SVOBODNA SLOVENIJA z. ^ ~ ANO (LETO) XXV. (19) No. (štev. 4) ESLOVEN I A LIBRE BUENOS AIRES 27. januarja 1966 Poraz komunizma Johnson: „Vrata agresije je treba zapreti!“ Danes ni treba več nasprotnikom V minulem tednu je vladalo v Viet-, ha. Ameriška vlada je skupno z ostali-komunizma prinašati dokazov, da je | namu začasno zatišje, ko sta obe voj-komunizem nesreča za vsak narod, ki skujoči se strani sklenili praznovati v je padel pod diktaturo komunističnega premirju lunino novo leto. Premirje je režima. Da je nesposoben na vseh področjih javnega življenja, je komunizem dokazal sam, in njegovi dokazi so vsak dan močnejši in vidnejši, čimdalj je kje na oblasti. Prav talko je v naši domovini. Nič več ne more komunistična propaganda s slikami novih tovarn, z novimi hoteli, z novimi cestami in z drugimi propagandnimi sredstvi prikrivati svojega poloma. Komunistični režim v Jugoslaviji je državno gospodarstvo pripeljal v kaos, v katerem sta dve rakrani, ki jih ne more zaceliti: kroničen deficit plačilne bilance in pritisk inflacije. S tema dvema ranama pa je posredno ali neposredno vezanih še cela vrsta obolenj na gospodarski strukturi države, kot so brezposelnost, izseljevanje itd. Jugoslovanska plačilna bilanca je že dolga leta izkazovala deficit v višini 200 milijonov dolarjev. Do tega deficita je prišlo predvsem iz dveh razlogov: vođenje poljedelstva po komunističnem vzorcu in industrijske investicije za komunistično propagando. Vodenje poljedelstva po komunističnih načrtih je uničilo kmeta in znižalo produkcijo kmetskih pridelkov tako, da Jugoslavija danes ne Jle, da ne more izvažati poljedelske proizvode, kakor je to delala predvojna Jugoslavija, ampak jih mora uvažati. Osnovnih žitaric letno pridelajo v Jugoslaviji le 3 do 4 milijone ton, potrošnja doma pa zahteva 4 do 5 milijonov ton. Primankjjaj mora Jugoslavija uvažati, pred vojno pa je imela previšek, da je lahko izvažala. Jugoslavija mora da-nes uvažati zelenjavo in sadje, maščobo in jedilno olje. Za uvoz priman-kljaja žitaric mora plačati letno do 80 milijonov dolarjev, za uvoz ostajih poljedelskih pridelkov pa nadalnjih 30 milijonov dolarjev. Drugi glavni vzrok je napačno investiranje v industriji na podlagi komunističnih planov. Oep/o vrsto novih industrij in industrijskih podjetij je ustvarila Jugoslavija, ki jih je vzdrževala le iz propagandnih razlogov kljub očitni nerentabilnosti. Te nove industrije so .potrebovale uvožene stroje in uvožene surovine. Ti uvozi so obremenjevali letno plači;lno -bilanco Jugoslavije za več /kot 100 milijonov dolarjev. Kakšno zaupanje v lastno gospodarsko moč so ustvarili komunisti in t gospodarsko strukturo, ki je njihovo dejo, pa je zgovoren dokaz dejstvo, da v trgovskem prometu dajejo prodajalci prednost vsaki valuti, samo, da ni dinar. Za dolar dobiš stvari, ki jih za dinar ni naprodaj. Izseljenski problem v predvojni Jugoslaviji ni vzbujal zaskrbljenosti. Letno število izseljencev ni vplivalo škodljivo na izbiro domače delovne moči, niti na številčno rast prebivalstva. Sezonski delavci, ki so odhajali v Francijo in druge države, so se vračali na svoje domove. Komunizem pa je tudi v tem pogledu prinesel bistveno spremembo. Poleg žrtev, ki jih je povzročil z revolucijo, poleg odhoda 20.000 beguncev neposredno po revoluciji, pojeg enajst tisočev priklanih po končani vojni, /poleg padanja rojstev v Sloveniji in Jugoslaviji, ni prenehal odhod iz domovine tudi po prevzemu koVnunistične oblasti. Mnogi so vse žrtvovali in tudi življenje stavili na ikocko, da so mogli zbežati v svobodo. Tako je tudi slovenski živelj odhajal v vse države v Evropi tja do daljne Avstralije. V deset in deset tisoče gre število te takoime-novane tretje emigracije. Posebno porazna pa je v tem pogledu bilanca leta 1965. V tem letu je odšlo iz Jugoslavije v svet nad 200.000 ljudi, ki iščejo kruha in zaposlitve po svetu, ker jim tega komunistična Jugoslavija ne more dati. Od oktobra dalje jih gre samo iz Slovenije mesečno povprečno 1.500. Gredo, kamor kdo more: V Nemčijo, na švedsko, v Francijo in drugam. trajalo od četrtka do nedelje, se pravi štiri dni. /Komunisti so v svoj mirovni poziv vključili južnovietnamske in druge vojaške oddelke, Amerikance pa izvzeli, tako, da so imeli možnost med premirjem naprej napadati izključno ameriške- postojanke. V času premirja so komunisti izvedli nad 80 napadov, ki pa so bili vsi manjšega obsega. Amerikanci so na napade odgovar- ali zavezniki storila vse, da bi pripravila vietnamske komuniste na mirovna pogajanja, toda pozitivnega odgovora doslej ni bilo. Zato stoji Johnson pred novimi odločitvami v vojni v Vietnamu. Prva odločitev, ki jo bo moral storiti, bo nadaljevanje bombardiranj severnega Vietnama. Ameriški generali zahtevajo čim prejšnjo obnovo bombardiranj ker so z izvidniškimi poleti nad severnim Vietnamom ugotoviji, da so komunisti izkoristili že mesec dni tra- SlovensUa tragedija na Tronadorju V Sv. Sloveniji z dne 20. januarja smo poročali -o slovenski mladini na počitnicah. Objavili smo, da je odšlo tudi več fantov in deklet v Bariloče. Veseli smo bi;li tega odhoda mladine v zdravo naravo. Nihče si pač ni mogel misliti, da bo prav iz te slovenske mladinske skupine nastala nova slovenska tragedija. Danes je to že skoro gotovo manovo gostišče. Ker ju ni bilo, se je vseh loteval strah, da se jima je morda zgodila nesreča. Ko ju ni bi;lo niti v četrtek 20. t. m., je bila slutnja še večja. France Jerman se je v večernih urah odpeljal v Bariloče ter o nesreči na Tronadorju najprej obvestil dr. Vojka Arka, bariloški andinski klub, orož-ništvo ter radijsko postajo. Ves aparat kruto dejstvo. Slovenskemu izseljenske- je .bil takoj postavljen v akcijo. Radij- mu duhovniku Jožetu Kastelicu, ki mu je vzela življenje mogočna Aconcagua leta 1940, ter idealnemu slovenskemu jajoč mir za popravila porušenih mo- i fantu, enemu od pionirjev slovenskega stov in poškodovanih cest. Johnson od- an-dinizma v Argentini, Tončku Panger- jali v svojo obrambo, niso pa izvedli govarja, da „morajo vrata miru ostati nobenih napadalnih akcij. Ko pa je premirje v nedeljo zvečer poteklo, so ameriška letala komaj. 25 minut po preteku premirja izvršila hude napade na komunistične postojanke v Južnem Vietnamu. Prav tako so odvrgle na stotine bomb ve-letrdnjave B-52 z oporišč na otoku Guam v Tihem oceanu. Tik pred začetkom premirja je sai-gonska vojaška vlada objavila, da so nekateri častniki pripravljali državni udar, pa so jih pravočasno odkrili in preprečili novo zmedo. Amerikanci so pred in med premirjem dovažali nove skupine svojega vojaštva iz ZDA na bojišče, tako, da število ameriških oddelkov že presega številko 200.000. Po izjavah Mc Namare bodo do konca [letošnjega leta zvišali število ameriških vojakov v Vietnamu, če bo to zahteval položaj, na 400.000, število, s katerim so zavrnili komunistični napad na Koreji leta 1950. Med rdečo Kitajsko in ZSSR se bije hud besedni dvoboj zaradi sovjetskega neodločnega zadržanja v vietnamskem vprašanju. 'Peking očita Moskvi, da se je prodala Amerikancem in da je postala boječa, istočasno pa grozi Amerikancem in vsemu svetu, da se ne boji spopada s komer koli. Johnsonova mirovno ofenziva se je na široko odprta,“ toda dostavlja: „Vrata agresije pa je treba zapreti in zakleniti.“ Tudi je poudaril, da se ZDA ne bodo umaknile iz Južnega Vietnama, -dokler tej, državi ne bo zagotovljen miren in svoboden razvoj za bodočnost. Ameriški obrambni minister Me Namara je mnenja, da se bodo vojaške akcije stopnjevale vsaj, tja do junija 1967, obstaja pa nevarnost razširitve vojne, ker so se razširila poročila, da se na udar Spet .pripravlja severna Koreja proti južni, da bi tako Amerikanci imeji dve fronti v Aziji. V nobenem slučaju pa da Kitajska ne namerava direktno poseči vmes, ker se boji ameriških atomskih napadov. Pet južnih provinc je komunistična kitajska vlada že proglasila za vojno področje in uvedla najstrožje varnostne ukrepe. Da bi zapletla Moskvo v vietnamski spor, je rdeča Kitajska opozorila sovjete, -da jim ne bo dovolila po suhem preko svojega ozemlja dovažati vojaški material vietnamskim komunistom, /pač pa bodo moraji to delati po morju. Peking tako upa, da bodo sov- cu, ki je skupno z nemškim planinskim tovarišem Schmollom našel ledeni grob 17. januarja 1954 v gorovju Paine na jugu Argentine in Čila, sta se sedaj pridružila še dva slovenska fanta — Božo Vivod in Tomaž Kralj, za katerima je prejšnji teden izginila sleherna s;led na Tronadorju v Bariločah. Slovenska mladina je letos odšla v Bariloče v dveh skupinah. Prva je odšla 30. decembra 1965. V njej so bili: Metka in Jožejka Debeljak, Anica Mehle, Marija Fink, Metka Gasar, ing. Jože Košane, lic. Lojze Mehle in Tomaž Kralj. Dne 13. januarja so pa odpotovali v Bariloče: Tine Debeljak ml., Tone Mizerit, Franci Sušnik, Božo Vivod, ga. Marjana Marn, njena hčerka Tere-zika Marn, Milica Hribar, Elizabeta Mele, Marica Sušnik, Marjana Homovc in Olga Sladič. Posebej pa so še odšli tačas v Bariloče: Ciril Markež, Stane žužek, Tone žužek, Janež Škulj in sin dr. Julija Savellija Jujče Savelli. Iz prve skupine se je v nedeljo dne 23. vrnila v Bs. Aires gdč. Meta Debe-ljakova. O taborjenju slovenske mladinske skupine ter o tragediji na Tro- jetske ladje prišle v konflikt z ameri-1 nadorju nam je povedala naslednje: škimi ladjami in letali ter se bo tako Moskva nehote morala odločneje spoprijeti z Amerikanci. Na vsak način pa ima Kitajska namen zaposliti Ameri- zakjjučila, toda, kakor kaže, brez uspe- i kance v Aziji za dolgo dobo. Wyszynski odgovarja Gomulki Odločni poljski kardinal Wyszynski j0 in državo.“ Z ozirom na katoličane, je minulo nedeljo izjavil, da „poljska vlada ne bo mogla nikdar iz;ločiti katoliške Cerkve iz svetovnega dogajanja.“ Kardinal je s to izjavo indirektno odgovoril zahtevi poljskega komunističnega predsednika Gomulke, da morajo biti vsa politična dejanja Cerikve vedno v skladu s političnimi dejanji poljske komunistične vlade. Kardina;! Wyszynski je nadalje poudaril, da je Vatikanski koncil dal vsem škofom velike tuzemske naloge, „s tem tudi škofom Poljske, države, v kateri obstaja ločitev Cerkve od države in kjer se na vse mogoče načine trudijo, da učenje sv. pisma ne bi prodrlo v življenje prebivalstva.“ Kardinal je nato popisal naraščajočo vjogo Cerkve v vsakdanjem življenju posameznika in narodov ter poudaril, da „tako ne bo mogoče neprestano vzdrževati teoretično črto med Cerkvi- ki kritizirajo pismo poljskih škofov za pomirjenje z Nemci v duhu medsebojnega odpuščanja in pozabe krivic, je Wyszynski poudaril: „Niso pravilno razumeli vseh naših misli. .. Težko je V nedeljo 16. januarja je bil Božo Vivod pri maši v Barijočah, nato je odšel s Tomažem Kraljem, dr. Vojkom Arkom in njegovim sinom ter otroki Franceta Jermana k jezeru Tonček — Lago Tonček, kjer so se Stpominjali obletnice smrti pokojnega Tončka Pangerca, po katerem ima laguna ime. Dr. Vojko Anko je spregovoril nekaj ko-memorativnih besed. Od tu je Božo Vivod odšel k Pod skalco, kjer so bile slovenske skupine. Tu je bil pri drugi maši, ki jo je imel biti 'dosleden kristjan, zlasti za tiste, argentinski duhovnik ob znamenju sko- ki se odpovedo vplivu Cerkve v svojem vsakdanjem življenju...“ /Škof Zygmund Choromanski, tajnik poljskih škofovskih konferenc, pa je v nedejjsiki pridigi povedal: „Poljski katoličani danes prestajajo težko preizkušnjo vere.“ Glede na vladno proti-cerkveno propagando zaradi škofovskega pisma je Choromanski izjavil: „Vsle-d' neprestane radijske in televizijske -propagande so mnogi zmedeni, stvari jih begajo, zlasti, ko vlada trdi, da se ne bori proti veri. Toda, če se vlada bori proti škofom, proti duhovnikom, se s tem bori proti Cerkvi, kajti brez škofov in duhovnikov ni Cerkve." I T I D M V Italiji je notranji spor v krščanski demokratski stranki povzročil novo politično krizo. Fanfanijevci so v parlamentu glasovali proti socialističnemu zakonskemu osnutku o državnih otroških vrtcih in njenih voditeljicah. Kr- V T i D I R publike, predsednika senata in parlamenta zaradi določitve novega predsednika vlade. Stranke dosedanje vladne koalicije — socialistična, socialdemokratska in republikanska stranka — so javno ob-scanski demokratski predsednik Aldo; ^ rovarjenje nekaterih poslancev : oro je po g asovanju ogorčen odšel kr--_ demokratske stranke proti seda- I fa Rožmana. Tu so bi;li slovenski fantje in dekleta ves ta dan. Zvečer je bil Božo Vivod z ostalimi še pri tretji maši prav taiko ob Rožmanovem znamenju, ki jo je imel drugi argentinski duhovnik. Nato se je vrnil v Bariloče. Drugi dan, v ponedeljek 17. januarja, je g- France Jerman, ki je bil čez nedeljo v Bariločah pri družini, popeljal Tomeka Kra;lja in Boža Vivoda pod Tronador. Tu sta se Tomek in Božo odločila, da ne bosta šla na Boneto, kakor sta nameravala poprej, ampak na Tronador ter sta hotela priti na njegov vrh Argentino, na katerem je bil pred tednom dni Tomek Kralj in je pot •do tja dobro poznal. Talko sta v ponedeljek dne 17. januarja nastopila zadnjo turistično pot opremljena z vsemi planinskimi potrebščinami, spalnima vrečama, vrvmi, derezami in hrano. Nameravala sta se jima pridružiti tudi Tine Debeljak ml. in Ciril Markež, pa nista imela derez. Dogovorjeno je bilo, da se bosta v sredo 19. vrnila v Jer- V predsedniško palačo in podal ostavko celokupnega kabineta. Predsednik republike dr. Saragat je začel takoj s konzultacijami bivših predsednikov re- nji vladi. Zatrjevale so, da so že site notranjih preklarij v kršč. demokratski stranki, ki spravljajo neprestano v nevarnost stabilnost vlade. Od nje zah- sika postaja je oddajala poročala in prosila za pomoč, orožništvo je takoj organiziralo svojo reševalno ekspedicijo z zdravnikom, bariloški andinski klub, v katerem se tudi udejstvujejo bariloški slovenski planinci, pa svojo. Od Slovencev sta odšla takoj z reševalno ekspedicijo dr. Vojko Ariko in 'lic. Stane- žužek, ki sta v petek 21. januarja odšla na Tronador. Gdč. Meta Debeljakova je v petek, 21. januarja, popoldne odpotovala iz Bariloč in ve povedati samo to, da so bili vsi v Bariločah zelo, zelo zaskrbljeni, da bi mogli najti oba pogrešana slovenska fanta še živa. Tako Met-a Debe;ljak. V Buenos Airesu o nesreči na Tronadorju nismo vedeli nič do sobote, 22. januarja, popoldne, dokler ni te novice telefonično sporočil v Buenos Aires sam France Jerman. Zaradi slabe telefonske zveze ni bilo. točno znano, kdo vse se je ponesrečil. Eno ime je pa bilo dobro slišno in sicer Božo Vivod. Jermanovo telefonsko poročijo je bila obenem prošnja ge-. Debeljakovi, naj bi na nesrečo pripravila go. Vivodovo. Med tem je drugo brzojavno sporočilo pos;lal v Buenos Aires g. Zorko Simčič vseuč. prof. g. dr. Milanu Komarju s prošnjo, naj o nesreči previdno obvesti go. Anico Kraljevo. G. Simčič je v brzojavu tudi navedel, da se „reševalna dela nadaljujejo toda brez izgjedov na uspeh“. Ko je ga. Anica Kraljeva zvedela za nesrečo na Tronadorju, je v nedeljo, 23. jan, z letalom odpotovala v Bariloče, kjer živi njena hčerka ga. Lučka por. s Francetom Jermanom. Med tem 'so o nesreči slovenskih fantov začele poročati že tudi buenos-aireške radijske postaje ter so objavljale poročila orožniškega poveljstva v Bariločah o reševalnih ekspedicijah orož-ništva, ki pa da niso dala nobenega uspeha. Tudi listi v Buenos Airesu so začeli objavljati poročila. Zlasti večer-nik La Razón (ponedeljek 24.) in jutranjik E;1 Mundo (torek 25.). V ponedeljek so poročila iz Bariloč navajala, da je orožništvo objavilo, da je Božo Vivoda in Tomeka Kra;lja smatrati za izgubljena in je zato ustavilo nadaljne reševalne ekspedicije. Civilne reševalne ekipe, tako članov Barilo-škega andinskeiga kluba kakor tudi slovenskih planincev, so pa še naprej na terenu. Iščejo še naprej pogrešana slovenska fanta, toda izgledov, da bi jii mogli dobiti še pri življenju, ni nobenih. V ponedeljek, dne 24. januarja, se je z brzojavom oglasila iz Bariloč ga. A. Kraljeva, mati pogrešanega sina Tomaža. Brzojavko je poslala na Ramón Falcón ter v njej pravi: „Obvestite Vi-vodove, da se reševalna akcija nadaljuje, čeprav brez izgleda na uspeh. Bog nam bodi v pomoč.“ Novica o nesreči Božo Vivoda in Tomaža Kralja je na slovensko javnost naoravila silen vtis. Vse sočustvuje s tako kruto prizadetima družinama. Pa je še vedno v Jugoslaviji okrog j tevajo, 'da končno uredi svoje notranje 300.000 ljudi brezposelnih, še bi lahko ; razmere, sicer bodo zahtevali razpis s konkretnimi podatki prikazovali ne-1 volitev. Splošno prevladuje mnenje, da bo novo italijansko vlado znova sestavil Aldo Moro. Naročilo za sestavo vlade je že dobil. Ameriški predsednik Johnson je poslal državnemu kongresu v odobritev državni proračun v višini 112.800 milijonov dolarjev. Je to največji ameriški srečo, ki jo je komunizem prinesel na- Fanfani se je na seji vodstva stran- proračun, kajti dosedaj noben ameriški Semu narodu. Naj bo že to dovolj, da j ke opravičeval, da on osebno pri padcu ^ zvezni proračun ni presegal višine 100 nas še bolj utrdi v /prepričanju, kako , vlade nima nič skupnega z akcijo poslan- milijard dolarjev. jasen je naš ci;lj: Delati in vse žrtvo- cev, ki so v parlamentu glasovali proli | De Gaullovo nastopanje proti sedavate da pripomoremo k osvoboditvi do- Aldu Moru. Označil je tako početje celo njemu ustroju Skupnega evropskega movine, tako, da bodo naši bratje de- za „odvratno“ in zahteval, da mu je trga ter zahodno evropski obrambni ležni tistega blagostanja, kakor ga uži- treba napraviti konec, ko se poslanci skupnosti je povzročilo, da je tretja vajo državljani svobodnih držav v Ev- norčujejo iz strankine disciplino, skri- obletnica podpisa prijateljske pogodbe ropi in v svetu. vajoč se za tajno glasovanje. med Francijo in Nemčijo šla mimo po- vsem neopaženo. Ob triletnici njenega podpisa (22. januarja 1963) se je niso spominjali ne v 'Parizu in ne v Bonnu. V Indiji je bila izvoljena za naslednika v Taškentu umrlega predsednika vlade Lala Bahadur ja Šastrija Nehru-jeva hčerka Indira Gandhi. Nova predsednica indijske vlade je stara 47 let, je vdova in mati dveh otrok. Skupno s svojim očetom je -bila v času bojev za indijsko neodvisnost več let v zaporu. Pred imenovanjem za predsednico vlade je v vladi zavzemala položaj ministra za informacije. Indira Gandhi je prva žena, ki bo kot predsednica vlade vodila indijsko svetovno silo 500.000 milijonov ljudi. Stran 2 SESTANEK ZAUPNIKOV SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Poverjeništvo SLS ga je sklicalo za nedeljo 23. t. m. na Slovenski pristavi v' Moronu. Nekateri so se bali, da v tej dobi udeležba na njem ne bo najboljša. Mesec januar je namreč že čas počitnic in vročina marsikoga odvrne od udeležbe na prireditvah. Pa je bil strah o slabi udeležbi neutemeljen. Na zaupniški sestanek je prišlo lepo število strankinih zaupnikov iz vseh slovenskih naselij na področju Vel. Buenos Airesa. Tako lepa udeležba priča, da se slovenski fantje in možje zanimajo za politična vprašanja in s tem samo potrjujejo potrebo po političnem dejlovanju in udejstvovanju tudi v emigraciji. Pred sestankom zaupnikov je bila na Slovenski pristavi redna nedeljska maša. Tokrat že ob deveti uri, da je bilo potem več časa za zborovanje. Imel jo je č. g. župnik Matija Lamovšek. Sestanek zaupnikov SLS je začel g. MILOŠ STARE, pqdpredsednik slovenske krščanske demokracije. Toplo je pozdravil strankine funkcionarje, ki so se odzvali vabilu Poverjeništva in prišjli na sestanek, nato ,pa povedal namen sestanka. Njegovo sklicanje so narekovala razna notranja vprašanja, ki jih je treba rešiti še to leto in o katerih morajo biti pristaši stranke poučeni. Zatem je pa podal obširen in pregleden oris zunanjepolitičnega dogajanja v svetu, zlasti v zadnjem času ter dogodkov v domovini predvsem od zadnjih komunističnih ukrepov za ureditev zavoženega gospodarstva. Svoja izvajanja je podprl z izredno zanimivimi odstavki iz pisem, poroči;! in referatov načelnika Slovenske ljudske stranke g. dr. Mihe Kreka. Udeleženci zaupniškega sestanka so jih poslušali z vidno pozornostjo ter zanimanjem. Nato je g. Miloš Stare prikazal delo predsednika dr. Mihe Krelka in s konkretnimi dejstvi pokazal kako vztrajno si dr. Krek prizadeva, da bi prišlo do osvoboditve slovenskega naroda. Pri tem je poudaril, da dr. Krek vztraja kljub temu, da okolnosti, v katerih dejla, včasih nisp naklonjene njegovemu delu. Kako majhni bi se zdeli sami sebi tisti slovenski emigranti, ki dr. Kreka napadajo in klevetajo, če bi trezno presodili svoje razdiralno delo. S pritrjevanjem so strankini zaupniki potrdili svoje zaupanje načelniku stranke in hvaležnost za njegovo požrtvovalno in težko delo za koristi slovenskega naroda v domovini in izseljenstvu. Iz izvajanj g. Miloša Stareta je bilo razvidno, da je nujno, da stranka s svojim organiziranim delom nadaljuje jj sramotenjem in klevetanjem pokojnega in ipo svojih močeh pomaga rušiti ko- Narteja Velikonje je zbor zaupnikov formaciji in preko nje bili soudeleženi pri delu v Narodnem odboru. Ustanovna listina Narodnega odbora pa dopušča tudi vključitev novih političnih strank v Narodni odbor, toda doslej se ni prijavijla še nobena nova politična formacija za vključitev v Narodni odbor. V zvezi s programom krščansko-de-mdkratske stranke je prikazal vsebino okrožnice tajništva stranke, ki prosi za predloge za morebitno spremembo ali dopolnitev strankinega programa, ki je bil bi;l objavljen leta 1954. Posebej je opozoril na zanimivo anketo v Zborniku Svobodne Slovenije o političnih ciljih slovenskega naroda in o slovenskem državno-pravnem programu. Pozival je navzoče, naj pazno preberejo odgovore v anketi in bodo še bolj spoznali kako resnega študija zahtevajo ta vprašanja, in da slovenski problem ni tako enostaven, kakor ga hočejo nekateri prikazovati. Odgovori v anketi še prav posebej kažejo kako kompliciran • je slovenski problem. Nato je imel član načelstva stranke g. RUDOLF SMERSU referat o volitvah, katere bo v bodočem letu izvedja krščanska demokracija med slovenskimi izseljenci v svetu. Pojasnjeval je, kako se bodo vršile volitve v skladu s strankinim pravilnikom, kako je spopolnjevati spiske qlanic in članov krščanske demokracije. Sporazumno so bili določeni nato tudi zaupniki v posameznih okrajih, ki bodo sprejemali prijave. OBSODBA SRAMOTNEGA NAPADA V naslednjem je g. Miloš Stare prebral članek, ki ga je pod naslovom „Slovenska kulturna akcija in Velikonjeva literarna nagrada“ objavil mel-bourski „Sjlovenski vestnik“ v štev. 9 z dne 23. septembra 1965. V članku omenjeni list napada slovensko politično emigracijo v Argentini kot celoto, zatem Slovensko kulturno akcijo in posebej še Narteja Velikonjo. Pri slovenski politični emigraciji v Argentini „obsoja njen omejeni in zamejeni program, njeno kulturno in politično kratkovidnost, njen provinciaji-zem in nesposobnost“. Slovenski kulturni akciji zamerja, da je svojo literarno nagrado poimenovala po Narteju Velikonji, ki da je bil po mnenju omenjenega avstralskega lista „malopo-memben literat, ki je med vojno zavzel izrazito protiljudsko, nemškutarsko, ne samo protikomunistično, temveč tudi protipartizanslko stališče.“ V zvezi s tem obžalovanja vrednim Med drugim je bilo tudi stavljeno vprašanje, kaj je resnice na tem, da naj bi bila dr. Kulovec in dr. Krek v razgovorih s slovašikim odpravnikom poslov en dan pred Hitlerjevim napadom na Jugoslavijo predlagala ustanovitev sjovenske države po vzoru Slovaške, kakor naj bi izhajalo iz objavljenih dokumentov, ki so jih prinesli tudi nekateri izseljenski listi. Na to vprašanje je g. Stare odgovoril, da je vprašal naravnost dr. Kreka, kaj so vsebovali tedaj razgovori s slovaškim poslanikom in če sta stavila ‘kakšne predloge z dr. .Kujovcem. Krekov odgovor vsebuje v glavnem tole: S slovaškimi ljudmi v poslanstvu v Beogradu smo bili prijatelji. Tudi njihov nastanek države so razlagali kot vojno nujnost. Drugače smo govorili o slovenskih interesih, ki so jih razumevali kot mi, bili so dobri katoliki in veliki prijatelji Slovencev, Orli, (prosve-tarji, zadružniki, vse tako, ali vsaj podobno kot mi. Slovaški odpravnik poslov je dr. Kulovcu ponudil zaščito za naju, azil v poslanstvu, ko pride Hitlerjeva vojska. Po posvetovanju sva z dr. Kulovcem rek;la, da tega ne moreva sprejeti, ker je izvršni odbor stranke sklenil, da morava tja, kamor bo šla vlada v slučaju vojnega napada. To sem sporočil odpravniku. Pa je zopet obiskal dr. Kulovca in ponujal svojo pomoč. Govorili smo — vsak zase — nikoji vsi trije — o Hitlerjevih načrtih s Slovenijo. Midva sva vsak po svoje izrazila svoj strah, kaij se bo zgodilo z našimi ljudmi in ga prosila, naj stori, če bo v teku okupacije kaj mogel, da bi se okupacijski režim omilil. To je bilo vse. Vljudnosten razgovor o groznih težavah in nevarnostih, ki so nas zasipale. Da je Slovak potem nekaj pisal, nisva nič vedela. Kaj je pisal, še manj. Kar je sedaj objavljeno iz tozadevnih dokumentov, je samo delo tistih, ki so podpisani na papirjih. Ničesar niso pisali po najinem odobrenju ali v sporazumu z nama. Vse je samo njihovo delo — verjamem, da pri Slovaku iz najboljšega namena, da Slovencem pomaga. ‘Zaupniki so na tem primeru ugotovili, kako lahko je vsako stvar pojasniti, kadar je dobra Voj ja. Pošteno je vedno najprej vprašati prizadetega, kaj je na stvari, ne pa objaviti napad z dodanimi klevetami in podtikanji. Pred zaključkom je Miloš Stare pozdravil še g. Ivana Pekola iz San Luisa, ki se trenutno mudi v Buenos Airesu in je prišel na sestanek strankinih zaupnikov. Prosil ga je, naj ponese naše pozdrave ‘Slovencem v San Luisu z željo, fia naj tudi tam, četudi so maloštevilni, dvigajo prapor krščanske demokracije. 1966 — leto koncilskega jubileja Pod gornjim naslovom je msgr. Ja-j bo živo zavedal, da odgovarja Bogu za nez Jenko, škof slovenskega Primorja, izdal za novo leto pastirsko pismo z naslednjo vsebino: Vstopili bomo v Gospodovo leto 1966, prvo po končanem 2. vatikanskem cerkvenem zboru. Vse do binkošti, t. j. do 29. maja, bomo doživljali čas koncilskega jubileja, ki ga je razglasil sv. oče ob zaključku cerkvenega zbora. Kakor je bila prva Jezusova beseda rojakom: „Delajte pokoro, približalo se vam je nebeško kraljestvo“ (Mt 4, 17), tako nas sedaj kliče Kristusov namestnik na zemlji, naj v dnevih koncilskega jubileja očistimo svoja srca. Kdo ne ve, da človekovo uho, še bolj pa srce, ni pripravljeno sprejeti božje besede, dokler je človek sam zakopan v grehe in strasti? Dokler smo preveč zapleteni v posvetne skrbi in naslade, nismo sposobni poslušati tega, kar nam želi povedati koncil. ‘Koncilski jubilej je namenjen vsemu božjemu ljudstvu, duhovnikom, pastirjem kakor tudi vernikom laikom ne glede na razlike starosti, spola, izobrazbe in družbenega položaja. Na vse, ki jih je oblila krstna voda, se obračamo in jih vabimo, da se v teh petih mese-I cih notranje prerode. Ko papež tako naglaša potrebo notranje obnove, nikakor ne želi podcenjevati zemeljskega človeškega udej-stovanja, ki ga zahteva zapleteno ?n hitro se razvijajoče vsakdanje življenje v človeški skupnosti. Dobro vemo, kako je potreben kmet, obrtnik, delavec, upravni uradnik, profesor, znanstvenik, zdravnik, vojak. Vsak od teh opravlja v ogromnem človeškem stroju potrebno in koristno delo, brez katerega ne moremo živeti. Vsak od teh koristnih in potrebnih delov človeške skupnosti pa ima še lastno potrebo po Bogu, verskem in liturgičnem življenju. Tudi bo vse drugače vršil svojo službo v družbi, če se munistično diktaturo v domovini. Po njegovem poročilu je tajnik So-vjetološkega oddelka pravne fakultete Katoliške univerze v Buenos Airesu g. PAVEL FAJDIGA poročal o septembrskem kongresu komunističnih partizanov v domovini. Navajal je med drugim glavne odstavke iz ■ Titove, poslanice partizanskemu kongresu, kakor tudi iz Rankovičevega govora, ki oba pozivata partizanske borce, da morajo ohranjati vedno žive ideje komunistične revolucije. Izvleček iz poročila bomo objavili v prihodnji številki. Izvajanja g. Fajdige so zaupniki nagradili z odobravanjem. V zvezi s Fajdigovim referatom o partizanskem kongresu je g. Miloš Stare opozori! strankine zaupnike, da je že s sklepi na partizanskem kongresu nakazano kakšno mora biti delo in zadržanje slovenske politične emigracije. Naslednja točka je bil razgovor o Narodnem odboru in o njegovem zadnjem proglasu ter o delu v bodočnosti. V tej zvezi je g. Miloš Stare opisal nastanek Narodnega odbora in poudaril, da je to politična ustanova, ki jo sestavljajo zastopniki treh političnih strank, t. j. slovenske krščanske demokracije, slovenske liberalne stranke in socialdemokratske stranke. Vsak slovenski izseljenec se more opredeliti za eno od teh političnih formacij. Krščanska demokracija je danes v Evropi ena najmodernejših strank in so npr. v Nemčiji vključeni vanjo tako protestanti kot katoličani in tudi v italijanski krščansko- demokratski stranki so v notranji sestavi različni tekovi. Zato tudi ni prav nobene ovire, da se ne bi slovenski iz- slovenske' krščanske demokracije soglasno ugotovil: 1. Odločno obsojamo sramotni napad, ki ga je objavil ta list na slovensko demokratsko emigracijo v Argentini, Slovensko kujlturno akcijo in na pok. Narteja Velikonjo. Obsodba zaupnikov slovenske krščanske demokracije velja izdajatelju in uredniku lista, kakor tudi piscu članka. 2. Slovenska kulturna akcija ni mogla dati literarni nagradi, ki jo je razpisala, bolj primernega nas;lova kot ga je s tem, da jo je imenovala Velikonjeva literarna nagrada. 3. Ugotavljamo, da je lik Narteja Velikonje tako vzvišen, njegovo delo tako človekoljubno, njegovo narodno prepričanje tako globoko, da ne potrebuje nobene obrambe. Narteja Velikonjo so komunisti umorali, ker je bil nepopustljiv v svojih krščanskih načelih, ljubezni do naroda in je z vso odločnostjo obsodil komunistične in partizanske zločine. VOŠČILO DR. PUŠU G. Miloš Stare je zatem opozoril strankine zaupnike, da je 12. t. m. v New Yorku praznoval 70-letnieo življenja g. dr. Ludovik Puš, glavni tajnik stranke. Prikazal je njegovo dejo in zasluge za kršč. demokracijo, nakar so zaupniki z živahnim odobravanjem sprejeli predlog, da se dr. Pušu s sestanka pošlje zahvala za njegovo delo, čestitke k jubileju in prijateljske pozdrave. DR. KREK IN DR. KULOVEC TER SLOVAKI V debati, ki je sledila, je g. Miloš Stare odgovarja;! na razna vprašanja in seljenci, ki priznavajo krščansko demo- j dajal ustrezna pojasnila. * I TEDNA V TEDEfc (Nadaljevanje s 1. strani) Perujska vlada je z ozirom na sklepe zadnje komunistične trikontinental-ne konference na Kubi o organizirani gverilski vojni po državah Latinske Amerike, zahtevala izredno zasedanje Organizacije ameriških držav. Zahteva perujske vlade je naletela na ugoden odmev v državah Južne Amerike. V Dominikanski republiki se je večina častnikov pokorila začasni dominikanski vladi ter je odšla v inozemstvo, da bi omogočila pomirjenje v državi in izvedbo demokratskih volitev. V London je tako odšel za vojaškega atašeja tudi vodja zadnjega upora kon-stitucionajistov polkovnik Caamano. Na skupščini Skupnega evropskega trga, ki zaseda v Strasburgu, so predstavniki držav, ki sestavljajo to vrhovno evropsko ustanovo, napadli De Gau-llovo Francijo zaradi njene zahteve, da je treba okrniti delokrog evropski skupščini ter ji odvzeti dosedanji naddržav-ni pomen in funkcije. Govorniki, ki pripadajo krščanski demokraciji, socialističnim in liberalnim strankam, so izrekli zaupnico predsedniku te evropske komisije Walterju Hallsteinu, proti kateremu zlasti nastopa De Gaulle in zahteva njegovo zamenjavo. Na Madžarskem je komunistična policija v industrijskem mestu Czépel zaprla nad ISO delavcev, ko so demonstrirali zaradi vedno večje draginje ter zahtevali kruha zase in svoje družine. V Iranu so odkrili zaroto proti šahu. Zaprli so 55 oseb, ki so za atentat na vladarja in za zrušenje sedanje vlade dobile orožje iz inozemstva. Za 8 zarotnikov vojaški državni tožilec zahteva smrtno kazen. svoje stanovsko delo. Zato je verska obnova, h kateri nas kliče Cerkev, nad vse važna in potrebna. Skupnostni duh Pripadniki božjega ljudstva smo, člani velike božje družine. Človek pride na svet v družinskem okolju, ki ga z veseljem in ljubeznijo sprejme. Tudi kot kristjani smo se rodili v krogu župnije, duhovno rasli in napredovali v župnijski skupnosti. Nedeljska maša, večji cerkveni prazniki, verouk, prvo obhajilo, birma, to so važni dogodki našega vèrskega življenja. Morda se je komu zdelo dovolj, da sam zase moli, nekje v samoti prisostvuje sv. maši ter misli, da je zadosti, če samo nase misli, čisto nič pa mu ni mar njegovih bližnjih. To diši po Kajnovi miselnosti: „Ali sem mar jaz varuh svojega brata?“, ki je čisto nekr-ščanska, nemoralna. Najvažnejša zapoved je in ostane zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. „Kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, kako bo mogel ljubiti Boga, ki ga ne vidi?“, nas opozarja apostol Janez. Z vedrim čelom Ne vemo, kaj nas čaka v novem letu, s kakšnimi težavami se bomo morali boriti, ali bomo želi uspehe ali neuspehe. Eno pa je gotovo: v božjih rokah smo. Bog nas očetovsko ljubi in materinsko za nas skrbi. Zato ni razloga za pretiran strah in za črnoglednost; obratno: polni zaupanja stopajmo skozi Rdeče morje preizkušenj sedanjega časa v obljubljeno deželo, če je Bog nekdaj spremljal Izraelce v ognjenem in temnem oblaku, vemo, da nas sedaj spremlja kot evharistični Kralj in Glava Cerkve. Zato pa: veselo in blagoslovljeno novo leto 1966! t Janez Jenko škof Slovenskega Primorja Iz življenja in dogajanja v Argentini Predsednik dr. Illia o obnovitvenih delih v državi Predsednik republike je bil 22. januarja na obisku v provinci Salta. Simbolično je začel dela za zgraditev velikega jeza ob izlivu rek Guachipas in Arenales na meji treh okrajev Chi-coana, La Vina in Guachipas. Dela bodo sta;la 4.000 milijonov pesov. Zgrajena zajezitev rek bo omogočila namakanje 110.000 hektarjev zemlje v provincah Salta in Santiago del Estero. Ob tej priložnosti je dr. Illia v govoru naglašal, da ni mogoče doseči političnega, socialnega in gospodarskega edinstva v republiki, če se razvoj in napredek ne vrši harmonično. Zato je vjada izdelala državni načrt za obnovo, v katerem so obsežena vsa javna dela, ki jih je treba v republiki izvršiti, ker so nujna za nadaljnji gospodarski razvoj države. Dalje je naglašal, da se je vlada zelo malo posluževala propagande, na drugi strani je pa svoboda informiranja navadno bila uporab;! jena proti vladi. V tem pogledu je zatrjeval, tisoč Bolivijancev, ki so na delu v tej provinci. Za volitve je veliko zanimanje. Politična javnost jih pričakuje z radovednostjo. Te volitve naj bi bile nekak barometer ljudskega razpoloženja z|la-sti v merjenju političnih sil med vladnimi ljudskimi radikali in raznimi pe-ronističnimi skupinami. Ljudski radikali se pomembnosti teh volitev zavedajo, zato so vrgli v volivno kampanjo ves svoj strankin aparat. Sam predsednik stranke dr. Balbin je odše;l na agitacijo ter dnevno govori na raznih shodih. Prav tako je odšlo v Jujuy nad 20 radikalnih poslancev. Volilna kampanja se je začela že tudi v provinci Mendoza, kjer bodo imeli volitve dne 14. aprila t. ! Tu so v koaliciji konservativni demokrati, iij ljudski radikali proti peronističnim skupinam. Ti dve stranki sta v provincij-skem parlamentu tudi nedavno izglasovali sedanjo provincijsko ustavo. V Patagoniji je ogromen požar na področju 40.000 hektarjev uničil paš- da vlada ne vztraja trmasto pri trditvi, mk? ln gozdove- Na posestvih je po- da je vse prav, kar napravi, pristavi pa, da junaštvo in vrlina ne obstojata v tem, da nekdo trmasto vztraja pri napakah, ampak v tem, da se napake ginilo 600 glav goveje živine, več konj in svinj, ostala živina se je napol pobesnela rešila s pobegom. Veliko od te živine bodo morali pobiti zaradi hudih popravijo, če je to v večjo korist države. opeklin’ Prav tako tisto, ki je od ognja oslepela. Požar je povzročil eden od Volitve V nedeljo bodo v provinci Jujuy. Volili bodo guvernerja, viceguvernerja in provincijske poslance. Poročali smo ze, da je v;lada volitve preložila od 9. januarja na 30., ker je ugotovila, da je bilo v volivne imenike vnešenih več poljedelskih delavcev, ki je zakuril ogenj, da bi si spekel meso. Zaradi vetra se je začel požar z vso naglico širiti naprej.. Doslej tega delavca še niso dobili in ne vedo ali se je mogel resiti, ali pa je postal žrtev požara tudi on. Slovensko-argent. odprava na Kontinentalni led Buenosairc.ki jutranjik darin z j se odpravlja navedena gorska skupina, ’dne 18. januarja t. 1. poroča, da je dne še ni stopila človeška noga. Naskok 17. t. m. odšla na Kontinentalni led teh vrhov je zelo nevaren. Največja Slovensko-argentmska gorniška odpra-i obramba gorskih grebenov, pred gor-va. k: jo sestavljajo Slovenci Peter ininiki so navpične stene in zelo pogosti i-, Vc.rta iz Buenos Airesa, Jože plazovi ledu ter skalovja, ki jih prožita Vodnik, gradbenik iz Puerta Deseado v provinci Santa Cruz, ter Osvaldo Troiani in Avgust Mengelle. Člani omenjene gorske odprave ho- orkanski veter, dež ter sneg. Odpravi želimo mnogo sreče in po-polen uspeh. Peter in Jurij Skvarča sta znana čejo doseči vrhove v jugozahodnem j gornika ne samo med Slovenci v Ar-delu province Santa Cruz na meji s ' gentini, ampak tudi med argentinskimi sosednjo republiko čile. Področje, v, andinisti. Napravila sta doslej že več katerem so ti gorski vrhovi, so znani drznih tur, zlasti na vrhove na Konti- kot kraji neprestanega dežja, kajti letna višina padavin se giblje med 5 in 7.000 milimetrov. Skoro neprestano deževje spremljajo tudi močni viharji, ki dosegajo hitrost do 200 km na uro. nentalnem ledu. V Zborniku, za leto 1965 je drzne ture na vrhove Kontinentalnega jledu popisal Peter Skvarča. Turo na Cerro Mellizos pa Jure Skvarča v Zborniku Svob. Slovenije za leto 1966 List navaja, da na vrhove, kamor j ter jo opremil tudi z lepimi slikami. Povišanje tarif, ukinitev vlakov in železniških prog Sir. Ludovik Puš - 70-letnik V New Yorku v Severni Ameriki je dne 12. januarja t. 1. dopolnil 70 let svojega življenja g dr. Ludovik Puš, tajnik Slovenske krščanske demokracije in glavni tajnik-namestnik Krščan- jemnikov. Leta 1963 so jih izdelali 377 tisoč, leta 1964 pa 528.000, v prvih sed- Železnice so doma pod komunisti sa- mesec'h letošnjega leta pa oam0 moštojna gospodarska podjetja. Vzdr- 249.000. Zopet ista ugotovitev: kupcev | ske demokratske zveze za Srednjo Ev- ni, zaloge starih radijskih sprejemnikov j r0po — CDUCE. pa še vedno velike. I Vemo, da mu ne bo prav, ko bo :do- Nove cene, ki so bile uveljavljene bjj v roke 'Svobodno Slovenijo, in bo z zadnjo gospodarsko reformo, so imele v njej, brajl te vrstice. Toda smatramo, za posledico precejšnje premike v struk- da smo dolžni, 'da Se ga ob tem življenj-turi potrošnje zlasti pri kruhu in me- skein jubileju spomnimo ter se mu za- zevati se morajo same. Zato tudi niso enotne tarife na vseh železnicah v državi, ker jih določajo na področjih posameznih republik, kakor zahtevajo krajevne potrebe. Povišanja železniških tarif so stopila v veljavo z novim letom. V -Sloveniji so jih povišali kar za 63%, tako, da sedaj stane vožnja v prvem razredu na 100 km 1200 dinarjev, v drugem pa 800 dinarjev. Istočasno so ukinili tudi vse številne potpuste. Ostali so v veljavi samo še 50% za otroke v starosti od 4. do 10. leta, dosedanji 90-odstotni popust za dijake so -pa znižali na 25. Železniška uprava v Sloveniji je ob določevanju novih železniških tarif ukinila tudi celo vrsto nerentabilnih vlakov, dne 16. januarja so pa v Sloveniji ukinili vse proge, na katerih so vlaki vozili z velikimi izgubami. Tako so bile ukinjene za osebni in 'blagovni promet naslednje železniške proge: Jesenice--Planica, Kranj-Tržič, Tržišče-Krmelj, Novo mesto-Sträzä, Brezovica-Vrhnika in črešnjevec-Slovenska Bistrica. V Novetn mestu so' imeli lani celo vrsto proslav ob 600-letnem jubileju tega mesta. Cerkveno vodstvo je pri teh proslavah tudi sodelovalo in sicer na način, da je za vernike pripravilo desetdnevni misijon od 11. do 22. novembra. Vodili so ga jezuiti. Udeležba na njem je bila velika. Tolikšna, da so verniki (povsem napolnili proštijsko cerkev. Cerkvenim govorom je navadno -prisostvovalo okoli 1200 ljudi, pri skjlepni misijonski pobožnosti je pa 'bilo nad 1700 ljudi. Razveseljivo dejstvo je bilo, da se je misijanskih pobožnosti v velikem številu udeleževala zlasti dijaška mjadina. Zanimanje za cerkvene govore jezuitov je bilo tem večje, ker jim je mladina pismeno sporočala razna vprašanja, na katera so potem dobivali odgovore v večernih pridigah. Eden od študentov je svoje vtise o misijonu opisal takole: „Marsikdo izmed nas je svojo vero boječe skrival misleč, da prav dajleč naokrog ni več vernega človeka. V svojih srcih smo nosili dvome in vprašanja, ki jih nismo nikomur zaupali. Sedaj pa smo spoznali, da nismo sami, saj nas je bilo vsak dan več. Vsak dan misijona smo imeli svoje konference. Odkrili smo svoja srca in prejeli odgovor na svoja vprašanja. Spoznali smo lepoto vere i-n bogastvo notranjega življenja. Srečali smo se z Bogom, dožive'li smo Boga.“ Proizvodnja televizorjev v Jugoslaviji je bila v zadnjih letih precej velika. V letu 1962 so v treh tovarnah izdelali 69.000 televizorjev, leta 1963 117.000 in v letu 1964 263.000. Letos je število izgotovljenih televizorjev občutno padlo. V prvih sedmih mesecih so jih izdelali le 149.000. ‘Kljub temu, da se je izvoz televizorjev dvignil na 29 tisoč, zaloge televizorjev po skladiščih še vedno cenijo na 80.000. Podoben je hvalimo za vse delo, ki ga je opravil za slovenski narod pred vojno v domovini in ki ga vsa leta opravlja v emigraciji. Jubilant se je rodil 12. januarja 1896 v ,št. Vidu pri Stični. V ljudsko šolo je hodil v domačem kraju, v gimnazijo so ga pa starši poslali v škofove zavo- su, pri ostalih stvareh pa zlasti pri cigaretah. Po zadnjem zvišanju cen se potrošnja kruha ni zmanjšala, občutno pa se je povečala potrošnja črnega -kruha na-mésto belega in polbelega, ki sta dražja. Potrošnja črnega kruha je sedaj trikrat večja, -kot je bila npr. junija meseca 1. 1964. Potrošnja mesa je po zadnjem zvišanju cen nazadovala za 17%. Istočasno se je povečala potrošnja svinj-skega mesa ter je dosegla 40,8% na j di doktorjrai# Leta 1922 je bil nastav- j škodo telečjega, junčjega in govejega ; ]jen z.a profesorja spjlošno-izobraževal- prej prevzel vodstvo Glasbene Matice, nato pa je ustanovil svoj pevski zb'v Gorjanci. Z obema je dosegal le,pe umetniške uspehe. L. 1932 je jubilant moraj zapustiti de v št. Vid nad Ljubljano. Po končam ■ Kmetijsko šolo na Grmu in se s tem maturi je študiral filozofsko-pedagoške , posloyiti tudi od Novega mesta. Teda-vede na ljubljanski univerzi, kjer je tu-^.. žiykoyMev režim ga je namreč kot mesa. Pri cigaretah je močno padla prodaja dragih cigaret (po 200 in 170 din zavitek). Prav tako se je znižala prodaja najcenejlših cigaret, dvignila pa prodaja cigaret srednje kakovosti. Doma se na vse načine trudijo, da bi dobili čim več deviz, obenem pa je birokracija nad vse uspešna pri oviranju izvoza, ki prinaša devize. Tako je tovarna ,Beti“ iz Metlike končno v septembru le odpremila pošiljko izdelkov v Bolgarijo, ki je bila vredna 17.000 dolarjev. Da je pa mogla pošiljka na pot, je bilo po pisanju „Del