PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini , - i rvrv i« Abb. postale I gruppo " Cidi3. 100 lir
Leto XXX. Št. 92 (8798)
TRST, četrtek, 18. aprila 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ODMEVA NA VPRAŠANJE OKROG BIVŠE CONE B
V Beogradu negativno ocenjujejo zadnjo noto italijanske vlade
Italijanski tisk v glavnem objavlja samo izvleček note - «Corriere della sera» obtožuje italijanske vlade, da do sedaj niso znale rešiti vprašanja bivše cone B z Jugoslavijo s priznanjem «dejanskega stanja»
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Odgovor italijanske vlade na jugoslovansko noto od 30. marca glede bivše cone B, ki ga je včeraj italijansko zunanje ministrstvo izročilo jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu Pavičeviču, v Beogradu označujejo kot nov poskus Rima, da prevara javno mnenje in da se izogne jasnemu stališču do tega vprašanja.
V beograjskih krogih ugotavlja-]°r da italijanska vlada tudi s to
noto nesprejemljivo odgovarja na osnovna vprašanja zaradi katerih so jugoslovanska vlada in jugoslovanski narodi odločno reagirali, se Ptavi na trditve italijanske vlade, d® je bivša cona B italijansko o-zemlje.
V beograjskih krogih poudarjajo, da itahjanska vlada tudi v sedanji noti ponavlja trditev, da med bivšo cono A in bivšo cono B obstaja demarkacijska črta in hoče z njo dati jasno vedeti, da še vedno ne smatra bivše cone B za sestavni del jugoslovanskega ozemlja.
Trditev v včerajšnji italijanski noti, da Italija spoštuje demarkacijsko črto prav tako kot državno mejo z Jugoslavijo, ter da obenem sodi, da ima Italija suverenost nad Področjem Trsta, medtem ko Ju-
ttmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuimiiiiiittfiii
ZAKLJUČENA PARLAMENTARNA PREISKAVA O TISKU
goslavija nima suverenosti nad bivšo cono B, ugotavljajo v Beogradu, dokazuje, da italijanska vlada še vedno vztraja pri svojem stališču izraženem v svojih prejšnjih notah B. B.
RIM, 17. — Italijanski časniki danes niso dali posebnega poudarka noti italijanskega zunanjega ministrstva. še največ piše o noti in o Titovem govoru v Sarajevu «Corriere della sera».
Dopisnik milanskega dnevnika iz Rima Dino Frescobaldi pravi, da je treba govor, ki ga je imel Tito v Sarajevu, tolmačiti bolj kot poskus, da se pogasi polemika, «ki jo je pogrel Beograd iz še nepojasnjenih vzrokov». Frescobaldi pravi, da je Tito dejansko poudaril, da je stara cona B, ki bi morala biti del «Svobodnega tržaškega o-
KONKRETNI PREDLOGI ZA POMOČ DNEVNIKOM
Komisija predlaga tudi ukrepe proti koncentraciji tiska za svobodno in demokratično obveščanje javnosti
RIM, 17. — Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice, je zaključila preiskavo o položaju itah-jfinskih dnevnikov. Obenem je komisija sestavila in odobrila dokument s številnimi predlogi, kako bi bilo treba pomagati italijanskim dnevnikom, da bi se izvlekli iz sedanje krize. Med svojim delom ie komisija zaslišala predstavnike sindikata časnikarjev, tiskarjev, zdm-ženja založnikov, predstavnike u-redniskih odborov, ravnatelje dnev-nikov ter številne strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanjem tiska.
V dokumentu, ki so ga odobrile vse stranke razen liberalcev, ki 80 se vzdržali, in MSI, ki je glasoval proti, komisija poudarja, da je treba zagotoviti dnevnim časnikom najširšo svobodo, da je treba o-braniti pluralistični sistem, obenem Pa preprečiti koncentraciio dnevnega časopisja v roke velikih finančnih skupin. Zato komisija me ni. da je treba čimprej sprejeti Upravne in zakonodajne ukrepe v korist dnevnega tiska. Po mnenju komisije bi bilo treba zagotoviti, da bi bila javnost točno obveščena, kdo je lastnik časopisa ter javno snoročiti kdo finansira dnevnike. Rato komisija predlaga, da bi bilo treba ohraniti administrativno ceno dnevnikov, zagotoviti s primernimi ukrepi posameznim založništvom sredstva in možnosti v raznih oblikah, da se zagotovi dnevnikom nemoteno izhajanje. V tej zvezi komisija daje nekaj predlogov, tu sicer: 1. znižanje poštnih in telekomunikacijskih tarif; 2. ukinitev davka IVA na vse posle, ki so povezani s proizvodnjo in prodajo dnevnikov; 3. povišanje javnega Sklada za dopolnitev cene papirja, ^li pa brezplačna dodelitev papirju vsakemu dnevniku za določeno število strani; 4. določiti ugodnosti pri kreditiranju založniških hiš, ki zabredejo v gospodarske težave, ali Pa za obnovitev oziroma okrepitev tiskarskih in drugih naprav dnevnika in 5. delna fiskalizacija socialnih dajatev
Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice meni, da bi bilo treba pri določevanju podpor dnevnikom podpreti predvsem male in srednje časnike in omogočiti ustanovitev združenih zadrug med časnikarji in tiskarji za tiskanje dnevnikov
V dokumentu komisija predlaga, da bi bilo treba urediti razdelitev oglasov na način, da se omogoči utrditev svobode tiska, z določitvijo očnih meja televizijske reklame in 2 obvezno razdelitvijo na vse dnevnike oglasov državne uprave
Poleg tega so v dokumentu še predlogi za ureditev vprašanja distribucije dnevnega časopisja, za ureditev časopisnih prodajaln ter za reformo kazenske zakonodaje o tisku. Komisija poleg tega meni. da bi bilo treba ustanoviti v parla mentii telo, ki bi imelo nalogo, da zbere v«e podatke v zvezi s sicriv-nimi prehodi lastnine časnikov iz enih rok v druge. To gradivo naj bi služilo parlamentu za boj proti koncentraciji dnevnega časopisja.
Zelo važen je tudi predlog, ki sa
nanaša na notranje odnose v časopisnih podjetjih in tiskovnih agencijah. V tej zvezi komisija meni, da bi bilo treba za urejevanje teh odnosov sestaviti poseben statut za časopisno podjetje. Ta statut bi moral, poleg tega kar določa kolektivna delovna pogodba, omogočiti bolj svobodno in odprto dialektiko med lastnikom. ravnateljem in redakcijskim zborom, da se čim bolj utrdi avtonomija časnika in svoboda obveščanja. Komisija tudi meni, da je treba ustvariti pogoje za večjo avtonomijo ravnatelja dnevnika, predvsam v odnosih do lastnikov, za okrepitev vloge uredniškega zbora pri upravljanju dnevnika, za utrditev nadzornega redakcijskega zbora pri sestavljanju in-forn.arije ter po možnosti omogočiti udeležbo predstavnikov uredniškega zbora v upravnih telesih ali pa pri nadzorstvu založniške družbe. Komisija tudi predlaga, da je treba uveljaviti predhodno posvetovanje z u-redniškim zborom v primeru zamenjave ravnatelja.
Predsednik in tajnik vsedržavne časnikarske zveze sta dala skupno izjavo, v kateri izražata zadovoljstvo časnikarske zveze za zaključke, ki jih je sprejela parlamentarna komisija. V izjavi pravita, da je sedaj dolžnost vlade, da na osnovi gradiv.", ki ga je zbrala komisija za notranje zadeve pripravi vse potrebno za zakonodajne in upravne ukrepe za pomoč dnevnikom.
zemlja», danes sestavni del Jugoslavije, dejstvo, ki ga v Italiji malokdo, gotovo pa ne vlada, ospo-rava.
Časnikar obtožuje dosedanje italijanske vlade, da so krive, da niso znale v dvajsetih letih rešiti tega vprašanja z Jugoslavijo s priznanjem «dejanskega stanja».
Dopisnik «Corriere della sera» z Dunaja pa ocenjuje Titov govor v Sarajevu kot pomirljiv in pravi, da so v beograjskih krogih ugodno o-cenili Titove izjave. Milanski dnevnik objavlja samo kratek izvleček note, ki jo je včeraj Farnesina izročila jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu.
Kratek izvleček včerajšnje italijanske note objavlja tudi turinska «La Stampa». Obenem pa list piše, da se zdi, da ni nobenih znakov, da bi se polemika, oziroma napetost med Italijo in Jugoslavijo, kmalu polegla. «La Stampa» ocenjuje Titov govor v Sarajevu kot zaostritev polemike okrog cone B. Zato pravi, da so odločne Titove izjave povzročile italijansko reakcijo, zmerno reakcijo, z zahtevo po «pojasnilih», kar pa kljub temu predstavlja zaostritev ozračja, ki je nastalo pretekli mesec med dvema državama. Zatem turinski dnevnik ugotavlja, da tudi zadnja italijanska nota jasno «izraža italijansko voljo po spoštovanju demarkacijske črte na enaki ravni kot državne meje». To pomeni, pravi list, da tudi italijanska vlada ne smatra več za «začasno» mejo med «cono A in cono B», temveč jo ima za dejansko mejo med obema državama.
Kljub temu pa članek zaključuje z ugotovitvijo, da ima včasih večjo vrednost oblika kot bistvo določenega vprašanja. Pri tem omenja, da je Tito v svojem govoru v Sarajevu o-menil «izvršeno dejstvo». Zdi pa se, pravi «La Stampa», da italijansko zunanje ministrstvo ni pripravljeno sprejeti vsebine in žargona o «izvršenih dejstvih». Na to je Farnesina opozorila Jugoslavijo s svojo zadnjo noto. List zaključuje z ugotovitvijo, da upoštevajoč dejstvo, da je spor nastal predvsem zaradi postavitve napisa «Socialistična federativna republika Jugoslavija» na področju «cone B», je treba sklepati, da je vprašanje odnosov z Beogradom ostalo še vedno odprto.
Glasilo italijanske socialistične stranke «Avanti» pa objavlja noto italijanskega zunanjega ministrstva v izvlečku brez komentarja. Po drugi strani pa milanski dnevnik «B Giorno» objavlja noto v celoti, hkrati pa pripominja, da je baje poseg predsednika Tita v to vprašanje prisilil italijansko vlado, da je včeraj izročila svojo noto jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu.
«Krasnaja zvezda» o bivši coni B
MOSKVA, 17. — Glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva «Krasnaja zvezda» je objavilo članek, v katerem pravi, da italijanska vlada, kljub sporazumu, ki je bil podpisan leta 1954, ne priznava jugo-
V OKVIRI POTOVANJA AMERIŠKEGA SENATORJA PO EVROPI
Tito in £ Kennedy o bodočnosti jugoslovansko-ameriških odnosov
slovansko suverenosti nad bivšo cono B. List poudarja, da se v sedanjem položaju še bolj potrjuje življenjska nujnost načel miroljubnega sožitja, med katerimi ima poglavitni pomen načelo nedotakljivosti meja.
Članek se sklicuje na izjave jugoslovanske vlade in precej na široko razčlenjuje nastanek sedanjih težav v odnosih med državama. Iz sestavka je jasno razvidna ocena italijanskega poskusa, da bi londonski sporazum ponovno pretehtali in ga nemara oblikovali v korist Italije. V tej zvezi se sovjetski dnevnik sklicuje na stališča nedavnega kongresa Zveze komunistov Hrvat-ske, po katerih «ne more nihče zastavljati vprašanja suverenosti SFRJ nad njenim nacionalnim o-zemljem». Na koncu «Krasnaja zvezda» navaja jugoslovansko stališče, da je mogoče «položaj, ki ga je izzvala s svojimi akcijami itahjanska vlada odpraviti le tako. da se bo ta vlada nedvoumno odpovedala ozemeljskim zahtevam do Jugoslavije».
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinuiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinutniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiift
NA JAVNEM SHODU V MILANU
Tajnik KPI Berlinguer obravnaval možne posledice odprave razporoke
Zavezništvo s fašisti bo krščansko demokracijo močno pogojevalo
MILAN, 17. — Tajnik KPl Ber-, sko reformo celotnega družinskega linguer je s svojim današnjim go-
vorom na Trgu Duomo v Milanu uradno odprl kampanjo komunistične partije za referendum. Berlinguer je obravnaval vprašanje posledic, ki bi jih imela zmaga enega ali drugega tabora tako na družinsko zakonodajo, kot na splošni italijanski politični položaj.
V primeru, da bi nasprotniki razporoke zmagali, je dejal Berlinguer, bi družinska zakonodaja ostala brez pomembnega zakona, kot je bilo pred uvedbo zakona o razporoki. Noben zakon ne bi urejeval hudih posledic zgrešenih porok. Zmaga nasprotnikov razporoke in odprava zakona Fortuna - Bashni bi privedla ponovno do tega, da bi vprašanje ločitve ostalo v pristojnosti samih cerkvenih forumov. Razveljavljenje poroke, o katerih sklepa pristojno cerkveno sodišče pa se ne meni za zakonskega partnerja in niti za otroke, ki jih med drugim v svojih razsodbah ne omenja. Varstvo otrok je zagotovljeno samo s sedanjim zakonom.
Zmaga nasprotnega tabora, se pravi tistega, ki bo na referendumu glasoval «ne» pa odpira vrsto u-godnih perspektiv. Z ohranitvijo zakona o razporoki bi omikana italijanska družba imela še naprej na razpolago pravičen in neodtujljiv instrument, ki bi ga lahko tudi izboljšali, da bi dosegli bolj organ-
prava.
Ko je obravnaval možne posledice na splošnem političnem področju je
krize, ki je s časom dozorevala. Tiskovna agencija ANSA poroča, da je govor italijanskega ministra Gio-littija vzbudil dokajšnje zanimanje
dejal, da ohranitev zakona o raz-j neuvrščenih držav, poroki, , se pravi zmaga tistih, ki	se je ^ ^ posegom
................................mu.........................mm
IZJAVA PREDSTAVNIKA ZVEZNEGA TAJNIKA 2fl 2UNANJE ZADEVE
Jugoslovanska vlada podpira zahteve slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji
Avstrijska državna pogodba ne predvideva preštevanja manjšine za uresničenje njenih pravic
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — V zvezi z izjavami in predlogi v nekaterih avstrijskih političnih krogih, ki za izpolnitev obveznosti iz avstrijske državne pogodbe postavljajo pogoj, da se ugotovi številčno stanje manjšine, je zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve izjavil Tanjugu, da državna pogodba ne predvideva nikakršnega preštevanja manjšine, kot pogoj za uresničenje njenih pravic in da je Avstrija po državni nogodbi dolžna dati posebno zaščito slovenski in hrvaški manjšini na Koroškem, štaierskem in na Gradiščanskem ne glede na številčno stanje.
Izkušnje so pokazale, je pripomnil zastonnik zveznega tajništva, da so vsi dosedanji poskusi, da se za iznolnitev obveznosti costavi jajo pogoji preštevanja, imeli za cilj zmanjšanje nravie slovenske in hrvaške manjšine in prostora, kjer živi.
Preštevanje bi samo koristilo šo vinističnim in nacionalističnim silam, ki so zainteresirane za ustvar-
janje ozračja nacionalne nestrpnosti in sovraštva in ki izkoriščajo zahtevo o preštevanju za najgloblje pritiske na manjšino. Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je dejal, da Jugoslavija podpira stališče slovenske in hrvaške manjšine, ki odbijata predlog o preštevanju in napore manjšine, da se njihove pravice čimprej uresničijo brez vsakih pogojev.
B. B.
Nadaljevanje gradnje slovenske avtoceste proti Fernctičem
NOVA GORICA, 17. — Izvršni odbor skupščine cestne skupnosti Slovenije je na zasedanju v Novi Gorici sklenil predlagati skupščini cestne skupnosti najetje posojila 8 milijonov dinarjev, s katerim bodo nadaljevali graditev avtoceste od Razdrtega proti Fernetičem. S
tem kreditom bodo zgradih dva vzporedna cestna predora dolga po 750 m ter pripadajoče objekte.
Medtem pa se nadaljujejo gradbena dela na avtocestnem odseku Postojna-Razdrto, ki jih bodo zaključili letos poleti.
Začetek zasedanja varšavskega pakta
VARŠAVA, 17. - Na sedežu polj-’ i ministrskega predsedstva se ,> pod vodstvom Edvarda Giereka začelo zasedanje posvetovalnega političnega odbora držav članic varšavskega pakta. Kot poroča dnevnik «Trybuna Ludo» bo zasedanje po-
bodo glasovali «ne», ne bi postavi la novih problemov. Ne bo nikakor šlo za zmago homogenega političnega tabora: posledica bo samo ohranitev enega od državnih zakonov. Ostali bodo nespremenjeni vsi hudi problemi, ki tarejo Italijo, ne glede na referendum in komunisti se bodo še vnaprej borili, da bi našli pravično rešitev za vsa odprta vprašanja.
Popolnoma različno pa je vprašanje političnih posledic v primeru zmage nasprotnikov razporoke, tistih, ki bodo na referendumu volili «da». Šlo bi, v tem primeru, za zmago tabora, v katerem sodelujeta KD in MSI. Berlinguer je v tej zvezi dejal, da nikakor ne gre za zgolj slučajno zavezništvo, saj se demokristjani ne bi spustili v avanturo o referendumu, če ne bi raču-nali na podporo fašističnih glasov. Krščansko demokracijo pa bodo glasovi Almirantove fašistične stranke težko pogojevali. Zmaga nasprotnikov razporoke predstavlja grožnjo za suverenost in laičnost države, ki bi zgubila možnost, da urejuje vprašanja v zvezi z razporoko, s čimer bi tudi katoliki bili ob udeležbo v javnem življenju države.
Skupina katoliških akademikov, članov beneške FUCI, je objavila danes zvečer komunike, v katerem ugotavlja, da katoliška vest nikakor ne narekuje borbo proti razporoki, še več, v nekaterih zgodovinskih trenutkih ima dolžnost, da se izreče za razporoko ter zato poziva državljane naj na skorajšnjem referendumu glasujejo «ne».
Proti razporoki je govorila cela vrsta demokristjanskih in fašističnih predstavnikov, ki so v glavnem ponovili obrabljene teze in fraze tajnika KD Fanfanija.
Danes so tudi objavili zaključni dokument, ki so ga včeraj odobrili na zasedanju vodstva republikanske stranke in v katerem je rečeno, da je zakon o razporoki pridobitev vse evropske demokracije, V dokumentu izraža vodstvo PRI tudi svoje zadovoljstvo ob odobritvi zakona o javnem financiranju političnih strank, obenem pa poudarja, da je treba čimprej preosnovati norme, ki govorijo o dovoljenjih za sodno obravnavo proti članom parlamenta.
Giolitiijev poseg v Združenih narodih
NEW YORK, 17. - Na današnji seji generalne skupščine OZN je spregovoril tudi italijanski minister za proračun in gospodarsko načrto
'».Ai.yuuiia .ljuui.'? ukj	•----—•• — - o.—r-------—  ------
svečeno v prvi vrsti tretji fazi kon- vanje Giolitti, ki je dejal, da je ference o varnosti in sodelovanju | vprašanje energije in živil tisto, ki ter procesu popuščanja napetosti v ga je treba najprej rešiti Poleg Evropi. Sovjetsko delegacijo vodi tega pa je izredno pereče vpraša-generalni tajnik KP SZ Leonid nje preosnove mednarodnega mo-Brežnjev, prisoten pa je tudi po-1 n etarnega sistema. Ko je obravna veljnik oboroženih sil varšavskega 1 val petrolejsko krizo je dejal, da 1 pakta maršal Jakubovski	I je bila samo prvo znamenje globlje ločil.
v generalni skupščini OZN sestal z generalnim tajnikom Wakìheimom ter s predsednikom skupščine Be-nitesom.
Nov ameriški zakladni minister
WASHINGTON, 17. — Predsednik Nixon je imenoval Williama Simona, ki je v zadnjih mesecih vodil zvezni urad za energijo, za novega ministra za zaklad namesto G. Shultza, ki je pred časom odstopil. Po nekaterih glasovih pa naj Simon ne bi užival toliko prostosti kot Shultz.
Dokončno odobren zakon o javnem finansiranju strank
RIM, 17. — Senat je danes z veliko večino glasov, razen liberalcev, ki so glasovali proti, odobril zakon o javnem finansiranju političnih strank. Pri glasovanju so se senatorji neodvisne levice vzdržali. Poslanska zbornica je zakon že odobrila.
. Zakon, ki bo stopil v najkrajšem času v veljavo, določa 45 milijard lir letno za finančno pomoč strankam in 15 milijard lir, ki jih bo državna uprava dala na razpolago strankam ob parlamentarnih volitvah. Zakon določa tudi razdelitev tega denarja med posameznimi strankami. Denar bodo izročili parlamentarnim skupinam. Dve tretjini bodo dobile skupine poslanske zbornice, eno tretjino pa senatne skupine. Posamezne skupine so obvezane, da morajo izročiti svoji stranki najmanj 95 odstotkov dobljene vsote. Po prvih računih bo krščamska demokracija v poslanski zbornici dobila 10 milijard 412 milijonov lir, KPI 7 milijard 180 milijonov, PSI 3 milijarde 120 milijonov, MSI - DN skoraj 3 milijarde PSDI skoraj dve milijardi, PLI milijardo 650 milijonov, PRI milijardo in pol, mešana skupina pa milijardo 260 milijonov. Določen denar za javno finansiranje strank bo razdeljen na osnovi izvoljenih predstavnikov v parlament.
Zakon določa tudi nadzorstvo parlamenta nad proračuni posameznih strank, ki bodo morali biti javni. Poleg tega zakon nreoove-duje finančno ali katerokoli drugo podnoro strankam organov javne uprave, ali pa javnih ustanov. Zasebne družbe pa bodo lahko pomagale strankam, toda denarna pomoč bo morala biti vpisana v proračun. Obenem zakon določa stro-fp kazni za kršitelje zakonskih do-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Predsednik republike Tito je sprejel danes opoldne v Belem dvoru na Dedinju ameriškega senatorja Edwarda Kenne-dyja, ki je sinoči v okviru svojega potovanja po Evropi prispel s soprogo na dvodnevni obisk v Jugoslavijo. Tito in Kennedy sta se eno uro sama razgovarjala, potem pa se jima je pridružil član sveta federacije Edvard Kardelj.
Tito in Kennedy sta, kot se je izvedelo, izmenjala misli o mnogih vprašanjih mednarodnega položaja in ameriško - jugoslovanskih odnosov. Izrazila sta pripravljenost, da se jugoslovansko - ameriško sodelovanje nadaljuje in še razširi.
V razgovorih o mednarodnih vprašanjih sta Tito in Kennedy izmenjala misli o vprašanjih varnosti Evrope, krize na Bližnjem vzhodu, vloge neuvrščenih v svetovnih dogajanjih, o posebnem zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije, o vprašanju držav v razvoju in o drugih vprašanjih. Razgovori so, kot ugotavljajo, bili zelo odkriti, prisrčni in prijateljski.
Kmalu po 13. uri je prispela v Beli dvor tudi Kennedyjeva soproga. Tito je svoje goste zadržal na kosilu, na katerem sta bila tudi Edvard Kardelj s soprogo in ameriški veleposlanik v Beogradu Mal-colm Toon. Med razgovori pred kosilom je Kennedy izročil predsedniku Jugoslavije dve knjigi, ki vsebujeta uradne dokumente pokojnega ameriškega predsednika Johna Ken-nedyja, v zadnji knjigi sta tudi zdravici Kennedyja in Tita in uradno sporočilo o takratnem obisku predsednika Jugoslavije v ZDA.
Soproga Kennedyja pa je izročila predsedniku Titu znano knjigo Rose Fitzgerald «Časi spommov», v ka teri je opisana družina Kennedy, njeno življenje in družbena in državna dejavnost. Pred sprejemom pri Titu je Edward Kennedy obiskal zvezno skupščino, kjer ga je predsednik zvezne skupščine Mijal-ko Todorovič obvestil o razvoju jugoslovanskega družbenega sistema, posebno o delegatskem sistemu, o strukturi in delovanju zvezne skupščine, o vlogi republik in pokrajin pri ustvarjanju zunanje politike in drugih vprašanjih razvoja jugoslovanske družbe.
Kennedy je izrazil zadovoljstvo, ker je obiskal Jugoslavijo in poudaril, da Jugoslavija doživlja zelo dinamičen razvoj, da igra pomembno vlogo v sodobnih mednarodnih odnosih. Na kraju razgovora je Todorovič na željo senatorja Kennedyja govoril o narodnoosvobodilni borbi in nà zemljepisni karti pojasnil potek, nekaterih pomembnih operacij. Razgovora se je udeleži! tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine Bogdan Osolnik.
Danes popoldne je senatorja Kennedyja sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič in se z njim več kot eno uro razgovarjal o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o nekaterih vprašanjih s področja jugoslovansko - a-meriških odnosov in sodelovanja. Kennedy se je zelo zanimal za u-stavno reformo in sploh za jugoslovanski družbeni sistem. Dobršen del razgovora se je nanašal na možnosti tujih naložb v Jugoslaviji, posebno naložb ameriških družb. Pozno popoldne je Kennedy ponovno obiskal zvezno skupščino, kjer se je razgovarjal s člani zunanjenoli-tičnega odbora zvezne skupščine. Razgovor se je nanašal predvsem na organizacijo in delo ter vlogo skupščine na področju zunanje politike in na nekatera aktualna mednarodna vprašanja.
B. B.
(Na sliki: Tito in Edward Kennedy med pogovorom).
Asadov govor o obisku v SZ
DAMASK, 17. — Sirski predsednik Asad je danes na slovesnosti ob 28. obletnici odhoda francoskih čet iz Sirije izjavil, da mora Sirija nadaljevati borbo in se posluževati vseh sredstev, da bi dosegla svoje cilje, se pravi pravični mir brez agresij in zvijač, ki naj tamelji na temu, kar je pravično in dobro. Asad je ob tej priložnosti izjavil, da so mu sovjetski voditelji zagotovili vso podporo ter najsodobnejše orožje, s katerim se bodo Sirci uspešno postavili po robu Izraelcem.
Medtem poroča neka arabska tiskovna agencija, da so nekateri člani sirske delegacije, ki je obiskala Sovjetsko zvezo izjavili, da bo sovjetski zunanji minister Gromiko prihodnji teden obiskal Sirijo v okviru potovanja, med katerim bo obiskal tudi Kairo, da bi proučil z arabskimi voditelji možnost, da bi določili bolj učinkovito prisotnost Sovjetske zveze pri prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodnega vprašanja.
Tudi ta tiskovna agencija zagotavlja, da bodo sovjeti dobavili Sircem najsodobnejše orožje, med katerim naj bi bile najpopolnejše e-lektronske naprave, s katerimi ne razpolaga še nobena arabska vojska in ki naj bi bile sovjetski odgovor za ameriške naprave, s katerimi razpolagajo Izraelci. Poleg tega naj bi Sirci dobili tudi letala, tanke in rakete zemlja - zrak ter zemlja - zemlja.
V New Yorku varnostni svet OZN še vedno ni sprejel nobene resolucije v zvezi s pritožbo Libanona, zaradi izraelskega napada na 6 libanonskih vasi. Kaže. da Američani skušajo omiliti resolucijo ter doseči, da bi omenjala tako izraelski vdor v Libanon, kot napad palestinskih teroristov na izraelsko vas Kirjat šmona. S tem v zvezi je izjavil sovjetski delegat v varnostnem svetu, da noben napad teroristov ne more ooravičiti izraelskega napada na libanonsko ozemlje.
Prihodnji teden zasedanje finančnih ministrov EGS
BONN, 17. — Finančni ministri deveterice držav članic EGS se bodo udeležili prihodnji teden zasedanja, na katerem bodo razpravljali o vprašanju cene zlata, ki sc je v zadnjem času zelo zvišala. Med predlogi, ki jih bodo obravnavali naj bi bil tudi oni, kj predvideva zvišanje uradne cene zlata, ki je trenutno 42 dolarjev za unčo, medtem ko je cena na prostem tržišču za 130 dolarjev višja.
RIM, 17. — Kubanski podtainik za zunanje zadeve Anillo je zaključil svoj obisk v Italiii, kjer je podpisal na Farnesini itali'an*ko -kubanski sporazum o tehnično -znanstvenem sodelovanju.
f
I:;,
i:!
DANES
Noto italijanske vlade, ki je bila v torek izročena jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu v odgovor na zadnjo noto jugoslovanske vlade glede bivše cone B, v Beogradu tolmačijo kot nesprejemljiv odgovor na osnovna vprašanja zaradi katerih so jugoslovanska vlada in jugoslovanski narodi odločno reagirali. V Beogradu negativno ocenjujejo ponavljanje trditve italijanske vlade o demarkacijski črti med bivšo cono A in bivšo cono B in ugotavljajo, da italijanska vlada v svoji noti še vedno vztraja pri stališču izraženemu v prejšnjih notah.
Italijanski časniki pa niso dali posebnega poudarka italijanski noti. Glavni dnevniki objavljajo, le izvleček note, ugotavljajo pa, da se položaj med Italijo in Jugoslavijo zaradi bivše cone B še ni pomiril.
Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice je končala preiskavo o položaju italijanskih dnevnikov. Sestavila je dokument ,v katerem predlaga učin-kovte ukrepe za rešitev krize dnevnega časopisja, predvsem pa pomoč malim in srednjim časnikom. Komisija predlaga tudi ukrepe proti koncentraciji dnevnikov za ohranitev svobode tiska.
Tajnik KPI Berlinguer je v svojem govoru v Milanu poudaril, da je Krščanska demokracija že od vsega začetka računala na giaspve Almirantovih fašistov in da jo bo zavezništvo z misovci močno pogojevalo, v primeru da bi zmagala na skorajšnjem referendumu o razporoki. Komunistični tajnik je dejal, da je zakon o razporoki pridobitav omikane družbe, ki ga je treba o-hraniti kot bistveno komponento družinske zakonodaje in zagotovilo laičnosti države.
Jugoslovanski predsednik Tito ter predsednik ZIS Džemal Bije-dič sta sprejela ameriškega senatorja Edwarda Kennedyja, ki je na daljšem potovanju po Evropi. Kennedy se je zelo zanimal za zadnje ustavne spremembe, predsednik zvezne skupščine Todorovič pa mu je orisal novi delegatski sistem.
DANES ZVEČER BO TRST PREPLAVLJEN Z ODDELKI POLICIJE
Prihod Almiranteja žalitev demokratičnih čustev Trsta
Odtočna stališča enotnega protifašističnega odbora, KPI, PSI in UDI
Danes ob 19. uri bo na Trgu Goldoni govoril tajnik neofašistične stranke MSI Almirante o razporoki in bo zagovarjal tezo, da je zakon zakrament, ki se ne ;.me razvezati. Almirante sam pa je dvoženec, saj se je prvič poročil civilno in se ni ločil, drugič pa cerkveno in te poroke ni prepisal. Almirante bo poleg tega po vseh napovedih tudi govoril o ju-goslovansko-italijanskem sporu.
Njegov prihod predstavlja politično provokacijo, kar so ugotovile antifašistične organizacije in stranke. E-notni protifašistični odbor je na torkovi seji odločno protestiral, ker se dovoljuje prihod v Trst fašista, u-bijalca delavcev in partizanov, Almiranteja, katerega ime je povezano z vlado, ki je prepustila Trst nacistom in ki je soodgovorna za pokole na Opčinah, v Ul. Ghega in v Rižarni.
Prihod Almiranteja v Trst je resna provokacija v sedanjem kočljivem političnem položaju, ko so na dnevnem redu mejna vprašanja in odnosi z Jugoslavijo. MSI je priredila pravi pogrom 8. decembra 1970. leta, ko so Almirantejevi fašisti manifestirali v zvezi z bivšo cono B.
Enotni antifašistični odbor poziva vse antifašiste, da bodo budni in enotni in da odločno zavrnejo vsak poskus provokacij.
Pokrajinsko tajništvo KPI je že pred dnevi sprejelo odločno stališče Včeraj pa je pokrajinsko tajništvo PSI izdalo proglas, v katerem ocenjuje prihod Almiranteja kot izredno resno in vznemirljivo politično dejanje. Ni namreč mogoče pristajati, ob 30. obletnici odporniškega boja, da prihaja v Trst služabnik nacizma in predstavnik sedanje politike notranjih rapetosti in da govori na osrednjem trgu mesta, ki je bilo odlikovano z zlato medaljo odporniškega gibanja in v katerem je delovalo edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji. Njegov prihod je tudi politična špekulacija, saj izkorišča nacionalizem in obstoječi spor med Italijo in Jugoslavijo. PSI poleg tega poudarja, da prav prihod Almiranteja še zaostruje resnost de-mokristjanske odločitve o referendumu. KD se je ramreč znašla skupaj z Almirantejem, ki je vedno teptal vsako načelo svobode, vesti in omike.
Zveza italijanskih žena je prav tako izdala odločen protest in je po zborovanju, ki ga je priredila z delavci v industrijskem pristanišču, izglasovala protestno resolucijo. Odločen protest je sprejela tudi tržaška sekcija gibanja Lotta continua.
Današnji govor Almiranteja na Trgu Goldoni bo torej v ozračju napetosti, bojazni in pričakovanj provokacij. Tega se zaveda tudi policija, zaradi tega se čujejo vesti, da bo Trst danes «okupirano mesto», kot še ni bil v preteklosti in da bo središče mesta dobesedno preplavljeno s policijskimi oddelki v «popolni bojni opremi». To dejstvo po eni plati sicer odstranjuje največje nevarnosti ,da bo prišlo do provokacij, ki
pa so še vedno možne, saj vemo, kako znajo neofašisti uporabljati sredstva nasilja. To dejstvo pa je že samo po sebi provokacija za mirne državljane, ki nikakor ne žele zaradi prihoda fašističnega prvaka, da se njihovo mesto pretvori v bojno polje. Tudi zato so povsem upravičene zahteve protifašističnih organizacij in delavskih strank, da bi morali prihod Almiranteja preprečiti.
V PETEK V NABREŽINI
Javni sestanek o razporoki
Slovenski koordinacijski odbor proti odpravi razporoke sporoča, da bo v petek, 19. t. m., ob 20. uri, v Nabrežini v dvorani «Igo Gruden» njegov pm javni sestanek o razporoki z naslovom: «Razporoka kot stop-
nja sodobne civilizacije». Poleg vaščanov so na sestanek vabljeni tudi občani iz drugih sosednih vasi, zlasti tisti, ki imajo v zvezi s prihodnjim ljudskim glasovanjem dvome ali posebna vprašanja. Sestarua se bodo namreč udeležili številni člani ob tej priliki nastalega koordinacijskega odbora. Vstop prost s proš njo za prispevek za propagando.
REFERENDUM
O RAZPOROKI
Zborovanja KPI: 17.30 Trg Goldoni — Jole Burlo, Claudio Tonel in S. Kukanja: ob 18. Trg sv. Jakoba — prof. Fausto Monfalcon; ob 18. uri Trg Marconi v Miljah — inž. Antonino Cuffaro. Leteča zborovanja pa bodo na Trgu Cavana, na Trgu Stare mitnice in pri Magdaleni.
OKROŽNICA MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO
Objavljen seznam predmetov na zrelostnih izpitih
Izpiti se bodo pričeli 2. julija s pismeno nalogo iz slovenščine
Ministrstvo za šolstvo je objavilo seznam predmetov na letošnjih zrelostnih izpitih po posameznih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Klasični licej
Pismeno: slovenščina in prevod iz latinščine
Ustno: italijanščina, grščina, slovenščina, matematika.
Znanstveni licej
Pismene: slovenščina in matematika
Ustno: slovenščina, italijanščina, fizika in filozofija.
Učiteljišče
Pismeno: slovenščina in matematika
Ustno: slovenščina, italijanščina, filozofija in pedagogija ter prirodopis, kemija in zemljepis.
Trgovski tehnični zavod
Pismeno: slovenščina in knjigovodstvo
Ustno: slovenščina, italijanščina, pravo in blagoznanstvo.
			
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
Kljub prisotnosti družbe Friulie skrivnosti v miijski ludjedelnid
Visoka nakazila iz javnih sredstev . Stečaj grozi 800 druži-Sprejet zakon o športu in razvedrilnih dejavnostih
nam
Na včerajšnji seji deželnega sveta je odbornik za industrijo in trgovino Stopper odgovoril na vrsto vprašanj, ki so jih vložili svetovalci KPI, PSDI, PLI in MSI v zvezi s položajem v ladjedelnici Cantieri Alto Adriatico v Miljah. Stopper je omenil, da je delniška družba, ki je leta 1971 prevzela bivši «Naval-giuliano» oziroma bivši «Felszegy», s pristopom deželne finančne družbe Friulia uredila ladjedelnico v Miljah in manjšo ladjedelnico na pomolu Fratelli Bandiera ter si zagotovila vrsto novih naročil. Hkrati s tem je povečala število zaposlenih delavcev z 250 na 400 enot.
Družba je pozneje zaprosila deželno upravo in denarne ustanove za finančno pomoč: za ureditev gradi-lišča je prejela 1 milijardo iz taz-položljivosti Sklada za Trs', za razna obnovitvena dela pa ji je Tržaška hranilnica nakazala 2,5 milijarde lir (nakazilo je banka pozneje zamrznila zaradi znanih zapletov); Friulia — ki sodeluje, pri glavnici družbe z deležem 34 odst. — je avgusta lani dovolila «Cantieri Alto Adriatico» šestmesečno posojilo v višini 600 milijonov lir; sania družba je pridobila 200 milijonov lir svežega kapitala s tem, da je povečala glavnico s 300 na 500 milijonov (delež Friulie znaša 170 milijonov lir), poleg tega pa je Friulia zagotovila svoje jamstvo za večje posojilo, ki ga je družba najela pri
NA ŽIVAHNI SEJI OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
SKRUTINATORJE SO RAZDELILI PO NAČELU «FIFTY-FIFTY»
Zaradi zadržanja KD sta bili izvzeti SS in MIT
Na včerajšnji seji občinske volilne komisije so demokristjani morali popustiti glede razdelitve skru-tinatorskih mest, tako da je prišlo do razdelitve po načelu 50:50, kot so laične fronte že od samega začetka predlagale. Dogovor določa, da bodo stranke laične fronte imele 43 odstotkov skrutinatorjev, 7 odstotkov pa laične organizacije, kot so LID. radikalci itd. Na drugi strani pa bosta imeli KD in MSI 43 odstotkov skrutinatorjev, 7 odstotkov pa odbor za referendum.
Razprava na seji občinske volilne komisije ni javna in zato niso znane podrobnosti, vendar pa se je izvedelo, da sta bili iz razdelitve skrutinatorskih mest izvzeti MIT in Slovenska skupnost, ker se nista opredelili niti za eno niti za drugo fronto.
KPI je pred glasovanjem zahtevala. da naj bi skrutinatorje razdelili na devet devetin in bi tako imeli: KD, MSI in odbor za referendum tri devetine, Slovenska skupnost 1 devetino, MIT 1 devetino, laiki pa 4 devetine skrutinatorjev. Ta predlog pa je KD odločno odbila in je zahtevala, da laična fronta «prevzame» MIT in Slovensko skupnost in da jima preda odgovarjajoči delež skrutinatorjev. O tem ni bilo soglasja, nakar je Giuricin predlagal, da se Slovenska skupnost in MIT izjasnita h kateri skupini pripadata, kar pa sta obe skupini odločno zavrnili. Končno je prišlo še do zadnjega kompromisnega predloga, ki ga je izrekel predstavnik KPI, da naj bi obe fronti prevzeli po eno neodločeno skupi no, kar pa je KD zavrnila in tako izločila indipedentiste in Slovensko skupnost iz igre. Ob končnem glasovanju so misovci glasovali proti, saj je propadla njihova špekulacija, da bi imela fronta «da» kar šestdeset odstotkov vseh skrutinatorjev. Proti so glasovali tudi komunisti, ker sta iz razde litve skrutinatorjev bili izključeni Slovenska skupnost in MIT, ki bi marali imeti po 20 skrutinatorjev.
lia do Trga Repubblica; na nasprotni strani je dovoljeno enourno parkiranje.
• Krožek «Che Guevara» prireja v petek zvečer, ob 20. uri predavanje prof. Enza Collotti ja na temo: «Adria-tisches Kuestenland v evropskem novem redu». Sledila bo razprava.
• Zaradi popravil na stavbah v Ul.
1’acinotti štev. 7 in 9 bo na omenjeni ulici od križišča z Ul. Fornace dalje ob delavnikih od 8. do 17. ure prepovedano parkiranje na obeh straneh ceste.
ustanovi IMI in od katerega mora vplačati še zadnjih 370 milijonov lir.
Ladjedelnica gradi trenutno pet ladij: pred časom je sprejela dodatno naročilo za gradnjo dveh novih enot za palermsko družbo Zona in naročnik je ob podpisu pogodbe odštel predujem 250 milijonov lir. Pozneje se je izkazalo, da dogovorjena cena ne bi krila vseh stroškov, tako da bi ladjedelnica utrpela izgubo kakih 3000 milijonov. Naročnik je pristal na to, da prekliče pogodbo, vendar pod pogojem, da bi ladjedelnica vrnila predujem in doplačala 500 milijonov odškodnine. Kaže tudi, da je Zoria pripravljena vztrajati pri naročilu in pristati na večji pogodbeni znesek, česar pa menda graditelj noče sprejeti. «Položaj je torej vse prej kot jasen,» je priznal Stopper, «in dejansko ne vemo, v kakšnih vodah pluje ladjedelnica». Zadeva je toliko bolj zapletena, ker je družba konec julija lanskega leta predložila obračun, ki 'izkazuje poslovni dobiček «Sama Friulia je zaprepaščena spričo obnašanja zasebnih podjetnikov pri Cantieri Alto Adriatico» je še dejal Stopper. Nekatere zunanje tvrdke, upniki ladjedelnice, so zahtevale stečaj družbe, tržaško sodišče pa je odredilo, naj se rajši uvede postopek nadzorovane uprave. Sindikalne organizacije pa zahtevajo pu-blicizacijo ladjedelnice s pristopom državnih ustanov IRI in GEPI. Dne 10. maja se bodo upniki izrekli o tem, ali naj se nadzorovana uprava nadaljuje ali ne. V tem času bc deželna uprava posredovala pri via di in pri vodstvu GEPI, in sicer predvsem z namenom, da se odpravi nevarnost stečaja, ki bi prizadel približno 800 družin in pomenil odpravo še zadnje ladjedelnice v tržaški pokrajini.
V prvem delu seje je deželni svet zaključil razpravo o novem zakonu, ki vnaša spremembe in dopolnila v besedilo predhodnega zakona (štev. 26 iz leta 1972) za razvoj športnih in razvedrilnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Zakon je bil sprejet z večino glasov proti so glasovali predstavniki KPI, misovci in predstavnica Furlanskega gibanja Puppini - D’Agaro pa so se vzdržali.
Delovanje deželnih organov
četrta stalna komisija deželnega sveta, ki ji predseduje svetovalec Volpe (PSI), je včeraj odobrila z večino glasov (vzdržali so se sveto-vaici KPI) zakonski osnutek, ki do-
loča nova finančna sredstva za o-brtniška podjetja iz naše dežele. V bistvu gre za letno vsoto 180 milijonov lir (od letos do vključno leta 1988) za delno kritje stroškov pri najemanju obrtniških posojil.
Posvetovalni urad za bonifike pri deželni upravi, ki ga vodi odbornik za kmetijstvo Tripani, je pripravil načrt za nove naložbe, ki naj bi jih finansiral evropski sklad za razvoj kmetijstva in ki se nanašajo na obsežna izboljševalna dela v Furlaniji. Izvedba predvidenih del bi zahtevala naložbo 28 milijard lir. Načrt bodo sedaj poslali ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, ki naj bi ga s svoje strani posredovalo pristojnim organom v Bruslju.
...........
VPRAŠANJI KOMUNISTIČNIH S VITO VAICI V ZUPANU
Bodo tržaške bolnišnice konec meseca nelikvidne?
Neplačani dolgovi bolniških blagajn znašajo v Trstu nad 13 milijard Ur
Ni izključeno, da bo uprava trža- vzdržno in razumljivo je, da se sto-ških združenih bolnišnic še ta mesec | ritve bolnišnic slabšajo in ni izklju-dosegla in presegla mejo nelikvid-1 čeno, da bi zaradi nelikvidnosti mo-
• Tržaški župan je odredil prepoved parkiranja na strani sodnih številk Ul. Catarina da Siena od Korza Ita-
nosti. V tem primeru bi ne imela denarja za izplačilo mesečnih plač zdravniškemu in strežnemu osebju.
Kako je moglo priti do tega? V Italiji žal vedno deluje arhaični sistem bolnišnih blagajn, medtem ko delujejo bolnišnice kot nekakšna «koncesijska podjetja». Skratka: bolnišnice nudijo bolnikom oskrbo, za njihovo finančno kritje pa mora skrbeti pristojna bolniška blagajna. V večini primerov je to INAM (sicer pa tudi ENPAS in druge). Tem blagajnam plačujejo državljani svoj prispevek z odtegljaji na plačah. Toda bolniške blagajne svojih dolgov do bolnišnic i. - izplačujejo, kar je prvi dejavnik njihove nelikvidnosti. Pomislimo samo, da v Trstu ne plačujejo svojih obveznosti še od leta 1970 in . a se je v tržaških bolnišnicah nakopičilo za 13 milijard pri manjkljaja.
Stanje postaja iz dneva v dan ne-
rale te storitve «zamrzniti» v očitno škodo prebivalstva.
Razumljivo je tudi, zakaj se delavsko gibanje zavzema za korenito reformo zdravstva v Italiji, ki naj odslej sloni na poenotenem zdravstveno - zaščitnem sistemu z odpravo ločevanja na «bolnišnice» in «bolniške blagajne».
Vprašanja zdravstvene zaščite in nelikvidnosti, ki grozi tržaški bolnišnici, sta zastavila tržaškemu županu Spacciniju svetovalca Spetič in Monfalcon (KPI). V njem sprašujeta župana, če se mu ne zdi primerno poseči pri osrednji vladi v Rimu z zahtevo, naj bi slednja — v pričakovanju zdravstvene reforme — nudila bolnišnicam vsaj zasilno finančno kritje. Komunisti so mnenja, da bi vlada finančna sred- j stva morala porazdeliti naravnost, I preko dežel in nikakor ne bolniškim ^ blagajnam.	I
ZARADI SODNEGA PREGANJANJA
Solidarnost PSI z županom in odborom
Pokrajinsko tajništvo tržaške federacije PSI je izrazilo svojo polno solidarnost z županom in občinskim odborom zaradi kazenskega postopka v zvezi z odobritvijo pomoči vietnamskemu ljudstvu. Tajništvo PSI je mnenja, da so pravne norme, na osnovi katerih je prišlo do prijave, nesmiselne in izraža začudenje, da so jih uporabile samo tržaške sodne oblasti, medtem ko jih niso sodniki v nobenem drugem italijanskem mestu.
Včeraj popoldne se je sestal občinski odbor, ki je razpravljal in sklepal o prijavi.
Stroji GMT na Poljskem in v Latinski Ameriki
Odposlanstvo predstavnikov družbe «Grandi Motori Trieste» je te dni obiskalo Poljsko. Predstavniki družbe so se v Poznanu dogovorili z voditelji družbe «H. Cegiel-ski», ki proizvaja dizel motorje po licenci GMT, o okrepitvi sodelovanja v prihodnjih letih. Poljska industrija «H. Cegielski», ki šteje
20.000	delavcev, je do danes zgradila nad 100 lokomotiv z dizel motorji GMT po 1700 KM. V okviru novega sodelovanja bodo začeli vgrajevati v lokomotive dizel motorje po 2250 KM. od leta 1976 dalje pa po 3000 KM.
V Italiji je danes v prometu (a-li naročenih) 320 lokomotiv, opremljenih s pogonskimi stroji GMT. V Argentini je družba «Grandes Mo-tores Diesel», ki proizvaia pogonske stroje po licenci GMT, doslej izdelala 370 motorjev. Pred kratkim je družba prejela naročilo 24 podobnih motorjev za potrebe železniškega prometa na Kubi.
Izpiti se bodo pričeli 2. julija s pismeno nalogo iz slovenščine, ki bo splošnega značaja. Ustni izpiti, za katere bo kandidat izbral _ en predmet, drugega pa bo določila komisija, se bodo pričeli tri dni po zaključku pismenih izpitov. Dodatni izpiti za kandidate, ki bi izostali zaradi bolezni, se bodo pričeli 16. julija.
OD TRGA GARIBALDI V UL. GHEGA
Sprevod ob obletnici usmrtitve 52 talcev
Prihodnji torek bo trideset let, odkar so nacisti v Ul. Ghega v okrutnem maščevanju proti mirnemu prebivalstvu obesili 52 talcev.
V počastitev njihovega spomina in kot opozorilo vsem, ki si dandanes mislijo na povratek v preteklost, prireja enotni protifašistični odbor v Trstu javno manifestacijo s sprevodom po mestnih ulicah.
Zbirno mesto bo v torek zvečer, ob 18. uri, na Garibaldijevem trgu. Od tod bo sprevod krenil po Car-duccijevUulici v Ul. Ghega. Tu bodo položili vence. Spregovorilo bo nekaj predstavnikov protifašističnih organizacij.
CIKLUS JUGOSLOVANSKIH FILMOV
Danes v Skednju «Ljubezenski primer»
Po tednu odmora bo danes, v četrtek, 18. aprila. Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju s Tržaškim kinoforumom nadaljevala ciklus jugoslovanskih filmov. Danes bo ob
17.,	19. in 21. uri na vrsti pomembno delo Dušana Makavejeva iz leta 1987 «Ljubezenski primer» ali «Tragedija uslužbenke PTT» (Un affare di cuore), v katerem igrajo Eva Ras, Slobodan Aligrudič, Ružiča Sokič. Ta film je vnesel v jugoslovansko kinematografijo moderno pripovedno tehniko, skupaj s pogumno tematiko o odnosu med posameznikovim življenjem in kolektivnimi miti. Naslednji film istega režiserja, «Nedolžnost brez zaščite» (Verginità indifesa) iz leta 1968 bo v Skednju prikazan po novem enotedenskem odmoru v četrtek, 2. maja.
Namesto v dvigalo
stopil v... praznino
Nenavadna nezgoda je doletela 57-letnega upokojenca Daniela Benvenuti ja iz Ul. Aquileia 12. Včeraj popoldne je stopil v stavbo v. Ul. Fabio Severo 19 in hotel z dvigalom v prvo nadstropje. Vrata dvigala so bila odprta in Benvenuti je vstopil ter... padel dva metra globoko. Zaradi popravil je bilo namreč dvigalo nekoliko višje. Benvenuti pa, ki je zelo kratkoviden ,tega ni opazil.
Zrešilnim avtomobilom Rdečega križa so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 40 dni na ortopedskem oddelku zaradi udarcev po nogah in rokah.
Obvestilo izletnikom s PD v Španijo
Obveščamo izletnike drugega leta dne 20. aprila iz zgornje tržaške okolice, da bo odhod enega avtobusa po naslednjem umiku
Sesljan	ob	5,30
Nabrežina	ob	5,40
Križ	ob	5,45
Prosek	ob	5.55
Trst	ob	6,20
Opčine	ob	6,40
Drugi avtobus bo odpeljal iz Trsta, izpred sodne palače, ob 6,30. Vse izletnike prosimo, da čakajo avtobus ob določeni uri, tržaški pa naj bodo pred sodiščem vsaj 10 minut pred odhodom avtobusa.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 18. aprila KONRAD
Sonce vzide ob 5.14 in zatone ob 18.54 — Dolžina dneva 13.40 — Luna vzide ob 3.05 in zatone ob 15.54.
Jutri, PETEK, 19. aprila
EMA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,2 stopinje, najnižja 8,4, ob 19. uri 11,2 stopinje, zračni tlak 1010,6 mb, rahlo narašča, veter 21 severovzhodnik s sunki 48 km na uro, vlaga 25-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,6 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. aprila 1974 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO:	91-letna Ernestina
Zglav vd. Antunovich, 8 dni stara Adriana Vescovi, 64-letni Metodio Mofferdin, 61-letni Dario Cucarzi, 82-letna Ernesta Morelli, 71-letni Vincenzo Braico, 73-letni Alfredo Monticelli, 81-letni Francesco Cecchi, 70-letna Carmela Pichel vd. Appolonio, 65-letni Giovanni Battista Sgubin, 73-letni Casticiano Štolfa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 2; Ali'Annunziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla testa d'oro, Ul. Mazzini 43.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
Mali oglasi
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trie-
ste.
NAPRODAJ zemljišče cona E in D — 2600, 7500 in 11.000 kv. m po ugodni ceni. B. Polje 3 pri Proseku.
iiiiiiiiiiiiivniuumiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiinifiiiiiiiimimimutiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZDAL GA JE SAMOKRES
Narkoman Giuliano Slama osumljen ropa in umora
Slama je v koronejskih zaporih zaradi uživanja mamil
• Drevi ob 20. uri bo rajonska kon-zulta za zahodni Kras razpravljala na sedežu na Proseku 220 o prevozni službi.
Pred odprtjem rokov za zaprositev izplačevanja pokojnin
Vodstva sindikalnih patronatov INCA-CGIL, INAS-CISL in UCAP-CCdL-UIL sporočajo, da so v okviru zakonskega dekreta, ki predvideva povišanje pokojnin, družinskih doklad in doklad za brezposelnost sprejeli nekaj pomembnih popravkov, ki uvajajo razne nove ukrepe, med katerimi odprtje rokov za zaprositev izplačanja invalidskih pokojnin in starostnih pokojnin. V pričakovanju, da bodo ukrepi dokončno sprejeti se vsi zainteresirani lahko zglasijo za podrobnejše informacije pri patronatih INCA-CGIL v Ul. Pondares 8. INAS-CISL v Ul. Spiridione 7 ali pri UCAP-CCdL-UIL na Trgu Papa Giovanni XXIII 6
PriB/trnijlp za
DIJAŠKO MATKO!
Dvajsetletni Giuliano Slama, rojen v Kopru in sedaj stanujoč v Ul. Lussinpiccolo 6 je osumljen sodelovanja pri ropu in umoru. Slamo so zaprli v koronejske zapore 8. marca letos, ko so ga prijeli skupaj z Wally Ardizzon, Sergiom Te-stijem in Giorgiom Scalo, ker so pri njih našli manjšo količino mamila. Vsi so bili omamljeni in prijavili so jih sodišču zaradi uživanja mamil, obenem pa so preiskali njihova stanovanja.
Med preiskavo so v stanovanju Ardizzonove našli samokres španske znamke Franchi Llama in nož. Preiskovalci domnevajo, da je tja prinesel samokres in nož Slama. Na osnovi podatkov, ki jih ji je posredovala milanska kvestura, je tržaška kvestura ugotovila, da bi lahko bil samokres tisti, s katerim so januarja letos med ropom ubili v Milanu lekarnarja Edoarda Foà. To bo treba seveda še preveriti, kljub temu pa so Slami že uradno sporočili, da je v teku preiskava proti njemu.
Žena «pustnega» morilca
Iz Akvedota v umobolnico
Ženi dveh znanih oseb iz tržaške čme kronike sta vpleteni v nenavaden dogodek, ki Se je pripetil predsinočnjim v Drevoredu 20. septembra. Gojenec šole agentov javne varnosti Pasquale Tancredi je opazil mlado žensko, ki je sedela pred lokalom Latteria Svizzera. Iz njenega obnašanja je bito jasno, da je zelo živčna. Ob njej sta bili še dve mlajši ženski in neki fant. Nenadoma je ženska — kasneje so ugotovili da gre za 18-letno Patrizio Sivini por. Fabbro, ženo «pustnega» morilca iz Skednja, stekla po Ul. del Toro, drugi dve pa sta jo skušali zadržati, kar sta storili tako nerodno, da je Fabbrova padla.
Tancredi je obvestil leteči oddelek kvesture in na kraj je prišla obhodnica, nekdo pa je poklical tudi rešilni avto Rdečega križa. Fabbrovo so najprej prepeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na levi roki, zaradi katere bi se morala zdraviti 20 dni. Ker pa je bila «elo vznemirjena, so jo pasla-li v psihiatrično bolnišnico. Poli-
cija je zaslišala osebe, ki so ji pomagale in sicer 19-letnega Gianfranca DToria, 19-letno Silvano Zadinich por. Basiaco in 20-letno Bruno Miraz roj. Scropetta, ženo Roberta Miraza, ki je vpleten v umor barmana Jelicha. Slednja je povedala, da je Fabbrova pila sadni sok z rumom, nenadoma pa se je razburila in ni je bito mogoče pomiriti.
Smrtne posledice prometne nesreče
V torek popoldne je v oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice u-mrl 72-letni Casticiano Štolfa iz Ul. Smareglia 4. Štolfo so sprejeli v bolnišnico v noči med soboto in nedeljo s pridržano prognozo. Malo po polnoči ga je v začetku Stare istrske ceste podrl avto fiat 850 z evidenčno tablico TS 76021, ki ga je vozil Silvio Paoletich iz Ul. S. Nazario 146, ki je vozil navzdol proti Trgu Valmaura. Štolfa je prečkal cesto, Paoletich pa ga verjetno ni opazil in ga je zbil na tla.
Včeraj popoldne so s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice 75-letnega Antonia Bonassina iz Ul. Donota 20, ki si je pri padcu na križišču med Ul. Nordio in Ul. Ginnastica zlomil levo stegnenico.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
MALI ODER
Miguel Angel Asturias
TOROTUMBO
Igra v dveh delih Prvič v slovenščini
Prevod:	Borut Trekman
Scena in kostumi:	Edvard Zajec
Režija:	MARIO URŠIČ
Danes, 18. t.m., ob 16 ,nri
GLASBENA MATICA — TRST
Sezona 1973-74
Deveti abonmajski koncert
V soboto. 20. aprila 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER IN SOLISTI LJUBLJANSKE OPERE
Dirigent:
RADO SIMONITI
Solisti:
ZLATA OGNJANOVIČ, sopran BOŽENA GLAVAK, mezzosopran MUKA EVT1MOVA, mezzosopran JURIJ REJA, tenor SIMEON GUGULOVSKI, tenor STANE KORITNIK, bariton IVAN SANCIN, bas
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. Manna 29 — tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
v Trstu
Danes, 18. t.m., ob 16. uri, v petek, 19. t. m. ob 16. uri in v nedeljo, 21. t. m., ob 16. uri ponovitev M. A. Asturiasa «Torotumbo».
SAG
V	sredo, 24. aprila 1974, ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadst. druga premiera v sezoni: Igor Torkar POŽAR. Druga slovenska uprizoritev novitete slovenskega dramatika Igorja Torkarja. ki jo je pred meseci krstilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.
Predstavo so pripravili: scenograf Ivan Verč. kostumografinja Marija Vidau, koreografinja Selma Micheluz-zi, slikar Demetrij Cej, lektorica Mira Sardoč in režiser Sergej Verč. I-gralski ansambel sestavljata Igor San. cin in Saša Bon, medtem ko v zvočnih vlogah nastopajo Boris Kobal, I-van Verč in Sergej Verč. Tehnični ansambel:	Dušan Milič in Franc
Meula.
Ponovitvi v isti dvorani: v četrtek 25. aprila, ob 17.30 in v so Doto, 27. aprila, ob 20.30.
LITERARNE SOBOTE
V	soboto, 20. t.m. bo zadnje srečanje v okviru «Literarnih sobot». Tokrat bo gost prirediteljev v Rosset-tiju prof. Giulio A. Maccacaro, ki bo govoril o temi: Medicina e Potere — la condizione sperimentale dell'uomo.
Koncerti
Pri blagajni gledališča «G. Verdi», so na razpolago abonmaji za letošnjo simfonično sezono «Pomlad 74».
Koncertna sezona bo razdeljena v dva turnusa: A in B. Za turnus B, ki bo ob sobotah ob 18. uri, so na razpolago za študente abonmaji s popustom.
Prvi koncert letošnje sezone, katerega bo dirigiral Geoges Sebastian, bo v petek. 26. aprila.
Predavanja
Združenje slovenskih medicincev v Trstu priredi predavanje rektorja ljubljanske univerze, akademika prof. dr. jur. dr. med. Janeza Milčinskega «Zdravniška morala in kodeks e-tike zdravstvenih delavcev SFR Jugoslavije, ki bo v sredo, 24. aprila, ob 19.30 v Mali dvorani Kulturnega doma.
V soboto, 20. t.m. bo v Slovenskem kulturnem klubu dr. Hektor Jogan predaval o psihoanalizi.
La Cappella Underground predvaja
danes ob 19. in 21. uri «Tre ragazze di Broadway» (Give a Girl a Break, 1953). Režija Stanley Donen. Igrata Debbie Reynolds in Bob F osse.
Ariston — I.N.C. 16.00-22.00 «La rosa rossa». Barvni film Franca Gi-raldija (Film je povzet po romanu Pierantonia Quarantotti - Gambinija.
Nazionale 15.00 Walt Disneyev tilm «20.000 leghe sotto i mari». Kirk Douglas, James Mason, Paul Lukas, Peter Lorre.
Excelsior 16.00 «Permettete signora che ami vostra figlia?». Ugo To-gnazzi in Bernadette Lafont. Barvni film
Grattacielo 15.00—22.00 «Mussolini ultimo atto». Rod Steiger, Franco Nero, Lisa Gastoni, Henry Fonda-
Fenice 15.00 «...altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Eden 16.00 «Mercoledì delle ceneri». Liz Taylor, Helmut Berger, Henry Fonda. Barvni film.
Ritz 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 16.00 «lesus Crist superstar».
Capito! 15.30 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Peccato veniale». V glavni vlogi Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Agente 007 vivi e lascia morire». Roger Moore. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Adolescenza perversa». V glavni vlogi Femi Be-nussi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Zanna bianca». Igrata Franco Nero in Vima Lisi.
Ideale 16.00 Botra v filmu «I due mafiosi contro Al Capone». Barvni zabavni film. Igrata Franco Franchi in Ciccio Ingrassia.
Vittorio Veneto 15.45 «Polvere di stelle». Monica Vitti in Alberto sordi. Barvni film.
Abbazia 16.00 «H leggendario X—15». Znanstvenofantastični film v barvah. Igrata James Gregory m David McLeen.
Astra 16.30 «B sanguinario». Barvni film. Igrata Oliver Reed in JiU St. Johns. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «I contrabbandieri degli anni ruggenti». Barvni film. V glavni vlogi igra Richard Widmark.
Kino Skedenj 17.00-19.00-21.00 «Ljubezenski primer». Jugoslovanski film režiserja Dušana Makavejeva.
Razstave
V	Tržaški knjigami razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta do konca aprila.
V	galeriji Tommaseo je odprl razstavo svojih del tržaški likovnik Do Cillia, ki bo razstavljal do 23. t.m.
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo tržaški slikar Romeo Doneo, ki bo razstavljal do 25. aprila.
V	občinski galeriji razstavlja tržaški slikar Pino Ferfoglia, ki je na stene obeh prostorov razstavišča razobesil dva ducata olj in kakih deset risb. Vse slike predstavljajo kraš-ke motive. Razstava bo trajala do 20. t.m.
V	dvorani Cesare Sofianopuio na
Trgu papeža Janeza XXHI. razstavlja tržaška slikarka Ondina Brunetti. ki je dala na ogled večje število slik in keramike. Razstava bo odprta do 20. t.m.
Danes, ob 17. uri bo v galeriji Tor* bandena odprl razstavo svojih del tržaški slikar Pisani.
Prosveta
Slovenska prosvetna zveza priredi danes, 18. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Ceppa 9, posvet društev. Vabimo odbornike prosvetnih društev na Tržaškem. da se tega pomembnega delovnega sestanka udeležijo.
SPD Tabor - Opčine sporoča, da zaradi zadržanosti odpade napovedani koncert, v nedeljo, 21. t.m. moškega pevskega zbora Vinko Vodopivec.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST - UL F. FILZI 10 itt 30-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt iterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
644,—
1.550.—
209.75 136,—
250.75 33,85 40— 40—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Izleti
ANPI — Zveza borcev Trst priredi 21. 4. 1974, izlet z ogledom v Begunje in Bled. kjer bo kosilo. Odhod ob 7.3U z avtobusom s Fora Ulpiano (izpred sodišča). Vpisovanje pn AN Pl — Trst, tel. 730306, v trgovini pohištva Renar - Opčine, tel. 212255 in v Ljudskem domu v Križu še danes.
SPDT organizira 21. aprila izlet
na Blegoš. Obvezen potni list, hrana iz nahrbtnika. Odhod ob 7. uri izpred sodnije — Foro Ulpiano. Za turiste obisk bolnice Franja.
Razna obvestila
SPDT vabi na 1. predavanje sezone 1974-1975 jutri, 19. aprila, ob
20.30	v Gregorčičevi dvorani. Ul. Ceppa. O Triglavskem narodnem par. ku bo predavala znana alpinistka in zdravnica dr. Majda Mazovec s prikazom številnih diapozitivov.
E22S3BHÌ
V spomin pok. Karla čoka (Županovega) daruje družina Cergolj
2.000	lir za PD Lonjer - Katinara.
OBČNI ZBOR KMETIJSKEGA KONZORCIJA
Člani kmetijskega konzorcija iz Trsta so vabljeni, da se udeležijo REDNEGA SPLOŠNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo dne 28. aprila 1974 v prvem sklicanju ob 9. uri in po potrebi v drugem sklicanju ob 10. uri istega dne v prostorih podružnice v Ronkah, Ul. Mazzini. Na dnevnem redu je sklepanje o vprašanjih po členu štev. 2364 civilnega zakonika in o vodstvu konzorcija.
Predsednik
dr. Umberto Chirtaco
V ZALOŽBI «EDITORI RIUNITI»
Titovi govori in intervjuji
Znano italijansko založniško podjetje «Editori riuniti» je pred nedavnim objavilo knjigo, ki so v ajej zbrani govori in intervjuji Predsednika Tita iz 1. 1972 in 1973.
Založnikov namen je, kot sam Pravi, da s to zbirko Titovih govorov in intervjujev zadosti zanimanju italijanske čitajoče publike za najnovejši razvoj Jugoslavije.
Znani publicist, časnikar in dol-Holetni član CK KPI ter strokovnjak za socialistične dežele. Giuseppe Boffa, pa je knjigi, ki je naslovljena «Josip Broz - Tito: samoupravljanje in socializem», napisal Pregovor.
Boffa najprej čitatelja seznanja * znanim intervjujem predsednika Tita na beograjski televiziji maja J- 1972. Ta intervju — pravi — lahko služi kot «dokument blesteče poti predsednika Tita. Čitatelj bo ®arsikaj izvedel osebno od samega protagonista izredno pomembnih dogodkov, od Tita. Na ta način bo noljše razumel tudi Titovo današnjo akcijo.»
Da bi namreč to akcijo razumeli — nadaljuje avtor predgovora ~~ je potrebno poznati važne zgodovinske dogodke, ki je skoznje šel Tito na svoji poti ljudskega in komunističnega voditelja.
V	težkih in odločilnih trenutkih, pravi Boffa, je Tito vedno tudi za najbolj zapletena vprašanja našel Pravilno reditev. «Tako je postal Tito v očeh sveta nezamenljiva o-sebnost s posebnimi lastnostmi, in to do takšne mere, da je moč govoriti o globoko originalni osebnosti XX. stoletja.»
«Zahvaljujoč Jugoslaviji pod Titovim vodstvom, je vse mednarodno komunistično gibanje bilo obogateno z novimi izkušnjami in novimi dimenzijami. Na ta način je Jugoslavija — pravi Boffa — donila daleč važnejše mesto in vlogo v svetu, kot bi to normalno izhajalo iz njene geografske pomembnosti in ravni ekonomskega razvoja.»
Boffa posebno poudarja Titovo odločitev, da se — neposredno potem, ko je bil postavljen za sekretarja KPJ — vrne v deželo in deli usodo ljudstva «navzlic preganjanjem in nevarnostim, ki se jim je izpostavljal. Zatem prehaja avtor Predgovora k vprašanju NOB in Pravi: «V teku nekega obdobja druge svetovne vojne, ki ni bilo tako kratko, so jugoslovanski partizani Praktično predstavljali v Evropi «drugo fronto».
To ni bil — nadaljuje avtor — samo narodnoosvobodilni boj, ampak obenem tudi socialna revolu-nija, ki so v njej bili postavljeni temelji neke povsem nove države. Enakopravnost vseh narodov postane ena od osnovnih komponent te revolucije. Bratstvo in enotnost ata bila osnovna pogoja uspeha. To je bila ideja - vodnica v teku vse revolucije, ideja, ki jo je Tito vedno branil in jo še brani.
«Prav tu začenja jugoslovanska Pot v socializem». Boffa kvalificira jugoslovansko revolucijo za «drugo zmagovito socialistično revolucijo v Evropi». Pravi, da je ta revolucija imela «originalne karakteristike» in da je to treba imeti pred očmi, ko gre za oceno spopada med Jugoslavijo in Informbirojem leta 1948.
«V tem žalostnem obdobju (spopada 1. 1948) se je Tito, ki je iz Vojne izšel kot nacionalni heroj, nedvomno pokazal kot močna politična osebnost. Znova je postal voditelj, ki sta ga odlikovala odločnost in ponos. To je pokazal tudi 1. 1955, ko je — poudarja Boffa — sprejel v Beogradu sovjetsko delegacijo. Izjava, ki je bila ob tej priložnosti podpisana med obema partijama in vladama — pravi Boffa ~~ bo ostala važen dokument v zgodovini komunističnega gibanja. To Je svoj čas poudaril tudi Togliatti. Ta izjava — kot je razvidno iz nekaterih delov te knjige — ima tudi danes povsem precizen pomen in vrednost, ki nista omejena samo na Podpisnike.
Pojasnjujoč nadalje zgodovinsko P°t jugoslovanskega socialističnega razvoja, avtor pravi: «Jugoslovan-ska politika je v zadnjih 20 letih slonela na dveh osnovnih temeljih: na samoupravljanju, kot osnovni smeri socialističnega razvoja dežele, in neuvrščenosti, to se pravi ha odrekanju svoje udeležbe v vojaško - političnih blokih». Jugoslovanska neuvrščenost — pojasnjuje avtor — pomeni «aktivno angaži-ranje v korist miru po vsem svetu.»
Ko iščemo osnovne pobude teh dveh temeljev — nadaljuje avtor -- se ne bo težko spomniti, da izhajajo iz dveh osnovnih izkušenj jugoslovanskega socializma, iz o-he 1. 1941 in 1948.
Knjiga «Samoupravljanje in socializem» se začenja z govorom Predsednika Tita v Sarajevu, na kongresu samoupravljavcev. «Bil jc to čas — pojasnjuje Boffa — ko so se jugoslovanske izkušnje bližale kritični točki. Nakopičili so se hili številni problemi, ki so zahtevali rešitve.
V	tem kontekstu se avtor dotika radi nacionalnih odnosov v Jugo-slaviji in pravi: «Nacionalni konflikti ne samo da niso bili neogib-hi, marveč so v sebi imeli tudi nekaj izumetničenega. Zakaj njihove korenine niso bile v nenadnem stvarnem poslabšanju mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji, temveč v družbenih vprašanjih, ki so bi-ifi skupna za vse narode Jugoslavije. Tem vprašanjem so le natikali nacionalistična oblačila.
Originalnost jugoslovanskih izkušenj pa ni — nadaljuje avtor — v naštevanju napak in slabosti, marveč v «obrambi in krepitvi sa-moupravljanja». Kjer ni samoupravljanja, se pojavljajo birokrati, tehnokrati in managerji. Ti pa so so-
vražniki delavskega razreda, ker bi radi ločili delavce od sredstev za proizvodnjo, s čimer skušajo delavcem odvzeti tudi višek dela, ki ga le-ti ustvarjajo.
Samoupravljanje ima za seboj velike izkušnje, vendar še ni dokončno zmagalo. In prav zaradi tega, ker je borba še v teku, je tudi potrebna sila, ki se bo v tej borbi angažirala do konca. Ta sila — pravi Boffa — ne more biti nihče drug kot Zveza komunistov Jugoslavije. S tem smo prišli — zaključuje avtor — do tistega odločilnega momenta, ki pojasnjuje tako aktivno in nenehno politično angažiranje predsednika Tita v zadnjih letih. To je v bistvu tudi stvarna vsebina vseh njegovih govorov in intervjujev.
Na koncu avtor še omenja, da bosta samoupravljanje in neuvrščena pobtika «dve osnovni temi» na bližnjem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije.

Srečanje med starim in novim: ob nadzvočnem letalu se na berlinskem letališču Tempelhof mirno pase drobnica
nilMIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIiTiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiliillHlllllllliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KAJ POVE KNJIGA, KI JO JE DAL MARIONETNI REŽIM ZAPLENITI
Po dolgem času so «odkrili» kamboško osvobodilno fronto
v
Ze 21 tujih dopisnikov je šlo čez «črto» k «rdečim khmerom» in vsi so ostali tam v ujetništvu - Nekomu pa je vendarle uspelo preveriti razmere v «drugi Kambodži» in je o tem napisal «nevarno» knjigo
HONGKONG, 17. - Za tiste, ki nočejo pogledati resničnosti v obraz, skriva Azija nešteto tajnosti. Dolgo let so na primer v določenih krogih in v delu tiska razglabljali o tem, kaj pravzaprav je tako imenovani Vietkong. Mnogim ni šlo v glavo, da se more del nekega naroda upreti tujcu in tistimi, ki so v njegovi službi. In zato so «Vietkong» pripisovali Severnemu Vietnamu, ker da edino organizirana država more vzdrževati vojsko. Nato so pa le prišli do spoznanja, da tvorijo vietkon-ško vojsko borci samega prizadetega Vietnama, le da je to vojska, ki se je rodila iz naroda, ki ni hotel biti pod tujim gospodarjem. čeprav je južriovietnamsko osvobodilno fronto, katere vojaška emanacija je bila tako imenovana vietkonška vojska, sestavljalo več političnih grupacij, med ka telimi so imeli iniciativo Vietnam ski komunisti, so vso vojsko in fronto označili kot «rdečo». Nihče ne oporeka iniciativnosti in požrtvovalnosti komunistov, ki so dejansko bili in so še vedno v prvi liniji, toda vietnamska osvobodilna fronta je bila in je politično veliko širša.
Kar velja za vietnamsko osvobodilno fronto in za Vietkong na splošno, velja tudi za tako imenovane «rdeče khmere» v sosedni Kambodži. Leta in leta so «u-čeni dopisniki», ki so prihajali v Kambodžo «razglabljali», kaj pravzaprav so ti «rdeči khmeri», ki že toliko časa oblegajo Phnom Penh in so nekajkrat «prodrli» celo do samih predmestij kambo-ške prestolnice. Niso pa prišli do
zaključka, kaj pravzaprav predstavlja ta vojska, ki vedno zmaguje, kaj predstavlja gibanje, ki za to vojsko stoji. Ker niso v Phnom Penhu mogli «zadeve» razčistiti, so se nekateri drznili preko meja in hoteli priti do «miste-riozne» vojske. Že 21 tujih časnikarjev se je odpravilo na področje «rdečih khmerov» in nihče od teh se ni več vrnil. Računajo, da so tam v ujetništvu, da živijo na osvobojenem ozemlju Kambodže, ki je pod oblastjo «rdečih khmerov» oziroma njihove civilne u-prave.
Toda enemu se je vendarle posrečilo podrobneje «proučiti» vojsko in vse, kar se dogaja za njenim hrbtom, za linijami, ki jih držijo «rdeči khmeri». Je to phnom-penški profesor Ith Sarin, ki je preživel v «rdeči» Kambodži devet mesecev, se odtod «živ in zdrav» vrnil v kamboško prestolnico in napisal knjigo o svojih vtisih v o-svobojeni Kambodži. Knjigi je dal naslov «Objokavanje khmerove duše». Toda knjiga, ki je izšla pred nedavnim, je bila na prodaj le dan ali dva, kajti Lon Nolov režim jo je takoj zaplenil, kajti Ith Sarin o osvobojenem delu Kambodže ni pisal le slabo, pač pa tudi dobro, celo veliko preveč dobrega. «Na oni strani» ni pekla, kot so govorili in še govorijo Lon Nolovi ljudje, nasprotno, na oni strani je veliko dobrega, neprimerno več kot v Lon Nolovem koščku Kambodže.
Knjiga, kot smo rekli, je bila zaplenjena, toda v Hongkong je vendarle prišlo nekaj izvodov. Iz omeniene knjige zvemo, da so «rdeči khmeri» svoj del Kambodže,

NA FILMSKIH PLATNIH
Franco Brasati:
«Pane e cioccolata»
Ni jasno, koliko pripada v tem filmu «Pane e cioccolata» (1973) režiserju Francu Brusatiju («1 tulipani di Harlem», «Tenderly», «ll disordine») in koliko protagonistu Ninu Manfrediju, ki je nedvomno vplival tudi na scenarij in režijo. Zdi se nam, da je tu Manfredije-va interpretacija med najboljšimi, pojmovanje komičnega «gaga» pa je morda rahlo drugačno od komičnega sloga režiserja Manfredija.
Ne glede na to, se nam zdi film v glavnem uspel: povezanost komičnosti in čustvenosti je precej zadeta, čeprav morda prevlada (kar ni nujno negativno) prva, saj je film še najbolj pomanjkljiv, ko prevladuje poantiranje. Drugače je zanimivo pojmovanje komičnega efekta prepričljivo, barve same vam posredujejo vzdušje filma.
Poleg Manfredija lahko gledamo tudi izvrstno Anno Karino v sicer ne najzanimivejši vlogi njene kariere.
Sergio diti:
«Storie scellerate»
Bivši Pasolinijev asistent Sergio Cittì, ki je že režiral pod mentorjevo supervizijo film «Ostia», je sedaj po Pasolinijevem scenariju režiral film «Storie scellerate». Glede na Pasolinijeve filme, se nam zdi, da je v tem bolj poudarjeno nasilje; atti je hotel nedvomno izraziti osebna doživetja, saj je bil sam večkrat, tudi zadnje čase, v ječi in je iz izrazitega lumpenproletarskega miljeja. Glede na to dejstvo, se nam zdi film v presunljivi meri intelek-tualiziran, kar pa mu z druge strani daje večjo vrednost, kot so jo imela zadnja, ponavljajoča se Pasolinijeva- dela.
V' glavnih vlogah nastopata dva običajna Pasolinijeva igralca, Franco Cittì (režiserjev brat) in Ninetto Dovoli, med ostalimi i-gralci pa je lepa Nicoletta Machiavelli (Rangoni). Tudi kostu-mist Danilo Donati in snematelj Tonino Detti Colli sta običajna Pasolinijeva sodelavca.
S. G.
ki obsega najmanj 80 odstotkov vse površine dežele, razdelili v šest pokrajin. Na tem področju torej na področju osvobojene Kambodže pa vlada «velika disciplina, hkrati pa tudi izredna skrb za materialne in socialne probleme prebivalstva».
Prof. Ith Sarin dobesedno pravi: «Presenetila me je izredna pomoč, ki jo rdeči khmeri nudijo prebivalstvu pri gradnji jezov, pri kopanju prekopov, pri žetvi, pri gradbenih delih, pri kopanju zavetišč in pri podobnih delih. Toda videl sem tudi, kako so prisilili ljudi, da so prenehali «z mlačvo prazne slame» na trgih, kako so jih kaznovali, ker niso ubogali njihovih pot'élj. Pri vsem tem je gotovo eno: prebivalstvo ima veliko več koristi od dejavnosti rdečih khmerov kot pa škode od omejene svobode».
Kar zadeva omejeno svobodo prof. Ith Sarin govori na primer o tem, da «rdeči khmeri» kličejo pod orožje vse za vojsko sposobno prebivalstvo, pogosto tudi ženske. Vrhu tega so pripravljeni «rekrutirati tudi mladoletne ljudi za dela v prid nacionalnemu gospodarstvu ali vojski».
Toliko o vojski, ki je najbolj izrazit odraz osvobodilnega gibanja v Kambodži. Kaj pa politična stran tega gibanja. V knjigi prof. Itha Sarina nimamo popolnega odgovora na ta vprašanja. Mož sicer sprejema tezo tistih krogov, ki jim ne gre v glavo, da bi se mogel napredni Kambodžan tudi brez tujih direktiv, konkretno «povelj» Severnega Vietnama, boriti za svobodo svoje dežele proti tujemu hlapcu Lon Nolu, zato avtor knjige pravi, da so Khieu Samphan, Hou Youn, Yen Sary in nekateri drugi le «zunanji videz političnih oblasti» «rdečih khmerov», ker da «je resnično vodstvo osvobodilne fronte Kambodže še skrito». S tem v zvezi namiguje na povezavo vodilnih ljudi «rdečih khmerov» s Severnim Vietnamom, v smislu tega pač, kar smo že v začetku rekli, da določenim krogom nikakor ne gre v glavo, da bi mogli Kam-bodžani tudi sami razpolagati z ljudmi, ki bi vodili svojo osvobodilno vojsko in svojo osvobodilno borbo. V diplomatskih krogih v Phnom Penhu pa vendarle ni obveljala teorija o povezavi «rdečih khmerov» s Hanoiem. Nasprotno, večina tujih diplomatov, ki so se v primeru Južnega Vietnama veliko naučili, meni, da predstavlja vodstvo kamboškega osvobodilnega gibanja «širok kompromis», to se pravi nekakšno skupno fronto, kot je «širok kompromis» sestavljal tudi vodstvo južnovietnamske osvobodilno fronte. Tu avtor zatrjuje, da se je 6000 Kambodžanov, ki so nekaj časa živeli v Severnem Vietnamu, sicer navzelo se-vernovietnamskega vpliva, vendar pa da je večina osvobodilnega gibanja čisto kamboškega značaja in to tako v vojski, kot tudi v politični oblasti. Nekateri pri tem dodajajo tudi možnost, da bi bil del gibanja v Kambodži pod vplivom
Pekinga. To strujo v kamboški o-svobodilni fronti naj bi vodil Khieu Samphan.
Sarinova knjiga o «drugi Kambodži» se novezuje tudi s težnjo kamboške osvobodilne fronte, da bi bila sprejeta v Združene na-
Berite v d &n a š n j i številki
TV-15
Str. 5: Silno Teršek:
Samo nekaj (dolgih) korakov od Ljubljane (reportaža)
Str. 12: Nagradna križanka
Str. 16: Ive Mihovdovič:
Ustaški kralj, ustoličen v Ljubljani (podlistek)
Odslej TV-15 tudi v kolportaži
rode namesto Lon Nolovega predstavništva, ki dejansko ne predstavlja več nikogar, razen tega, da služi ameriškemu imperializmu kot nekakšna «moralna» osnova. Toda «rdečim khmerom» ni in ne bo lahko prodreti v «stekleno palačo», če jih «svet» ne pozna ali bolje če jih noče poznati. V Hongkongu zato govorijo, da bi se mogli «rdeči khmeri» odločneje in bolj javno predstaviti tudi izven Kambodže in izven «rdečega» sveta, to se pravi ne le y Hanoiu, ne le v Pekingu, pač pa tudi drugod. Res je, da Sihanuk veliko predstavlja, toda Sihanuk je samo eden, moral pa bi imeti širšo oporo sodelavcev na več področjih.
Zaključen
bolonjski
mednarodni
sejem
otroške
knjige
BOLOGNA, 17. — Tu se je zaključil enajsti sejem deške knjige, s katerim je bila povezana tudi razstava ilustracij in drugi mednarodni salon učne knjige. Razstavo in sejem je organizirala avtonomna sejemska ustanova na bolonjskem sejemskem sedežu. Vse tri prireditve so obsegale površino 12.940 kv. metrov, od česar je 11.600 kv. metrov odpadlo na razstavo knjig, ki jih je 399 založnikov prineslo iz 31 dežel. Navzočih je bilo tudi 1.340 ilustracij, ki jih je sam poslalo 254 ilustratorjev iz 29 dežel. Šolsko knjigo je zastopalo 45 razstavljavcev iz 9 dežel in njim je bila dodeljena površina 2.500 kv. metrov.
V	okviru tega širokega pregleda mladinske knjige in učnega čtiva je bila organizirana tudi prireditev «dnevi vzgojne tehnologije za defektno deco».
V	okviru drugega salona učne knjige je založba «Fabbri» razstavila zelo široko izbiro svojih del, posebno s področja pripovedništva, pa tudi kar zadeva učno knjigo.
Sienska katedrala v nevarnosti
SIENA, 17. — Sienska katedrala, ki je znana po dragocenih podobah slovitih italijanskih sli-krrjev, med katerimi je tudi Pisano, je v nevarnosti. Tramovje ostrešja desne ladje so napadli termiti. Ker so pri pregledu o-strešja ugotovili, da so mravlje zapustile «predore», je pričakovati, da se bo njihov napad u-smeril kam drugam, vsekakor še vedno na leseno ostrešje cerkve. Nekateri menijo celo, da je tramovje, ki se zdi povsem zdravo, že polno termitskih gnezd, ki se bodo oj danes na jutri spravili na hlode.
Tega mnenja je tudi prof. Giorgio Penili s florentinskega poskusnega zavoda za agrarno zoologijo, ki so ga pozvali v Sieno na strokovni posvet. Termitska gnezda so odkrili pred nedavnim, šele v letošnjem marcu.
Prof. Fenili je tudi svetoval, kaj naj bi sedaj storili. Po njegovem bi morali sneti najbolj prizadete dele ogrodja in poškodovane grede zamenjati z novim*, ..ki pa jih je trdbial'ikimerno kemično obdelati. Odstranjene dele pa je treba sežgati. Kar pa je kak del ostrešja močno prizadet, bi bilo priporočljivo te dele nadomestiti z železnim ohišjem ali pa s tramovi iz železobetona.
Ker je znano, da se termiti zelo naglo množijo, je bilo sklenjeno, da se bodo dela lotili z vso naglico.
HANOI, 17. — Ameriška umetnica Jane Fonda in njen mož Tom Hayden sta obiskala osvobojena južnovietnamska področja. To je sporočila severnovietnamska tiskovna agencija, ki je povzela vest po agenciji južnovietnamske vojske. Vest tudi dodaja, da sta Jane Fonda in njen mož prispela v Južni Vietnam iz Hanoia, kamor sta prispela L aprila.
Ameriško umetnico in njenega moža, zatrjuje agencija, je sprejel član prezidija južnovietnamske o-svobodilne fronte Thich Thien Hao.

4.
I
C. GALE
V. HERCEG

Horoskop
varovali svoj prestiž. Ne podcenjujte dobrih lastnosti prijatelja.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Če hočete premagati nasprotovanje nekaterih predstojnikov morate nastopiti odločno. Razširite krog svojih prijateljev.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Da bi dosegli uspeh brzdajte predvsem svojo nervoznost. Nesporazum v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ustrašite se začetnih težav. Prijetno razpoloženje v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite potrpežljivi, uspeh je odvisen tudi od vaših diplomatičnih sposobnosti. Poglobite vaša čustva.
OVEN (od 21. 3. do 20.4.) Razširite področje svoje poslovne dejavnosti. Prijeten obisk v teku večera.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Kljub napetim trenutkom boste v svojem delu dosegli lepe uspehe. Srečne are z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Neki dobro pripravljen posel vam bo dal najboljši rezultat. Znali boste braniti ljubljeno o-sebo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Neraz-položenje, vendar bodite trezni, da bi dobro opravili neko de-
10.	Bodite praktični v svojih odločitvah.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spuščajte se v preveč tvegan posel. Z ljubljeno osebo boste kovali načrte za bodočnost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne dregajte v občutljivost vaših sodelavcev. Posvetite večer dobremu branju.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne zamenjujte drznosti z neprevidnostjo. Nadzorujte svoje razpoloženje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.
11.	) Morali si boste prevzeti nove odgovornosti, da bi ob-
ČETRTEK, 18. APRILA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30, 11.30 Šola
12.55	Sever kliče Jug
13.30	DNEVNIK
14.10	Italijanske kronike: Slovstvo in umetnost
15.00	- 17.00 šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše:
Potujoče živali
17.50 Program za mladino
Italijanska vojska deportirana v Nemčijo
18.45	Poljudna znanost:
PRVA POMOČ
Paolo Cerretelli je pripravil oddajo v kateri obravnava vse morebitne nesreče, ki se lahko pripetijo otrokom v dobi njihovega razvoja in rasti. Prof. Careddu pa s filmsko reportažo prikazuje bogato anketo, ki so jo napravili v Franciji glede incidentov, ki se po navadi dogajajo otrokom. Z obnovitvijo možnih incidentov in tudi z neposredno dokumentacijo nezgod, ki se lahko pripetijo otrokom, kot so na primer dušitev, električni sunek, opekline itd., pedagogi in strokovnjaki Cerretelli, Careddu in Arosio poučijo prizadete, predvsem pa starše, kako incident preprečiti, oziroma kako prizadetemu pomagati
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	ZGODBA NEKEGA ČLOVEKA
Z nocojšnjim nadaljevanjem se zaključi nadaljevanka, ki je trajala osem večerov in ki je bila prirejena po istoimenskem romanu Jumpeia Gomikawe
Zgodba tenkočutnega Kajija se zaključi pač s koncem vojne na Japonskem. Atomski bombi, ki so ju Američani odvrgli na tii-rošimo in Nagasaki, sta pobili stotisoče ljudi teh mest, hkrati pa sta zrušili tudi japonski sistem, bedasti imperializem te dr- '' zave, ki je hotela zasesti pol Azije in prilezla s svojo vojsko vse do Avstralije. S tem zrušenjem se je porodil tudi up v pravičnejšo družbeno ureditev. Tehnik Kaji, ki se je upiral stari družbi in skušal z reformami olajšati trpljenje kitajskih jetnikov, pa je vedno ostal «sredi poti». Vendar se je zavedal, da se družbena ureditev v deželi ne more spremeniti brez u-pora. Pridruži se skupini vojaških beguncev. V njihovi družbi sreča dekle z bratcem. Vojna ji je bila uničila vso družino. Vodja skupine Kirihara se ponudi, da bo dekle sprem Ijal, toda njegov namen je dekle posiliti. In pri tem se še celo baha. Zato bi ga bil Kaji skoraj ubil a se je tudi tu ustavil «sredi poti». Nato Kaji in njegovi pridejo v rusko ujetni štvo. Tudi tu se uveljavi brezvestni Kirihara, ki začne Kajija preganjati. Medtem pa je Kirihara skoraj povsem uničil nje govega prijatelja Terudo. In tedaj pride v taborišču do upora, med katerim Kaji pobegne, da bi prišel spet k svoji ženi, pa mu ne uspe
21.45	Kvartet Balanco
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.30	Judovsko kulturno in družbeno življenje
18.45	Šport
19.00	DEŽELA MOJA . . .
Človek, ozemlje, okolje:
Giulio Macchi bo v današnji oddaji govoril o enem najbolj aktualnih problemov, namreč «o premiku ljudi», to se pravi o mestnih in podeželskih prevoznih službah. To temo je obdelal v zvezi z vprašanji, ki so jih postavili deželni svetovalci lom-bardijske deželne uprave. Macchi s pomočjo telekamere in z lastnim tekstom skuša prikazati sestavo deželnega sveta in njegove odgovornosti glede tega problema. Sicer je res, da govorijo ljudje le za Lombardijo, toda bolj ali manj velja to za vso deželo
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Nagradno tekmovanje RISCHIATUTTO
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	in 14.10 TV šola	l—*" '
Rojstvo pomladi, Avstralija, Suita
9.05 in 15.05 Angleščina 9.20 in 15.20 Nemščina 9.35 Francoščina
15.35 šolska TV: RAZVOJ NEUVRŠČENOSTI
15.55	Helsinki: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu:
TEKMA MED SOVJETSKO ZVEZO IN ČEŠKOSLOVAŠKO
18.25	Obzornik
18.40	Zlati cekin
19.15	NAŠ EKRAN
Ta teden bo ljubljanska televizija začela predvajati ciklus za bavno-glasbenih oddaj «štirje asi». Ob zadnjem snemanju v studiu so posneli z nekaterimi ustvarjalci in sodelavci te serije pogovor o tem, kolikšen je slovenski dežel zabavno glasbenih oddaj v celotnem jugoslovanskem TV programu, ko likšne so slovenske zmožnosti na tem področju, v čem so po glavitna vprašanja tovrstnih programov itd. itd.
19.45	Detel Nagajivček, risanka 20.20 DNEVNIK
20.25	Kam in kako na oddih
20.40	DIVJI LOV
TV nanizanka: Vest in pločevina
21.15	Monitor Olimpija
21.45	Poročilo z volilne konference ZK Vojvodine
21.55	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanke za otroke
20.15	DNEVNIK 20.30 «Prvi greh»
Igrani film, ki ga je režiral Clause Binyon
22.00	Hokej na ledu: SOVJETSKA ZVEZA — ČEŠKOSLOVAŠKA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino,
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Umetnik in občinstvo; 19.10 Marijine božje poti; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Castelli: «Zaljubljena v nemogoče», (drama); 21.35 Zabavni orkester; 21.45 Skladbe davnih dob.
TRST
12.15	Deželne kronike; 13.40 Tretja stran; 15.10 «V deželi smehljaja», opereta; 15.20 Novi almanah; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro ju tro; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Šolska oddaja; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Turistične beležke; 15.10 O-pemi samospevi; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Primorski kulturni ustvarjalci; 18.00 Popevke na tekočem traku; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Radijska igra.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Četrti spored; 14.40 Radijska nadaljevanka «Ben Hur»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Plošča za poletje; 17.40 V mestu in na deželi; 18.00 Poljuden glasbeni spored; 18.45 Sindi-kalno-ekonomska panorama; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Klasiki jazza; 21.45 Knjižna oddaja; 22.10 Mezzosopranistka Gloria Fo-glizzo in basist Aurio Tomicich.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 «Vojna in mir»; 9.55 Plošča za poletje;
12.40	Glasbeno-govorni spored;
13.50	Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbenogovomi spored; 17.30 Posebna reportaža;
17.50	Telefonski pogovori; 19.55 Plošče.
III PROGRAM
9.30	Glasba za otroke; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Plošče resne glasbe; 12.50 Italijanski glasbeniki: Malipiero; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert; 16.10 Koralna glasba; 17.25 Enotni razred; 18.00 Program z Ugom Pagliai jem; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 21.30 PourceU: Dido in Enej. SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00. 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Zakon, družina, družba; 9.35 Iz glasbenih šol: Rakek; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje;
14.40	Mehurčki; 15.40 Sopranistka Cristina Deutekom; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 D. Paguin: Dober dan, Rudolf; 17.10 Popoldanski simf. koncert; 18.00 Aktualnosti;
18.15	Plesni orkester; 18.30 Iz
kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, o-trocil; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer:	Bayron, Don
Juan; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.15	Nočni koncert; 23.30 Popevke.
GORIŠKI DNEVNIK
V SOBOTO JAVNI SHOD PRIZADETIH
Sindikat stanovanjskih upravičencev proti nezakonitemu višanju najemnin
Lastniki stanovanj skušajo «prehiteti» vlado, ki pripravlja nov ukrep o najemninah
Sindikalno združenje stanovanjskih upravičencev nadaljuje že dalj časa akcijo v zaščito prizadetih Tržačanov, katerim s0 lastniki stanovanj poslali zadnje čase odpoved stanovanjske pogodbe ali zahtevo po zvišanju najemnine.
To se dogaja že občasno, skorajda vsako leto, tokrat pa je pojav splošen in koordiniran. Znano je že, da so stanovanja na Tržaškem izredno draga in le redki so, ki uživajo «zamrznjene» stanarine. Slednjim so zadnje čase upravniki stanovanjskih in nepremičninskih družb poslali na tisoče odpovedi, katere često sp-emlja skoraj izsi-Ijevalna zahteva po zvišanju stanarine. Spet drugim pa so lastniki poslali sporočilo, da jih bodo vrgli iz stanovanja, ponudili pa so jim možnost, da ga odkupijo.
Vse to, meni združenje stanovanjskih upravičencev, je nezakonito, saj prvi člen zakona št. 841 obvezuje rimsko vlado, da do 30. junija letos izda nov ukrep za preureditev stanarin. Očitno je torej, da skušajo lastniki stanovanj in nepremičninskih družb «prehiteti» vlado in jo postaviti pred izvršeno dej stvo.
Sindikat stanovanjskih upravičencev se še vetkw zavzema, da bi novi zakon predvidel tako imenovano «pravično najemnino», skladno v dohodki družin in značilnostmi stanovanj.
O teh in drugih vprašanjih bodo razpravljali na shodu, ki ga združenje organizira v dvorani delavske zbornice CCdL na Largo Papa Giovanni št. 6, v soboto ob 16. uri.
Prizadetim bodo spregovorili voditelj sindikata stanovanjskih u-pravičencev iz Bologne Socrate Minezzi te- pokrajinski predsednik Piero Tosi. Stanovanjske upravičence, predvsem pa prizadete, vabi združenje, da se shoda polnoštevilno udeležijo in posežejo v razpravo, ki bo sledila ooročilom.
«Carsice» v organik podjetja A-1 je zato v teh dneh sledila kon-
CEGAT.
Uslužbenci koncesijskega podjetja so, po dogovoru s sindikalno federacijo CGIL - CISL - UIL sklenili, da bodo prekinili stavkovno akcijo tedaj, k0 se bo tržaška ob-činska uprava pismeno obvezala o datumu srečanja in pogojih za prehod osebja v službo k občinskemu P"evoznemu podjetju.
Na Proseku se je zbralo osebje družbe «La Carsica»
V torek so se na Proseku zbrali uslužbenci avtobusnega podjetja «La Carsica», kateremu je po dolgotrajnem boju osebja ob podpori sindikatov in javnega mnenja dežela vendarle odvzela koncesijo in s tem odprla pot publicdzadji.
Zbranim je poročal Sergio Tre-mul, ki je pozitivno ocenil izjave tržaškega občinskega odbornika A-bateja o pripravljenosti ACEGAT, da sprejme v lastno režijo obstoječe proge po zahodnem Krasu. Skladno s to obvezo je bil sklican sestanek, na katerem se bodo sporazumeli o prehodu vsega osebja
Bani so od 1. aprila brez avtobusnih zvez
Kot se po eni strani kopičijo zagotovila raznih upravnih organov, da se bo položaj na področju javnih prevozov izboljšal, smo po drugi strani, žal, še vedno priča stalnemu zaostrovanju tega položaja na vseh tistih avtobusnih progah, ki so še vedno v rokah zasebnih podjetij. Ta podjetja namreč večkrat, po mili volji in brez upoštevanja stvarnih potreb prebivalstva, spreminjajo urnike, krajšajo frekvence voženj in, kar je najhuje, si po mili volji dovoljujejo celo ukiniti to ali ono progo, češ, da ni zaradi premajhnega števila potnikov več rentabilna.
Nekaj podobnega se je v zadnjem času pripetilo na avtobusni progi, ki je povezovala Bane z mestom in ki jo je upravljalo zasebno podjetje Saita. S 1. aprilom letos je namreč omenjeno podjetje nepričakovano prekinilo vožnje, ne da bi pri tem u-poitevalo potrebe tamkajšnjega prebivalstva.
V Banih se že dalj časa pritožujejo zaradi slabih avtobusnih zvez tako z mestom kot z Opčinami, kjer so osredotočene vse občinske in druge usluge za to področje. Precej negodovanja je bilo predvsem ob nedeljah, ko je bila z vladnim odlokom prepovedana vožnja z zasebnimi vozili in so ostali Bani zaradi pomanjkanja avtobusnih zvez popolnoma odrezani od sveta. Občinski avtobusi namreč vozijo iz mesta samo do Trebč. Precej pomanjkljive pa sò bile avtobusne zveze tudi med tednom. Te zveze je vzdrževalo zasebno podjetje Saita. Njegovi avtobusi so namreč vozili petkrat na dan na progi od glavne tržaške postaje po Trbiški cesti do Tržiča in so se spotoma ustavili tudi pri Banih. Potnikov res ni bilo veliko, ker so Bani majhna vas, kljub temu pa jim je tudi ta proga, čeprav pomanjkljiva,., prijaL. Od 1. a-prila pa teh avtobusnih zvez ni več. Avtobus podjetja Saita sicer še vozi na tej progi, toda samo šg enkrat na dan in sicer ob 11. uri, ko ga pravzaprav nihče ne potrebuje. Poleg tega pa ima odslej postaja-lišče na Trbiški cesti, pred razpot-
I jem za Bane in ne vozi v vas.
I Upravičenemu ogorčenju Banovcev
kretna akcija. Napisali so peticijo, pod katero se je podpisalo nad devetdeset vaščanov ter jo naslovili na rajonsko konzulto za vzhodni Kras, da bi jo posredovala občinskim upravnim organom. Ob u-gotovitvi, da je ukinitev avtobusne proge hudo prizadela vse prebivalstvo, predvsem delavstvo in dijake, ki jim je ta avtobusna zveza neob-hodno potrebna, podpisniki odločno zahtevajo od odgovornih oblasti, da čim prej rešijo to pereče vprašanje.
Preteklo soboto je bilo ob prisotnosti finančnega funkcionarja žrebanje loterije občinske umetnostne galerije. Izžrebali so listek s številko 29817, katerega srečni lastnik bo prejel olje slikarja Guglielma Grubisse, ki je pred dnevi razstavljal v omenjeni galeriji. Zmagovalec bo lahko dvignil nagrado v občinski palači, soba št. 124, v uradnih urah. Če bi nagrade ne dvignil v teku enega meseca od datuma žrebanja, bo ta prešla po zakonu v last občinske podporne ustanove.
IZROČIL JU JE PREDSEDNIK DRUŠTVA «OTON ZUPANČIČ»
Zlato kolajno in diplomo Francu Lupinu za njegovo dolgoletno delovanje v vasi
Slavljenca, kije vzgajal domačo mladino tudi v hudih letih fašistične nadvlade, so pozdravili zastopniki domačega prosvetnega življenja - Priložnostni govor Angele Nanutove
V Štandrežu, na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič», so imeli v torek zvečer praznik, katerega si lahko malokje privoščijo. Domači prosvetarji so počastili moža, ki je dolga desetletja, še iz časov pred prvo svetovno vojno, vadil njihovo mladino prepevati v našem jeziku kljub težavam in fašističnemu zatiranju. To je Franc Lupin, domači kmet in široko razgledan človek, ki bo letos poleti stopil v 82. leto življenja in ki se je z vadenjem petja ukvarjal od daljnega leta 1912 ter je svoje sposobnosti pokazal tudi na torkovi proslavi, ko je po uradni svečanosti dirigiral domači moški zbor.
O njegovih sposobnostih in vrlinah je spregovorila domača učiteljica Angela Nanutova. Bilo je leta 1918, ko je pokojni pevovodja Emil Komel zaupal mlademu Lupinu vodstvo štandreškega otroškega zbora. Med dvema vojnama je Franc Lupin vadil v domači cerkvi pobožne pesmi, doma na skrivaj pa narodne pesmi. Fašistična poli-
cija ga je zaradi tega večkrat poklicala na zagovor. Takrat je poskril note v čebelnjak, da jih fašisti ne bi našli. «Francu Lupinu gre velika zasluga, da je v času fašistične strahovlade ostal kot pod pepelom živa žerjavica naše misli, besede in zavesti,» je dejala Nanutova. Po drugi svetovni vojni je prevzel Lupin vodstvo domačega mešanega zbora, ki je prvič nastopil v Trstu 1. maja 1946. Leta 1951 je Franc Lupin, ogorčen in užaljen zaradi neutemeljenih očitkov pustil cerkveni zbor in se posvetil samo narodnemu petju. U-stanovil je moški zbor, ki ga je vodil do leta 1970, ko ga je prepustil mlajšim mečem. Zbor je gojil narodno in partizansko pesem, pesem zatiranih in ponižanih.
Govor so domačini, ki so do kraja napolnili dvoranico prosvetnega društva, sprejeli s ploskanjem. Uvodne besede torkovega slavja je izrekel Danilo Nanut, ki je nato tudi povezoval med seboj posamezne točke programa. Društveni
llllilllllilllllllliivnilliiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||ni|||||||||||||||||||||i|U|l|„|1,||||,|,n,I||l„|„l||,||||l|l,|„|,|„,l,„ll|,||||,|||
DEVETI DAN PROCESA PROTI OBTOŽENCEM ATENTATA PRI PETOVLJAH
Polk. Mingarelli je včeraj dve uri odgovarjal na vprašanja branilcev
Predsednik dr. Corsi zavrnil zahtevo odv. De Luce po temeljitejšem «zasliševanju» polk. Mingarelli ja - Sodniki bodo prosili jugoslovanske oblasti, da bi v Kopru priprtega Drusiana pripeljali na proces
Za razliko od prejšnjih, je bila I stili preiskavo na rdeči sledi in da
HuuiiiiiiiiMiiiiiiimmiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiuiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitmiii
V DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI
Danes 24-urna stavka gradbincev za izboljšanje delovnih pogojev
Med zahtevami povišanje plače, ki jo odjeda draginja - Javne oblasti naj pripravijo širokopotezen načrt družbeno koristnih gradenj
Danes bodo po vsej deželi stavkali gradbinci. 24 urno stavko je oklicala osrednja sindikalna federacija zidarskih delavcev CGIL -CISL - UIL, ki je pripravila spored podobnih stavkovnih akcij za vse dežele Italije.
Kaj zahtevajo delavci gradbene stroke? Predvsem dvoje: zvišanje plač, ki jih je temeljito skrčila v njihovi kupni moči draginja v naših krajih ter močnejši vzpon gradbeni dejavnosti s pomočjo javnih oblasti.
V bistvu zahtevajo tržaški, goriš-ki, videmski in pordenonski gradbinci povišek plače za 209 lir na uro, v kolikor menijo, da je to znesek, za katerega se je skrčila kupna moč lire pod pritiskom inflacije. Nadalje zahtevajo, naj se spremenijo nekatera normativna pravila, ki zadevajo dooolnilno blagajno, istočasno pa zahtevajo, naj se tudi v naši deželi sklenejo na-
Poglavitna zahteva pa ne leti na gradbene podjetnike, ki tudi sami preživljajo resno krizo, pač pa na javne oblasti, ki bi lahko ustrezno dale duška gradbeni dejavnosti s svojimi pobudami. Med temi omenjajo sindikati predvsem načrte za gradnjo šol, bolnišnic, otroških vrtcev in podobnih družbenih objektov, kar bi nudilo delavcem jamstvo za bodočnost.
Dežela bi morala, skupaj z občinami, uresničiti načrte za ljudske stanovanjske gradnje, uveljaviti zakone 865 in 167. Skratka, gradbeni dejavnosti bi morala javna o-blast posvetiti čim večjo pažnjo in jo smotrno uokviriti v svoje družbeno - gospodarsko načrtovanje.
Za vse to bodo torej stavkali danes gradbeni delavci v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V Trstu bo skuoščina stavkajočih na sedežu
včerajšnja, deveta, razprava proti obtoženim za atentat na karabinjerje v Petovljah 31. maja 1972 pred tržaškim porotnim sodiščem precej mirna. Duhovi so se razgreli le malo pred poldnem, po dveur-nem zasliševanju glavne priče, polkovnika karabinjerjev Dina Min-garellija, ko je odv. De Luca hotel postaviti polkovniku vrsto vprašanj, predsednik sodišča dr. Egone Corsi pa mu ni tega dovolil, češ, da je polkovnika dovolj izprašal prejšnji torek že odv. Battello, ki brani skupno z odv. De Luco obtoženega Enza Badina. Pri tem je prišlo' do ostrega posega odvetnika De’Luce, ki je zahteval, da se zavrnitev njegovih zahtev vnese v zapisnik. Med temi so podrobni opis atentata, vsebina šestih poročil, ki naj bi jih polk. Mingarelli poslal obveščevalni službi SID in pismo SID z dne 6. novembra 1972 z ukazom prekinitve preiskave na rdeči sledi in iskati krivce atentata drugod.
Predsednik dr. Corsi je te zahteve branilca zavrnil in mu ni dovolil postavljati vprašanja priči polk. Mingarelliju.
Poveljnik deželne legije karabinjerjev, ki je osebno vodil preiskavo in ki je prevzel vso odgovornost zanjo, kar je ponovno potrdil je včeraj cele dve uri odgovarjal na vprašanja odv. Pedro nija, ki brani obtoženega Laroc-co. Polk. Mingarelli je povedal, kako je navezal stike s karabinjerskimi poveljstvi v Trentu, Boc-nu, Comu in drugod. Iz Bočna je dobil odgovor, da niso imeli jut-notirolski atentatorji na električne drogove iz šestdesetih let več na razpolago skladišč razstreliva. Prav tako niso v Trentu našli avtomobila simca 1000 svetle barve, katerega je v bližini Petovelj videl neki videmski zdravnik.
Polk. Mingarelli je tudi dejal, da so aktivno vodili preiskavo v vse smeri in v dokaz, da so bili vestni tudi v iskanju fašističnih krivcev, je prebral poročilo in ukaze, ki jih je dal v dneh takoj po ugrabitvi letala v Ronkah s strani Ivana Boccaccia ob sodelovanju fašista Cicuttinija. Prinesel je na sodišče tudi poročila o atentatih v Vidmu v letu 1972 in o najdbi ustaško-fašističnega razstreliva pri Nabre-
FILCA — CISL v Ul. S. Spiridio- zini v februarju in marcu 1972. ne 6 ob 9.30, ko bodo zbranim spre- ] Odv. Pedroni je s številnimi vpra-
povedane integrativne delovne po-1 govorili sindikalni tajniki Mauri, I šanji in namigovanji hotel dokazati,
* ti—o..i j- v-.da so karabinjerji prehitro opu-
godbe.
Degrassi in Favento.
Igraj Enalotto.
Lahek način, da vsak teden dobiš 10-11 in 12 točk.
Enalotto je demokratična igra. Vedno zmaga večina.
so prezrli izjave znanega provokatorja Pisette in drugih ljudi, češ, da so atentat pri Petovljah izvedli pripadniki skupine «brigate rosse» iz Turina.
Branilec je hotel tudi vedeti zakaj so karabinjerji prisluškovali Lairoccove telefonske pogovore že 16. junija, t.j. dva tedna po atentatu, ko niso še vedeli za izjave Walterja Di Biaggia. Polk. Mingarelli je dejal, da so takoj, s privoljenjem sodnika, pričeli nadzorovati vse ljudi, ki so imeli kdajkoli opravka s policijo in sodniki.
Govora je bilo tudi o trgovcu Manéri in ker je postavljal odv. Pedroni priči celo vrsto vprašanj, je predsednik dr. Corsi dejal: «Dam Vam na razpolago še pet minut. Ob 11. uri nehajte, odvetnik!» Branilec pa je nadaljeval še skoro celo uro, čeprav je nekajkrat javni tožilec dr. Pascoli vpadel ter izrazil željo, da bi zaslišali vrsto prič, ki že tretji dan čakajo na hodniku. V besedni spopad med branilci in predsednikom ter pričo se je z visokodonečim glasom vmešal tudi zastopnik civilne stranke odv. Morgera, češ, da ni mogoče dovoljevati žalitve priče s strani obtožencev in odvetnikov.
Polkovnik Mingarelli je še dejal, da niso dejansko ugotovili, če so je Resenov tovornjak zares ustavil zaradi okvare v Cremoni 10. decembra 1971, niti če je ta dan Resen z omenjenim tovornjakom šel čez mejo v Švico. Ne odvetnikovo vprašanje, kdo je obveščal časnikarje in televizijo o poteku preiskave in o napovedani areta-cji šesterice, je polk. Mingarelli odločno zanikal, da bi vesti prihajale iz vrst karabinjerjev.
V začetku razprave je predsednik sodišča prebral pismo, ki ga je včeraj zjutraj prejel od goriškega namestnika državnega p-avdnika dr. Carmina Laudisia. Med zasliševanjem Giannija Brandolina, priprtega v goriškem zaporu skupno z Budicinom, naj bi ta izjavil dr. Laudisiu, da je ob neki priliki Budicin dejal:	«Upajmo, da ne
bodo preiskovalci našli kraja, kjer smo dobili razstrelivo». Dr. Lau-disio je te izjave zabeležil in jih posredoval porotnemu sodišču, čeprav je Brandolin istočasno dejal, da ne bo tega nikdar pričal na sodišču in da bo vse zanikal.
Ostale priče so se zadržale pred sodniki le malo časa. Mario Plesničar, mehanik v delavnici, kjer je delal Larocca, ni znal povedati, če so karabinjerji sledili obtožencu in njegovim prijateljem. Cesare Blaseotto iz Fare in Romeo Del Zovo sta bila nekajkrat tako na domu Mezzoranove kot z njo v avtomobilu v goriški okolici; zanikala pa sta, da bi bila z njo 31. maja 1972 zvečer. Bruno Spanghero je bil 26. maja zvečer v osmici v Ulici Del Brolo, videl je poleg Brescie dva mladeniča in eno dekle, ni pa spoznal nikogar med obtoženci, niti druge ljudi, ki mu jih je predsednik pokazal na fotografiji. Luigia Menon por. Ferraro, ki je zaposlena kot čistilka v hotelu Transalpina, je povedala, kako je našla blato v sobi, kjer je spal Budicin ter je o tem obvestila karabinjerje. Sergio Bennacchlo in Carlo Alberto Gatto sta šla večkrat z avtomobilom po cesti So-vodnje - Zagraj in sta povedala, da sta videla več dni zapuščeni fiat 500 ob pokrajinski cesti.
Pričala je tudi Resenova žena Maria Zucco. Ko jo je predsednik obvestil, da se lahko izogne pričanju, se je odpovedala tej pravici in povedala vse prigode skupnega življenja z Resenom in tudi zakaj sta s« ločila. Resen je pričel živeti s Scopazzljevo, ona pa se je pre-
selila h Claudiu Mazzoliniju v Ulici Don Bosco. Na vprašanje javnega tožilca je zanikala, da bi jo kdo ustrahoval pred včerajšnjim zaslišanjem. Potrdila je izjave preiskovalnemu sodniku in povedala, da je bil po aretaciji Resen zelo zar skrbljen zaradi bodočnosti otrok. Sin in hči sta prej živela v zavodu in z Resenom. Med njenim pričevanjem sta se iz sodne dvorane oddaljila tako Romano Resen kot Arma Maria Scopazzi.
Ni prišel pred sodnike priča Giuseppe Drusian, ki je od 2.. aprila zaprt v Kopru, kjer bo moral prestati kazen treh mesecev. Drusian je bil pred časom zaprt skupno s pričo Di Biaggiom v videmskem zaporu in branilec odv. Battello je zaprosil, upoštevajoč italijansko -jugoslovansko sodno konvencijo, da bi jugoslovanska policija začasno «prepustila» Drusiana tržaškemu sodišču, ker je njegovo pričevanje izredne važnosti. Predsednik je sklenil ugoditi tej branilčevi prošnji in dejal, da bodo zaprosili jugoslovansko policijo, naj Drusiana začasno pripeljejo v Trst.
Predsednik dr. Corsi je tudi u-godil zahtevi branilcev, da bi poklicali razne izvedence na zaslišanje. To bo 30. aprila, 26. aprila pa bodo sodniki šli na kraj atentata v Petovlje, v Ulico Giustiniani v Gorici, kjer si bodo ogledali barako, v kateri naj bi bil skrit ukradeni avtomobil. Tega dne bodo tudi zaslišali mater dveh obtožencev, Adelino Marchi vd. Mezzorana, ki ne more, zaradi bolezni, zapustiti doma.
Proces se nadaljuje danes ob
9.30.	Jutri bo razprava tudi popoldne.
pevski zbor je pod vodstvom domačina Aleša Hobana v začetku in med prireditvijo večkrat zapel. Kratek pozdrav je slavljencu prinesel tudi predsednik društva Stano Pavlin, ki je podčrtal Lupinovo 57-letno udejstvovanje na Ijudsko-prosvetnem področju in mu izročil zlato kolajno ter diplomo. Danilo Nanut je prebral obrazložitev priznanja, tri deklice, Sara Hoban, Sonja Nanut in Sandra Marvin, pa so Lupinu izročile šopek rdečih rož.
Prof. Silvan Križmančič je slavljenca pozdravil v imenu vseh go-riških pevovodij in nakazal njegove zasluge na tem področju, tajnik SPZ Marko Wyltritsch pa je poudaril važnost povezave med starejšo in mlajšo generacijo ter važno mesto, ki ga zavzemajo možje kot Franc Lupin v naši zamejski zgodovini. Dino Roner je prinesel pozdrav domačih športnikov vključenih v društvu «Juven-tina».
Ganljiv je bil pozdrav Emila Cmgerlija, starejšega vaščana, ki je pel pod Lupinovo taktirko med dvema vojnama. Cingerli se je spomnil takratnih umrlih pevcev, Leopolda Paškulina, Franca Hobana, Mira Plesničarja in Avgusta Cijaka. Prisotni so njihov spomin počastili z enominutnim molkom. Cingerli je slavljencu častital tudi v imenu drugih predvojnih pevcev, ki so bili ta večer prisotni in se zbrali okrog Lupina. Prav je, da jih imenujemo:	Tone Marvin,
Viljem Zavadlav. Andrej Pavlin, Dušan Brajnik, Miro Lutman, Jožef Pavletič. Cingerli je nato Lupinai, ki je bil ustanovitelj in prvi predsednik kmečkega društva, daroval v imenu društvenega odbora nalivno pero.
Sledila je zahvala Franca Lupina. Izrazil je željo, da bi se Štan-drežci danes bolj kot kdajkoli strnili okrog društva «Oton Župančič», posebno še, ker so v vasi pričeli graditi prosvetni dom. Zahvalil se je za lepo priznanje, zaželel pevcem še -večje uspehe in svoje besede zaključil s pozivom: «Bodite vztrajni in trdi kot hrasti!».
Pevski zbor je nato zapel več pesmi pod taktirko prof. Ivana Mignozzija, kasneje pa je vodstvo zbora prevzel Franc Lupin. Domačini so se še dolgo zadržali v društveni dvoranici. Svečanosti so prisostvovali tudi občinski odbornik d-. Damjan Pavlin in občinska svetovalka Vilma .Brajnik-Corva, predsednica SPD Jožica Smet, zastopnik slovenskih partizanskih sekcij Avgust Lenardič, podpredsednik SPZ Saverij Rožič in zastopnik Kmečke zveze Zorko Čotar.
PRED POMEMBNIM DOGODKOM NA GORIŠKEM
Na Vrhu uradno odkritje partizanskega spomenika
Spodbuda za razvijanje prijateljskih odnosov ustvarjenih v skupnem protifašističnem boju
Na Vrhu so v teku zadnje priprave za sobotno uradno odkritje spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju in žrtvam fašizma. Pripravljalni odbor za odkritje spomenika, ki deluje v okviru ANPI, zaključuje obsežno delo, ki je zelo razvejano ter zagotavlja, da bo prireditev lepo potekala in da bo dogodek deležen tiste pozornosti, ki si ga po svojem pomenu tudi zasluži.
Kakor smo že poročali, je spomenik dograjen in sedaj urejujejo prostor okoli njega. Dotiskana je brošura, v njej je opisana bogata zgodovina Vrha med obema vojnama, med osvobodilnim bojem in po njem. Izvedene so bile tudi priprave za urejen potek sobotne manifestacije ter so bili nanjo povabljeni pevski zbori, godba, predstavniki krajevnih uprav, demokratičnih strank, izvoljeni občinski, deželni in parlamentarni predstavniki, zastopniki partizanskih organizacij z jugoslovanskega Krasa ter predstavniki občine Nova Gorica.
Na svečanosti bosta spregovorila poslanec Albin Škerk in podtajnik v notranjem ministrstvu senator Bruno Lepre, član osvobodilnega odbora CLN v Karniji.
Program prireditve je naslednji: ob 15. uri shod udeležencev na Largì, ob 15.15 sprevod do spomenika, ob 15.30 pozdravni nagovori, ob 16. uri uradna govora, ob 16.30 kultur-no-prosvetni program.
Na zborovanju bodo nastopili zbori «Oton Župančič» iz štandreža, Partizanski pevski zbor iz Trsta, zbor p.d. «Danica» z Vrha ter godba na pihala «Kras» iz Doberdoba.
Sobotna manifestacija, na katero vabimo vse demokratične in protifašistične slovenske in italijanske sile, bo imela dvojni pomen: omogočila bo osvežitev spomina na skupni slovensko - italijanski protifašistični boj, ki je položil temelje miroljubnega in dobrososedskega razvoja odnosov med ljudmi na tem prostoru, a hkrati bo nudila priložnost, da se na teh izhodiščih jasno pove ve n tistim temnim silam, ki hočejo z odpiranjem vprašanj, ki jih ni, ribariti v kalnem ter škodovati prvenstveno obmejnemu prebivalstvu, da hočemo ob meji živeti v miru in medsebojnem spoštovanju, kar je mogoče samo na podlagi spoštovanja sprejetih obveznosti.
Šolske vesti
Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da h® danes, 18. aprila v risalnici šole s pričetkom ob 17. uri roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Prosveta
Mladinski krožek v Gorici priredi jutri, 19. aprila, ob 20.30 v klubski dvorani, Korzo Verdi 13, predavanje prof. dr. Jožeta Slivnika na temo «Rudnik urana v Žirovskem v. .m».
Razna obvestila
Podporno društvo za Goriško obvešča člane, da bo danes, 18. a-prila s pričetkom ob 20. uri redni občni zbor. Zbor bo na sedežu. Ulica Malta 2.
Sloveuska prosvetna zveza priredi jutri, 19. aprila, ob 20. uri na se‘ dežu v Ulici Malta 2 v Gorici posvet članov glavnega odbora SPZ in predsednikov vseh prosvetnih društev. Predsedniki, ki se ne morejo sestanka udeležiti naj delegirajo drugega člana odbora.
Izleti
Za izlet v Begunje in k Sv. Urhu, ki ga prireja sekcija ANPI s Peči, je še nekaj prostih mest v avtobusu. Izlet bo v nedeljo, 21. aprila. Vpisujejo Stanko Malič (brivec) v So-vodnjah, Stanislav Cotič v Gabrjah, Danilo Ožbot (gostilna) v Rupi ter Oskar Kovic (trgovina) na Peči.
Kino
MLADINSKI KROŽEK - Gorica prireja predavanje prof. dr. Jožeta Slivnika na temo
RUDNIK URANA V ŽIROVSKEM VRHU
Predavanje bo jutri. 19. aprila, ob 20.30 v klubski dvorani. Verdijev korzo 13.
Vljudno vabljeni!
Predsednik društva «Oton Župančič» Stano Pavlin izroča Francu Lupinu
priznanje
Corica
VERDI 17.00—21.30 «Una 44 magnun» per l’ispettore Callaghan». C. East-wood. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00-21.00 «Serpico». Al Pacino. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00—21.30 «Macbeth». J. Finch, F. Annis. Cinemascope v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.15-21.30 «La spada nella roccia». Barvna risanka
CENTRALE 16.30—21.30 «Harlem de-tectives». G. Cambridge R. St. Jao.ues. Cinemascope v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Da Bangkok con ordine di uccidere». Barvni film-
EXCELSIOR 16.00-22,00 «Pane e cioccolata». Barvni film.
PRINCIPE za Cineforom ob 17.30 «Rompere il cerchio» in ob 20.30 «Il primo maestro».
TVot-'a Corica
SOCA — Nova Gorica «Mesto imenovano strahopetec», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA - Šempeter «Kapitan Nemo in podvodno mesto», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Prodaj samokres in kupi krsto», italijanski barvni film ob
19.30.
PRV4CINA «šerif v New Yorku», »-meriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan m ponoči je dežurna
lekarna Tavasani, Korzo Italija 10.
tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ulica Toti, tel. 72701.
llllll■llllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlmllllllllllllllllll■lltllllllllll■llllllllllllllllllllllll^lllllllllllU■llll■■lllll■l■■l■llllllllul',lml"l■lll'1'1■'lll■1|l■lll*llll■'l■l'l'l|ll"l"l■■|l■l|l',l|"l,l"I'lllllll|,lm|l'|lml|l"1,>,ll*
KAJ BO Z NAČRTOM PSIHIATRIČNE OSKRBE?
DEVET ZA, DEVET PROTI: ZAVRNJEN PREDLOG ODBORA
Zaradi odsotnosti večinskih svetovalcev pokrajinski odbor v težavi
Na torkovi seji pokrajinskega sveta so svetovalci odobrili nekaj točk, ki so v zvezi z upravljanjem pokrajinske umobolnice. Uvodoma je socialistični svetovalec Waltritsch vprašal, če so resnične vesti, da je prišlo do spora med lekarnarko in nekim zdravnikom bolnišnice, ker mu ni hotela dati nekaterih zdravil brez recepta, in če je res, da je neki zdravnik letos januarja skušal prisiliti neko bolničarko, da bi ta podpisala pismo v prid sedanje zdravniške ekipe. Sindikalni odbor je namreč sprejel obrambo bolničarke in posredoval tudi pri pokrajinskem predsedniku. Ta je interpelantu dejal, da bo odgovoril ob drugi priliki.
Po kratki debati so svetovalci sprejeli z večino glasov (komunisti so se vzdržali) sklepa o razpisu javnih natečajev za eno mesto zdravstvene asistentke in treh mest socialnih asistentk. Prav tako so z večino glasov sprejeli sklep o ustanovitvi mesta farmacevta v bolnišnici. Z glasovi KD, PSDI, SDZ in MSI je bil potrjen sklep o razpisu javnega natečaja za ravnatelja bolnišnice. Proti so glasovali komunisti in liberalec, socialista pa sta se vzdržala. Poletto. Semola in I,u-gnani so nasprotovali postopku, ki ga je večina uvedla lani, ko je prvi natečaj zmagal prof. Pasoui, ki ie dva meseca kasneje zapustil mesto Mnenja so bili, da bi bili morali na to mesto imenovati drugega z natečajne lestvice in sicer
prof. Pirello. Odbor pa je takrat poklical prof. Zampara in ga ponovno začasno namestil.
Do nepredvidenega rezultata je prišlo ob glasovanju za potrditev odborovega sklepa z dne 25. oktobra lani. Takrat je odbor pripravil načrt za letošnjo psihiatrično oskrbo in za prošnje deželi za finančno pomoč. Deželo so zaprosili za prispevek 231 milijonov lir. Med pobudami so tudi zunanji centri, ki, kot sta dejala predsednik dr. Chien-taroli in odbornik za zdravstvo Pe-rissin, dobro delujejo. V debato so posegli zastopniki opozicije in nasprotovali načrtu, pri glasovanju pa predlog ni prodrl: zanj je glasovalo devet svetovalcev (sedem demokristjanov in dva socialdemokrata) proti pa prav tako devet svetovalcev (pet komunistov, dva socialista, liberalec in misovec). Svetovalka SDZ in trije svetovalci KD so bili odsotni.
Na tajni seji so nato odobrili nekaj sklepov, ki zanimajo pokrajinsko osebje.
V zvezi s pokrajino omenimo še, da se bo jutri sestala svetovalska komisija za psihiatrična vprašanja. Sejo je sklical predsednik komisije, socialist Semola, Krožijo govorice, da hočejo demokristjani in zavezniki izreči Semoli nezaupnico in imenovati svojega človeka na to mesto. Sklep v tem smislu nai bi bilo sprejelo strankino vodstvo KD, nekateri svetovalci te stranke pa se tej rešitvi upirajo.
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Danes bo v Novi Gorici več pomembnih kulturnih dogodkov. Mesto bo najprej prizorišče poglobljene razprave o odnosu med gledališkim amaterizmom in profesionalnimi inštitucijami, na kateri bodo sodelovali gledališki praktiki in teoretiki iz vse Slovenije. Razprava bo v okviru srečanja malih odrov in bodo z njo odprli tretji krog prireditev. Ob tem bodo s sejo gledališke skupnosti Slovenije počastili tudi peto obletnico poklicnega delovanja Primorskega dramskega gledališča.
Prav tako danes zvečer bo Primorsko dramsko gledališče pripravilo svojo peto premiero v tej sezoni. Za to premiero je izbralo delo sodobnega francoskega avtorja J. Anouilha «Skušnja ali kaznovana ljubezen». Delo je zrežiral kot gost Dušan Mlakar, medtem ko je pripravil sceno Niko Matul, kostume pa Milena Kumarjeva. V igri, ki na lahkotnejši način prikazuje skozi ljubezen nekatere dileme in zmedo v sodobnem svetu, nastopajo Matjaž Turk, Stane Leban, Tone Šolar, Ivo Barišič, Teja Glažarje-va, Dragica Kokotova - Šolarjeva, Metka Franko. Delo bo tokrat prvič javno uprizorjeno v Sloveniji.
Za današnjo kulturno kroniko velja omeniti tudi odprtje razstave o ovčjih planinah v porečju zgornje Soče v Kromberškem gradu. Gre za etnološko razstavo o izumiranju pomembne gospodarske dejavnosti na Tolminskem. Razstavo je pripravil Naško Križnar, kustos etnografskega oddelka muzeja. Do sedaj je bila odprta že v Tolminu.
Razstave
Primorsko dramsko gledališče se predstavi s peto premiero
Dane» v Novi Gorici trije pomembni kulturni dogodki
Neznanec telefoniral,
da j‘e na šoli bomba
Neznanec, ki je že nekajkrat telefoniral na razne šole, da se tam nahajajo bombe, se je včeraj zjutraj zopet oglasil. Ob 10. uri je ravnateljica liceja na Trgu Julia v Gorici Marcella Rapuzzi prejela telefonsko obvestilo, da je v liceju v Ul. Vittorio Veneto št. 74 bomba. V isti stavbi je tudi slovenska trgovska šola .Prihiteli so organi javne varnosti, ki so pregledali poslopje in učilnice. Ko so ugotovili, da gre za običajno neslano šalo. se je ponovno začel pouk.
Nesreča na delu
Včeraj se je v tržiški ladjedelnici ponesrečil 36 letni Benito Cocco, ki je delal za podjetje NavalriunitL Ko je žerjav, pri katerem je delal, dvignil težak tovor, se je utrgala jeklena vrv. Težak tovor je oplazil delavca, katerega so odpeljali V bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne noge in druge manjša poškodbe. Okreval bo v 40 dneh.
Danes ob 19. uri bodo na gradu Kromberk odprli etnološko razstavo ovčje planine v porečju zgornje Soče-Ob razstavi bo projekcija kratkega filma o delu na planini ter pokušnja ovčjega sira s planine Duplje.
SPORT SPORT SPORT
nogomet
VČERAJ V ZENICI
SFRJ kljub boljši igri Odlična igra Izole na Ravnah
zgubila tekmo s Sovjeti
To je bil že osmi poraz Jugoslovanov proti SZ
Jugoslavija — SZ 0:1 (0:0)
JUGOSLAVIJA: Marič, Buljan. Hadžiabdič (Petrovič 45’), Mužinič (Holcer 80’)t Katalinski, Bogičevič, Jerkovič, Karasi (Bjekovič 86’), Šurjak, Ačimovič, Vladič (Santrač v 71. min.)
SOVJETSKA ZVEZA : Rudakov, Džodžuasvili, Kapličnij, Lovčev, 01-šanski, Veremejev, Ištajan (Kipri-jani), Troškin, Fedotov, Konjkov, Blohin.
SODNIK: Retry . (Madž.).
Jugoslavija je danes pred 30.000 gledalci v Zenici zgubila tekmo s Sovjetsko zvezo, v kateri bi zaslužila vsaj neodločen izid. Domačini so namreč igrali zelo dobro, zlasti v obrambi in na sredini igrišča. V prvem polčasu so v bili popoln gospodar na igrišču in Sovjetom je le poredkoma uspelo prodreti pred vrata domačinov. Imeli so sicer dve ali tri lepe priložnosti, vendar jih niso izkoristili. Jugoslovani so imeli priložnosti za uspešen strel mnogo več. Sredina igrišča je namreč zelo dobro zalagala napadalno vrsto z uporabnimi žogami, toda strelci so bili preveč neodločni, često se tudi v zelo dobrem položaju niso znašli in tako jim ni uspelo niti enkrat potresti nasprotne mreže.
Sovjéti so se pretežno le branili, nekajkrat pa so le prišli pred jugoslovanska vrata in v 3. min. d.p. so eno izmed priložnosti, ki se jim je ponudila, tudi izkoristili. Strelec tega gola je bil Kiprijani. Vsi nadaljnji napori «plavih», da bi ize-načili, so bili zaman.
Srečanje kot celota je bilo kljub razmočenemu igrišču in dežju borbeno in privlačno, raven igre je nekoliko padla le zadnjih deset minut.
To je bil že osmi poraz jugoslovanske reprezentance proti Sovjetski zvezi. Zadnjič so «plavi» premagali Sovjete leta 1952 v Tampe-reju.
Premoč «plavih» v današnji tekmi kaže tudi razmerje v kotih: 18 proti 1.
TENIS
JOHANNESBURG, 17. - Jugoslovan Nikola Pilič tvega kazen skoraj štiri milijone lir, ker je nepričakovano zapustil turnir WCT. Pilič je izjavil organizatorjem, da je to storil na zahtevo jugoslovanskih oblasti. Pred njim je zaradi plemenskega razlikovanja v Južni Afriki zapustil turnir tudi.. Romun Nastaae.
NOGOMET
ZARADI POSKUSA PODKUPOVANJA
Dr. Obradovic dosmrtno diskvalificiran
Jugoslovanska nogometna zveza je na svojem včerajšnjem zasedanju podvzela vrsto disciplinskih u-krepov, ker je po daljši preiskavi ugotovila, da je prišlo med jugoslovanskimi nogometnimi klubi do po-
SLOVENSKO
PLANINSKO DRUŠTVO - TRST obvešča
da zapade rok za predložitev natečajev ob prilik! 70-letnice društva (slike, fotografije, filmi, diapozitivi in planinski dnevniki) dne 30. aprila letos.
Odbor za proslavo 70-letnice SPDT
S P D T obvešča, da bo
NAGRAJEVANJE
8. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER in 1. društvenega prvenstva SPDT danes, 18. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, $ pričetkom ob 20. uri.
Prosimo za točnosti
skusov podkupovanja.
V zvezi s tekmo Sutjeska — O-limpija je dosmrtno diskvalificirala člana tehničnega vodstva Olimpije dr. Obradoviča, vratarja Sutjeske Račiču je prepovedala nastopati pol leta, Olimpijo pa je kaznovala z 20.000 dinarji kazni.
Podobne kazni je izrekla tudi zaradi nepravilnosti v zvezi s tekmami Partizan — Bor in Pobirda — Priština.
AVTOMOBILIZEM
Letošnja avtomobilska dirka po Italiji ,ki bo trajala od 16. do 20. oktobra, bo potekala na 2.700 km dolgi progi.
ODBOJKA
V 2. ZVEZNI LICI ■ ZAHOD
V soboto primorski derbi med Izolo h Salonitom
HONGKONG, 17. - V mednarodni prijateljski nogometni tekmi je Urugvaj premagal Hongkong s 4:1.
»iiimiiiiiiiiimiiimiii iiiinmi!i mm iimmmHiiiiiHMiiimiiimmmmiiiiiiiiiiiiiiiiii ii ni in imniiin iiiinin
Tekmovanje v 2. ZOL — zahod prehaja v svojo zadnjo četrtino. Kljub temu pa ostajajo nerešene še vse neznanke z izjemo Zenice za katero se že dolgo ve, da bo izpadla iz lige. Kdo sta ostala dva nesrečneža in kdo gre v I. ligo pa ni odgovorilo niti 18. kolo V tem kolu sta primorska ligaša igrala v gosteh. Izola je v prvem slovenskem derbiju igrala s Fuži-narjem na Ravnah in je skorajda presenetila kandidate za naslov prvaka. Potem ko so domačini gladko povedli v setih z 2:0 in je že vse kazalo na čisto zmago Fužinarja, je na igrišču prišlo do preobrata. Izolčani so uspeli dobiti dva zaporedna seta in izenačiti. V petem setu so domačini sicer najprej povedli s 6:0. kar pa Izolčanom ni vzelo volje, saj so z dobro igro uspeli rezultat izenačiti na 9:9 in spraviti izid do konca v negotovost. S skrajnimi močmi in ob podpori glasnih gledalcev so domačini le preprečili katastrofo in veliko presenečenje. V zelo dobrem moštvu Izole sta se tokrat posebno izkazala Nikolič in Klepač.
ATLETIKA
10. MAJA V LJUBLJANI
Miting prijateljstva namesto «Alpe-Adria»
Domača elita in mednarodna udeležba - Ostre norme
Atletski klub Olimpija prireja v okviru proslav osvoboditve Ljubljane 1. mednarodni atletski miting prijateljstva.
Tehnični spored predvideva tri panoge, kjer bo konkurenca mednarodna, ostale pa so odprte za jugoslovanske atlete. Tekmovanje bo 10. maja, na Centralnem stadionu, ki razpolaga s klasično stezo in z zaletišči iz tartana.
Mednarodni del vsebuje teke na 1500 m (norma 3'50”), 5000 m (14’ in 30”), 3000 m steeple (8’55”), sicer pa še za moške 100 m (10”8), 400 m ovire (54”), palica (4.20), krogla (15.50), 4x400 m. Za dekleta so predvidene naslednje panoge: 100 m (12”3), 800 m (2’12”2), višina (165 cm), disk (43 m), 4x 100 m.
, AK Olimpija bo skušal za tekmovanje pridobiti véHkò 'število najboljših jugoslovanskih atletov. V ta namen je osebno povabil v Ljubljano Gluhaka (TOO m ovire), Korico (500 m), Vukomanoviča (5000 m ali 1500 m), And jelova (5000 m), Božinoviča (1500 m).
Na progi 3000 m steeple bi se morala srečati vsa državna elita
in sicer rekorder Svet ter Kotnik in Maksimovič.
Med dekleti bo Jelica Pavličič tekla na 100 m, poleg nje pa še Djurdja Fočič, Ljubica Mrdja in Emina Pilav. Vera Nikolič bo startela na 800 m skupno z dvema tekačicama iz njenega prvega kluba Morave iz Čuprije. Gre za že znano Liljano šušnjar in Zoro Tome-čič, ki je komaj lani opozorila nase. Na 800 m bosta gotovo startali tudi obe najboljši Slovenki, Danica Urankar in Breda Pergar.
k. b.
OLIMPIJSKE IGRE
Podpredsednik mednarodnega o-limpijskega odbora Willi Daume je izjavil, da ima kanadsko mesto Vancouver dobre možnosti za pridobitev orggnisačjje zimskih olimpijskih iger leta i960.
KOLESARSTVO
ST. WITH, 17. - Belgijec Fred-dv Maertens je osvojil 3. etapo kolesarske dirke po Belgiji. S tem je še bolj utrdil svoje prvo mesto na skupni lestvici.
V	drugem slovenskem derbiju kola so se v Mariboru pomerili med seboj domačini in Kanalci. Salonit je tekmo začel zelo dobro in dobil prvi set. Mimogrede naj povemo, da Salonit ni v Mariboru že vrsto let osvojil niti seta. Tudi takrat ne, ko je bilo moštvo v odlični formi ! V nadaljevanju tekme pa so vso pobudo vzeli v roke domačini, katerim tokrat poprečni igralci Salonita niso bili kos.
* * * *
Kamnik je v tem kolu razočaral in si je zelo zmanjšal možnosti za obstoj v ligi. Doma je namreč zgubil z enim od kandidatov za odhod iz lige, z banjaluškim ča-javcem.
* * »
Osrednja tekma prihodnjega kola je za primorske ljubitelje odbojke vsekakor derbi v Izoli. I-zolčani, ki so v zelo dobri formi, se bodp poskušali dostojno maščevati za jesenski poraz v Kanalu (3:1). Poleg prestižnega pomena pa bodo te točke odločale o končnem vrstnem redu. V Kanalu so zmerni optimisti in obljubljajo, da bodo na tej tekmi dali vse od sebe in bo zmagovalec znan šele v soboto zvečer. Eno pa je že sedaj gotovo: številni gledalci bodo vsekakor prišli na svoj račun, saj so bile tekme teh dveh moštev vedno lepe, borbene in razburljive.
Drugi slovenski obračun bo v nedeljo v Kamniku, kamor prihaja Maribor. Kamnik točke krvavo potrebuje, medtem ko bi Mariborčani radi nadaljevali s serijo zmag. Fu-žinar potuje v Brčko, kjer se mu v tekmi z Interpletom ne obetajo lepi trenutki, še manj pa točke.
Rezultati slovenskih moštev:
Fužinar — Izola 3:2 (15:9, 15:10, 12:15, 6:15, 15:13)
Maribor — Salonit 3:1 (12:15, 15:8, 15:6, 15:8)
Kamnik — Čajavec 2:3
E. Hvalica
Mladinci Salonita tretji
V	nedeljo je bil na Ravnah na Koroškem prvi od treh turnirjev prvenstva Slovenije za mladince v odbojki. Na prvenstvu je sodelovalo 9 ekip. Od primorskih predstavnikov se je prvenstva udeležila samo mladinska ekipa Salonita. Preseneča odsotnost Bovca in Izole, ki sta se prvenstva vedno udeleževala.
Kanalski mladinci so zadovoljili saj so prikazali dobro igro. V predtekmovanju so odpravili oba nasprotnika. V sklepnem delu tekmovanja pa so zgubili s prvo ekipo domačinov in Mežico ter ob koncu pristali na dobrem 3. mestu. Salonit je igral na prvenstvu v naslednji postavi:	Paravan, Jurca,
Vidič, Tomažič,'1 Bucik, Jakopič, Maver.
Rezultati Salonita:
PREDTEKMOVANJA Salonit — Fužinar H	2:1
Salonit — Trimo	2:0

s-:.	>	..“t** I
Bregov vratar Pavento je moral Vesninemu napadalcu «sneti žogo z glave»
FINALE
sa>wnit — Fužinar I	0:2
Salonit — Mežica	0:2
Vrstni red in točke: 1. Fužinar 14 točk, 2. Mežica 13, 3. Salonit 12.
E. Hvalica
HOKEJ NA LEDU
HELSINKI, 17. — Na svetovnem hokejskem prvenstvu A skupin« je Švedska premagala NDR z 9:3.
OBVESTILO
ŠZ Gaja sklicuje 4. redni občni zbor, ki bo v soboto, 27. 4. 1974, ob 20. uri v prvem ali ob 20.30 v drugem sklicanju v osnovni šoli «Karel Destovnik - Kajuh» v Gro-padi, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Predsedniško poročilo
2.	Tajniško poročilo
3.	Blagajniško poročilo
4.	Razrešnica staremu odboru
5.	Volitve
6.	Razno.
Vljudno vabljeni člani in simpatizerji združenja.
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Promocijsko prvenstvo zaključeno Presenetljiv uspeh mladincev Poleta
Borovi veterani startajo v prvenstvu 1. divizije
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Igoča »
Končalo se je prvenstvo. Naša predstavnika Bor in Kontovel sta zasedla zadnji mesti lestvice. Bor je skupno zbral osem točk, z zmagami proti Villesseju, Sagradu in dvakrat proti Kontovelu. Kontovel je. zbral šest točk, z zmagami proti miljskemu CGI in dvakrat proti Villesseju.
Kot vidimo, sta se morala slovenska predstavnika zadovoljiti s skromnim številom točk. Kljub temu pa je bilo to prvenstvo za naše košarkarje dokaj koristno.
Trener Kontovela, Stojan Kafol, nam je o nastopu svojega moštva dal naslednjo oceno: «Startali smo v tem prvenstvu z nekaterimi zelo izkušenimi igralci, nekateri pa so bili zelo mladi in seveda neizkušeni. V prvih mesecih smo bolj malo trenirali, ker nismo imeli telovadnice. Zaradi slabega vremena je bila možnost rednega treninga nemo-
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiuiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
ODBOJKA
V I. MOŠKI DIVIZIJI
Tretja zaporedna zmaga domovcev
Trenutno so na petem mestu lestvke
ASFJR - Dom	1:3
(4:15, 14:16, 16:14, 6:15)
ASFJR (Čedad): Coceano, Correnti, Dissegna, Petrucci (k), Ri-eppi, Rosini, Tavagnutti, Testori.
DOM (Gorica): Prinčič, Devetak, L, Klanjšček, Černič, Mužič, Komel (k). Peric, Jarc. Sossou in Devetak K.
SODNIK:	Danielis Marino iz
Trsta.
To je bila tretja zaporedna zmaga «belordečih», kar dokazuje, da so naši fantje v dobri formi. Dom namreč v povratnem delu prvenstva še ni zguoil tekme.
S točkama, ki ju je Dom prinesel iz Čedada, se je njegovo stanje na skupni lestvici bistveno spremenilo. Domovci imajo sedaj že 12 točk in zasedajo peto mesto, ter ogrožajo četrtouvrščeni Noncello iz Pordenona.
Sobotna tekma je bilo tudi «maščevanje» Doma za pekoči poraz, ki ga je doživel ..v prvi tekmi z ASFJR v Gorici.
Goričani so se v prvem setu razigrali in domačini niso bili zmožni zbrati več kot štiri točke.
V	drugem in tretjem setu pa je srečanje postalo izenačeno. Igralci iz Čedada so le v teh dveh setih bili na ravni gostov. Oba seta sta se namreč zaključila z enakim rezultatom 16:14, toda drugi je pripadel Domu, tretji pa ASFJR.
V	zadnjem setu pa so «belorde-či» ponovno pritisnili in povedli s 6:0, nato pa z 10:1. Pri tem stanju so domačini dospeli do šestice. Po minuti odmora, ki jo je zahteval trener Doma Prinčič, pa so naši fantje ponovno poprijeli in dospeli do petnajstice.
Omeniti moramo tudi dobro sojenje sodnika Danielisa, ki je moral sam skrbeti za vse, ker se stranski sodnik in zapisnikar nista javila na igrišču.
Igralca Doma Karla Devetaka, smo vprašali, kaj meni o tekmi:
«ASFJR nam ni delal preglavic, razen v določenih trenutkih. Zmagali bi lahko s 3:0. škoda, da smo zgubili s to ekipo prvo tekmo v Gorici, saj je mnogo slabša od nas. Sedaj se je stanje na skupni lestvici za nas izboljšalo in mislim, da smo to, kar si jo Dom v začetku prvenstva začrtal, to je sredino lestvice, že dosegli »
V	prihodnjem kolu čaka Dom težka naloga. Igral bo namreč proti drugi na lestvici, Aurori iz Vidma. Tekma bo v soboto, 20. 4. ob 21. uri v Gorid.
J. K.
NOGOMET
V NARAŠČAJMŠKI UGI
Ekipa Primorja spet premagana
Primorje - Giarizzole 0:2 (0:1)
PRIMORJE: Purič, Čok, Trobec, Kralj, Verša, Guštin, Milič, Albi, Štoka. Persi, 13 Buzzai.
GIARIZZOLE: Altin, Inglessi, Cu-mani, Gattonar, Cheber, Macoratti, Lugnan, Cerovac, Podzinkova, U-mek, Papagno.
STRELCA: Umek v 28. min. p.p. in Inglessi v 21. min. d. p
V prvi povratni tekmi prvenstva je naraščajniška ekipa Primorja ponovno klonila proti solidnejši enaj-
sterici Giarizzole s. klasičnim izi, dom 0:2.
Naj takoj omenimo, da se je v vrstah Primorja rta Sredini igrišča poznala odsothbst V. Husuja 1« Mae-' struttija. Zaradi tega je Timues nastopil kot vezni igralec, Guštin pa se je pomaknil na mesto polkrila. Povsem neobičajna je bila napadalna vrsta. Vsa obramba je slonela na neizkušenem M. Verši, ki v celoti ni zaigral slabo, a dve njegovi napaki sta ekipo drago stali, saj so gostje izkoristili netočnost in si zagotovili zasluženo zmago brez večjih težav. V prvem polčasu so naši nogometaši zaigrali mnogo boljše kot v drugem, posebno ker je trener v drugem delu igre zamenjal običajna mesta nekaterih nogometašev in prav zaradi tega so naši mladi fantje zaigrah precej medlo in neučinkovito, saj naši napadalci niso sprožili nobenega nevarnega strela v vrata gostov. Še enkrat naj omenimo, da Prosečanom manjka borbenost in požrtvovalnost.
Gostje so zaigrali očitno mnogo boljše kot «rdeče-rumeni» in so zmagali zasluženo. Z malo več sreče bi Giarizzole lahko zmagale z večjo prednostjo v golih.	^ ^
• * *
MAGDEBURG, 17. — Italijo je izločena iz evropskega nogometnega prvenstva reprezentanc «under 23». Danes jo je namreč premagala Vzhodna Nemčija z 2:1, potem, ko jo je tudi v prvi tekmi v Ta-
rantu premagala z 1:0.
• » »
DORTMUND, 17. — Zah. Nemčija je premagala Madžarsko s 5 proti 0 (1:0) v mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Dortmundu.
«Misliš, da bi z večjim številom treningov dosegli boljšo uvrstitev?»
«Mislim, da bi. Vsekakor pa pomeni za nas nastop v tem prvenstvu pozitivno dejstvo, saj smo nudili tudi mlajšim možnost igranja. Pri tem mislim še posebno na Lisjaka in Lukšo, ki sta večkrat igrala. In prav to nas spodbuja, da bomo v prihodnji sezoni posvetili največjo pozornost najmlajšim.»
Borovci so letos igrali z zelo mlado postavo. Neizkušenost je bila v marsikaterem srečanju odločilna za naše košarkarje, ki so si proti koncu prvenstva vidno opomogli. Za «plave» je bil nastop v letošnjem prvenstvu nadvse koristen. Spoprijeli so se s starejšimi in bolj izkušenimi nasprotniki, ki so jim bili, seveda, dragoceni «učitelji».
V tem prvenstvu je premočno zmagala Itala iz Gradišča. Doživela je namreč le en poraz (proti Liberta-su iz Trsta). Itala si je skupno z drugouvrščenim Libertasom iz Trsta priborila pravico do nasotpa na kvalifikacijah za prestop v D ligo.
Izid zaostale tekme:
Bor — Kontovel	72:70
KONČNA LESTVICA Itala Gradišče 16 15 1 1216 : 950 30 16 12 3 1217:1016 26 16 10 6 1057 : 959 20
Libertas Ts POM Tržič Sagrado CGI Milje Lib. Barkovlje Viilesse Bor
Kontovel
9 7 1009: 993 18 8 8 951: 955 16 6 10 961:1100 12 4 12 1004:1195 8 4 12 1063:1348 8 3 13 920:1061 6
Ocene P.d.: Starc (K) in Klobas (B) 2, Adrijan Zavadlal (K) in M. Kralj (B) 1.
KONČNA LESTVICA OCEN PRIMORSKEGA DNEVNIKA
1.	Peter Starc (Kontovel) 19 točk
2.	Adrijan Zavadlal
(Kontovel)	13
3.	Fabjan Boris (Bor) 10
4.	R. Kralj (K) in Klobas (B) 8, 5. Kapic (B), Barazzutti (B) in M. Kralj (B) 6, 6. Francia (B) 5, 7. Koren (B) 4, 8. Vatovec (B) in D. Zavadlal JK) 3, 9. Lukša (K) 2, 10. Kafol (K), B. Daneu (K) in Hrvatič (B) po eno točko.
MLADINCI
Tudi Poletovi mladinci so končali svoje prvenstvo. Openski košarkarji so se v zadnjem kolu poslovili z izdatno zmago na račun goriškega Radici Arte B. Take zmage res _1
Poleto\ -i so skupno dosegli deset točk. z zmagami proti Radici Arte B in z dvema zmagama proti Itali iz Gradišča in Servolani. Med posamezniki bi omenili velik doprinos Adrijana Sosiča, ki je bil tudi letos v tem moštvu gonilna sila. Zelo si je prizadeval tudi Edi Kraus, proti koncu prvenstva pa je učinkovito igral Edi Sosič. Sicer pa je peto mesto v tem težkem prvenstvu zasluga celotnega moštva.
Izid zaostale tekme:
Polet — Radici Arte B 133:49 KONČNA LESTVICA
Italsider 28, Patriarca Gorica 24, Lloyd Adriatico 20, Tigers Gorica 18, Radici Arte A Gorica 14, Polet in Servolana 10, Radici Arte B 6, Itala Gradišče 4.
Ocene P-d.: Guštin 2, Edi Sosič 1. KONČNA LESTVICA OCEN PRIMORSKEGA DNEVNIKA
1.	Adrijan Sosič	20 točk
2.	Edi Kraus	8
3.	Egon Guštin	7
4.	Edi Sosič in Gantar	5, 5.	Da-
neu 4, 6. Škerlavaj 2, 7. Jugovič, Tavčar in Dolenc po eno točko.
KADETI
Zaradi velikonočnih praznikov je bil prejšnji teden v tem prvenstvu počitek. «Plave» čaka v soboto težko srečanje proti Lloydu A-driaticu, ki jo trenutno na drugem mestu lestvice za še nepremaganim Interjem 1904. Nedvomno pa je I.ìoyd Triestino najmočnejše moštvo v tem prvenstvu, saj lahko računa na igralce kot je Oeser, ki že uspešno nastopa v drugi italijanski ligi.
Lloyd Adriatico je prejšnji teden odigral zaostalo tekmo z Interjem iz Milj in je premočno premagal skromne nasprotnike (138:40).
LESTVICA
Inter 1304	770	656:324	14
L. Adriatico	7	6	1	7.32:362	12
SABA	8	5	3	784:483	10
Bor	8	4	4	728:543	8
Inter Milje	8	1	7	376:908	2
Scoglietto	8	0	8	308:904	0
PRIHODNJE KOLO (20. 4.)
Bor - Lloyd Adriatico (14.30), Scoglietto - Inter Milje, Inter 1904 -SABA.
DEČKI
Tudi v prvenstvu dečkov je bil zaradi velikonočnih praznikov počitek. Kot je znano, sta bili ekipi Bora in Kontovela po zaključku prvega dela prvenstva na drugem me-
o,au,u, mae o. iaae zmage res m stu )estvice- polet p. je ^ nepri.
nihče pričakoval Zmaga pa je po !eakovanem porazu ^ Ferrovia-
D o T o I o H o Ki loKlrr* r\r\ I nr /II r/-». Hneo	*7	-	■
riu ostal na predzadnjem mestu B
kazala, da bi lahko poletovci dose gli véliko več 'v tem prvenstvu, če bi se od vsega začetka resno oprijeli treningov.
, Siqéi;'pa jgjsésto mesto v mladinskem prvenstvu najboljši dosežek katerekoli slovenske ekipe v tej kategoriji. Poletovci pa bi se lahko u-vrstili še višje, če bi ne zgubili nekaj «lahkih» tekem. Pri tem pa moramo pristaviti, da je moštvo imelo precej smole, saj je večji del prvenstva nastopalo brez dveh ključnih igralcev, kot sta Adrijan Sosič in Miloš Jugovič. Šele v drugem delu prvenstva so se naši košarkarji rehabilitirali in dosegli nekaj lepih in prepričljivih zmag.
Darij Sluga, član enajsterice trebenskega Primorca
skupine.
Drugi del tega prvenstva se bo začel v nedeljo. Zaposlene bodo vse tri naše peterke.
Prvo povratno kolo SKUPINA A
Nedelja, 21. 4.
CGI Milje - Bor (9.30), Servolana - Inter 1904, Don Bosco - CGS. Počitek: Lloyd B.
SKUPINA B
Nedelja, 21. 4.
Kontovel - Ferroviario (11.00), Libertas - Polet (11.00), Italsider -Lloyd Adriatico A. Počitek: Flaminio.
PRVA DIVIZIJA
V	nedeljo bo start prvenstva prve divizije. Letos bo v tem prvenstvu nastopila le ena sloven.sk ekipa in sicer Bor. Da bi Bor zajel v svoje vrste tudi starejše igralce in ljubitelje košarke, je letos sestavil e-kipo veteranov in jim tako nudil možnost za rekreativno nastopanje. Naši «mladi» veterani bodo nastopili v hudi konkurenci, saj bo v tej skupini osem ekip, med katerimi tudi Lloyd Adriatico s svojo mladinsko postavo, Servolana, ki je lani osvojila v tem prvenstvu prvo mesto, Grandi Motori, Don Bosco, E-dera, Borgo S. Sergio in Ferroviario.
V	prvem kolu bodo borovci igrali v Skednju proti Servolani, v nedeljo, ob 15. uri.
b. L
V polfinalu svetovnega šahovskega prvenstva vodi Korčnoj proti Petrosjanu z 2:0, Spasski in Karpov pa sta remizirala pri 45. potezi.
TONE
SVETINA
Pavla pa je mirila, češ da ne proži kamenja ona, temveč vrv. «Raje reci, da se proži kar samo, ker se te boji,» je rekel Joža, «to se bo lepše slišalo!»
Miha je kot «vajenec» moral molčati in skrivati glavo pred obema. Doživljal je preklestvo zadnjega v navezi in zaklel se je, da se mora kmalu dokopati k prvim, saj pregovor re® ne pravi zaman, da zadnjega vedno psi koljejo.
Sredi stene je stebra zmanjkalo. Spremenil se je v odsekano skalovje, obakraj obdano s prepadi. Trmoglavi Pavli je zaprl pot previs, ki ga ni mogla premagati. Zabila je klin in obvisela v nerodnem položaju. Prekratka je bila za oprijem. Ozrla se je navzdol. Noge so se ji že tresle in v roke so jo prijemali krči.
Joža je zlezel k njej in se utrdil. Stopila mu je na glavo. 2ile na vratu so se mu napele in mislil je, da mu bo vrglo oči iz jamic. Zenski so ob pasu rožljali klini, grabila je, pa se ni mogla povleči.
«Takole ti skačejo po glavi.» si je dejal Joža. «Vse zaradi kavalirstva... Vse se potrpi...»
Spodaj je čakal Miha, pripravljen, da obdrži oba, če zgrmita v prepad ...
Vsa trma ženski ni pomagala. In tudi ne kletvice. Morala se je spustiti nazaj in pustiti, da je Joža poiskal
poklino in se privlekel čez previse. Veselo jima je povedal, da so že mimo najhujšega.
Ampak to je dejal kar tako, da bi plezala bolj z veseljem. Proti vrhu so se spet začele težave. Plezali so v neznano. Napetost je pri vseh treh rasla z višino, z njo vred pa razdraženost in strah.
Zdelali so strm	kamin. Telovadba	rok	in nog,	kot je
plezanje imenoval Miha, je poplačala lepa ploščad. Od tod sta držali dve strmi polici poševno v steno. Priplezali so v tokave, kjer so si v čutarice nalili vode.
Nova razkošna ploščad jim je omogočila počitek. Globoko spodaj se je kopala dolina v čadu, iznad njih pa se je vlekla veriga Karavank daleč navzdol, dokler ni utonila v oblaku rdečkastega prahu, ki je visel nad železarno. Polovico stene so imeii pod seboj. Pavli je bil ta kotiček tako všeč, da je menila,	da je to kraj za	umiranje ali	prestol
bogov. Zato je Joža	predlagal, da kot	prvi,	ki so priplezali
sem, postavijo skalnega možica. Potem so molče zgradili soho, s ploščo namesto glave, ki je spominjala na prikazen z drugega sveta. Zgradili so je po vseh pravilih gorskega tovarištva. Kot je bila tura plod sodelovanja vseh treh, tako je bil možic	zgrajen z delom	vseh	šestih	rok. V
njegov trebuh so skrili konzervno škatlica. V njej je bil listek z imeni: Joža, Pavla, Miha in z datumom vzpona. Tako bo listek varen pred snegom in vetrovi. Pustili so možica času. Čakal bo leto, dve ali še več, dokler ne pridejo drugi. Podpisi bodo obledeli, ljudje v dolini umirali, skalni možiček pa ho zrl iz svoje nespremenljivosti v spreminjajočo se dolino, na ljudi in njihove zdrahe.
Joža je rad postavljal možice Kdove koliko jih je že imel, raztresenih po prostranem hribovju, po vrhovih in stenah. Pravzaprav se je te navade navzel od Juga. Priplezal je v kakšen samoten kot, kjer je mislil, da še ni bilo človeka, pa ga je prijazno pozdravil skalni možiček. Pokukal je v
njegov trebuh in največkrat naletel na pozdrav Klementa Juga, vsaj prva leta po vojni.
Z novo močjo so naskočili kamine, prevotljene s črnimi luknjami. Tu sta se drugi in tretji v navezi lahko vsaj skrila pred padajočim kamenjem.
Vendar brez nezgode ni šlo. Miha, ki je moral molče prenesti, da ga je oplazil kamen po komolcu, ga udaril v stegno in ga skoraj zbil s stojišča, se ni imel na koga jeziti. Kamen je sprožila vrv in ne Pavla, ki je lezla pred njim, zakaj mojstri v plezanju ne prožijo kamenja!
Sonce se je nižalo in popili so skoraj vso vodo iz čutaric, preden se je stena nekoliko vdala. Po dolgem pričakovanju jo je nenadoma zmanjkalo. Prelomila se je in bili so na vrhu. Nažagane skale, razbreskane od strel, so jih vabile, naj se zleknejo	drug ob	drugega	in	se odpočijejo.
Pod njimi se je v žaru zahajajočega sonca razprostiral fantastični svet Amfiteatra. Velikanski jeziki snežišč so se tod onemoglo poganjali pod ostenja. Bilo je, kot bi prišli na nepoznan planet. Bili so na vrhu gore, kamor še nd stopil človek. Tudi tu so postavili možica.
Gora jih je s svojim odporom in lepoto tako zamotila, da je bil spust v dolino nemogoč. Kljub temu so se morali po	vrveh spustiti v krotkejši predel, da	bi	tam prenočili.
Kmalu so bili na	snežiščih.	Izvlekli	so	cepine in se
drsaje sem in tja spuščali proti dnu Amfiteatra, vse do konca snega, kjer si pod previsno skalo izbrali primerno ležišče. Tla so zravnali s cepini in jih nastlali s travno rušo. Nase so navlekli vso obleko in se zleknili drug k drugemu.
«Dobro si plezal, Miha,» je dejal Joža. «Od zdaj naprej boš moj pomočnik.»
Miha je bil vesel,	saj je	Joža le	redkokdaj izrekel
priznanje.
Moška sta kmalu zaspala, Pavla pa je še dolgo, s široko
razprtimi očmi strmela v globino vesolja. Bivak v steni je bil zanjo največji čar gora. Nagrada za plezanje. Noč v gorah ji je bila več kot molitev, več kot koncert in umetnost. S temo se je spokojila njena duša. Gledala je v roje zvezd in iskala svojo, zvezdo Večernico, tisto, ki sije s toplo, veliko lučjo kot kresnica.
Sredi noči se je Joža zbudil iz hudih sanj. Stiskalo ga je pri srcu. Tesnoba je naraščala. Bila je močnejša od tiste, ki Vleče iz previsa v globino. Nekako težja. Bilo je valovanje neznanega. V prosojni vijoličasti megli je ležalo truplo, kot bi bilo postavljeno na pare. Mimo je ležalo, kot bi plavalo na gladini. Počasi so ga zagrinjali valovi in ga odnašali.
Nenadoma ga je presunilo. Zagledal je ženski obraz, žalosten in vdan v usodo. Takšen, kakršna je bila mati v bolezni. Vendar je bila mnogo mlajša, bolj bela in poteze so bile očiščene vsega zemskega, sproščene. Bila je nepopisno lepa in vzvišena nad vsem. Odprla je velike, otožne, mokre oči. Vanj so zrle te oči in skozenj. Gledala ga je, samo gledala in roke je imela sklenjene kot mrlič. Lepe, bele roke, preprežene s tankimi žilicami. Kot bi mu hotela nekaj povedati, se mu je zdelo, toda ustnice se niso razprle.
Dvignil se je, se pretegnil in se majavo napotil k robu prepada. Med stenami je ležala krogla teme. In zdelo se mu je, da ima še vedno pred očmi materin obraz, ki pa se je oddaljeval, tonil nekam v globino. Tesnoba v njem pa je preraščala v grozo.
V senčni strani gore se je utrgal kamen in zbobnel v prepad. «To je spomin...» si je rekel, «z materjo mora biti nekaj narobe. Cimprej moram domov...»
Toda kdaj in kako? Po stolpičih in stenah, ki so obkrožale amfiteater, je še vedno ždela potuhnjena noč. Na njegovem robu so bili ujeti v zanko neznanega. Nikamor ne morejo, dokler jim poti ne osvetli dan.
(Nndaljtvanlt sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADiT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Stran 6	^ aPr*la 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
M
ZTT - Trst
67 OBTOŽENCEV V DVORANI AKADEMIJE VOJAŠKEGA LETALSTVA
Pred vojaškim sodiščem v Santiago vojaki, ki so branili ustavno oblast
Generali jih hočejo obsoditi zaradi dejanj, ki so bila storjena pred pace m 11. septembra lani - Zasedanje čilskih škofov
SANTIAGO DE CHILE, 17. —, Od 67 obtožencev jih je 10 civi-Pred vojaškim sodiščem, ki zaseda listov, vsi drugi pa so pripadali
v palači letalske akademije v Santiago (sedež akademije je v neki luksusni četrti čilskega glavnega mesta) se je začel proces proti 67 osebam, ki so obtožene, da so se udeležile, oziroma sodelovale pri izvajanju domnevnega načrta «Z», ki *o ga levičarske sile bojda nameravale izvesti nekaj dni po 11. septembru lanskega leta, ki pa ga je preprečil puč uporniških generalov. Po mnenju vojaških oblasti je načrt «Z» predvideval umor visokih častnikov oboroženih sil in političnih osebnosti, ki so bile nasprotne režimu pokojnega predsednika Sal-vadora Allendeja.
DOBRODOŠLI TURISTI
Med velikonočnimi prazniki so na Holandskem zabeležili rekordno število turistov iz tujine: milijon oseb je prišlo v to deželo, si ogledat znamenje mline na veter, kanale, tulipane. Njihov prihod je seveda osrečil vse tiste, ki se ukvarjajo s turizmom, pa tuli tatove.
V	samih štirih dneh so v prestolnici Haagu oropaH 31 turistov. Odnesli so jim uer.ar, potne liste, vozniška dovoljenja in druge dokumente. V istem obdobju so holandski tatovi izpraznili 110 tujih avtomobilov, policija pa je aretirala 17 tujcev, ker so si kupili nedovoljen «spominček» s potovanja na Holandskem — dozo mamil. . .
VINO V KANALU
Pet otrok, starih okoli deset let, se je igralo v vinski kleti v Ingeljingenu pri Stuttgartu. Eden izmed njih je odvil pipo 120-hektolitrske cisterne, tako da je vino odteklo v bližnji kanal. S soda je izteklo nad 4.000 litrov vina, preden so pipo spet zaprli. Škoda znaša vsaj 18 tisoč mark.
BO ZALEGLO?
V	gozdovih na Pohorju pri Treh žebljih naleti izletnik na dve tabli, ki so ju postavili gozdarji. Na prvi je naravnost pesniška prošnja v imenu gozda, naj popotnik nikar ne uničuje tega naravnega bogastva, na drugi pa kratko svarilo, da je hoja po gozdu zaradi odstrela divjadi — smrtno nevarna.
Če ne bo zalegla lepa beseda, pa bo strah pred kroglo ...
do nedavnega čilskemu letalstvu. Obtožnica dolži nekatere osebe, da so aktivno sodelovale pri načrtu, drugi pa so obtoženi samo, da so pomagali glavnim krivcem pri nameravanem izvajanju načrta. Nekatere druge pa dolžijo, da so se polastili tajnih dokumentov ter jih posredovali «sovražnikom».
Kazno je, da gre pri vsem tem za proces, ki je istočasno burka, toda na žalost tudi strašna tragedija. Pred sodišče so postavili ljudi, ki so zvesto služili zakoniti vladi, katero so pučisti strmoglavili 11. septembra lani. Te ljudi je danes čilska junta postavila pred sodišče, ker so bili zvesti ustavni vladi. Dolži jih za prekrške, ki so neobstoječi in ki jih nobena oblast v civiliziranih in kulturnih deželah nikoli ne preganja, razen če gre za zločine, ki niso povezani z neko določeno politiko. Čilska junta se poslužuje pri tem svojem nastopu načela retroaktivnosti zakona, ki ga je sprejela po puču ter s tem kaznuje de jan jr, ki spadajo v razdobje pred tem zakonom. To pa zato, ker je čilska junta proglasila Allen-dejevo vlado za «sovražnika».
V spisku obtožencev, ki jih je objavil urad za stike z javnostjo čilskega letalstva so general Sergio Poblete, polkovniki Carlos Quina, Rolando Miranda, Pedro Guerrero ter številni višji in nižji častniki. Med civilisti je ena ženska, bivši socialistični senator Erich Schnake ter bivši predsednik čilske osrednje banke Carlos Laso. Sodišču predseduje general vojaškega letalstva Juan Soler.
Iz neuradnih virov se je zvedelo, da bo javno tožilstvo zahtevalo smrtno kazen za pet obtožencev, in sicer za poveljnika Ernesta Ga-laza, za kapetana Raula Vergare in Patrica Corvacha in za podčastnika Belarmina Costanza in Maria Ryana. Za Schnakeja in Lasa tožilstvo naj bi zahtevalo 30 let zapora.
Vojaške oblasti trdijo, da proces ne bo za zaprtimi vrati. Gotovo pa je, da bo samo 124 ljudi (časnikarji in drugi, ki bodo imeli posebna dovoljenja) lahko priso-stvovaio obravnavi. Navzočnost na procesu ne bo dovoljena niti svojcem obtožencev, verjetno zato, ker se pučisti bojijo demonstracij in protestov v dvorani.
Ta prvi proces v Santiago je le prvi v dolgi verigi obravnav proti demokratičnim predstavnikom čilskega javnega življenja. Prevratniški generali pripravljajo številne druge procese, med drugim pa so tudi prepovedali vsak obisk na otoku Davvsonu, kjer živijo tisoči po-
litičnih zapornikov. Na ta otok je prepovedan dostop tudi Mednarodnemu Rdečemu križu. Čilski režim aretira tudi dopisnike tujih časopisov, če se mu zdi, da so nevarni za diktaturo. Pred kratkim je bil aretiran dopisnik nekega švicarskega lista Pierre Rieben.
V tem trenut se nadaljuje nedaleč od Santiaga škofovska konferenca čilskih škofov. Kot smo že poročali, je čilski primas Silva Hen-riquez obsodil ravnanje čilske jun-te s čilsko demokratično opozicijo.
•lllllllMlllinllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIHII»IIIHIIIImll"mMn'nnllll<lnlfllllllMllllllllllllMlllllllllltnillllllllllll
Gioconda v Tokiu
TOKIO, 17. — Danes je prispela v japonsko prestolnico slavna Le-onardova umetnina — portret Mone Lize. To je tretjič, da slika zapušča louvrski muzej — prvič, ko jo je neki Italijan ukradel, drugič pa ko ao jo razstavili v ZDA.
Kot vidimo na sliki, so tokrat posvetili Giocondi izredno pažnjo: na mestili so jo v jeklen zaboj, v ka terem je tudi naprava za prezra čevanje, da ne bi utrpela spremembe klime zlasti med poletom «boeingu».
Poražen kandidat predsednika Nixona
WASHINGTON, 17. — Kandidat demokratske stranke Bob Traxler je včeraj premagal na volitvah za predstavniški dom republikanskega kandidata Jamesa Sparlinga. Na volitvah v okrožju Saginavv v državi Michigan je v zadnjih štiridesetih letih vedno zmagal republikanski kandidat, in poraz pripisujejo predvsem posledicam afere Watergate — sam predsednik Nixon se je namreč angažiral v volilni kampanji za republikanskega kandidata.
Poraz njegovega kandidata soglasno razlagajo kot osebni poraz predsednika Nixona. ki je ob tej priložnosfi hotel preveriti javno mnenje in uveljaviti svoj zagovor v zvezi z afero o Watergate.
ZARADI UBOJA KENNETHA LENNONA
Special brandi na zatožni klopi
V Ulstru že 1000 smrtnih žrtev
LONDON, 17. — Položaj v Severni Irski je vedno bolj napet. Gverila, ki razsaja v tej pokrajini od leta 1969, je zahtevala svojo tisočo žrtev. Sinoči je izgubil življenje zaradi eksplozije neki moški blizu vasi Armagli. Istočasno je prišlo do vrste eksplozij v neki vasici pri Downu.
V tem trenutku pa najbolj razburja ulstrsko javno mnenje, pa tudi angleško, vprašanje skrivnostne smrti severnoirskega 24-letne-ga mladeniča Kennetha Lennona. Mladenič je bil ubit pred nekaj dnevi, a angleška policija je naprtila odgovornost za umor severnoirski «katoliški» organizaciji IRA. Policija je trdila, da so gverilci ubili Lennona, ker so domnevali da je član angleške posebne policije «special branch». Vse bi o-stalo pri tem, če bi včeraj zvečer in davi neka severno irska pacifistična organizacija in sestra u-morjenega mladeniča ne posredovali podatkov, ki mečejo čudno luč na vso to zadevo. Nadalje so našli tudi dolgo izjavo Kennetha Lennona, ki jo je sam napisal ne kaj dni pred svojo smrtjo. Vse kaže, da so umor zagrešili agenti «special brancha».
Kenneth Lennon je prav gotovo vodil dvojno igro: na eni strani je bil povezan z organizacijo ulstrskih katoliških gverilcev (IRA) na drugi strani pa tudi s «special branchom». Kako ga je ta tajna angleška policija dobila v svoje ro-
ke, se še ne ve. Gotovo pa je, da to policijsko telo, ki je b2o ustanovljeno pred skoraj 100 leti in ki je še do konca prejšnjega stoletja nosilo ime «special branch», pomemben dejavnik v krogih angleških vohunskih in protivohunskih služb. V Angliji ni policijske postaje, ki ne bi imela v svojih vrstah vsaj dva predstavnika «special brancha», a sloviti Scotlant Yard razpolaga s 450 člani te policije. Pravijo, da «special branch» razpolaga z dvema milijonoma kartončkov z osebnimi podatki političnih aktivistov. Skoraj vsi agenti «SB» govorijo več jezikov ter so vsi ostrostrelci. Pravijo, da so se a-genti SB vrinili v številne politične organizacije.
BUENOS AIRES, 17. — Trije gverilci sc včeraj ugrabili v mestu La Cambre Carlosa Rodolfa Eiro, lastnika tovarne piškotov. Industrijec je imel s seboj znatno vsoto, ki naj bi jo nameraval položiti na svoj bančni račun. Policija trdi, da ugrabitelji niso še zahtevali odkupnine.
V Resistencii pa je včeraj pet ljudi, med katerimi neka ženska, napadla policijsko postajo. V spopadu sta bila ranjena en napadalec in en policist.
štiri trupla pa je policija odkrila v Tucumanu. Gre za poslovnika, njegovo sestro, njegovo nečakinjo in njenega zaročenca. Vsi so bili ustreljeni. Po mnenju policije ne gre za roparski r-odvig pač pa za maščevanje.
RAZOROŽILI SO SLUŽBUJOČEGA AGENTA
Drzen roparski napad na žel. postaji v Firencah: 10 milijonov lir plena
Val roparskih podvigov v vsej državi ■ Samo v Rimu ujeli mladoletna raparla
FIRENCE, 4^.vtb V prvih jutranjih urah je na glavni železniški postaji pet roparjev napadlo uradnike banke «Monte dei Paschi di Siena», razorožilo službujočega policista in zbežalo s plenom 10 milijonov lir. Bliskoviti napad se je odvil kmalu po 5. uri, ravno ko so nakladali na železniški voz deset vrečic, ki bi jih morali odpeljati iz Firenc v Sieno. Najprej sta se dva roparja, ki sta se obnašala kot potnika, zahrbtno približala skužbujočemu policistu. Prvi ga je zgrabil za vrat in mu naperil samokres v sence, drugi pa mu je naperil orožje v trebuh in ga razorožil. Nato sta roparja dvakrat u-strelila v zrak.
Tedaj so prihiteli še trije roparji, ki so imeli zakrite obraze in so iztrgali uradnikom iz rok vrečice z denarjem. Nato so vsi pobegnili k avtom, v katerih so jih čakali pajdaši in izginili proti mestnemu središču. Doslej jih še niso zasledili. Po mnenju policije so si roparji nadejali znatnejšega plena, saj se je ropa udeležilo skupno sedem oseb (pet roparjev in dva «šoferja»), Vsak dan odpošljejo s postaje S. Maria Novella več pošiljk za več sto milijonov lir.
Kmalu po 9. uri so v Palermu oropali uslužbenca podjetja «Sicil-», ki je nosil v banko šest milijonov in pol lir po nalogu svojega podjetja. Ko so ga trije roparji napadli, se je skušal braniti, zato so ga močno udarili po glavi, da je omedlel in naglo pobegnili s torbo. 51-letni Angelo Camarda, tako je ime oropanemu uradniku, bo ozdravel v tednu dni. Po treh roparjih ni nobenega sledu.
Trije mladi roparji so napadli zlatarno v Ul. Prenestina v Rimu. Pobegnili so z dragulji v vrednosti šest milijonov lir in s 160 tisoč lirami. Kmalu po ropu so agenti letečega oddelka ujeli dva roparja, stara 18. oz. 19 let. Poleg tretjega roparja iščejo tudi dva sumljiva Portugalca, ki sta bila v zlatarni med ropom, nato pa sta pobegnila.
Tudi v Pratu so se pojavili trije mladi roparji, ki so vdrli v skladišče prehrambnih izdelkov in izpraznili blagajno, ki jo je moral direktor odpreti, saj so mu grozili z orožjem. Odnesli so nad 13 milijonov Ur.
Drzna roparja sta se v Pescari predstavila žeri znanega draguljarja Costantina Cicogne preoblečena v uslužbenca podjetja za mestni plinovod. Ko sta bila v stanovanju, sta žensko udarila po glavi s samokresi in odnesla 12 miUjonov lir vrednosti v draguljih in zlatu.
Trije roparji s prekritimi obrazi so vdrli v podružnico «Banca Popolare di Napoli» na Trgu Mergel-lina in prisilili uradnike, da so jim odprli blagajno. Odnesli so 20 milijonov lir, nato pa so pobegnili peš po ozkih neapeljskih ulicah.
Spet n rešetkami fašist ki je pobegnil iz zapora
MILAN, 17. — Danes zjutraj so a-retirali 17-letnega fašista Marca. Pastori ja, ki je prejšnjo noč pobegnil iz zapora za mladoletne «Cesare Bec-
caria» skupno s «kameradom» Davidom Cattaneom starim 18 let.
Mlada fašista sta si v zaporu preskrbela samokres, ki ga je Pastori naperil proti čuvaju in mu vzel ključe vhodnih vrat. Pastorija so are-tiraU že pred časom, ker je napadel nekega levičarskega dijaka in mu prizadel hude poškodbe. 25. marca mu je prvič uspelo pobegniti iz istega zapora, toda že nekaj dni pozneje so ga ujeU, ko je streljal proti študentskemu domu, v katerem se zbirajo napredni dijaki. Pri tem je hudo ranil 10-letno deklico, ki je ravnokar stopila iz šole. Zato je toliko manj razumljivo, zakaj niso bolj skrbno pazili na tako nevarnega zločinca.
Medtem še vedno brez uspeha iščejo drugega pobeglega fašista.
Policija mora utemeljiti prepovedi manifestacij
RIM, 17. — Pretor dr. Giuseppe Veneziano je objavil razsodbo, s katero je pred dvema mesecema popolnoma oprostil 133 pripadnikov «študentskega gibanja». Obtoženi so bili udeležbe pri manifestaciji in sprevodu, ki ju je rimska kvestura prepovedala. Študentje so tri dni pred manifestacijo sporočili kvesturi, da bodo organizirali sprevod, kvestura pa je manifestacijo prepovedala «iz razlogov javne varnosti».
Kljub temu je «študentsko gibanje» izvedlo napovedano manifestacijo, policija jih je napadla, da bi jih razgnala in prijavila sodišču 133 mladincev.
Pretor pa jih je oprostil, ker kvestura ni utemeljila razlogov prepovedi. «Razlogi javne varnosti» so presplošna fraza, ki v bistvu ne pomeni ničesar, ugotavlja pretor. Po zakonu je namreč treba odloke javnih oblasti vedno utemeljiti z jasnimi argumenti. Poleg vsega, nadalje ugotavlja pretor, so se spopadi začeli zaradi prisotnosti policije, saj bi se drugače manifestacija iztekla povsem mirno, kot se je mimo začela.
Danes razsodba o združitvi procesov za milanske bombe
RIM, 17. — Danes bo kasacijsko sodišče razsodilo o združitvi procesov proti Valpredi in ostalimi a-narhisti s procesom proti Fredi in Venturi za pokol v milanski Kmečki banki. Medtem se v Catanzaru proces proti Valpredi nadaljuje brez bistvenih novosti.
kom obrazložili nevarnosti razstreliva, je opazil novi učitelj, ki je takoj poklical policijo. Šele ko so šolo izpraznili in je na kraj prihitel izvedenec za razstrelivo, so dognali, da so bombe lesene.
BLIEFELD, 17. - Preteklo noč je iztirilo 18 železniških cistern, v katerih so p-evažali nafto. Skoro 300 tisoč litrov tekočine se je razlilo po tirnicah in se vnelo. Požar je povzročil škodo za več milijonov mark. Poleg nafte in železniških voz je uničilo tudi del proge in hišo, ki je bila blizu železnice.
PO ODLOŽITVI POGOVOROV V CELLE-SAINT-CLOUDU
Hanoiska vlada zahteva umik Amerikancev iz Vietnama
Van Thieu vztraja na politiki kršitve premirja, da bi dobil večjo pomoč od ZDA
^ V? " S» :
Saigonski tanki na pohodu, ob spremstvu vojnega letalstva, po poljih mekonske delte 30 km proč od
južnovietnamskega glavnega mesta
PARIZ, 17. — Južnovietnamska začasna revolucionarna vlada meni, da bo odložitev do preklica med-južnovietnamske konference v Celle Saint-Cloudu, ki jo je napovedala saigonska vlada, v resnici kratkotrajna. To se lahko povzame iz izjave, ki jo je podal davi državni minister ter načelnik delegacije začasne revolucionarne vlade Nguyen Van Hieu. Minister je izjavil, da za sedaj ne namerava zapustiti Pariza.
Na drugi strani je Hieu poudaril, da zasledujeta «hrup, ki ga je dvignila saigonska vlada- glede evakuacije oporišča v Tong le Chanu ter sklep, da se odlqžjjo dela dvostranske konference» samo cilj, da bi Američani povečali svojo pomoč saigonskemu režimu. Vse te poteze spadajo v okvir načrtne politike, ki zavrača pariške sporazume ter teži k nadaljevanju vojne. Predstavnik južnovietnamske začasne vlade je nadalje pojasnil, da so saigonske čete uporabljale oporišče v Tong le Chanu za bombardiranje področij, ki so pod nadzorstvom južno-vietnamskih osvobodilnih sil.
Optimistično stališče predstavnika
PO KRVAVEM NAPADU NA «IIIBERNIA BANK»
SE JE PATRICIA HEARST PROSTOVOLJNO PRIDRUŽILA ROPARSKEMU PODVIGU?
Doumevajo, da so ji privezali roko v žepu . Ravnatelj in čuvaj banke trdita, da bi Patricia takoj streljala
Preplah zaradi lesenih bomb
PALERMO. 17. - Zaboj, v kate rem so hranili lesene kopije raznih vrst bomb, je povzročil velik pre-olah v palermski osnovni šoli. Zaboj z bombami, ki so jih rabili v didaktične namene, da bi otro-
S.	FRANCISCO, 17. — še vedno ni pojasnjeno, ali se je hči znanega ameriškega milijarderja Patricia Hearst prostovoljno udeležila roparskega napada na «Hibemia Bank». Patricia je že pred časom sporočila, da se je pridružila svojim ugrabiteljem, članom «Symbioniske osvobodilne armade» — SLA, vendar njena izjava ni bila prepričljiva. Tudi njena prisotnost med ropom v banki, kjer so jo slikali z avtomatičnimi fotoaparati, in zlasti avtomatska puška, ki jo je stiskala v levi roki in jo naperila proti bančnim uradnikom, ni prepričala staršev in policije.
Preiskovalci FBI so ugotovili, da je Patricia — ali Tanja, kot se je sama prekrstila v spomin gverilke, ki je padla med bojem v Boliviji ob strani Che Guevare — imela desno roko stalno v žepu. Zato menijo, da so ji roko privezali in da so ji stalno grozili s puškomitraljezem. Res je v nekaterih fotografskih posnetkih videti cev strelnega orožja, ki meri naravost proti mladi milijarderki - gverilki.
Starši in zaročenec Patricie še ne verjamejo, da se je res pridružila ugrabiteljem. Po mnenju očeta so ji «izprali možgane» ali jo na kak drug način prisilili, da se je udeležila ropa. Policija je izdala proti Patrie» Hearst zaporni nalog, ker je «pomembna priča». V zvezi s tem so izjavili, da ni nobenega dokaza, da se je prostovoljno udeležila podviga, J da pa bi lahko marsikaj povedala na račun roparjev in njihove organizacije.
Povsem nasprotnega mnenja pa ]e ravnatelj banke, Jeames Smith: «I-mel sem občutek, da je Patricia stalno merila proti osebam, ko so ležale na tleh in da so vsi roparji bili pripravljeni streljati.» Tudi čuvaj banke, Edward Shea, je izjavil, da je Patricia Hearst «bila pripravljena streljati proti vsakomur, ki
bi se premaknil.»
Medtem se preiskava nadaljuje predvsem v četrti, v kateri je banka. Že več dni pred napadom so opazili štiri od roparjev, ena izmed udeleženk podviga pa je celo razpe-čala več ponarejenih bančnih čekov.
južnovietnamske začasne revolucionarne vlade je v bistvu podprl tudi namestnik načelnika saigonske delegacije Nguyen Xuan Phong. Na tiskovni konferenci v Parizu je Phong danes popoldne izjavil, da saigonski režim smatra še vedno za veljavne predloge, ki so jih posredovali nasprotni stranki. Saigonski predstavnik je pripomnil, morda malce strupeno, da si želi, da bi «komunisti ob prihodnjem srečanju odložili nože v garderobi».
Iz Saigona prihajajo poročila o žolčnih bojih in spopadih v zadnjih dveh dneh. Saigonski vojaški krogi trdijo, da so njihove čete u-bile 506 .severnokorejskih in južno-vietnamskih borcev. Njihove sile pa so utrpele baje samo 61 smrtnih žrtev, kar je v skladu z načelno politiko pri obveščanju, ki jo že leta in leta izvajajo predstavniki saigonskega režima. Resnica je verjetno drugačna, ker so doslej saigonski vojaki bili deležni v glavnem le porazov. Nekaj takega se je zgodilo tudi v Tong le Chanu. ki je bilo izpostavljeno oporišče neke večje utrdbe ob kamboški meji. V tej zvezi je severnovietnam-ska tiskovna agencija objavila noto, v kateri zunanje ministrstvo DR Vietnama pojasnjuje, da so osvobodilne sile zavzele 12. aprila oporišče Ton le Chan, ker so ga saigonske čete zapustile, da ne bi «umirale v imenu vojnohujskaške politike predstavnika Nguyen van Thieua». Hanojska nota obtožuje nadalje Washington in Saigon, da «kršita v vedno večji meri pariške sporazume» ter zahteva, naj južnovietnamska vlada preneha z napadi in bombardiranjem pokrajin, ki so pod nadzorstvom začasne revolucionarne vlade. Hanojska vlada poziva nadalje vlado ZDA naj preneha z vsemi vojaškimi operacijami v Severnem Vietnamu, naj odpokliče svoje vojaške svetovalce ter naj odreče vsakršno pomoč saigonski vladi.
Primer oporišča Tong le Ghana ni edini v razvoju medjužnoviet-namskih odnosov. Saigonska poro
komunistov se nanašajo na boje pri strateškem oporišču Pici Mei na osrednjih planotah. Saigonske oblasti trdijo, da so to oporišče napadle močne sile severne Vietnamcev ter južnovietnamskih osvobodilnih borcev. Sam Saigon priznava, da so morali južni Vietnamci zapustiti oporišče. Na to so bili prisiljeni zaradi hudega sovražnikovega topniškega ognja. Trdijo celo, da je nasprotnik uporabljal granate s strupenimi plini. Južnovietpam-sko letalstvo je sicer skušalo pomagati branilcem, toda nazadnje se jft-.njoi^lo umakniti zaradi slabega vremena. Izgubljeno oporišče je baje člen v obrambnem obroču oporišča Pici Mei ob kamboški meji. V Saigonu menijo, da skušajo osvobodilne sile izolirati južnovietnamska oporišča ob kamboški meji.
V Saigonu so se zelo razveselili, ker je neki član poljske delegacije pri mednarodni komisiji ža kontro-premirja vprašal včeraj južnoViet-lo in nadzorstvo nad izvajanjem namske oblasti za politični azil. • V resnici gre za tolmača Nikolaja Holopa, ki se je predvčerajšnjim javil na ameriškem veleposlaništvu v Saigonu, ker da bi bilo njegovo življenje baje v nevarnosti, če bi se moral vrniti v domovino.
CAPE TOWN, 17. — Danes je 42-letna mulatka Dsrothy Fischer slavila peto obletnico, odkar ji je dr. Bamard vsadil novo srce. Praznovanja se je udeležil tudi znani kirurg. ki je Fischerjevi poklonil torto v obliki srca.
Prva ženska s presajenim srcem se' po petih letih počuti dobro: vsake, tri tedne mora na pregled v bolnišnico, vendar doma opravlja vse posle in sploh živi povsem normalno, življenje. Po mnenju dr. Bamarda se stanje ženske stalno izboljšuje in ni nobene negativne reakcije. «Telo s je privadilo na novo srce in sedaj ni več skoro nobene reakcije:» Vendar Bamardove operacije niso bile vse tako uspešne, lanskega decembra je presadil srce 46-letnemu Jošphu-
su Olivieru, ki je po 15 dneh po čila o več kot 500 mrtvih v vrstah operaciji umrl.
2' *t, - a#!
v''«K
Na beikeieyski univerzi se del študentov navdušuje nad podvigi Patricie Hearst, ki je študirala na tej univerzi in ki so jo ravno tu ugrabili. Nalqpili so njene slike, nad katerimi so narisali sedineroglavo kačo in pripisali:
«Patricia, ljubimo te»...