci Ajdne po nekaj letih samotarstva ugotovili, da Slovenci niso več tako nevarni koti so bili ob prihodu in so Ajdno zapustili? Verjetno na vprašanja in domneve ne bo mogoče odgovoriti prej, ko bodo izkopavanja končana, to pa bo trajalo najmanj 15 let. Omeniti je treba še izkopan del cerkve. Arhitektura pove, da imamo opravka s cerkvijo oglejskega tipa. Oglej ali takrat Agu-ilea je imel že takrat, nekaj sto let kasneje pa sploh, zelo velik vpliv na življenje v naših krajih. Cerkev je postavljena rahlo iz smeri vzhod—zahod, proti severu. Ko se obrnemo proti sondi v Program kina Radovljica od 29. 3. do 2. 5. 1979 SODNIK IMENOVAN SERIF francoski barvni film 29. 3., 1. 4. in 4. 4. ob 20. uri VONJ POLJSKEGA CVETJA jugoslovanski barvni film 31. 3. ob 18. uri, 3. 4. ob 20. uri USODNA DIRKA ameriški barvni pustolovski film 31. 3. in 2. 4. ob 20. uri, 1. 4. ob 18. uri VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA ameriški barvni zgodov. film 5. 4., 8. 4. in 10. 4. ob 20. uri PUSTOLOVCI ameriški barvni film 6. 4. in 11. 4. ob 20. uri, 7. 4. ob 18. uri GNEČA V AFRIKI italijanski barvni pustol. film 7. 4. din 12. 4. ob 20. uri, 8. 4. ob 18. uri DIVJA DIRKA ameriški barvni film 9. 4. in 13. 4. ob 20. uri, 14. 4. ob 18. uri SANJAČ farncoiski barvni zabavni film 14. 4. in 16. 4. ob 20. uri, 15. 4. ob 18. uri ZADNJI ŽARKI MRAKA ameriški barvni film 15. 4., 17. 4. in 18. 4. ob 20. uri TRENER ameriški barvni film 19. 4., 22. 4. in 25. 4. ob 20. uri NA POTI ZLOČINA ameriški barvni film 21. 4. in 24. 4. ob 20. uri, 22. 4. ob 18. uri MANAJA italijanski barvni western film 20. 4. tim 23. 4. ob 20. uri, 21. 4. ob 18. uri OLD FAJERHEND zahodnonemški barvni film 26. 4. in 29. 4. ob 20. uri, 27. 4. ob 18. uri ZMAJI TEŽKO UMIRAJO hongkonški barvni film 27. 4. im 28. 4. ob 20. uri, 28. 4. ob 20. uri ZNAK RDEČEGA ZMAJA hongkonški barvni film 29. 4. in 2. 5. ob 18. uri, 1. 5. ob 20. uri OKOVANA MLADOST francoski barvni film 30. 4. in 2. 5. ob 20. uri, 1. 5. ob 18. uri smeri Ajdne imamo pred seboj lepo viden škofovski sedež z naslanjalom za roke ter stopničko za noge. Levo in desno od stola na vsaki strani se vidijo klopi, namenjene duhovnikom, ki so verskemu obredu prisostvovali. Klopi imajo naslanjala, vse skupaj pa je polkrožno obrnjeno proti notranjosti cerkve. Polkrožna duhovniška klop ali apsida se zaključuje v pravokotno oltarno pregrado, ki ločuje prostor za škofe in duhovnike, to je prezbiterij od vernikov. V tem prostoru je bil odkopan lepo ohranjen oltar z vdolbine za svetinje, ki pa so bile na žalost že razrušene (morda dokaz, da je bila vas porušena). Stol, klopi, naslonjalo in tla so bila zidana iz kamna in zaglajena s tako imenovanim rimskim estrihom, to je živim apnom v katerega vmešajo zdrobljeno žgano opeko. Levo od omenjenega prezbiterija za škofa in duhovnike je bil odkrit še en prostor, ki pa ima v notranjosti živo skalo. Zakaj skale niso odstranili in s tem pridobili veliko prostara, se ne ve. Morda pa je bila tudi ta skala pomembna za verske obrede. Poleg omenjene cerkve je po razčlenjenost zemljišča lahko določiti še okoli 23 objektov, ki so, kot že omenjeno, razporejeni po terasi. Vsekakor bo zanimivo raziskati množico civilnih bivališč, kakor tudi dve že ugotovljeni cisterni za lovljenje kapnice. Na žalost pa se .prepogosto dogaja, da domačini kopljejo na svojo rdko. Po bajki, ki se pripoveduje po okoliških vaseh, je namreč tukaj zakopan zaklad. Ni treba posebej poudarjati, da je to samo bajka, da zlata ni in ga ne bo, dejstvo pa je, da taki divji kopači uničujejo edinstven in dragocen kulturni spomenik. Pred strokovnjaki je sedaj težka naloga. Poleg na že omenjena vprašanja bodo s sistematičnimi izkopavanji lahko odgovorili še na virsto drugih, za našo slovensko zgodovino izredno pomembnih vprašanj. Eno izmed prvih vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti je, kje so ti ljudje pokopavali svoje pokojne. Na koncu je treba posebej poudariti, da se strokovni delavci, ki bodo oživljali preteklost Ajdne, ne bi zapirali v svoje ozke kroge, temveč, da bi se odprli širši javnosti. Neprestano .naj bi preko sredstev javnega obveščanja posredovali svoja dognanja in tako tudi vzgojno vplivali na širšo javnost in potem tudi finančna sredstva za raziskovanja verjetno ne bodo nerešljiv problem. VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Uireja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Puhar Marjan, Vovk Franci, Sodja Ivanka in Bulut Niko. Odgovorni urednik prof. Janko Stušek, urednik Niko Bulut. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 38/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka-. — Tiska Tiskarna Ljubljana.