vendar tega ni moč povsod storiti, posebno ne v Nr. 3, c—h. Taki skloni so lokali po obliki, ker se tako glasijo, kakor lokal, po notra­ njem pomenu pa so različni od njega. Podoba je, da bi se bili taki skloni pozneje razvili, ali pa je imel jezik nekdaj za take razmere posebne sklone, ki so se s časom pogubili, in njih službo je prevzel lokal In če ga imenujemo „Lokal", posneto je ime po večini po­ menov, vseh pa ne zapopada. Toraj se mi ne zdi pristojno, pre­ stavljati ga v slovenskem „Mestnik", ker tu se zäumen še bolj skerči in vsaki si misli" poT""fo besedo le pomen kraja aH časa. Bolj pristojen se mi zdi Vodnikov izraz „Skazaven", morda tudi .Kazavnik"(?), ali „Razmeravni"(?). Po mojih mislih bil bi izraz „Določnik" naj boljši, ker je bolj splošen in da se raztegniti na vse pomene, kajti določuje razne razmere. Pri tej priliki še eno prošnjo. — Večkrat sem v zadregi, kako bi v slovniškem zmislu povedal po slovenski zaumene: räumlich, ört­ lich, zeitlich, sinnlich, äusscrlich — geistig, innerlich. Postavim: Aus der sinnlichen Bedeutung des örtlichen und zeitlichen Ausganges ent­ wickelt sich die innerliche der Abstammung, Ursache, Veranlassung des Grundes. — Kdor ve, kako bi se dali taki zaumeni lepo izraziti, naj blagovoli razglasiti v Glasniku aH pa v Novicah, to zna tudi komu drugemu prav priti. P. L, Mythologicne đrobtine. (Po narodnih pripovedkah razglašuje Dav. Terstenjak.) Device Marije kravička. Marijin kebrič (coccinella) se pri Slovencih veli božja kra­ vička, božja ičika (v otročjem jeziku za: telirika), d i vice Ma­ rije kravička, rusk. božija korovka, pri Čehih pa je „boži kravka" poznamovanje za „chrysomela", zlatega kebrička, Goldkäfer. Nemci to živaHco imenujejo : kokoško, Frauen Küchlein, Herr­ gotts Hühnchen, der liebe frone henje (Woeste Volksüberlieferungen slr. 4) tudi: Her rgolts-Küh lein. Her rgottsöch s lein, stari Indi pa: Indragopa, Indra zum Schützling habend. Pri Litevcih se veli marijin kebrič: De wo ozys = božja kozika. Pri Čehih se božja kravička še naravnost veh: sluničko == solnčice. V različnih tih imenovanjih vidimo razmero tega kebriča do božanstev svet­ lobe — solne a. Ker se coccinella pri Slovencih veli: Device Marije kra­ vička, je to znamenje, da je la živalica bila ženskemu nekemu božanstvu v stari dobi posvečena, in jaz mislim da boginji: Devi, Devani, Dzivici, ktero Serbi v narodnih povestih imenujejo: Di- vojka, Djevojka, ktera na nebi tam stoji, kjer si Munja (Molnja, blisk) z gromom za zlate jabelka igra, ktera se imenuje v narodnih serbskih pesmah „jasnolika", in solncu lasi opleta, mesencu pa dvor pometa, ktera sedi na zlatih srebernih stolcih, derži meč pred vhodom do raja itd. Že učeni Hanuš je dokazal, da je Deva, De- vana, Dzivica*) boginja nebeške jasnote, vsa podobna gerški Palladi — Atheni (glej Pražke Noviny 1. 1860 čislo 165 in prilogo teh Novin); in da ime pomenja : svetlo jasno boginjo. Če ta živalica komu na roko sede in s persta proti kakšnemu kraju zleli, pripovedujejo Slovenci — da se bo mladič ali devica proti tistemu kraju oženil. Ravno enako mnenje o božji kravički imajo Škandinavci, kakor Afzelius (Volkssagen aus Schweden tibersetzt von Ungewitter, 3. Theil str. 242) pripoveda. Upraševali smo tudi otroci, kadar se nam je božja kravička na perst vsedla, koliko let nam bo živeti in sicer tako-le: ^ Božja kravička, f Ljuba stvarička, i КоГко let Mi bo živet'? Zraven smo šteli: eden, dva, tri itd. Do kterega števila smo našteli, preden je odletela, do onega smo mislili, da bode terpelo naše življenje. Simrock (Kinderbuch, 141 , 535.) tudi o nemških otrocih piše, da božjo kravičko uprašujejo za dolgost življenja pope- vaje : Sunnekieken (Sonnekühchen) ik frage di, wie lange schall ik lewen, šn jar, twe jar? itd. Glejte, dragi Slovenci, kakošna sorodnost vlada ne samo v j e- zikih, temoč tudi v veri starih arjanskih narodov Indov, Slovanov, Germanov itd. — • O konju Zelenku. V slovenskih narodnih pesmah se večkrat imenuje konj Zelenko. Edna takošnih kraj Mure znanih pesem se glasi: Vanč **) Zelenka jaše Iz zelene paše, Si na konji poje Od Marinke svoje, — Drage ljubice. — Konj pa z repom maha, Ide ves brez straha. Trikrat ter zaerže, Naj mu ovsa verze Draga ljubica. — *) Na štirskih rimskih kamnih nahajam pogosto imena Dievon, Devsa, De vso itđ. brez dvombe po časti Deve. Pod Korenom fare kranjsko goriške je še kmet z imenom Devs! — **) Vane kraj Mure »jegovavno ime za Ivan. Ljuba z kleti stopi, * Oves z vinom škropi, • Konji ora vsipava, — Vanči kušec dava Draga ljubica itd. Ker nam priroda doslej še ni zelenega konja na svet spravila, in ker z besedo zelenko Slovenci poznamljajo sivega konja (Grau­ schimmel), morala je beseda zelen nekdaj imeti še drug pomen. V staroindiški mythologiii se solnce (surja) pelja na kolah, ktere, dva, sedem ali deset konjev, vleče (Rigveda IX, 63, 2. I, 50. 8. IV, 13. 3.). Ti konji se vele haritas, in h ar i t pomenja : viridis. Vendar poznamovanje harit — zelen za solnčnega konja ni na­ ravno in prikladno, zato tudi jezikoslovci mislijo, da je h ar popačena oblika za ghar, ktera pomenja: škropiti, sipati, svetiti, go­ reti. Takošne spremembe glasnika gh v h nahajamo tudi v drugih sanskritskih besedah, kakor: sahas za saghas, validus, forlis. Ko- reniki sanskritski ghar odgovarja slov: žar, in haritas bi toraj bili gharitas —žariti, žareviti konji, die brennenden, sprühen­ den, leuchtenden, feuerfarbenen Rosse. Sanskritska glasnika gh in h odgovarjata v slovenščini glasnikoma z in ž, na primer: gharbja, foetus slov. žrebe; sansk. h im a, slov. zima; sansk. gar d ja, slov. žerd; sansk. vakami, slov. vozim itd. Tako iz ghar dobivamo žar, in iz har, zal, zel. ujemajo se toraj pomeni: žolt, zelen in zarit, žarevit, vgerščini pa imamo sorodne x^X-xo, ^o^^iXP^^°9 хХмро itd. Korenika zel, toraj izvirno ni pomenjala : zelen, viridis, grün (primeri iz te korenike besede: zla-1 o za z al to, nemšk. Gol-d, gršk. XP'^-'^^ ХЧ^"'^^)' teraoč: zarit, žarevit, žarjav, bren­ nend, sprühend, glänzend, feuerfarben, ino Zelenko toraj ni zelen, viridis, temoč zlat, žolt, žarit (golden xp^-^o?) svetel konj, in se vjema v koreniki in pomenu z vedskim solnčnim konjem Harit. (Obširniše o ha ritu glej v Kuhnovi Zeitschrift für vergl. Sprachforsch. X. 96, 97, 98, 99, 100). Zelenko je toraj vtegnil biti mythicen soinčen konj = vedskemu H ar i tu, in znano je iz točnih virnikov, da so tudi slo­ vanski solnčni bogovi imeli konje za pridevke; tako S v et o v it — Belka — Belo na, Triglav Černka — Vranjca, Zelenko je toraj pripadel Jutre vi tu. Jutro bogu — jut er njem u solncu, ktero se žareče prikazuje na nebeškem oboku. *) Poznamovanje Zelenko = Grauschimmel najdeš tudi zapisano v Šmigo- čevi slovnici.