Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 1 ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna V petek (11/20 °C), soboto (13/20 °C) in nedeljo (12/24 °C), bo delno oblačno. Možna kakšna ploha. 60 let številka 25 četrtek, 27. junija 2013 1,80 EVR IIAIMO VELENJE Prijazen dober dan za naš znosen vsakdan Tatjana Podgoršek V počastitev dneva državnosti so se zvrstile številne slovesnosti, osrednje so pripravili tudi v vseh treh občinah Šaleške doline, kjer so se govorniki s ponosom zazrli v preteklost, ob tem pa opozorili, da je odgovornost na veliki preizkušnji in da je čas, da se nehamo deliti. ' ■ ' > J. ¿r* &S ßLJTfÄi 2 H * *f\ ■ s J- ir^m . M w w \*Vy v ¿X jT "ST K mkl * T ^ V S ■i — V : Slovenija je v recesiji, ki se ji po novem reče drugačne razmere, že pet let. Nisem edina, ki opažam, da te razmere puščajo vidne posledice tudi v tem, v čemer jih ne bi bilo treba - v medsebojnih odnosih. Kriza ni prva in tudi zadnja ne, a so ob prejšnjih znali ljudje težave premagovati (kot jih mnogi tudi danes) s spoštovanjem drug drugega, razumevanjem, s pomočjo drug drugemu. Toda sedaj se zdi, da nas je potrošništvo močno pokvarilo tudi v tem. Vse večje tistih, ki so jim takšni primeri dobre prakse bolj španska vas. Pogosto se sprašujem, od kod mnogim tolikšno prepričanje, da lahko počnejo in rečejo, kar hočejo, ne glede na to, ali s tem povzročijo škodo, krivico, prizadetost komu drugemu, ne glede na to, da povzročijo kopico nezadovoljstva. Povsem samo po sebi jim je umevno, da lažejo in javno blatijo druge, da imajo »veselico« do ur, ko nekateri vstajajo za odhod na delo, da polivajo gnojnico po travnikih tudi ob lepem vremenu in za nameček še ob sobotah zjutraj, ko večina odpira okna stanovanj še bolj na stežaj kot sicer, da ti kažejo sredince na cesti, če ne voziš po njihovi volji, da se prerivajo pred okenci in v čakalnicah, da si lastijo privilegije ... Namesto prijazen Dober dan te lahko doleti salva neprimernih besed, zgolj zato, ker si uslužbenec ali delavec nekje, kjer nekdo nekomu ni izpolnil pričakovanj . Pogosti so celo arogantni klici v našo redakcijo, da bi »to in to že morali objaviti, ker...« ? Takšne in podobne primere bi lahko naštevala v nedogled, prav tako nerazumnih odzivov, zamer in še kaj. Seveda ne mečem vseh v en koš. Toda beseda tokrat tudi ne bi tekla o tem, če bi se to dogajalo poredko. Teh stvari je namreč vsak dan in vse več. Vse več nestrpnih, nervoznih, zamerljivih, prizadetih ... In če se takšni znajdejo na obeh straneh?Zavedanje, da živimo v krizi in s krizo, še ne opravičuje padanja moralnih in medčloveških norm. Odgovora na vprašanje, zakaj je tako, ne poznam v celoti. Tudi nisem prepričana, da je tako le zaradi krize in vročine v teh dneh. Vem pa, da prijazna beseda, dobro delo, razumevanje in ravno prava mera samozavesti naredijo naš vsakdan vsaj znosen za skoraj vse. Zaplesali v poletje Jt .v--. f -ri»^ SV 't Velenje, 21. junija - Prvi poletni večer je bilo središče Velenja živahno, kot že dolgo ne. Novi Fosili s Tanjo Doležal 6 pack Čukur, lep večer in konec šole so privabili na Titov trg številne domačine in obiskovalce. Legendarna hrvaška skupina ima že 43-letno tradicijo, izdali so 22 albumov, še posebej ponosni pa so na enega najbolj prepoznavnih vokalov bivše Jugoslavije Sanjo Doležal, ki je tudi tokrat navdušila, in to znova z njihovimi lastnimi mojstrovinami in drugimi znanimi popevkami. Z njimi je pritegnila še zlasti malo »starejšo« generacijo, ki je večer doživljala tudi nekoliko nostalgič-no. Sredi noči pa je še posebej mlade navduševal njim gotovo še bolj znani Velenjčan 6 pack Čukur. Za marsikoga je bil koncert na Titovem trgu prijazen skok v začetek »pravega« poletja. Navdušujoče poletne dni je obiskovalcem zaželel tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Prireditev sta pripravila Mestna oblina Velenje in Festival Velenje. O prireditvah, ki jih bo Festival Velenje v tem poletju še pripravil, pa pišemo na 9. strani. '-Uff! Iskrene čestitke ob 3. juliju, rudarskem prazniku! Srečno, rudarji! Srečno, Veienje! Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje 9770350556014 Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 2 OD SREDE DO TORKA 27. junija 2013 m lokalne novice V Krajevni urad le še dvakrat tedensko Šoštanj - Krajevni urad Upravne enote Velenje v Šoštanju bo od 1. julija odprt le še dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih od 8. do 15. ure. To je precejšnje krčenje glede na to, da je bil doslej odprt vse delovne dni v tednu. Razlogi so na dlani. Na eni strani varčevalni ukrepi (manj denarja in manj zaposlenih), na drugi pa tudi zmanjšanje obsega dela. Obdobje množične menjave dokumentov je mimo, večina tujih delavcev, ki delajo pri gradnji bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, pa že ima urejene vse potrebne dokumente. »Če bi imeli na voljo dovolj ljudi, bi morda še šlo. Danes je na upravni enoti zaposlenih le še 47 delavcev, od tega sta bili dve delavki ves čas prisotni v Šoštanju. Še pred nedavnim nas je bilo še 68. Tako kot povsod drugod kdo tudi kdaj zboli ali gre kakšna uslužbenka na porodniški dopust. Storitve, ki jih od nas pričakujejo državljani, pa morajo biti kljub temu pravilno in dobro opravljene,« pravi načelnik Fidel Krupic. ■ mkp V Starem Velenju »zbirajo« talente Velenje, 21. junija - V Krajevni skupnosti Staro Velenje so začeli priprave na praznovanje letošnjega krajevnega praznika. Praznovali bodo dva dni, kot že tradicionalno, in sicer zadnji vikend v avgustu, torej v petek, 23., in soboto, 24. avgusta. Svet KS se trudi, da bo tudi letos dogajanje zelo pestro. Že sedaj vedo, da bodo ob prazniku odprli prenovljeno otroško igrišče za gradom in nov pločnik proti cerkvi v Starem Velenju. Zvečer bodo na trgu na prostem zavrteli film Milana Marica zgodba o Velenjčankah, Velenjčanih in Velenju. V soboto, 25 avgusta, bodo pripravili velik poulični sejem rokodelskih obrti, bogoslužje na prostem, obisk članov Fičo kluba s svojimi »fičoti« ... Že sedaj pa vabijo ljubiteljske fotografe k natečaju za Naj fotografijo Starega Velenja. Tudi letos bodo nagradili najboljše tri. Tudi letos se bo zgodila prireditev Tudi Staro Velenje ima talent, zato že sedaj vabijo vse zainteresirane, da prijavijo svojo udeležbo na velenje. talent@gmail.com. _■ bš Za tretjino manj na recept Velenje - Kriza se pozna tudi lekarnam. V Lekarni Velenje so lani opravili za blizu 2 odstotka storitev manj kot leto pred tem. Zelo se je zmanjšala izdaja zdravil na recept, in sicer za 32 odstotkov v primerjavi z letom 2011. Celotni prihodki Lekarne Velenje so lani znašali 12,6 milijona evrov. ■ mkp Igrišče je danes ponos vandalov Šoštanj - Športno igrišče v Pohrastniku ni več, tako kot je bilo nekdaj - ponos kraja, ampak bolj ponos vandalov, ki so ga dodobra uničili. V preteklosti so za igrišče skrbeli zelo delovni člani Športnega društva Pohrastnik. Ko se je zagnana generacija poslovila, se novi, ki bi jih zanimalo organizirano delovanje in aktivna uporaba objekta, (še) niso pojavili. Če jih ni, pravijo v Krajevni skupnosti Skorno Florjan in Občini Šoštanj, pa ni mogoče urediti in natančno določiti ne obveznosti in ne pravic na tem igrišču. ■ mkp Plaz v Ložnici je preteklost Velenje, 21. junija - Mestna občina Velenje je v maju in juniju odpravila obsežen plaz, ki se je v marčevskih obilnih padavinah sprožil na območju Ložnice in je ogrožal 3 stanovanjske hiše, cesto in ostalo infrastrukturo. V sklopu sanacije je bila v skladu s pridobljenim geološkim poročilom izvedena stabilizacija terena z ureditvijo odvo-dnjavanja, tudi do globine 5 metrov. Vrednost del je znašala 33 tisoč evrov, izvajalec del pa je bilo podjetje Andrejc iz Šoštanja. Naj spomnimo, da so MO Velenje novembra 2012 doletele hude poplave. Skupna škoda je znašala 2,8 milijona evra. Za stroške intervencij, odpravo posledic naravne nesreče in za nujne sanacije so v tem letu namenili že okoli 500 tisoč evrov. Od 14 milijonov evrov, kolikor naj bi jih država namenila v poplavah najbolj prizadetim občinam, naj bi MO Velenje prejela 49 tisoč evrov, vendar do konca minulega tedna teh sredstev še niso prejeli. Židan v Savinjski regiji Ljubno, Luče, 19. junija - Sredi minulega tedna se je mudil na obisku v Savinjski regiji minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan. Dopoldan se je sestal z nekaterimi predstavniki lokalnih organov, ki sodijo pod okrilje omenjenega ministrstva, se srečal s predstavniki EKO civilne iniciative Slovenije v Žalcu, krajši čas pa se je mudil tudi v Lučah ter na Ljubnem ob Savinji, kjer si je ogledal dve zasebni lesni podjetji. Obisk je v Savinjski regiji je končal s srečanjem z župani Spodnje Savinjske doline v Žalcu. Na srečanju, zaprtem za javnost, so spregovorili o aktualnih in drugih vprašanjih v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo in okolje. ■ tp Želijo si, da bi jih bilo 5 tisoč Mislinja je bogato praznovala občinski praznik - Več pridobitev, največ težav zaradi posledic novembrskega neurja - Želijo si ostati samostojna občina Mislinja, 29. junija - V soboto bodo s svečano sejo občinskega sveta v Mislinji zaokrožili bogato praznovanje letošnjega občinskega praznika. Na njej so podelili tudi letošnja občinska priznanja. Praznovati so začeli v petek, 21. junija, ko so odprli razstavo, ki govori o sadjarstvu in čebelarstvu v Mislinjski dolini. Izdali so tudi knjigo z naslovom Travniški sadovnjaki, v kateri predstavljajo kar 116 sort, ki uspevajo pri njih. Dodali so navodila za sajenje, rez in nego sadovnjaka ter predelavo sadja. Prav sadjarjenju in čebelarjenju so v času praznovanja posvetili največ pozornosti, tudi s strokovnimi srečanji. Poleg tega so pri osnovni šoli Misli-nja odprli učni čebelnjak, ki bo pomagal prenašati znanje iz roda v rod. Mislinjski župan Franc Šilak je vesel, ker so kljub težki gospodarski in finančni situaciji uspeli v zadnjem letu dni dokončati več pomembnih vlaganj. »Prav gotovo lahko na prvo mesto postavimo dokončanje kolesarske steze med Mislinjo in Doli-čem. Investicija je vredna 500 tisoč evrov, sofinancirala jo je EU. Posodobili smo kar nekaj prometnih odsekov. Naj omenim le odsek ceste v Sončne Završe, opravili smo nemalo pomembnih vzdrževalnih del. Uspeli smo dokončati preboj Vok-Dominovo, ki sodi v sklop cestnih povezav proti turističnemu centru Rogla,« nam pove župan. V neurju za 5 milijonov škode Verjetno bi lahko naredili še več, če ne bi lani 5. novembra divjanje narave v hudem neurju povzročilo ogromne škode tudi v občini Mislinja. Pri odpravljanju posledic so namreč še vedno sami. Župan pojasni: »Neurje je pustilo v naši občini globoke brazde. Skupne škode je bilo kar 5 mi- lijonov evrov, od tega na občinski infrastrukturi za milijon evrov. Odneslo nam je nekaj mostov na reki Paki, evidentirali smo 96 plazov. Že ti podatki pričajo, da bomo sami težko odpravili posledice. Razočaran sem nad izredno počasnim Franc Šilak: »V času praznovanja smo predstavili našo bogato društveno dejavnost, tematsko pa smo se posvetili sadjarjenju in čebelarjenju.« odzivom države. Od nas so zahtevali pripravo obsežne dokumentacije, številne sanacijske elaborate. Konkretnih odgovorov države še vedno nimamo. Življenje pa teče naprej. Uspeli smo postoriti najnujnejše in poskrbeli, da ob vodotokih ne bi prihajalo še do večjih škod. Na junijski seji sveta smo namenili 110 tisoč evrov za vzdrževanje lokalnih in gozdnih cest, ki so bile v neurju tudi močno poškodovane. Več nismo mogli dati, saj so bili letos stroški zimske službe zaradi dolge zime bistveno višji, kot smo načrtovali.« Najhujše plazove so uspeli zaščititi, nikakor pa ne odpra- viti. Imajo vse potrebne sanacijske elaborate, ki so jih financirali z lastnimi sredstvi, a kdaj bodo dobili denar, da jih celovito odpravijo, ne vedo. »Sredstva nam odobravajo z eno- ali dveletnim zamikom, kar pove vse,« še doda župan. Veseli vsakega novorojenca V Mislinji si želijo, da bi dobili še več novih občanov in občank. Tudi zaradi sedanjih razprav o ukinjanju manjših občin. Če bo meja za samostojno občino 5 tisoč prebivalcev, bo šlo na tesno. »Število prebivalcev je relativno stabilno. Trenutno nas je 4757, želel pa bi si, da bi to število hitreje naraščalo. Zato se trudimo, da pridobivamo površine za novogradnje.« Veseli so tudi vsakega novorojenca, njihovo število pa je že nekaj let podobno. »Vsakemu damo iz občinskega proračuna 120 evrov, starši pa lahko dobijo še 30 evrov, če pri Poštni banki Slovenije dojenčku odprejo Hrčkovo knjižico. To lahko, če želijo, potem že naslednji dan zaprejo,« še izvemo. Več občinskih priznanj V Mislinji vedno poudarijo, da so njihova društva izredno dejavna. Zato tudi vsako leto v času praznovanja občinskega praznika poskrbijo, da predstavijo svojo dejavnost. Letos so tako bogato zaznamovali tudi 110-le-tnico PGD Mislinja. Zaradi posameznikov in društev, ki pomembno prispevajo k razvoju občine, vsako leto podelijo tudi večje število občinskih nagrad in priznanj, nam pove Franc Šilak. Bronasti grb Občine Mislinja bodo na sobotni osrednji svečanosti prejeli: Športno rekreativno društvo Straža, ki praznuje letos 20-letnico delovanja; Oto Vončina, dolgo aktiven v KS Mislinja; go-stilničarka Štefka Grosin, dolgoletni gasilec v PGD Dovže Jože Kimperk st. ter njegov stanovski kolega Ivan Šumah iz PGD Dolič. Podelili bodo tudi več občinskih priznanj in zahval, priznanja bodo prejeli tudi vsi devetošolci, ki so bili vsa leta šolanja odličnjaki. Priznanje župana bo dobila tudi doktorica znanosti Polona Pavlič, ki je pridobila znanstveni naziv iz matematike. ■ bš Vsega živciranja niti pivo ne pomiri Pivce za živce - Gospodarski minister doma - V Laškem in Celju po ameriško - Na zdravje sveti Emi V teh dneh, ko seje vendarle začelo času primernejše vreme, oči mnogih niso uprte le v pivo, tudi na našo »regijsko«pivovarno. Ta, Pivovarna Laško, ne prodaja le svojega deleža v Mercatorju, da bi se tako rešila pretiranih kreditov, svoj nič kaj zavidljiv položaj poskuša rešiti še drugače. Tudi z dokapitalizacijo. A na zadnji skupščini upravi tega ni uspelo, saj so naleteli na odpor največjih lastnikov, to so seveda banke. Največja lastnica in upnica je NLB. Na državni ravni pa so poslanci potrdili seznam podjetij, ki gredo najprej v prodajo. Med petnajstimi so tudi štiri z našega širšega območja. Najbliže prodaji je celjski Aero, na seznamu so še Cinkarna, Unior ter Treme Olimja - bazeni. Eno teh, Cinkarno, je v petek obiskal»domači« minister Stanko Stepi-šnik, ko seje mudil na obisku v Celju. Zaradi načrtovane prodaje niso toliko zaskrbljeni v sami družbi, saj so napovedi o prodaji že navajeni, bolj v občini. Skrbi jih, kdo in kakšen bo kupec, ter v zvezi s tem mogoče negativne posledice prodaje. Še posebej jih skrbi izvajanje monitoringa ter skrb za varnost deponij ter deponijskih pregrad. Minister se je strinjal, da v primeru prodaje deponije ne bi smele postati breme občine, to bi kazalo zakonsko urediti. Ob težavah laške pivovarne vemo vsaj nekaj: za te nikakor ni kriva konkurenca manjših »vaških« varilcev piva. Tako tudi ne »bližnjega« žalskega oziroma savinjskega piva. Še posebej ne, ker to pivo ustvarjata skupaj žalski Zavod za kulturo, šport in turizem in prav Pivovarna Laško. Ob tem se spominjajo na nekoč skupno žalsko-laško pivovarno. Gre za nekdaj dokaj znano termalno pivo. Lani so »dali na svetlo« svetlo pivo, kukca, letos še temno termalno. Tako termalno pivo je nekoč že varil žalsko-laški pivovar Kukec. In ko smo že pri pivu - od 11. do 14. julija bo v Laškem tradicionalna prireditev Pivo in cvetje, letos slavijo že pol stoletja te najbolj množične zabavne, kulturne in narodopisne prireditve. Letos bodo še posebej poudarili dober glasbeni program. Nastopila bo tudi priznana ameriška rokerske skupina Gov't Mule. To omenjam zato, ker bo tudi celjska množična »fešta« ob Šmartinskem jezeru obarvana ameriško. Ne zaradi glasbenih izvajalcev, le gostilna Amerika bo sodelovala na tej prireditvi. To prireditev, imenovano Šti-mung fest, so obudili k življenju ob rebalansu občinskega proračuna. Ob načrtovanju celjskih poletnih prireditev so jo letos zaradi pomanjkanja denarja črtali, zdaj pa v proračunu le »našli« denar zanjo. Odpovedi so ploskali taki, ki menijo, da meščansko Celje ne potrebuje take »kmečke« prireditve. A množični obisk kaže, da je tudi v tej občini veliko ljubiteljev tovrstne glasbe. Ob odločitvi, da ta fešta vendarle bo, je spet precej takih, ki menijo, da bi lahko denar uporabili bolj koristno. Pa da ne bomo od domačih pijač govorili le o pivu. Nocoj bodo v Ime-nem nazdravili z vinom. Pred Hišo vina Emino se bodo ob četrt stoletja delovanja vinske kleti Kmetijske zadruge Šmarje spomnili začetkov zadružnega vinogradništva na območju Obsotelja in Kozjanskega. Ob navzočnosti kmetijskega ministra Židana bodo pognali novo linijo vin Eminent, ki bo rezervirana le za najkakovostnejša vina. Nazdravili bodo donatorjem posebnega dobrodelnega sklada Emini, ki so letos darovali sredstva za nakup proteze eni od kmetic. Pa tudi sveti Emi, ki goduje prav danes, po njej so poimenovali tudi hišo vina. Rodila naj bi se bila v Pilštanju, po moževi smrti je v Krki na Koroškem ustanovila samostan, znana je kot dobrotnica, leta 1938pa je bila proglašena za svetnico. Nekateri jo imajo za prvo slovensko svetnico. n k n NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 27. 7. 2013, barve: CM K, stran 21 27. junija 2013 ""^ÉAS OB PRAZNIKU 3 Dan veselja in ponosa Tako je 22. rojstni dan slovenske države označil velenjski župan Bojan Kontič na prijetni občinski slovesnosti pri lipi samostojnosti Velenje, 20. junija - Pri lipi samostojnosti na promenadi sredi mesta je bila prejšnji četrtek zvečer osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti. Udeležba je bila velika, večer prijeten. Za to so poskrbeli čla- jima je simbolično pridružila mala Živa z venčkom ivanjščic v laseh in slovensko zastavico v rokah. Te so krasile tudi cvetlično gredo pod lipo samostojnosti. Simbolika je bila zgovorna. vedno nadvse dobrodošli! Praporščaki vseh veteranskih organizacij z vsemi simboli organizacij, ki jim pripadate,« je dodal. V nadaljevanju je poudaril, da časa za praznovanje dandanes ni rav- usta. Kar mene navdaja z resničnim in velikim veseljem in ponosom, je dejstvo, da tukaj, pri nas, v naši lokalni skupnosti v Velenju, ni tako. Upam si trditi, da smo Velenjča-ni lahko marsikomu dober zgled učinkovitega delovanja, sodelovanja, usklajevanja, preseganja političnih in ideoloških delitev. Ko gre za nas, za Velenje, za naš nadaljnji razvoj, razhajanj praktično ni. Ker to znamo, lahko premostimo še tako velike težave.« Poudaril je še, da je za Velenje sreča, da je urejeno mesto, ki vsa področja dovolj enakomerno raz- Slavnostni govornik, je bil župan MO Velenje Bojan Kontič. Med drugim je povedal:»Upam si trditi, da smo Velenjčani lahko marsikomu dober zgled za učinkovito delovanje.« ni odličnega Policijskega orkestra Slovenije, ki so poleg venčka slovenskih popevk zaigrali tudi nekaj koračnic, plesalki Neža Jamnikar in Tina Benko pa sta dogodku dali pridih svečanosti s plesom »Rdeče, belo, modro«, ki je nastal prav za to priložnost. Ob koncu plesa se Slavnostni govornik je bil župan MO Velenje Bojan Kontič. V duhu odmeva na aktualno predpraznič-no dogajanje v slovenskem prostoru je posebej z veseljem pozdravil praporščake. Zahvalil se jim je, ker so vedno pripravljeni sodelovati na domoljubnih dogodkih. »Pri nas ste no veliko. Včasih pa se zdi, da tudi razlogov ne. »Dan državnosti je za vse nas nedvomno pomemben dan, ki bi vsekakor moral biti tudi dan veselja in ponosa. Pa človek včasih dobi občutek, kot da si tega nekateri sploh ne želijo. In tudi ne enotnosti, sprave ... Čeprav jih imajo polna vija, da je skupnost, ki je še vedno tudi socialno občutljiva. Sledilo je poletno druženje ob koračnicah orkestra, hladnem pivu in presticah. ■ bš Čas je, da se nehamo deliti Slavnostni govornik Darko Menih na proslavi v Skornem: »Ne sprašuj, kaj bo domovina naredila zate - vprašaj raje, kaj boš ti storil zanjo!« Milena Krstič - Planine Šoštanj, 24. junija - V Šoštanju so dan državnosti zaznamovali v Skornem. Slavnostni govornik je bil župan Darko Menih, v kulturnem programu pa so nastopili mešani pevski zbor Skorno, pihalni orkester Zarja Šoštanj in mažoretke iz Florjana. Udeležence proslave so pogostili z brezplačnim bogračem. Slabo vreme ni motilo, saj so organizatorji - Turistično društvo Skorno, na športnem igrišču postavili šotor. Slavnostni govornik je spomnil, da so v dvaindvajsetih samostojnih letih Slovenije vlado vodile različne politične opcije, da je Slovenija sicer ohranila svojo nacionalno identiteto, finančna, socialna in gospodarska kriza pa je izpostavila številna odprta vprašanja, napake in vedno večjo politično neenotnost. »Prav gotovo izkoriščanje človeka na račun bogatenja posameznikov nima mesta v našem prostoru. Visoki standardi, postavljeni ob osamosvojitvi, izgubljajo svoj cilj, vedno večja zadolžitev države, vedno večja brezposelnost in vedno večje število družin in posameznikov, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec, niso bili naši cilji pred dvaindvajsetimi leti. Kot da vse to ni dovolj, se je proti nam obrnila še narava. Katastrofalne lanske novembrske poplave in posledično ogromno število plazov ter uničenih cest so nas pahnili še v večjo revščino. Lahko bi rekel, da tudi narava na nek način ni zadovoljna z našim načinom življenja in nam hoče povedati, da moramo začeti živeti drugače, da moramo bolj ceniti in spoštovati stvari okoli sebe, si pomagati in ne samo jemati in izkoriščati. 68 let po koncu druge svetovne vojne in po 22 letih vojne za Slovenijo je vendarle že čas, da se nehamo prepirati, se deliti na naše in vaše, na dobre in slabe, na črne in rdeče. Živimo v demokratični državi in prav je, da imamo različna mišljenja, vendar vsi smo Slovenci in naša mlada država trenutno še kako potrebuje nezamerljive in poštene ljudi,« je med drugim dejal Darko Menih. Ob čestitki za praznik pa pomenljivo dal v razmislek Kennedyjevo misel: »Ne sprašuj, kaj bo domovina naredila zate - vprašaj raje, kaj boš ti storil zanjo.« Odgovornost na veliki preizkušnji Šmartno ob Paki, 21. junija - Za praznovanje dneva državnosti je v občini Šmartno ob Paki poskrbelo Kulturno društvo Gorenje s proslavo minuli petek. Zbrane v dvorani tamkajšnjega doma krajanov je nagovoril najstarejši šmarški svetnik Frančišek Berdnik. Med drugim je dejal, da je dobiti lastno državo in živeti v njej bogastvo, ki ga je treba varovati in častiti. In prav praznik je dober razlog, da se vprašamo, kaj storiti dobrega za njo in za nas. Naša skupna prihodnost je odvisna predvsem od nas samih. Če si vsi želimo prej iz krize, nas mora povezati volja za skupno delovanje. Aktivnosti, ki jih moramo opraviti za zagotovitev dostojnega dela in življenja, je veliko. Naloga ni preprosta, kot niso pre- proste težave, s katerimi se soočamo. V marsičem smo si različni, marsikaj pa nam je tudi skupnega z Evropo. Želja po pravilni, demokratični in odprti družbi, po gospodarski stabilnosti in napredku, razvoju ... Vsega tega - je menil Ber-dnik - ne more zagotoviti le država s svojimi predpisi in zakoni, ampak lahko veliko za to naredimo tudi državljani s pravimi medsebojnimi odnosi, spoštovanjem, upoštevanjem različnosti . Po njegovih besedah to, da nas je malo in da živimo na majhnem teritoriju, tudi ne more biti razlog, da bi v imenu varčevanja po mnogih letih izgubili svojo občino. »S svojo imamo več dobrih kot slabih izkušenj, z njo imamo še pomembne cilje.« Imeti svojo državo, svojo domo- vino, torej svojo istovetnost je veliko zadovoljstvo in še večja odgovornost. Ta naša odgovornost pa je prav zdaj na veliki preizkušnji. Mnogim prednikom in tistim za nami dolgujemo preudarne in modre rešitve. Takšne, ki ne bodo rojevale razprtij in načelnih nasprotij, ampak bodo sad usklajenih hotenj, naših možnosti in prednosti, »naših ustvarjalnih energij, ki jih ni malo in ki naj pripomorejo k boljšemu življenju pri nas doma, v evropskih in vseh drugih povezavah,« je še dejal Frančišek Berdnik. Priložnostni kulturni program so pripravili otroci šmarškega vrtca ter člani omenjenega kulturnega društva. ■ tp Srečanje upokojencev Šaleške doline Velenje - Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje bo v nedeljo, 30. junija, organizirala 32. srečanje članov. Srečanje bo pod šotorom ob Velenjskem jezeru, začeli pa ga bodo ob 11. uri. Organizator pričakuje blizu 1000 udeležencev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na njem bodo med drugim podelili pokale in priznanja s športnih druženj, v katerih je sodelovalo več kot 350 upokojencev iz 9 društev in klubov upokojencev Gorenja ter Premogovnika Velenje. Še posebno pozornost bodo namenili upokojenskim parom, ki letos praznuje 50 in 60 let skupne- ga življenja. Za zdaj imajo prijavljenih 50, od tega tudi par, ki praznuje diamantno poroko. Srečanje z njimi bodo začeli ob 9. uri v restavraciji Jezero, kjer jim bodo pripravili tudi poseben kulturni program. Na skupnem druženju pod šotorom bodo za vedro razpoloženje poskrbeli ansambel Podkrajski fantje, godba Univerze za tretje življenjsko obdobje ter trije zbori društev upokojencev. Prepevanje teh bo spremljala posebna komisija in med njimi izbrala zbor, ki bo nastopil na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. ■ tp Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 4 4 » GOSPODARSTVO 27. junija 2013 Razbijanje« mitov o LED razsvetljavi V družbi GeoEnergetika razvili doslej zunanja in notranja okolju prijazna svetila - Še vedno s programom Kooperacija eden od dobaviteljev Gorenja in BSH Hišni aparati Nazarje Tatjana Podgoršek Novo Celje, 18. junija - Družba za okolju prijazne energije GeoEnergetika, ki ima sedež v Nemčavcih pri Murski Soboti, poslovno enoto pa v Velenju, je prejšnji torek pripravila v Grajskem poslovno-izobraževalnem središču Mega v parku Novo Celje poslovni dogodek z naslovom Pametna LED razsvetljava - izziv prihodnosti. Lasten razvoj in proizvodnja LED svetil Naslov dogodka ni iz trte izvit, je povedal direktor družbe Bojan Kladnik, »saj je proizvodnja LED svetil prišla do točke, ko je potrebno razmišljati še o drugih prihrankih, ne samo s svetilko. Svetilka z okroglo stekleno sfero, ki sveti na vse strani, kar je v nasprotju z obstoječim zakonom, porabi skupaj s predstikalno napravo približno 120 vatov, naša pa za isti svetlobni učinek 25 va-tov. Pomembno pa je tudi, da lahko prihranek še povečamo. Namreč če ni potrebna, da sveti z vso močjo, jo lahko delno zatemnimo in prihranimo še do 40 odstotkov energije.« Po besedah Kladnika so svetila plod njihovega znanja, v podjetju združeni mladi razvojni strokovnjaki in izkušeni tehnologi pa na trg prinašajo svetila svoje blagovne znamke. Do sedaj so uspeli razviti že štiri osnovne tipe notranjih in tri tipe osnovnih zunanjih svetil, trgu so konec prejšnjega meseca ponudili notranjo LED plafonjero, zavzeto pa v tem trenutku razvijajo še industrijsko LED svetilko. Kot dodaja Kladnik, je njihova največja prednost velika prilagodljivost potrebam naročnikov. GeoLED svetilke so med drugim že nameščene v Mestnih občinah Velenje in Murska Sobota, občinah Poljčane, Jesenice, Šoštanj, v Pomursko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2010, za zdaj zaposluje 11 delavcev, pogodbeno sodeluje še s tremi zunanjimi sodelavci. Lani so ustvarili 2,4 milijona evrov čistih prihodkov. Svetilka z okroglo stekleno sfero, ki sveti na vse strani, porabi skupaj s predstikalno napravo približno 120 vatov, svetilka GeoEnergetike pa za isti svetlobni učinek 25 vatov poslovni stavbi Ere v Velenju in v treh Good Centrih skupine ERA . e as Program Kooperacij prevzeli od Ere Kopli Postati uveljavljen slovenski proizvajalec okolju prijaznih energetskih rešitev s poudarkom na razvoju in proizvodnji učinkovitih svetil na osnovi LED tehnologije je eden od izzivov družbe. »Poleg tega še vedno ohranjamo program Kooperacije, ki ga je družba prevzela lani od podjetja Era Koplas. S tem smo postavili dobavitelj dvema pomembnima gospodarskima družbama v slovenske prostoru: Skupini BSH ter Skupini Gorenje.« Za tak korak so se odločili, ker so za proizvodnjo LED svetil potrebovali dobavitelje polizdelkov iz domačega trga. Svojo razvojno usmeritev pri svetilih namreč gradijo na principu, da iz tujine nabavljajo le tiste sestavne dele, ki jih na domačem trgu ni mogoče pridobiti. Analize pa so pokazale, da so kooperanti, ki so jih prevzeli od podjetja Era Koplas, idealni dobavitelj za program LED svetil, so pa tudi zanesljivi in zelo odzivni. V tem trenutku sodelujejo z blizu 40 kooperanti. Pri svojem delu se povezujejo tudi s tako imenovano akademsko sfero. Bojan Kladnik še pravi, da bodo svojo dejavnost pri učinkoviti rabi energije širili na nova podjetja, občine. »Končali smo razvoj prve generacije LED svetil, prihaja druga generacija z najsodobnejšimi dognanji in spoznanji na tem področju. Pripravljamo celovite projekte za svoje poslovne partnerje, zanje iščemo primerne izvajalce in možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev. Sami se načeloma na javne razpise ne prijavljamo, saj ne želimo konkurirati poslovnim partnerjem, ki izvajajo montažo svetil,« pa je o izzivih v prihodnje dejal Bojan Kladnik. Nov produkt za znižanje stroškov Družba Mega M iz Velenja razvila inovativno mobilno aplikacijo, edino v Sloveniji, ki prihrani do 80 odstotkov stroškov pri klicih v tujino Tatjana Podgoršek Družba Mega M, ki sta jo leta 2002 ustanovila brata Matej in Miran Meža iz Velenja, se uvršča med vodilna podjetja na področju zlivanja sodobnih telekomunikacij ter govornih in podatkovnih komunikacij. S poslovnimi enotami v Veliki Britaniji, Združenih arabskih emira-tih, Hrvaški, Madžarski in Avstriji si utira pot med konkurenco z novimi produkti. Pred nedavnim je skupina strokovnjakov podjetja ponudila domačemu trgu inovativno mobilno aplikacijo MegaTel Mobilna prediz-bira. »Take aplikacije doslej v Sloveniji in tudi širše še ni. Gre pa za sistem, ki omogoča znižanje stroškov za mobilne klice v tujino ob hkratni ohranitvi najvišje kakovosti storitve in udobja uporabe,« pravi Tadej Koren, vodja razvoja. Kot še do- Tadej Koren, Matej in Miran Meža so razvili aplikacijo, ki za svoje delovanje ne potrebuje podatkovne povezave. Osvojeno novo znanje in tehnologija jim bosta prišla prav tudi pri novih projektih in razvoju produktov. daja, sistem deluje edinstveno, saj ne potrebuje podatkovne povezljivosti oziroma interneta. Potreben je le GSM signal. Prav tako lahko pri izbranem operaterju uporabniki ohranijo svoj naročniški paket, klice v tujino pa opravljajo po najnižjih tarifah v Sloveniji. »Aplikacija je brezplačna, potrebno jo je naložiti na pametni telefon iz Google Playa ali Apple Storea. Izračuni so pokazali, da lahko uporabnik prihrani z njo do 80 odstotkov stroškov pri klicih v tujino.« Po besedah Mateja Meža si od aplikacije (namenjena je tako fizičnim kot poslovnim osebam, ki veliko komunicirajo s tujino) obetajo nadaljnjo širitev na tuje trge, nove stranke, obstoječim pa širijo nabor z novimi storitvami ter dodano vrednostjo. »Nič ne delamo in govorimo na pamet. Izvedli smo namreč raziskavo trga in zaznali precejšnje možnosti za prodor za zdaj predvsem v Evropi. Na trgih zahodne Evrope je dostopnost predplačniških kartic, ki ponu- jajo poceni klice v tujino, zelo velika, vendar ne predstavljajo pravih rešitev za poslovne uporabnike. Ti želijo posloven paket, ki jim že pri obstoječem mobilnem operaterju in z dodatnimi storitvami znižuje stroške,« meni Miran Meža. Kot je še povedal, poleg trga za MegaTel Mobilno predizbiro raziskujejo tržišče še za ostale njihove izdelke. Pozornost pa namenjajo tudi visoki kakovosti storitev, še zdaleč pa niso rekli zadnje besede o razvoju novih produktov in storitev. Vse več prevozov opravijo po Evropi Vozni park podjetja APS so letos povečali za 4 manjše avtobuse - Prvo polletje poslovno uspešno Bojana Špegel Velenje, 19. junija - Zoran Zager, direktor velenjskega podjetja APS, d. d., ki se ukvarja z avtoprevozi in servisi vozil, je bil lani jeseni, ko smo se z njim pogovarjali o poslovanju podjetja, optimističen. Podjetje je namreč po nekaj težkih letih postalo finančno stabilno. Tudi po prvem polletju letošnjega leta je direktor zadovoljen. Cilje, ki so si jih zastavili za letošnje poslovno leto, izpolnjujejo, direktor pa ob tem doda, da zagotovo tudi zaradi zaposlenih. »S svojo ekipo sem zelo zadovoljen. Prvo polletje našega poslovanja pa je precej podob- Direktor APS Zoran Zager pred sodobnim voznim parkom podjetja. Da so ga lahko posodobili, so upočasnili prenovo poslovnih prostorov. no lanskemu. Poslujemo z dobičkom, trendi so pozitivni. Kljub težkemu položaju avtoprevoznikov, sploh v turizmu, v katerem opravimo največ posla, smo zelo zadovoljni, da število prevozov povečujemo, najbolj na tujih trgih. Slovenija je za nas postala premajhna, zato smo z našimi avtobusi angažirani po vsej Evropi.« Vozni park podjetja sedaj obsega 45 vozil. Število zaposlenih ostaja enako lanskemu in ga tudi ne nameravajo povečevati. Trenutno jih je 55. Lokalni prevozi ostajajo na prvem mestu Da ostajajo konkurenčni, v APS tudi letos vlagajo v posodobitve voznega parka. »Letos smo kupili 4 manjše avtobuse; eden je namenjen mestnemu prometu v Velenju, torej Lokalcu, trije pa za prevoz otrok v šolo in turistične prevoze manjših skupin. So zelo sodobni, opremljeni z najnovejšimi evro 5 motorji, saj skrbimo tudi za ekologijo,« pravi direktor. In doda, da bi bil že čas, da bi država začela tudi finančno bolj podpirati vožnje z avtobusi na javnih linijah. Vesel je, ker bodo še 7 let tudi del velenjskega mestnega prometa, saj so pogodbo z MO Velenje lani podpisali za 8 let. Čeprav APS uspešno išče posel v tujini, je namreč njihova prioriteta še vedno Šaleška dolina, angažirani pa so tudi po vsej Sloveniji. »V Evropi vozimo za tuje turistične agencije, 5 do 6 naših avtobusov je tam stalno na poti. Največkrat prevažamo turiste iz daljnega vzhoda, predvsem iz Kitajske, Indije, Japonske in Tajske. Lani so precej energije in sredstev vložili tudi v prenovo poslovnih prostorov, letos pa so, kot pravi Zager, rahlo stopili na zavoro. »Naša prednostna naloga je bila posodobitev voznega parka, vseeno pa upam, da bomo obnovo prostorov končali do konca letošnjega leta.« Premogovnik bo štipendiral Velenje - V Premogovniku so za šolsko leto 2013/2014 razpisali 19 kadrovskih štipendij. Od tega 10 za program geostrojnik rudar, 8 za program geotehnik in eno za program dipl. inž. geotehnologije in rudarstva. Zadnji dan za oddajo vlog je jutri, 28. junija. n mkp Na Konovem poskusno zabojniki za papir Velenje, 19. junija - Podjetje PUP Saubermacher, koncesionar za ravnanje z odpadki v MO Velenje, izvaja nov pilotni projekt, povezan z ravnanjem z odpadki. V KS Konovo, ki že vse od začetkov uvajanja ločenega zbiranja odpadkov v pilotnih projektih odlično sodeluje s podjetjem, so 308 gospodinjstev prosili, da jim poleg črne posode za mešane odpadke, bio posod in »rumenih« posod za plastiko in pločevino namestijo še posode za individualno zbiranje papirja. Odzvalo se je kar 211 gospodinjstev, torej 70 %, kjer bodo v istem pilotnem projektu črno posodo z mešanimi odpadki poskusno praznili le enkrat mesečno. Kar nekaj občanov je namreč že dalo pobudo, da bi tudi zaradi zmanjšanja stroškov črne posode praznili redkeje, kot jih sedaj. Da bi bilo dobro papir zbirati individualno, pove podatek, da tudi v Velenju z ekoloških otokov pogosto kradejo prav papir, ki ga potem prodajo kot odpadno surovino. A prodaja ga tudi podjetje Pup Saubermacher, z izkupičkom pa se vsem njihovim uporabnikom zmanjšajo stroški za ravnanje z odpadki. Po ugotovitvah na Konovem se bodo v podjetju odločali, kako naprej. Če bodo izkušnje pozitivne, jih bodo uvajali tudi v drugih delih občine Velenje. ■ bš Naš čas, 27. 7. 2013, barve: CM K, stran 21 27. junija 2013 ""^ÉAS GOSPODARSTVO 5 Ne potrebujemo tujega strateškega partnerja! Uradnih informacij o tem sicer ni, pa vendar so se v medijih prejšnji teden pojavila razmišljanja o vstopu tujega partnerja v Termoelektrarno Šoštanj. Kaj bi to pomenilo za tukajšnja energetska kolektiva in kaj za celotno Šaleško dolino? To vprašanje smo postavili nekaterim najbolj odgovornim. Mira Zakošek _ »To bi bil odraz Zakaj bi strateški nesposobnosti partner vstopil, če politike« bi bil TEŠ nasedla investicija? Peter Dermol, direktor Termoelektrarne Šoštanj: »Govorice o vstopu strateškega partnerja niso prve in verjetno tudi ne zadnje. Dejstvo je, da je interes za slovensko energetiko ogromen in da si določene elite na vsak način želijo del te slovenske dragocenosti. Slovenska energetika mora ostati neodvisna od tujine in slovensko energetiko je potrebno opredeliti kot nacionalni interes. Z lahkoto govoriti o vstopu strateškega partnerja ob znanem dejstvu, da že vsaj dvanajst let delamo pri tem projektu in da je ta tik pred zaključkom, je neobjektivno in nepošteno do vseh, ki so pri tem projektu sodelovali do sedaj. Branko Sevčnikar, predsednik sindikata delavcev energetike Slovenije: »Strateški partner v kateri koli slovenski Elektroenergetski družbi ali v elektroenergetskem sistemu je odraz nesposobnosti politike in uprav družb, da se dogovorijo o ključnih vprašanjih o samooskrbi RS z edinim domačim energentom, ki ga imamo v RS, to je z električno energijo. Dejavnost bi zaradi Bi tuji partner vlagal v nerentabilno naložbo? - Izgubili bi delovna mesta in postali energetsko odvisni Danes govorijo o tem, da je blok 6 nasedla investicija, da je neekonomičen, nerentabilen. Če je res tako, zakaj bi potem strateški partner vstopil v Termoelektrarno Šoštanj? Verjetno ne zaradi tega, da bo sebi delal izgubo. Ne samo, da se z vstopom strateškega partnerja poveča tveganje za Termoelektrarno Šoštanj, Premogovnik Velenje in Šaleško dolino, poveča se tudi tveganje za slovensko neodvisno energetiko. Zato bi bilo pošteno do vseh, da tisti, ki si prizadevajo za vstop strateškega partnerja, najprej obrazložijo, kaj bo s socialno varnostjo zaposlenih in njihovih družin, kakšna bosta nadaljnja strategija in razvoj Termoelektrarne Šoštanj, slovenske energetike in kako bomo zagotavljali nacionalno energetsko neodvisnost. Dejstvo je, da je projekt blok 6 orodje v rokah mnogih, ki ne morejo v njem uveljaviti svojih interesov. Zato se skuša projekt medijsko uničiti, posledično vnesti nemir in nezaupanje v sposobnost domačih strokovnjakov. Osebno sem prepričan, da bomo projekt uspešno zaključili in tudi naslednjih 40 let proizvajali okoljsko in ekonomsko ustreznejšo tretjino slovenske električne energije. Ko bo projekt blok 6 zaključen, bo verjetno marsikdo pozabil na nas vse do naslednje večje investicije.« svojih razvojnih potencialov lahko bila vlečni konj še za vse ostale dejavnosti v državi. Denarja v EU je za energetske razvojne načrte in projekte dovolj. Ne potrebujemo nobenega strateškega partnerja, mogoče potrebujemo samo zainteresirane investitorje, ki jih je za energetske projekte dovolj - tudi v Sloveniji. Če bo v TEŠ vstopil strateški partner, bo to za slovensko energetiko katastrofa. Ne smemo pozabiti, da z izgradnjo bloka 6 v Sloveniji nadomeščamo 7 odstotkov proizvodnje slovenske termoelektrične energije. Za zaposlene v Termoelektrarni in Premogovniku bi vstop strateškega partnerja pomenil izgubo delovnih mest, pa tudi izgubo delovnih mest v vseh družbah, ki so kakorkoli vezane na ti dve podjetji. Pomeni tudi zmanj- letnega rudarjenja in energetske dejavnosti. Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta stebra slovenske energetike in nosita breme tretjinske preskrbe Slovenije z električno energijo, v posameznih obdobjih pa celo več kot polovico. Ker je Termoelektrarna Šoštanj kot podporna točka nujno potrebna za delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema, bi tuji strateški lastniki v tem primeru zagotovo izsiljevali zvišanje prodajne cene električne energije iz Šaleške doline.« »Država mora najprej poravnati dolg do doline« Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: šanje vseh vrst vplačil v javne blagajne. Za elektroenergetsko bilanco Slovenije pa to pomeni uvozno odvisnost in s tem povezano zvišanje cen električne energije tako za gospodinjstva kot gospodarstvo. SDE Slovenije ne bo dovolil vstopa strateškega partnerja v TEŠ. »Mislim, da gre za špekulacije« Dr. Milan Medved, predsednik uprave Premogovnika Velenje: »Menim, da gre pri tem zgolj za špekulacije, ki so se v zadnjih letih že nekajkrat ponovile. Ob tej predpostavki bi moral strateški partner prevzeti ne samo koristi od proizvodnje električne energije, temveč tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz posledic dolgo- tuji » rešitelj«, ne držijo. Če bo država prodajala energetsko infrastrukturo, mora pred tem poravnati dolg do doline, ki pa ni zanemarljiv. Mi namreč že s sedanjimi lastniki nimamo dobrih izkušenj. Tujci bodo še slabši. Moj strankarski kolega je dejal, da se mu trga srce ob raznih prodajah, da pa drugače ne gre. Kaj bomo takrat, ko ne bo več kaj prodati? Bomo takrat še samostojni? »Tuji partner? -katastrofa« Srečko Meh, poslanec SD v DZ: »Vstop tujega partnerja ali pa kar prodaja delov energetike visi ves čas v zraku. Mislim, da so imeli to v mislih tisti, ki so ob tem projektu ves čas držali figo v žepu. O TEŠ in PV. Prepričan sem, da TEŠ v nobenem primeru ne bi mogel brez velenjskega premoga, ki je najcenejši tudi za to, ker je brez transportnih stroškov.« »To bi bila razprodaja Šaleške doline« Dr. Uroš Rotnik, nekdanji direktor TEŠ: »Težko je ocenjevati in napovedovati dogodke, ki so plod raznih govoric. To, da si tujci želijo v slovensko energetiko, je že dalj časa jasno. Upam, da te govorice, da bodo investicijo pripeljali tako daleč, da bo prišel njem se nismo mogli transparentno pogo-valjati, z odločitvami smo odlašali, z njimi zamujali in prispevali k podražitvam, ki so nastale zaradi zamude del. Vsekakor mislim, da bi bil vstop tujega partnerja v energetiko za Šaleško dolino prava katastrofa.« Energetske strategije ne bi prodajal Jože Kavtičnik, poslanec PS v DZ: »Ko govorimo o Termoelektrarni in Premogovniku, moramo imeti pred sabo elektroenergetsko strategijo. Jaz elektroenergetske infrastrukture ne bi prodajal, ker bomo energijo vedno potrebovali. Mislim, da so takšna razmišljanja nekoliko špekulativna, pa vendar bi ob morebitnem vstopu strateškega partnerja le ta moral predstaviti vizijo in program nadaljnjega razvoja poslovanja »Tuji partner nikakor ni potreben za dokončanje bloka 6. Vstop tujca v blok 6 bi pomenil razprodajo Šaleške doline. Več kot 50 let se je dolina zaradi proizvodnje elektrike za celo Slovenijo preoblikovala iz zazidljivih in kmetijskih zemljišč v neuporabna zemljišča in jezera. Lastništvo TEŠ-a mora ostati v slovenskih rokah. Vedno sem in bom zagovarjal model lastništva: 50 odstotkov država (HSE), 20 odstotkov slovenska podjetja, 15 odstotkov lokalna skupnost in 15 odstotkov zaposleni.« Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 6 DOMA IN NA TUJEM 27. junija 2013 S Od srede do torka - svet in domovina a a Sreda, 19. junija Pretreslo nas je dogajanje pred vrtcem Rodica pri Domžalah. Ljubosumni mož je namreč tam umoril ženo in nato sodil še sebi. Otroci niso bili priča dogodku. Pred vrtcem pri Domžalah je prišlo do tragedije. Novi rektor ljubljanske univerze je tudi uradno postal nekdanji minister za delo Ivan Svetlik, ki je dobil 61,69 odstotka glasov elektoijev. Zapletalo se je okrog prihajajoče proslave ob dnevu državnosti. Ker so organizatorji napovedali tudi prisotnost rdeče zvezde, je vodja opozicije Janša dejal, da »SDS tam, kjer bodo simboli JLA ali SFRJ, ne bo sodelovala«. Kljub vročini so v parlamentu ozračje dodatno greli z razpravami. Franc Bogovič je pozval k ukrepom, ki ne bodo tlačili gospodarstva. Minister Virant pa je napovedal, da ob približno 10-milijon-skem krčenju sredstev za njegovo ministrstvo ne izključuje odpuščanj zaradi nesposobnosti. Obenem je predstavil storitev »s klikom do poslanca«, ki naj bi nas uvedla v elektronske volitve. Ulice brazilskih mest je zasedelo več deset tisoč protestnikov, ki so izražali svoje nezadovoljstvo z razmerami v državi. V odzivu na napoved ZDA, da bodo začele pogovore s talibani, je afganistanski predsednik Hamid Karzaj prekinil pogajanja z ZDA. Četrtek, 20. junija Vlada je obravnavala rebalans proračuna, saj je primanjkljaj že za 100 milijonov večji, kot dovoljuje sprejeti proračun. Z novim rebalansom proračuna namerava vlada zmanjšati skupne odhodke za 25 milijonov evrov, se bo pa primanjkljaj povečal na skoraj 1,6 milijarde evrov. mier spustil na realna tla. Onesnaženost zraka v Singapur-ju je presegla vse prejšnje rekordne vrednosti, dim gozdnih požarov iz Indonezije pa je že močno omrtvil življenje v sicer razgibanem velemestu. Petek, 21. junija Vlada je odšla na svoj prvi regijski delovni obisk. Bili so v Podrav-ju, kjer so predstavile ukrepe za pomoč socialno in gospodarsko vse šibkejšemu območju. Premierka je ob tem napovedala, da bosta regija in s tem Maribor prejela 66 državnih milijonov. »Lahko govorimo, da je to malo denarja, a je bilo veliko truda vloženega v to, da nam je uspelo uskladiti rebalans,« je še poudarila. Z novim rebalansom namerava vlada zmanjšati skupne odhodke za 25 milijonov evrov. Odjeknila je novica, da je premi-erka Alenka Bratušek v času pogovorov o prodaji večinskega deleža Mercatorja sklicala sestanek s predsednikoma uprav Mercatorja in Pivovarne Laško. A Bratuškova je zagotovila, da se v prodajo ni vtikala. Še je odmevala tragedija prejšnjega dne. Ker je žrtev večkrat podala prijavo o nasilništvu tudi na policijo, se je vnela predvsem razprava, ali so policisti ukrepali pravilno in zadostno. Razpletalo se je okrog družb Diners SLO in Diners Finance: njune dolgove bo poplačal Diners Club International, franšizo Dinersa v Sloveniji pa prevzema Erste Card Club, ki je del skupine Erste Bank. V Turčiji se je zgodba protestni-kov še nadaljevala. A bili so iskreni in so povedali, da bi znova volili za Tayyipa Erdogana, saj dobre alternative ni, si pa želijo, da bi se pre- f/ ■ $ \ s A/ V Ljubljani je potekala osrednja proslava ob dnevu državnosti. Poslanci so potrdili prodajo 15 družb v državni lasti. Poslanci so s 46 glasovi za in 20 glasovi proti potrdili prodajo 15 družb v državni lasti - med njimi so tudi Adria Airways, Aero, Elan, Helios, NKBM, Telekom Slovenije, Unior in Žito. V Indiji so se spopadali z grozljivimi poplavami, do katerih je prišlo zaradi monsunskega dežja. Našteli so več kot 500 žrtev. S poplavami so se ukvarjali tudi v Kanadi, kjer so bili prisiljeni evakuirati 100 tisoč ljudi. Italijo pa je stresel potres. Z ma-gnitudo 5,2 so se zatresla tla na severu Italije, približno 400 kilometrov od Ljubljane. Ranjeni so bili najmanj trije ljudje, potres pa so čutili tudi v Sloveniji. V Grčiji se je nadaljevala črna zgodba: Demokratična leva stranka je napovedala, da bo zaradi nedavne vladne ukinitve nacionalne televizije ERT izstopila iz koalicije. Tudi v Braziliji ni kazalo dobro. Na protivladnih protestih se je zbralo več kot milijon ljudi. Sobota, 22. junija Vlada je na dopisni seji z intervencijskim zakonom znižala nadomestila za brezposelnost in določila zgornjo mejo izplačila porodniškega nadomestila. Zakon mora biti sicer potrjen še v DZ. ZDA so nekdanjega pogodbenega sodelavca nacionalne varnostne agencije Edwarda Snowdena, ki se skriva v Hongkongu, obtožile vohunjenja. V pripravi naj bi bila tudi zahteva za njegovo izročitev. Nekdanjemu izvršnemu direktorju propadlega ameriškega energetskega velikana Enron Jeffreyju Skil-lingu so prvotno 24-letno zaporno kazen znižali za deset let. V Albaniji so se ukvarjali s prihajajočimi parlamentarnimi volitvami. Skrbelo jih je, če ne bodo te morda sporne, saj država ostaja brez delujoče volilne komisije. Nedelja, 23. junija Da se je bližal dan državnosti, so pričale nekatere proslave. Na tisti pri spominskem znamenju osamosvojitvene vojne v Medvedjeku je govoril Milan Kučan, ki je dejal, da je okrnjen ugled Slovenije tudi posledica samopoveličevanja nekaterih. Dobra novica je prišla iz zunanjega ministrstva, iz katerega so z zadovoljstvom sporočili, da je hrvaški premier Zoran Milanovic vendarle dejal, da je hrvaška stran pripravljena spoštovati memorandum o nekdanji Ljubljanski banki. Vlada je znižala nadomestila za brezposelnost in določila zgornjo mejo izplačila porodniškega nadomestila. V Opatiji sta se sešla slovenska premierka Alenka Bratušek in njen hrvaški kolega Zoran Milanovic. Strinjala sta se, da je EU za obe državi priložnost, in izpostavila pomen sodelovanja. 94-letni Mandela se je boril za življenje. V slabem zdravstvenem stanju je bil nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela. V Albaniji so potekale volitve -zmago so razglasili tako vladajoči demokrati premieija Salija Beris-he kot opozicijski socialisti Edija Rame. V Kašmirju v Pakistanu so oboroženi neznanci ustrelili devet tujih plezalcev odprave na Nango Par-bat - pet Ukrajincev, tri Kitajce in enega Rusa. Ponedeljek, 24. junija Bil je zadnji šolski dan. Večina osnovnošolcev in dijakov je tako še zadnjič pred septembrom sedla v šolske klopi. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je potekala osrednja proslava v počastitev praznika. Govoril je predsednik Borut Pahor, pred čigar palačo je bila prvič postavljena častna straža. Potem ko je dan pred tem Edward Snowden zapustil Hongkong in vstopil v Moskvo, je ekvadorski zunanji minister potrdil, da je Snowden državo res zaprosil za politični azil. Kmalu naj bi letel na Kubo, so pa ZDA Rusiji in Ekvadorju že poslale depešo o njegovi izročitvi. V Črni gori je prišlo do tragične nesreče avtobusa, v kateri je umrlo 18 ljudi. Torek, 25. junija Ministrstvo za finance je objavilo predlog novela zakona o dohodnini, katere namen je z zvišanjem pri-hodkovne strani proračuna poskrbeti za uravnoteženje javnih financ. Na ministrstvu ob upoštevanju nespremenjenega obsega aktivnih dohodkov, kot so jih imeli dohodninski zavezanci leta 2011, ocenjujejo, da bo odprava indeksacije prihodke z naslova dohodnine letno okrepila za okoli 30 milijonov evrov. Banka za mednarodne poravnave (BIS) je na predstavitvi letnega poročila ocenila, da so svetovne centralne banke naredile dovolj za rešitev gospodarske krize in da so zdaj na vrsti vlade. Na prvem shodu za ohranitev javnega zdravstva v Ljubljani se je zbralo okoli 2000 ljudi. Zdaj je nujen dogovor s celotno vlado, je poudaril kirurg Erik Brecelj. 40 let po prvi širitvi se bo v sedmem krogu širitve 1. julija evropski družini pridružila tudi Hrvaška in postala 28. članica Evropske unije. Njena pot k polnopravnemu članstvu je bila dolga in vse prej kot lahka. Slovenski podjetji Informa Echo in BTC sta v Bruslju prejeli evropsko nagrado za družbeno odgovorne podjetniške prakse za partnerstva, inovacije in spremembe. V Sloveniji se je za nagrado potegovalo 18 podjetij. m MESTNA OBČINA VELENJE 1 Ich bin ein Berliner! žabjor perspektiva Špela Kožar Besede, ki so bile pred pol stoletja prvič izrečene pred Branderburškimi vrati v Berlinu, izrekel jih je John Fitzgerald Kennedy. In prejšnji teden jih je ponovil Barack Obama. Obamov govor je bil težko pričakovan - ne le zato, ker je Berlinčane prvič nagovoril, ko še ni bil predsednik, ampak predvsem zaradi pričakovane analogije z zdaj že klasičnim nastopom enega najbolj priljubljenih ameriških voditeljev. In ob poslušanju seje osvetlila ključna razlika med demokratoma - Kennedy je imel zgodovinski govor, Obama pa ga je želel imeti. Najbolj memorabilne besede Obame so bile namreč prav Kennedyjeve. Pa čeprav je imel, tako kot Kennedy, zgodovinsko priložnost. Prva seje kazala že zaradi steklene postavitve - predsednik je moral tokrat stati za neprebojnim steklom, medtem ko je leta 2008 ob svojem prvem obisku nemške prestolnice nagovarjal ljudi povsem nezavarovan. Tega ni preprečilo niti dejstvo, da ga je tokrat poslušala le izbrana množica, ki je bila povrh vsega še ograjena z ograjo in varovana z vseh možnih strani, tudi z ostrostrelci na strehah. Obama seje sicer med nagovorom Angele Merkel za kratek čas presedel na stol »zunaj« varovane konstrukcije in požel aplavz, zato bi morda lahko svoj »omejeni«položaj tudi pokomentiral in s tem ujel tisto zgodovinsko specifko, ki jo je uspelo Kennedyju. Mar ni prav ne-varnost tista beseda, ki kroji naš vsakdan? Obama se je osredotočil na jedrsko oboroževanje. Na nek način razumljivo, saj je stal na mestu, kije bilo pred letom 1989, torej pred padcem Berlinskega zidu, rusko ozemlje. A Obamov poziv, da naj Rusija in ZDA za tretjino zmanjšata svoje jedrske »emisije«, je bil neprepričljiv. Ker je preprosto neuresničljiv, vsaj v bližnji prihodnosti, pa čeprav naj bi, glede na predsednikovo napoved, leta 2016 potekala ključna konferenca o nadaljnji jedrski oborožitvi, in sicer na ameriških tleh. Prav tako pomenljive so izzvenele misli o odgovornosti vseh nas, državljanov in državljank, pri ustvarjanju lastne države. Je že res, da politikom, kot je dejal, nikoli ne bi uspelo, kar je uspelo Berlinčanom tistega decembra, ko so rušili največjo kamnito prepreko med dvema narodoma, zato je bil poziv vsem, tako prebivalcem Chicaga, Belfasta, Berlina, Aten in Madrida, na mestu, a manjkal je poziv oblastnikom! Kajti brez njihovega zavedanja, da so prav oni izbrani, da delujejo zgolj odgovorno do tistih, kijih volijo, sprememb ne bo. Oziroma bodo še naprej zaradi sprememb tudi žrtve. Med nami, ne njimi. Obama sije »privoščil« še eno protislovno stališče - ko je govoril o želji nekaterih arabskih dežel, da postanejo demokratično usmerjene, je pozabil na vlogo ZDA pri njihovem oboroževanju in posledično projeciranju lastnih demokratičnih stališč. Zanemarjanje kulturne specifike pri spreminjanju nekega režima izven lastnih meja seje vedno izkazalo za usodno. Kaj bo z Irakom, kaj bo z Afganistanom ali pa s Sirijo? Tudi arabska pomlad trenutne velesile ni ničesar naučila; pa saj vemo, zakaj - strateški interes je nekje drugje, ne v »osvoboditvi« podjarmljenih prebivalcev; slednje je le izjava za javnost. Obama nadaljuje Bushevo zunanjo politiko, medtem ko je Kennedy želel uvesti svoj koncept. In vemo, kaj se mu je zgodilo. Dvomim, da se bo Obami do konca drugega mandata zgodilo kaj vsaj približno tako usodnega. Obama namreč ne hodi po robu, pa čeprav je to obljubljal. Obama ni »ein Berliner«, ampak je čistokrvni Američan. Vljudno vabljeni na odprtje »Velenjske plaže«, ki bo v soboto, 29. junija 2013, ob 10. uri pri objektu čolnarne ob Velenjskem jezeru. fl Pričakujemo vas! Plažo smo opremili z novimi sanitarijami in tuši, obalo uredili s prodom in dodali nove lesene tribune za sončenje. Za dobro razpoloženje bo poskrbel gostinski lokal s pijačo, hrano, glasbo in otroškimi igrali, v izposojo pa bo ponujal tudi senčnike in ležalnike. ■ Naš čas, 27. 7. 2013, barve: CM K, stran 21 27. junija 2013 ""^ÉAS AKTUALNO 7 Lani več dobička in manj zaposlenih Bistveno bolj kot gospodarske družbe v regiji Saša so posledice dogajanj na domačem trgu občutili samostojni podjetniki in zadruge - Letos za zdaj kaže izvoznikom bolje Tatjana Podgoršek Na nedavni seji so člani upravnega odbora Savinjsko--šaleške gospodarske zbornice obravnavali rezultate poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v regiji Saša v preteklem letu. Izrazili so zadovoljstvo, ker se je čisti dobiček povečal, hkrati pa zaskrbljenost nad dejstvom, da so štiri petine neto čistega dobička Neto čisti dobiček predelovalne dejavnosti je leta 2011 znašal 39,8 milijona evrov, lani pa 17,1 milijona evrov v regiji ustvarile le 4 gospodarske družbe (dve iz Zgornje Savinjske doline). Število zaposlenih pa se je znova zmanjšalo. Lanske poslovne rezultate je predstavil direktor omenjene zbornice mag. Franci Kotnik, v pogovoru z nami pa je takole odgovoril na naša vprašanja. Kje so odstopanja v primerjavi z letom 20011 največja? »Še vedno imamo v regiji specifično strukturo gospodarstva. Predelovalne dejavnosti predstavljajo nadpovprečno velik delež po številu zaposlenih in po doseženih prihodkih. Do leta 2011 so te dejavnosti ustvarile pretežni delež neto dobička, lani pa je pretežni del dobička (32,5 milijona evrov) ustvarila dejavnost oskrba z električno energijo, paro in plinom. Zaradi slabšega poslovanja predelovalnih dejavnosti je tudi nekoliko manjši delež, ki ga predstavlja gospodarstvo regije v slovenskem gospodarstvu. Morda bi opozoril še na neto dodano vrednosti na zaposlenega. Ta se Gospodarske družbe lani: • zaposlovale so 16.078 (0,6 % maj kot leto prej), • ustvarile so 2.318.687 tisoč evrov prihodkov in 2.254.541 tisoč odhodkov (-1.1 %); • neto dodana vrednost je znašala 635.648 tisoč evrov (+4,1 %), • neto dodana vrednost na zaposlenega 39.535 (+4,7 %) • neto čisti dobiček je znašal 51.610 tisoč evrov (+2,5 % kot leta 2011). je lani v gospodarskih družbah v regiji povečala in je višja v primerjavi z republiškim povprečjem.« Število zaposlenih seje zmanjšalo, se je zmanjšalo tudi število družb v regiji? »Število družb se je lani povečalo za 2 odstotka. Sedaj imamo 1004 gospodarske družbe, njihova struktura pa se glede na velikost ni bistveno spremenila. Število zaposlenih Samostojni podjetniki lani: • 1858 jih je zaposlovalo 1458 delavcev (-5,6 % kot leta 2011), • ustvarili so 148.176 tisoč evrov prihodkov in 139.043 tisoč evrov odhodkov (- 4,4 %); • neto dodana vrednost je znašala 41.901 tisoč evrov (-6,2 %), • neto dodana vrednost na zaposlenega 28.739 evrov (-0,6 %) • neto dohodek podjetnikov v regiji Saša je znašal 9133 tisoč evrov (-4,8 % kot leta 2011). odraz dogajanja na domačem trgu. Struktura prihodkov samostojnih podjetnikov namreč kaže, da ti štiri petine od prodaje ustvarijo doma.« Se je morda povečala izguba podjetij? »Se je, in sicer je znašala čista izguba 35,2 milijona evrov, kar je v primerjavi z letom 2011 blizu 80-odstoten porast, medtem ko je bila rast čistega dobička nekaj manj kot 24-odstotna. S čisto izgubo je lani poslovalo 279 gospodarskih družb ali skoraj 28 odstotkov, s čistim dobičkom pa 575 gospodar- Mag. Franci Kotnik: »V prihodnje se bomo morali ukvarjati z vprašanjem, kako odpirati nova delovna mesta in dati pri tem možnost predvsem mlajši generaciji, ki prihaja na trg dela visoko izobražena.« v gospodarskih družbah se je lani zmanjšalo za 0,6 odstotka. Nekoliko drugače je pri samostojnih podjetnikih. Prvič po nekajletni rasti se je število teh lani zmanjšalo za 2, število pri njih zaposlenih pa za 5,6 odstotka. Samostojni podjetniki so za blizu 5 odstotkov zmanjšali prihodke in odhodke, zmanjšala se je tudi neto dodana vrednost na zaposlenega. Njihovo poslovanje je Gorenje je še vedno največji zaposlovalec v Šaleški dolini skih družb oziroma 67 odstotkov vseh.« Ste pri zadrugah poleg tega, da je ena manj, zaznali še kakšne posebnosti pri doseženih lanskih rezultatih poslovanja? » Za 6,5 odstotka je manj zaposlenih (v tem trenutku zaposlujejo 187 delavcev), za več kot 9 odstotkov imajo manjše prihodke, neto dodana vrednost je padla za dobrih 7 odstotkov in je lani znašala 23 tisoč 790 evrov. To pa je za približno 40 odstotkov nižja dodana vrednost na zaposlenega v primerjavi z gospodarskimi družbami.« Na zbornici sledite dogajanjem v tem letu? »Po informacijah vsaj večje gospodarske družbe poslujejo po načrtih. Glede na to, da so nekatere izvedle prestrukturiranje, reorganizacijo, neke sinergij-ske ukrepe, predvidevamo, da bo njihovo poslovanje letos boljše. To seveda velja za izvoznike. Tisti, ki so v pretežnem delu odvisni od domačega trga, pa bistvenega izboljšanja ne predvidevajo.« ■ 53liSkokičez'kožo/ Ob 3. juliju - prazniku rudarjev ponosno čestitamo vsem zaposlenim v Skupini Premogovnik Velenje. Rudarske vrednote, kot so tovarištvo, pripadnost in požrtvovalnost, bodo ob letošnjem rudarskem prazniku znova povezale naš rudarski stan ter prebivalce Šaleške doline, ko bomo slovesno zaznamovali 53. Skok čez kožo. Vljudno vas vabimo, da praznujete z nami v soboto, 29. junija 2013: • zbiranje uniformiranih rudarjev ob 17. uri na Titovem trgu; • odhod parade s Titovega trga ob 17.30; • 53. Skok čez kožo ob 18. uri na Mestnem stadionu v Velenju; • družabno srečanje pri Restavraciji Jezero. Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 8 MED VAMI 27. junija 2013 Na razpisu tekmujejo inovacije, ne invencije Od 13 inovativnih predlogov 5 zlatih in 7 srebrnih - Na državno tekmovanje tri, a tudi predlog za četrto inovacijo Tatjana Podgoršek Velenje, 18. junija - Savinjsko--šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je na priložnostni prireditvi na terasi restavracije Jezero v Velenju podelila priznanja za najboljše inovacije v regiji Saša za leto 2012. Na letošnji javni razpis je prispelo 13 inovacijskih predlogov iz 10 podjetij Šaleške in Zgornje Savinjske doline, pod katere se je podpisalo 109 inovatorjev. To je sicer nekoliko maj kot lani, a je predsednik komisije za ocenjevanje inovacij pri omenjeni zbornici Bojan Stropnik izrazil zadovoljstvo nad kakovostjo prispelih predlogov. To nazorno dokazuje dejstvo, da je komisija dodelila 5 zlatih in 7 srebrnih priznanj ter 1 diplomo. Po mnenju Stropnika je opazna rast kakovosti inovacij v veliki meri posledica načrtnega spodbujanja inovativne dejavnosti oziroma stalnih izboljšav in inovacij znotraj podjetij. Tokrat so ocenjevali samo po klicne inovacije, pogreša Bojan Stropnik: »Rast kakovosti inovacij je v veliki meri posledica sistematičnega načrtnega spodbujanja stalnih izboljšav in inovacij znotraj podjetij.« Na letošnji razpis je prispelo 13 inovativnih predlogov iz 10 podjetij, pod nje se je podpisalo 109 inovatorjev Na letošnji razpis so prispele le poklicne inovacije, ki so bile zelo kakovostne. Inovatorjem so zanje na prireditvi podelili zlata in srebrna priznanja. li pa so tudi kakšno nepoklicno, še bolj pa inovacijo kakšnega samo- stojnega inovatorja. »Menim, da moram opozoriti, da na našem razpisu tekmujejo inovacije, ne invenci-je. Razlika med njimi je predvsem, da se slednje s prodajo (še) niso dokazale na trgu. Med letošnjimi prijavami je le ena, ki ji na trgu še ni uspelo prepričati odjemalcev, zato je njena uvrstitev nižja od pričakovane,« je dejal Bojan Stropnik. Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je v govoru zbranim poudarila, da v sedanjih razmerah ni dopustno nobeno dodatno obremenjevanje podjetij. Gospodarstvo regije Saša se po inovativnosti uvršča v slovenski vrh, o čemer pričajo prestižna priznanja, ki jih za svoje dosežke na nacionalni ravni dobivajo inovatorji regije. Na pomen inovativnosti je opozoril tudi podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin. Med drugim je dejal, da se gospodarski družbi, ki ima veliko inovatorjev, ni treba bati prihodnosti. Da bi predvsem mladim olajšali vstop v poslovni svet, so v lokalni skupnosti sprejeli odlok o spodbujanju podjetništva, ki ga bodo podprli s finančnimi spodbudami. Alenka Avberšek, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slo- venije, je menila, da so podjetja iz regije Saša, ki na globalnem trgu povečujejo tržne deleže, lahko za zgled, kako je skrbno načrtovanje inovacijskih procesov treba nadaljevati in pritegniti tudi druge. Hkrati je opozorila še na nekonkurenčno poslovno okolje v Sloveniji in potrebo po večjem vplivu gospodarstva na razvojne programe za naslednjo finančno perspektivo 2014-2020. Udeleženci slovesnosti so z zanimanjem prisluhnili predavanju Dobitniki zlatega priznanja Med 13 inovacijami je komisija zlato priznanje namenila petim, in sicer: Varnostni sistem za proces izdelave jaška NOP II (Premogovnik Velenje), Ročni mešalnik nove generacije MFQ36 - Ergomixx (BSH Hišni aparati Nazarje), NGPSS10 nova generacija pralnih in sušilnih strojev (Gorenje, d. d., Velenje), Sesekljal-nik »kockaste oblike« MCM6 - Multi talent (BSH Hišni aparati Nazarje), IQCook, indukcijski aparati (Gorenje, d. d., Velenje). Na državno tekmovanje so se uvrstile zadnje tri inovacije, ki so pri ocenjevanju dosegle največ točk. Glede na izjemno kakovost letošnjih inovacij pa je komisija predlagala za državno tekmovanje še eno inovacijo BSH Hišni aparati Nazarje - ročni mešalnik Ergomixx. inovatorke, podjetnice mag. Violete Bulc z naslovom »Inovacija je ideja, ki jo je nekdo opazil, cenil in plačal«. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili Larisa Gregorc, Klemen Hrastnik in Pascal Vehovec iz velenjske glasbene šole. ■ Mednarodna konferenca EnRe v Velenju Vodilna tema Slovenska energetika v duhu smernic EU Poleg vodilne teme so obravnavali tudi širše področje energetike. Milena Krstič - Planine Velenje, 20 in 21. junija - V četrtek in petek se je v Velenju odvijala mednarodna konferenca o energetiki EnRE. Vodilna tema, sodelovali so ugledni domači in tuji strokovnjaki, je bila Slovenska energetika v duhu smernic EU. Poleg nje so na njej obravnavali tudi širše področje energetike. Osrednje razprave so namenili energetski (ne)odvisnosti Slovenije, energetskim virom 21. stoletja, naložbam na tem področju, okolju in energetskem upravljanju. Predsednik uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je o pomenu konference dejal: »Na enem mestu smo v istem času zbrali praktično vso slovensko energetsko stroko. Pogled v vsebino konference in posamezna predavanja pričajo o tem, da bo to lep presek stanja in pogled v prihodnost.« Učinkovito in strateško zastavljeno upravljanje energije in naravnih virov je ena od prednostnih nalog za zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva, ena ključnih prednosti Slovenije pa uravnotežena struktura virov električne energije. Ta se je v preteklosti že izkazala, saj Slovenija do zdaj ni imela večjih težav v preskrbi z električno energijo. Prav teme, predvsem osrednja, ki so jih odpirali v Velenju, so pomembne za sloven- sko energetiko, je menil državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, pristojen za področje energetike, mag. Bojan Kumer: »Zato pozdravljam tako organizacijo konference kot sestavo tem, ki se jih loteva. Želim, da ne bo porodila samo novih vprašanj, ampak na marsikatero tudi odgovorila.« Državni sekretar je v plenarnem de- lu posebej poudaril, da Evropa postaja del Slovenije, tako kot je pred časom Slovenija postala del Evrope. »Več kot 70 odstotkov zakonodajnega okvira, ki neposredno vpliva na energetsko politiko, v Evropi že sprejemajo. Slovenija, predvsem njen energetski sektor, mora to spoznati kot priložnost, ne oviro,« je izpostavil. V plenarnem delu so udeležence konference nagovorili še prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze Maribor, Blaž Košorok, generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn, in Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje. ■ Odlične podjetniške ideje Dijaki v 54 urah razvili poslovno idejo do prototipa Tatjana Podgoršek Velenje, od 14. do 16. junija - Šolski center Velenje (ŠCV) in Ustvar-jalnik, pospeševalnik mladinskega podjetništva, sta minuli vikend pripravila v objektu Gaudeamus v Velenju Velenje Startup - projekt, namenjen promociji podjetnosti in za-posljivosti mladih. Na njem so dijaki z različnih področij (strojništvo, računalništvo, ekonomija in dizajn) razvijali svoje poslovne zamisli. V petek so predstavili prve ideje, do nedelje pa so jih ob pomoči podjetniških mentorjev razdelali do faze prototipa in jih popoldne pred- stavili javnosti ter komisiji investitorjev. Ta je izbrala tudi najboljše. V projektu je sodelovalo šest ekip (večina je bila iz ŠCV, nekaj dijakov je bilo še iz Ljubljane in Novega mesta), zmagala pa je ekipa E-Beat, ki je razvila simulator bobnov, ki omogoča mladim umetnikom izdelavo glasbenih podlag za njihove skladbe. Le točko manj je osvojila ekipa velenjskega šolskega centra AppŠola. Gre za skupino dijakov, ki je izdelala prototip aplikacije za izboljšanje učnega procesa z uporabo pametnih telefonov. Ti omogočajo predavatelju povratno informacijo o znanju učencev ozi- roma mu povedo, ali so tu razumeli učno snov, ki jim jo je podajal. Matija Goljar, vodja Ustvarjal-nika, nam je ob tej priložnosti povedal, da je mladim potrebno dati priložnost in jih spodbuditi, da si upajo svoje ideje in iznajdljivost, ki jim je ne manjka, povedati glasno. Podjetniški maraton jim omogoča v varnem okolju razviti svojo idejo tako daleč, da jo dejansko predstavijo investitorjem. »V Velenju smo slišali 6 odličnih predstavitev poslovnih idej. Prepričan sem, da so se rodila nova podjetja, ki bodo rasla v prihodnje. Mladi so jih razvili v 54 urah, nihče med njimi pa Zmagovalna ekipa - sestavljali so jo dijaki Gimnazije Novo mesto in ŠC Velenje. ni bil starejši od 18 let.« Kot je še dejal Goljar, same ideje, čeprav so vrhunske, niso najpomembnejše v zgodbi. Pomembneje je to, da so mladi ugotovili, kaj vse je potrebno za ustanovitev podjetja, kaj je potrebno zanj narediti s svojimi rokami. »Vzgojili smo 35 podjetnikov, ki bodo - če ne v tej, pa zagotovo v naslednji zgodbi - uspešni.« To je bil prvi dijaški podjetniški maraton in tovrstno možnost razvijanja idej želijo omogočiti dijakom po celotni Sloveniji, ne le na Goljar-jevi bivši šoli. Po besedah Islama Mušica, soor- ganizatorja dogodka, takšni vikendi v svetu niso nič novega. Prepričan je, da je v Velenju ogromno talentov, in želijo si, da bodo ti zaradi te izkušnje bolj zaposljivi in z večjo gorečnostjo razmišljali o svoji podjetniški dejavnosti. ■ Naš čas, 27. 7. 2013, barve: CM K, stran 21 27. junija 2013 ""^ÉAS KULTURA , IZOBRAŽEVANJE 9 Od danes veliko kulture »pod milim nebom« Drevi se začenjajo 29. Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje - Do 3. septembra se bo zvrstilo več kot 50 dogodkov, večinoma na prostem, večina brezplačno - Novost »Poletni kulturni abonma« Velenje, 27. junija - Po tem, ko je v petek mesto Velenje na Titovem trgu zaplesalo v poletje, se drevi ob 21. uri s koncertom skupine Bossa de Novo na ploščadi pri kulturnem domu Velenje uradno začnejo 29. Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje. Te so bile zadnja tri leta še bolj bogate tudi zato, ker je bil projekt finančno podprt s sredstvi Evropske prestolnice kulture, zato je bil strah, da bodo letos manjše tako po obsegu kot kakovosti, pravzaprav upravičen. A se to ne bo zgodilo, poudarja direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny. »Projekt se razvija že 29 let, do pred treh let, ko je močno zrasel kot del EPK-ja, pa smo čez poletje pripravili okoli 20 dogodkov. Letošnje poletno kulturno dogajanje v Velenju bo kljub temu, da dodatnega financiranja ni več, pestro, saj Večina ekipe Festivala Velenje, ki bo čez poletje pripravila več kot 50 kulturnih dogodkov. pripravljamo več kot 50 dogodkov. Pri tem ni pomembna le številka, tudi letos smo uspeli v program vtkati veliko zelo kvalitetnih, vrhunskih dogodkov,« je v uvodu povedala naša sogovornica in dodala, da jih bodo vsaj še enkrat toliko pripravili drugi organizatorji v mestu. Pri tem so v Festivalu Velenje tudi letos poskrbeli, da so ohranili v zadnjih letih »odkrita« prizorišča in da se bo večina dogodkov res zvrstila pod milim nebom. Če bo to le vremensko prijazno do organizatorjev. »Projekt smo razdelili v več sklopov. Največ bo žanrsko zelo različnih glasbenih dogodkov. Zelo bogat bo program za otroke, kar 18 jih pripravljamo v tem poletju. Navadili smo se že, da bomo ob torkih ustvarjali na travniku pri domu kulture, ob sobotah dopoldne pa bomo vabili na dogodke upri-zoritvenih umetnosti. Devet sobot po zapolnjenih z lutkovnimi, gledališkimi in plesnimi dogodki za otroke.« Stalnica poletnega dogajanja v mestu je postal kino na prostem. Zvezde bodo pod zvezdami tudi letos zažarele vsak ponedeljek zvečer, če bo vreme slabo, pa bodo predstave prestavili v malo dvorano Kina Velenje. Prvič poletni kulturni abonma Dogodki bodo, kot poudari naša sogovornica, pripravljeni za vse generacije, za vse okuse, vseh žanrov. Letos so kot novost za kulture željne obiskovalce pripravili »Poletni kulturni abonma«, s katerim bodo lahko imetniki obiskali vse plačljive poletne dogodke, razen koncerta Iztoka Mlakarja. Teh sicer ne bo veliko, bodo pa vrhunski. »Ob dveh izjemnih koncertih na vrtu Vile Herberstein, kjer bodo letos nastopili Perpetum Jazzile in skupina The Klezmatics, ki izvaja židovsko glasbo, v svoji zvrsti pa so številka 1 na svetu, bodo imetniki abonmajsko kartico lahko uporabili tudi na koncertu Aleksandra Mežka, pri ogledu komedije Panonec in morje ter na koncertu Nane Miličinski. Število kartic pa bo omejeno,« še izvemo. Kot tudi, da so letos v Velenje povabili akrobatsko- cirkuško predstavo, saj je lanska na Titovem trgu tako navdušila obiskovalce, da so prejeli veliko pobud, da se kaj podobnega zgodi tudi letos. Tudi tokrat na Titovem trgu, ki bo poleti velikokrat prizorišče »kulture na ulici«, pa četudi le na delu ob domu kulture. Od stalnih prizorišč ostaja aktualen tudi atrij na Velenjskem gradu, pa Vila Bianca, kjer bo potekal letošnji Citrarski festival ... ■ bš Iz zemlje do neba in vmes Šoštanj, 21. junija - Na prvi poletni dan so v Mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo Feliksa Fruhaufa Sreča iz Dravograda. Na ogled je cikel del Med nebom in zemljo, v katerem slikar ponekod realistično, v večini pa abstraktno upodablja objekte in znamenitosti predvsem svojega kraja, poda pa se tudi preko meja. Oktet Zavodnje je s koroškimi napevi pripravil lepo dobrodošlico Korošcu trdnega značaja in mehke duše, kot je med drugim o njem povedal njegov prijatelj in slikar Jure Godec iz Celja. Feliks Fruhauf slika že več kot 30 let, njegova pot je ves čas usmerjena v izobraževanje in izpopolnjevanje. Slikar (na sredini) med svojimi prijatelji in slikami (foto Slavko Halužan) Od začetka mu je bila ljuba risba, nato olje, prišel je na akril, v katerem se zadnje čase pogosto in uspešno izraža. Slike odlikuje prijetna barvitost, večinoma so abstraktne, a je na njih mogoče prepoznati realistične elemente. Fruhauf razstavlja doma in v tujini, preko tridesetkrat je razstavljal samostojno in več kot dvestokrat skupinsko. Je tudi član skupine Art femips in častni član KD Klinični center Ljubljana, njegova pot pa se je začela v društvu Koroških likovnikov. Med številni- mi priznanji je tudi certifikat Zveze likovnih društev Slovenije. Razstavo je v okviru rednega programa delovanja pripravil Zavod za kulturo Šoštanj, na ogled bo do konca julija. ■ MBK Razstava akademskega slikarja Bonija Čeha V torek, 18. junija, so v razstavišču v Muzeju na Velenjskem gradu odprli razstavo akademskega slikarja Bonija Čeha. Gre za zanimivega umetnika, ki si je v življenju služil kruh kot glasbenik, kipar (je avtor lutk v zbirki Podpis kapitulacije v Topolšici), oblikovalec, keramičar itd. Čeh, rojen leta 1945 na Jesenicah, je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Slavku Pengovu, Mariju Preglju, Francetu Miheliču, Nikolaju Omersi in Maksimu Sedeju. Med njimi spoznavamo prav v Boniju Čehu nekdanjega študenta Marija Preglja, izjemno odprtega za dojemanje smisla njegove interpretacije vsebine in oblike. A sposobnost ni bila dana posamezniku kar tako po naravi, zahtevala je zmožnost dojemanja, presna- vljanja v sebi, asimili-ranja in nadaljnjega iskanja v lastni izrazni smeri. Tako, pravi Boni Čeh, je razstava na Velenjskem gradu nekaj posebnega, saj so slike postavljene brez podnapisov in so brez kritikov likovnih strokovnjakov. Po njegovih besedah si ljudje zmeraj vzamejo čas in si ustvarijo mnenje o likovnih stvaritvah -dobre ali slabe, a vzamejo si jih! Razstava bo na ogled do konca avgusta 2013. ■ Boni Čeh (foto Vinko Mihelak) Za konec pritisni konec Velenje, 20. junij - Za konec pritisni konec, je najnovejša knjiga Zlatka Kraljica, umetnika, ki mu tako kot čopič teče tudi pisalo. Predstavitev knjige, ki je izšla pri Šaleškem literarnem društvu Hotenja , je bila v velenjski Knjižnici, kjer je najlepše mesto za takšen dogodek. Nekaj čez dvesto strani poezije, proze pa tudi not in vinjet je združenih v značilno Kraljicevo »sliko«, pod katero se ponosno podpiše, da je hkrati Medžimurec, Hrvat in Slovenec. To je bilo tudi rdeča nit predstavitve, na kateri so Kraljicevo poezijo prebirali v medžimurščini, hrvaščini in slovenščini, predstavitev je zaokroževal tamburaški orkester kulturnega društva Medžimurje, ki ga vodi Matija Bla-gus. V večeru, na katerem ni manjkalo odlične poezije, pesmi in pogovora, ki sta ga pletla avtor in moderator, so uživali številni prijatelji literature. Ivan Kutnjak je knjigi na pot zapisal: Svoj razkošni talent je avtor podaril omamnemu ironiziranju poneumljenih sodobnih nadomestkov preobremenjene človekove mentalne matrice, ki se najpogosteje uresničuje v izlizanem vsemedijskem marketingu, prepojenem z debilnimi propagandnimi sporočili. Izdajo knjige so omogočili Mestna občina Velenje in Javni sklad za kulturne dejavnosti, gre pa za drugo literarno delo izpod peresa tega avtorja, ki je leta 2001 izdal knjigo poezije Compernije. ■ Milojka B. Komprej, Foto Glavaš Marko Župan Bojan Kontič je odličnjakom na odru stisnil roko in jim predal simbolično darilo. Na posnetku odličnjaki iz OŠ Gustava Šiliha. (Foto: Ksenija Mikor) Velenje, 18. junija - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je prejšnji torek popoldne v domu kulture Velenje sprejel najboljše devetošolce in maturante, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen učni uspeh. Na sprejem je povabil vse devetošolce in devetošolke velenjskih osnovnih šol, ki so v zadnji triadi dosegli učni uspeh s povprečno oceno 4,5 in več ter osvojili zlata priznanja na državnih tekmovanjih iz znanja ali na tekmovanjih z drugih področij. Na šestih osnovnih šolah v Velenju je ob koncu šolskega leta 2012/2013 takšen uspeh doseglo 56 učenk in učencev. Na OŠ Gustava Šiliha, OŠ Livada in OŠ Šalek je takšnih učenk in učencev enajst, na OŠ Antona Aškerca devet, na OŠ Gorica osem in na OŠ Mihe Pintarja Toleda šest. Župan je za izjemne uspehe iskreno čestital tudi vsa leta odličnim dijakinjam in dijakom Šolskega centra Velenje. Odličen uspeh v vseh letih srednješolskega izobraževanja je letos doseglo 46 dijakov Šolskega centra Velenje; na gimnaziji dvajset, na Šoli za storitvene dejavnosti enajst, na Strojni šoli sedem, na Elektro in računalniški ter Rudarski šoli pa štirje. ■ Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 10 KULTURA 27. junija 2013 Literarni poklon rudarjem in dolini ALTERNATOR Brez dvoma: Rezmanova Skok iz kože in Zahod jame bosta nekoč za Šaleško dolino nekaj takega, kar so Vorančevi Samorastniki za Koroško Milena Krstič - Planine Ko sem razmišljala, kako začeti pogovor s Petrom Rezmanom, pesnikom, pisateljem, dramatikom, sem se spomnila nečesa, kar včasih dajem kot primer, kako hitro se kaj napak zapiše. Prišlo je prav, sploh ker se ujema s praznikom rudarjev 3. julijem, ki je pred vrati. Petnajst let je od tega, ne vem, ali se ti tega spomniš ali ne, ko sem ob skoku čez kožo zapisala, da si bil ti častni skakač. V resnici je bil tistikrat (38. skok čez kožo leta 1998) skakač Peter Robida, takratni direktor ŠCV. Koliko hudih klicev je bilo zaradi te zmote in pomote! V tistem obdobju si bil še zelo »zelen«. Danes pa se mi zdi, da mogoče ne bo več dolgo, ko boš res častni skakač? »Takim napakam pravijo Hrvati »omaška«, napaka s pomenom. Zanimivo. Poklicno elektro šolo za jamskega elektrikarja sem v Velenju končal leta 1975. Takrat šlosaiji in električarji nismo šteli med knape in nismo skakali čez kožo. Tako bi bil to dejansko moj prvi skok, če bi bil.« Bi ti bil pa v čast? »Absolutno. Tako kot mi je bilo tudi, ko mi je junija ob predstavitvi knjige v podzemnem delu muzeja premogovništva predsednik uprave dr. Milan Medved naredil izjemno veselje, ko mi je podaril tole (pokaže) uro, ki jo sicer dobivajo zaposleni za 20 let dela. Jaz je prej nisem dobil, ker sem s šahta šel že prej.« Je bilo pa dovolj za podzemno izkušnjo, s katero postavljaš literarni spomenik generacijam tukajšnjih rudarjev. Rezman: »Kot bi kresnika dobil« Ljubljana, 23. junija - Na ljubljanskem Rožniku so v nedeljo zvečer podelili kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman minulega leta. Dobitnik Goran Vojnovic za roman 'Jugoslavija, moja dežela' je na podelitvi po tradiciji prižgal kresni ogenj, prejel pa tudi nagrado v višini 5.000 evrov. Med petimi nominiranci je bil Peter Rezman z romanom Zahod jame. Žirija jih je izbrala med 130 romani, ki so izšli v lanskem letu. Že pred podelitvijo kresnika je Rezman za Radio Velenje rekel: »Kar »Šestletna izkušnja jame in osemletna zunaj mi je pustila pečat. V teh dneh, ko se intervjuji vrstijo, sem velikokrat rekel, da je bilo očitno že to dovolj, da je v moji duši nastalo toliko pesniško literarnih vtisov. Dovolj za celo kariero. Mogoče sem se tega malo pozno zavedel, ampak očitno še vedno pravi čas.« Tudiknape sispoznal v dušo. Tvoja je misel: »Lahko vzameš knapa iz jame, jame pa iz knapa nikoli.« »Res je tako.« Roman Zahod jame govori o zatonu, zahajanju, koncu rudarstva ... »Mislim pa, da rudarstvo v Šaleški dolini, tudi ko bo premoga zmanjkalo, ne bo ugasnilo. Mit rudarskega Velenja, Šaleške doline, je večen. gačnega, ohranjamo in nanje opozarjamo druge. Posebej dragoceno, ko je bila knjiga že zunaj, mi je bila ugotovitev, da sem znotraj knapo-vske 'šprahe', ki je vpletena v premi govor v romanu, uspel ohraniti del žargona, ki se dotika obdobja velenjske klasične metode odkopa-vanja. Ta počasi z modernizacijo izginja. Ohranjanje žargona je naloga muzeja. Muzej premogovništva Slovenije, ki to na čelu s Stojanom Špeglom dobro opravlja. Zapisuje pa vso slovensko knapovsko govorico, ki pa ni povsod enaka. Sam sem jo v obeh knjigah (Skok iz kože, Zahod jame) pomagal bralcu približati s slovarčkom pomena specifičnih izrazov ob koncu.« Peter Rezman na predstavitvi knjige v jami (Foto: Aleksander Kavčnik) Ostal bo, dokler bo mesto, dokler bo dolina. Zato sem toliko bolj ponosen in vesel, da mi je uspelo to tematiko skozi neizčrpno metaforiko spraviti v slovenski literarni prostor. Ne bi se rad primerjal z velikimi literati, kot je bil recimo Prežihov Vo-ranc, a sem prepričan, da bosta knjigi Skok iz kože in Zahod jame z leti utrdila svoje literarno poslanstvo in bosta enkrat za Šaleško dolino nekaj podobnega, kot so Samorastniki za Koroško.« Obvladaš tudi knapovsko govorico. V tem okoljuje to nekaj, karje bolj kot ne razumljivo. Kako te razumejo drugje? »Naloga pesnika, pisatelja, umetnika je, da stvari, ki jih tisti, ki v nekem okolju živijo, ne opažajo posebej kot nekaj posebnega, dru- Praviš, da knapovski žargon ni povsod enak. »Če primerjaš samo »mat kurba« varianto, se pravi trboveljsko in velenjsko, je že razlika. Spomnim se, da smo imeli v partiji »komarata« iz Trbovelj, pa včasih nismo povsem razumeli, kaj kdo komu govori.« Roman Zahod jame. Vsebina. »'Na prvo žogo' je zgodba o rudarju Ivanu Črepinšku, izmišljenem liku, ki je utemeljena z realnim življenjem v velenjski jami. Gre za zgodbo od prvega šihta do dneva, ko gre v penzijo, in še nekaj časa potem. Začne se, ko ga teden pred silvestrovim leta 2012 pride v Velenje obiskat sin njegovega najboljšega prijatelja, jamskega »kamarata«, ki ga je ubilo v jami leta 1987, nekaj mesecev pred sinovim rojstvom. se mene tiče, je to, da sem se prebil med pet najboljših, kot bi kresnika že dobil.« To je potrdil tudi dan po razglasitvi v uredništvu Našega časa. Vsekakor Rezmanu vse čestitke, vi pa Zahoda jame nikar ne spreglejte! Rezman že snuje naprej. Pred kratkim je bil zaključen triletni razpis založb in povabljen je v Gogo v Novo mesto in založbo Franc Franc Murska Sobota; v igri so trije naslovi, od teh dva romana in kratke zgodbe. Tema vsaj enega romana? »Grajen bo na znamenitem rudarskem štrajku leta 1972, spontanih protestih pred leti v Gorenju in medijsko razvpitih zgodbah, povezanih z Vegradom.« ■ mkp Mama z njim odide iz Velenja. Ta drugi, mlajši lik v romanu, torej prijateljev sin Denis, je nekakšna gonilna sila zgodbe. Pride torej prvič v Velenje, zagleda blok Standarda, napis Gorenje ... Z veliko rešpekta in tudi kar nekaj vraževerja sem se lotil tematike, ki ni ravno željna pripovedi, rudarskih nesreč. Roman je zgrajen na treh. Opisane so skozi oči in doživljanje glavnega lika. Gre za tri realne nesreče, izkustva iz njih sem vpletel v izmišljeno zgodbo o Ivanu Črepinšku. Izmišljeni so liki in zgodba, okolje in čas sta pa realna.« Roman je izšel pri založbi Goga iz Novega mesta. »To je že druga knjiga, s katero sodelujem s to založbo. Tja me je pred leti povabila Barica Smole, urednik Damjan Šinigoj pa je bil glavni krivec, da sem se te knjige lotil, ker jo je na nek način naročil. Spremno besedo in roman je kasneje uredila Jelka Ciglenečki.« Velenjski literarni prostor ne zadošča? Najbolj bi bil vesel, če bi roman izšel tukaj, pri kateri od tukajšnjih založb. Želim si, da bi v Velenju vendarle znali, zmogli, našli moč in voljo - saj denar se vedno najde - in na noge postavili založbo, v kateri bi lahko objavljali domači avtorji. Vsaj pet je takih, ki kotirajo v slovenskem literarnem prostoru tako visoko, da jim lahko rečem špica. Ker take založbe nimamo, iščemo druge variante. Z našim delom se potem kitijo drugje. Seveda je to projekt na dolgi rok in ni nekaj, kar lahko nastane od danes do jutri. Sesti je treba skupaj, se zmeniti. Nastavki z Lirikonfestom so tukaj. Hruška je zrela in jo je treba samo utrgati.« Kako poteka nominiranje za kre-snika, te prestižne Delove nagrade za roman? »Najprej je bilo nominiranih deset od 130 romanov, ki so izšli lani, med njimi Zahod jame. Priznam, da bi bil zelo razočaran, če roman ne bi bil opažen. Dobro pa se mi je zdelo tudi, da sem žirijo prepričal s kakovostjo in podobno tematiko (Skok iz kože, nagrada fabula). Priti med pet pa je bila jagoda na torti.« Bil si deležen izjemne medijske pozornosti, vedenje o velenjskem kna-pu pa se je v tem obdobju intenzivno širilo. »Za ilustracijo. Malo sem pošpe-gal na COBISS (slovenski knjižnični informacijski sistem) in opazil, da se je izposoja knjige v knjižnicah takoj povečala za dvainpolkrat ter daleč presegla Skok iz kože. Dejstvo je, da se v slovenskih bralskih krogih vedenje o velenjskih knapih ta čas intenzivno širi. Če to povežemo s knapovskim praznikom, ki je tik pred vrati in s katerim sva začela, mi je to v posebno veselje.« V sredo pride Ana Desetnica Šoštanj - V Zavodu za kulturo Šoštanj se že vrsto let trudijo, da kakšna »drobtinica« iz programa Ane Desetnice, mednarodnega festivala uličnih gledališč, ki v Sloveniji poteka že šestnajsto leto zapored, pade tudi na tamkajšnji Trg svobode. Iz leta v leto so predstave bolje obiskane in iz leta v leto jih več sprašuje, kdaj pride v me- sto Desetnica. Letos že v sredo, 3. julija, ob 18. uri. Obiskovalci bodo imeli priložnost videti tri izvrstne predstave, in sicer izjemnega francoskega umetnika Paul-Henri Jeannela, ki bo s svojo delavnico ljudem pomagal pri izdelavi papirnatih pokrival, Pangottic theatre circus iz Velike Britanije bo predstavil velik cirkuški izum, hrvaško-francoska naveza pa bo v odlični cirkuški predstavi poskrbela za zanimive akrobatske vložke. Pridete? ■ mkp Kresno-nočni mesec Matjaž Salej Minuli vikend je imela luna (ob vročinskem valu) kar velik vpliv na socialno dogajanje po vsej deželi in tudi naši dolini. Zgodili so se odlično obiskani koncerti, vročično-kresnonočni advenure race, veliko stvari, dogodkov, srečanj, druženj, piknikov, kresnih večerov, ki jih je zabelila še podelitev nagrade kresnik. Na tej ravni smo imeli železo v (kresnem) ognju tudi Šalečani. S Petrom Rezmanom in njegovim romanom Zahod jame. Ob zaključku več kot teden dni dolgega vročinskega vala so se prepletale različne energije: adrenalinske, zaključne šolske, kulturne in ne nazadnje tudi »planetarne«. Smo pa želeli in upali, morda celo bolj kot Rezman, vsi, ki nas leposlovna literatura zanima, da bi Peter v štirih letih prejel še eno eminentno literarno nagrado - kresnika za naj roman leta. Kar tako, v konkurenci 130 romanov, prebiti se med pet opevanih in izbranih del, ni mačji kašelj. Pa je nagrado dobila mlada moč slovenske literature, režiser in izjemni literat Goran Vojnovic. Soditi in pisati o tem, kdo si je nagrado najbolj zaslužil, bi zahtevalo branje vseh petih (in morda še katerega) iz stotine romanov. Veseli pa nas vendarle to, da smo z Rezmanom »zraven«, pa tudi, da je nagrado dobil mlad, sodoben pogled na svet. Predvsem pa zato, ker je bila nekakšna sti-čiščna točka vseh petih del medgeneracijski odnos. Vojnovicevim kresnik pomeni, da je v očeh selektorjev prevladal aktualen pogled na današnjo družbo in njena vprašanja. Ker sem Vojnovica videl, srečal in imel priložnost spoznati na tako različnih »socialnih« mestih in ker se je s »Čefurji« in s svojim delom, prisotnostjo in svežo odprtostjo izkazal mnogokrat, morda ni dvomiti, da je šla nagrada v prave roke. Pravzaprav tudi zato, ker je v primeru dileme prevagal mlajši pogled na svet, kar bi morda ob kakšnem drugem nagrajencu ali celo morda posthumni podelitvi vedno lahko podvomili. No, ampak tudi modrost prinaša kvaliteto, dozorelo pisanje in še kaj. Nas pa ob letošnjem kresniku veseli to, da Slovenci vsaj pišejo, če smo že kritični do splošne bralne kulture in pomanjkanja zavedanja, kako pomembno je branje in literarno ustvarjanje. Ker se bralno prebijam skozi »Zahod jame«, moram priznati, da me je Rezmanova nominacija razveselila. In ker njegovo pisanje po prvih desetinah straneh ne zgleda tako »ostro« kot kratka proza Skok iz kože, verjamem, da bo pri ljubiteljih domoznanskih strani naletela morda celo na večji odmev kot »Skok« - vsaj nekateri bežni domači odmevi že tako kažejo. Je pa nekaj jasno ob dandanašnji družbeni krizi v povezavi z vsemi nominacijami, nagradami in literarnimi uspehi. Tudi literatura mora biti moralno nesporna, kritična, izčiščena in predvsem v svojem namenu in dosegu iskrena. Hermetičnost, literarna samozadostnost, intelektualizem kot prevladujoči ali izključni namen pisanja ji ne pomagata kaj dosti. Vsaj v dosegu branosti in širšega sprejemanja bralcev. Avtorju, ki ga literarno fascinira iskren in izjemen odnos, dogodek, razmerje do sveta in družbe, pričnejo ob literarni veščosti in pravilnem pristopu sadovi dela zoreti prej ali slej. Primerjava s »kresnonočno superluno« minuli vikend, ki se nam pokaže vsake toliko časa, nam postreže s kakšno asociacijo. Če bomo takšno luno občudovali in jo imeli možnost videti v polnem sijaju, toliko bolje. Kajti ne zgodi se pogosto, da je največja luna, vsaj najbližja točki - perigeju - prav na najkrajši dan v letu. Če bomo slepi za takšne izjemne stvari, bomo slepi tudi za vsakdanjo lepoto. Tudi takšno, ki nam jo prinaša lepa beseda ali svetlo nočno nebo. ■ Več kot 5500 obiskovalcev Nazarje - Muzeja gozdarstva in lesarstva, ki ima svoje prostore v gradu Vrbovec v Nazarjah, je lokalna skupnost ustanovila leta 2000. Od ustanovitve se obisk v muzeju povečuje, saj nenehno skrbijo za obogatitev vsebin, ki jih ponujajo obiskovalcem. Lani so teh našteli več kot 5.500. Posebej odmevna so praznovanja otroških rojstnih dnevov, sicer pa v nazarskem muzeju ponujajo vsebine za različne starostne skupine. Tudi finančno je muzej precej uspešen, saj so lani ustvarili več kot 5 tisoč evrov prihodkov nad odhodki. Muzej je skupaj s partnerji pridobil evropski denar za projekt Obrazi dediščine, v okviru katerega bodo med drugim izdelali novo brošuro, ki bo predstavila turistične znamenitosti v vseh zgornjesavinjskih občinah. ■ tp ■ Naš čas, 27. 7. 2013, barve: CM K, stran 21 27. junija 2013 ""^ÉAS 107,8 MHz 11 Mojca Inkret Dobra štiri leta je od takrat, ko se je naši ekipi zunanjih radijskih sodelavcev pridružila Mojca Inkret iz Šoštanja. »Pridružila sem se vam zato, ker me moderatorstvo, torej delo pred radijskim mikrofonom, veseli, ker je zame delo z ljudmi izziv in neke vrste adrenalin.« Zato ji je izbor pesmi tedna, ki poteka v živo, pisan na kožo. Tudi izpolnjevanje glasbenih želja, ob katerem lahko s poslušalci kramlja o tem in onem. »Radio je živ medij, ves čas se nekaj dogaja. Nikoli mi ni težko vstati zgodaj zjutraj, tudi ob sobotah ne, ko običajno dežuram. Imam potem vsaj nekaj od dneva.« Treme nima. Je pa dejstvo, da v studiu radia pred mikrofon ne sede nepripravljena. Poslušalce in poslušalke poskuša seznaniti s čim več zanimivostmi, ki jih izbrska na različnih naslovih. Slabih izkušenj, kakšnih neprijetnih presenečenj doslej nima, dobrih pa veliko. Na nedeljskih popoldanskih dežurstvih je vedno uživala v družbi gostov, prav tako uživa ob sobotah dopoldne v družbi izvrstnih poslušalcev, kot se je izrazila, saj ji popestrijo dan. Kot pravi Mojca, bi se rada poskusila še v nočnem programu in ob kakšnih drugih dnevih kot le ob sobotah dopoldan. Tudi svoje radijske rubrike se ne bi branila. Na primer pravniških nasvetov, saj je po poklicu pravnica, tovrstnih vprašanj pa je danes veliko. Njej ljuba tema je še glasba. Zanima jo, spremlja dogajanja na tej sceni. »Z urednico Radia Velenje Miro Zakošek sva o nekaterih mojih predlogih že govorili. Za- Mojca Inkret pravi, da slabih izkušenj pri druženju s poslušalci Radia Velenje nima, dobrih pa veliko. to bom čakala na svoje nove priložnosti in poskušala poslušalcem na naših skupnih druženjih dati to, kar pričakujejo ob poslušanju radia,« je še dejala Mojca Inkret. ■ tp Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke i33] ■ T t V Gallusova dvorana premajhna za Siddharto 17. in 18. junija je Siddharta po Križankah in Bežigrajskem stadionu že tretjič sodelovala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, a tokrat prvič akustično in pod dirigentsko taktirko Simona Krečiča. Povod za ponovno sodelovanje je bila deseta obletnica najbolj obiskanega koncerta v zgodovini slovenske glasbe, kraj dogajanja pa največja (Gallusova) dvorana Cankarjevega doma, v kateri skupina do sedaj še ni nastopila. Očitno pa tudi ta prostor ni dovolj velik za vse, ki bi si želeli doživeti akustični koncert Siddharte s simfoniki, saj je bila dvorana razprodana kar dvakrat. Čeprav so vstopnice pošle že nekaj tednov pred nastopoma, se je povpraševanje po njih stopnjevalo vse do obeh koncertov. Na njih je Siddharta v dobri uri in pol odigrala del bežigrajskega repertoarja in nekaj novejših pesmi, med katerimi je bila tudi še neslišana Novi svet (Keaziree), za katero je aranžma napisal Milko Lazar. Manouche z novim poletnim singlom Poletje je tu in spet so z nami veselo razpoloženi člani zasedbe Manouche, ki svojo poletno koncertno turnejo odpirajo z novim singlom Men si fensi. Nova skladba s šaljivim naslovom ima vse značilne elemente kolektiva Manouche, katerega mešanico različnih glasbenih stilov bi najlažje poimenovali electro gypsy swing. Udarne kitarske linije, prodorne trobente, vokali ter basi, vse skupaj pa začinjeno z modernejšimi elektronskimi ritmi, je formula, značilna za kolektiv, ki je naznanil svoj prihod na slovensko glasbeno prizorišče lansko poletje s skladbo Kje si lubi, in z istoimenskim albumom osvojil slovenske odre. Častna nagrada za The Clash Legendarna britanska punk zasedba The Clash, ki je sicer razpadla pred 30 leti, bo prejela častno nagrado Silver Clef za prispevek h glasbeni industriji. Album London Calling, ki ga je skupina izdala leta 1979, še vedno velja za enega najvplivnejših rock albumov vseh časov. Clashi, poznani po skladbah London Calling in Should I Stay or Should I Go, so poleg punka ustvarjali še reggae, blues in funk glasbo. Frontman skupine Joe Strummer je umrl leta 2002, drugi najvidnejši član zasedbe, kitarist Mick Jones in basist Paul Simon, pa sta se v preteklosti ponovno združila in nastopala na turneji z zasedbo Gorillaz. Nagrado bodo prejeli na prireditvi, ki bo v Londonu potekala 28. junija, poleg njih pa bodo nagrade za različne dosežke med drugimi prejeli še Coldplay, Labrinth, Alison Moyet in Barry Gibb. Odpeljite se z Da Phenomena Pelji me je naslov drugega singla zasedbe Da Phenomena, ki po pre- moru napoveduje tretji, težko pričakovani studijski album. Zasedba, ki jo sestavljajo pevec in kitarist Mate Brodar, basist Anže Langus Petrovič in bobnar Jure Rozman, nam je tokrat postregla z nalezljivo, pozitivno poletno popotnico. Pesem je dokaj plesnega značaja, v njej se čuti moderen pristop, po zvoku in razpoloženju pa je blizu prvemu izdelku dua Da Phenomena - Skupaj sva. V njej se lahko še enkrat prepričamo da sta fanta mojstra široke palete glasbenih stilov in da bo nova plošča, ki jo lahko pričakujemo jeseni, prava poslastica. Festivalsko poletje za Elvis Jackson Elvis Jackson, najbolj uspešen domači punk rock kvartet, tudi to poletje ne pozna premora. Preko poletja jih čaka vsaj še 15 nastopov, vrhunec pa bo gotovo nastop na obfesti-valskem programu priznanega Pulj-skega filmskega festivala, nastop na nemškem Krach Am Bach festivalu in vrnitev na največji češki festival Rock For People, kjer bodo nastopili ob zvezdniških imenih, kot so Queens of the Stone Age, Thirty Seconds to Mars, Billy Talent, Gogol Bordello, Klaxons, Parov Stelar Band, Papa Roach, Hacktivist, Bloc Party in Dubioza kolektiv. Pestro dogajanje bodo zaznamovali tudi z nastopi na naših največjih festivalih Rock Otočec, Klumpanje, Švic Festival, Kromberški punt (skupaj z američani OPM), KTŠ Summerfest in Štour fest. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. NUSA DERENDA - Kakor ptica, kakor pesem 2. BUENA VISTA DANCE CLUB feat. LUMIDEE - Su ritmo 3. RICKY MARTIN - Come With Me Nuša Derenda letos praznuje petnajst let svojega glasbenega delovanja. Jubilej je minuli četrtek obeležila z gala koncertom v ljubljanskih Križankah, kjer so kot gostje med drugimi nastopile tudi Alenka Godec, Anja Rupel in Pika Božič. Ob tej priložnosti je izšel njen novi album z naslovom Za stare čase, na katerem je tudi nova skladba Kakor ptica, kakor pesem, ki ste jo tokrat izbrali za pesem tedna. LESTVICA DO Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. EURO KVINTET - Dotik, objem, poljub 2. AKORDI - Ne priznam 3. VESELI SVATJE - Ne dam srca 4. UNIKAT - Srce ne razume 5. JAVOR - Cvet pomladi 6. TRUBADURJI - Mi miru ne da 7. VIHAR - Poročni dan 8. JURČKI - Zlato pero 9. VITEZI POLK IN VALČKOV - Zapoj mi Škrjanček 10. RUBIN & MARJAN NOVINA - Povej mi ... več na www.radiovelenje.com BOSSA DE NOVO Danes zvečer bo na odru pred kulturnim domom v Velenju nastopila zasedba Bossa de Novo. Komorna jazzovska skupina se ukvarja z brazilskimi glasbenimi izrazi. V ospredju je baladni jazz, zmeraj znova glasbeni trend, bossa nova, zmes afrobrazilskih glasbenih tradicij (samba) in cool jazza z zahodne ameriške obale. VLADO PILJA Po enoletnem glasbenem premoru se Vlado Pilja vrača z avtorskim singlom Vino, morje in kitare, ki ga je ustvaril s članom skupine Pop Desing Damijanom Kuzmijakom. Novi singel je lahkotnejših ritmov s poletno obarvanim besedilom, ki govori o poletju, zabavi in sproščenem vzdušju. MIA ŽNIDARIČ Njena skladba Rada imam tvoj kolač, gibanico, koromač (v izvirniku I like pie, I like cake) je postala naslovna pesem nove televizijske oddaje Zabeljeno po ameriško. Mia Žnidarič ... na krotko... in Steve Klink trio so v okviru tega projekta posneli še več jazzovskih pesmi o hrani iz obdobja od 20. do 50. let prejšnjega stoletja. V kratkem bodo pesmi predstavili tudi na novi zgoščenki, za pokušino pa predstavljajo drugi singel Solid potato salad. ATOMIK HARMONIK Turbofolk skupina Atomik Harmonik se podaja v narodnozabavne vode. Skupina, ki se je že uspešno preizkusila v mnogo glasbenih zvrsteh, nam tokrat predstavlja nov valček z naslovom Življenje je kot reka, ki ga je napisal Boštjan Konečnik. Saša, Mateja, Jani in Miha so v teh dneh posneli tudi videospot, ki ga boste lahko videli že v prihodnjem tednu. JESSIE J Angleška pevka Jessie J, ki bi morala danes nastopiti v ljubljanskih Stožicah, je odpovedala svoj ljubljanski nastop. Iz Agencije Simple Events so sporočili, da je odpoved koncerta »posledica naknadno načrtovanih medijskih obveznosti izvajalke«, zaradi katerih naj ji ne bi uspelo priti v Slovenijo. JTJtJLJiLJÜTJ/JiJJJ ^rjjj uaslju ^ Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 12 12 ^ V Velenju se navajamo na policiste na kolesih. Kako jim gre, je zanimalo tudi župana Bojana Kontiča, ki jim je kolesa kupil, in poslanca Srečka Meha, ki ga še vedno zanima vse, kar se dogaja v mestu. »Super je, sploh v tej vročini,« sta povedala policista. Zamolčala pa sta, da jim je bilo v peklensko vročih dneh zelo vroče predvsem takrat, ko so morali pisati zapisnike v pisarnah Policijske postaje Velenje. Tam klim ne poznajo, v pisarnah v mansardi pa je vroče kot v peklu. Bo župan znal pomagati tudi tam? Hudo bi namreč bilo, če od vročine »zakuha« policistom. 27. junija 2013 Ko so pred dnevi v Mozirju opravili javno polnitev treh flašk Alojzijevega vina, je enolog in vinogradnik Danilo Steyer ponudil mo-zirskemu županu Ivanu Suhoveršniku, da napolni eno od treh malih stekleničk na stari napravi za zapiranje z zamaški. Ivo se je dela lotil z an-dohtjo in na koncu zadovoljno povedal. »Pa glih na moj rojstni dan!« Pa so nazdravili še njemu! ^ Slovenski Ray Charles, Celjan Uroš Peric, je prejšnji teden začel in čisto prehitro končal koncert pred barom Mozaik. Številni obiskovalci so skupaj z njim morali ubežati močni nevihti, ki je po le nekaj skladbah »ugasnila« dogajanje. A Uroš se bo vrnil. Še enkrat bo srečo z vremenom preizkusil 9. julija na istem odru pod magnolijami. »V drugo gre rado,« si je mislil ob tem. Čvek pa upa, da to ne velja tudi za letos res muhasto in nepredvidljivo vreme. Geparda v Ljubljani Minuli teden sta v ljubljanski živalski vrt iz partnerskega živalskega vrta na Švedskem prispela dva geparda. Brat in sestra Sven ter Svea sta prva geparda v Sloveniji Namesto hčere na maturo mama Kdo ve, kaj je razmišljala 52-letna Francozinja, ko se je odločila, da bo v imenu svoje 19-letne hčere opravljala maturitetni izpit? Javnosti si- nasploh, zato je njuna naselitev pomemben dogodek za vse ljubitelje živali. To še posebej zato, ker so gepardi ogrožena živalska vrsta, ki ji zaradi krčenja njihovega življenjskega prostora primanjkuje hrane, zaradi česar mnogo mladičev umre kmalu po rojstvu. K njihovi ogroženosti prispeva tudi trgovina z njihovimi kožuhi; prodaja izdelkov iz ge-pardovih kož je namreč ponekod še vedno dovoljena. V Afriki, od koder prihajajo, je gepardov le še dobrih 20 tisoč, zato nekateri strokovnjaki celo napovedujejo, da bodo leta 2030 izumrli. Morda pa jim le uspe uiti tragični usodi: gepard je namreč velika mačka z mišičastim in dolgim telesom, ustvarjen za hitre pospeške. V petih sekundah pospeši do 100 kilometrov na uro, teče pa lahko s hitrostjo do 120 kilometrov na uro. cer ni znano, ali je gospa morda izjemnega mladostnega videza, ve pa se, da učiteljice mati ni pretentala. Na izpitu iz filozofije je namreč ta hitro ugotovila, da gre za različni osebi, ter o goljufiji obvestila ravnatelja, ki je poskrbel tudi za klic na policijo. Mati je obtožena prevare, njeni hčeri pa grozi, da bo za obdobje naslednjih petih let ostala brez pravice do opravljanja maturitetnih izpitov. Svetovni smrčji dan V čast 85. obletnici rojstva belgijskega risarja Pierra Culliforda, znanega z imenom Peyo, so prejšnji teden v Bruslju in Parizu pripravili t. i. svetovni smrčji dan. Peyo je namreč ustvaril Smrkce leta 1958, in sicer sprva le kot goste zgodbe o Johanu in Peewitu, ki je bila postavljena v čas srednjega veka. Kmalu so Smrkci poželi svetovno slavo -stripe z njihovimi pustolovščinami so prevedli v več kot 20 jezikov, za televizijo in filmsko platno pa so po- sneli več risanih filmov. Nič čudnega torej, da je bil tudi svetovni smrčji dan dobro obiskan. V Bruselj so prišli ljudje iz 28 držav, ki so se pre-oblekli v Smrkce, v Parizu pa je bilo mogoče poleg »človeških Smrkcev« videti tudi na stotine figuric malih modrih bitij. »Niso mogli biti zeleni, saj bi se izgubili v travi. Rdeča bi bila preveč kričeča, rumena pa je nekoliko ponesrečena. Preostala je samo modra,« je povedala Pe-yeva vdova Nine Culliford. Četudi njenega moža ni več, njegovi junaki živijo naprej - prav te dni prihaja med nas premiera hollywoodskega celovečernega igrano-animiranega filma The Smurfs 2. Odkrili, zakaj je bil Snežinka bel Snežinka je bila albino gorila, ki je umrla leta 2003 in je bila znana kot edina gorila brez pigmenta. Bila je atrakcija živalskega vrta v Barceloni, kjer je živela večino svojega življenja, postala pa je tudi maskota tega španskega mesta. Doslej nihče ni vedel, zakaj je bila Snežinka tako belkasta. V lanskem letu pa so se strokovnjaki iz Univerze Pom-peu odločili, da raziščejo skrivnost. Analizirali so genom Snežinke in ugotovili, da je albinizem povzročila genetska mutacija. Pri tem so uporabili vzorec krvi, ki so ga zamrznili, preden je Snežinka poginila. Njen genom so primerjali z genomom gorile s pigmentom in razkrili, da je gorila stanje podedovala po starših. Še več, analizirani genom je razkril, da so bili geni staršev Snežinke skoraj identični oz. da sta si njena mati in oče delila 12 % DNK, kar nakazuje, da sta bila stric in nečakinja. Snežinka je bila torej plod incestnega razmerja, ki sicer za zahodno podvrsto goril običajen, dogaja pa se kot posledica krčenja podvrste. Bik in fant v rdeči majici Španci so navajeni bikoborb, a običajno znotraj aren. Bolj redko se zgodi, da bi biki tavali po cestah, se je pa prav to zgodilo pred kratkim, ko je dveletni 200-kilogramski bik pobegnil s tovornjaka in se v križišču zaletaval v avtomobile. V dobri uri je naredil kar nekaj škode, lotil se je celo policijskega vozila in pri tem enega policista tudi poškodoval, nato pa je nenadoma prišlo do preobrata. Ko je bil bik sredi križišča, se mu je približal moški, ki pa verjetno še opazil ni, da je nosil rdečo majico. Bik seveda ni pomišljal in se je zapodil vanj. Moški se je v trenutku znašel na tleh pod njegovimi kopiti, na njegovo srečo pa so na kraj dogodka hitro pritekli drugi mimoidoči in dveletnega bika obvladali. Moški v rdeči majici jo je tako odnesel brez resnih poškodb. S težavami Dan državnosti slavimo že več kot dve desetletji. Pa vendar mnogi še vedno opozarjajo, da še nismo postali prava država. Ali vse manj. Luknje in jame V Velenju se bodo lotili še kolesarske poti Huda luknja. Že sedaj pa se marsikje kolesarji srečujejo s hudimi jamami. Delitev Male občine so proti temu, da bi v Sloveniji zmanjšali število občin, mnoge velike so za. A bo gotovo tudi v tem primeru obveljalo: občine obračajo, država obrne. Le obljube Tudi na našem območju mnogi opozarjajo, da voda priteče veliko hitreje kot obljubljena državna pomoč. Kot da z vodo odtečejo tudi obljube. Generator Ne le v Šoštanju, tudi v Sloveniji mnogi težko pričakujejo, kdaj bodo pognali generator nadomestnega bloka 6. Nekateri pa še vedno vztrajajo, da »ustavijo« generator, ki je pognal gradnjo. Zaskrbljeni Nekateri so zaskrbljeni, ker naj bi šel naš Merca-tor v hrvaške roke. Kako bi šele lahko bili, ker drugi tuji trgovec poudarja: Slovenija, moja dežela. Nasilje V Sloveniji je vse več nasilja. Na vseh ravneh. In v vseh mogočih oblikah. Tudi najhujših, nevidnih. Zbiralci Organizacije, ki še zbirajo odpadne kovine, vabijo ljudi, da jim jih pripeljejo v odkup. Drugi pridejo tudi na dom. Ne glede na čas. In ne le po odpadne. Vreme že ... Vreme je že primerno za načrtovanje dopustov. Debelina denarnic pač ne. Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 13 13. junija 2013 ""^ÉAS REPORTAŽA 13 Jehovove priče v marsičem posnemajo zgodnje kristjane Predstavljamo vam versko skupnost Jehovove priče - Obiskali smo jih v njihovem novem verskem objektu v Vinski Gori - V Celju prihodnji teden pripravljajo tridnevni shod Vinska Gora, 19. junija - V Sloveniji živi okoli 2.000 Jehovovih prič, ki se shajajo v 30 verskih občinah. Pred kratkim so v središču Vinske Gore, tik ob gasilskem domu, postavili hišo, kjer je njihova »Kra-ljestvena dvorana«. Ker so srečanja Jehovovih prič odprta za javnost, smo, da bi vam lahko predstavili njihovo vero, velik del nedeljskega dveurnega srečanja preživeli z njimi. Starešina Massimiliano je poznal vsakega vernika, k besedi jih je vedno povabil z njihovim polnim imenom in priimkom. Presenetilo nas je, kako zavzeto so sodelovali otroci. In kako premišljene so bile njihove misli. Na nedeljskem shodu so, kot izvem kasneje, tokrat preučevali biblijski govor in Stražni stolp, časopis, ki ga delijo tudi med ljudi. Starešino Massimiliana - ker so v skupnosti vsi bratje in sestre, je želel, da ga imenujemo le z imenom - smo najprej vprašali, kako so jih sprejeli v Vinski Gori. »Domačini so nas zelo prijazno sprejeli. Do nas nimajo predsodkov in tudi v času gradnje so bili zelo razumevajoči. Imamo odlične sosede, ki so pripravljeni takoj priskočiti na pomoč, ko je to treba. Smo zares veseli, da imamo svojo dvorano v tem kraju. Z velenjsko občino je bilo zelo lepo sodelovati. Vedno so bili zelo prijazni in odprti. Prijetno je bilo sodelovati tudi z velenjsko upravno enoto. Njihovo marljivost, strokovnost in doslednost smo zelo cenili.« Govorijo različne jezike, cilji so skupni Jehovove priče prihajajo iz številnih etničnih skupin, izvemo, ko starešino poprosimo, da nam sam predstavi svojo versko skupnost. K temu doda: »Govorimo različne jezike, vendar pa nas družijo skupni cilji. Najpomembneje nam je, da dajemo čast Jehovu, svetopisemskemu bogu in stvarniku vsega. Po najboljših močeh se trudimo posnemati Jezusa Kristusa in ponosni smo na to, da se imenujemo kristjani. Vsak od nas redno nameni nekaj svojega časa temu, da drugim ljudem pomaga spoznavati Sveto pismo in božje kraljestvo.« Jehovove priče namreč verjamejo, da je Sveto pismo božja nezmotljiva, navdihnjena beseda, svoje popolno človeško življenje za odkup človeštva. Sedaj vlada kot kralj božjega nebeškega kraljestva, ki bo kmalu poskrbelo, da bo po vsej zemlji zavladal mir. Jezus ni nikoli trdil, da je enak Bogu, zato ni del Trojice, v katero Jehovove priče ne verjamemo. Živimo, delamo in se šolamo skupaj z ljudmi različnih veroizpovedi. Radi se družimo z njimi. Ravnamo pa se po Jezusovem zgledu, zato se ogibamo nekr-ščanskih predsodkov in sporov, ki danes razdvajajo človeško družbo. svetopisemskem nasvetu »Vse spoštujte«, in to ne glede na posameznikovo versko prepričanje. Poleg tega drugim ne vsiljujemo svojega moralnega in verskega prepričanja. Ravno nasprotno, do drugih smo tako strpni, kot si želimo, da so drugi strpni do nas.« Zanima nas, kako potekajo njihova verska srečanja, ki niso maše, kot jih pozna rimskokatoliška in še nekatere druge vere. »Dvakrat tedensko se srečujemo na shodih za čaščenje Boga. Na teh shodih, ki vimo oznanjevanje. Jezus je svojim sledilcem rekel, naj mu pridobivajo »učence med ljudmi iz vseh narodov«. Ko je svoje zgodnje učence poslal oznanjevat, jim je naročil, naj gredo k ljudem na dom. Po Jezusovi smrti so kristjani iz prvega stoletja še naprej širili to sporočilo »javno in po hišah«. Jehovove priče posnemamo zgodnje kristjane in ugotovili smo, da je evangeliziranje od hiše do hiše dober način, da pridemo do ljudi.« Ob tem nas zanima še, ali je res, sprejmejo tudi stroga pravila življenja. Kakšna so in zakaj? »Jehovove priče se v vsakodnevnem življenju ravnamo po tem, kar piše v Svetem pismu. To pomeni, da upoštevamo svetopisemske zakone glede morale in vedenja. Sveto pismo ne odobrava asketskih navad. Jezus Kristus je užival ob zabavnih priložnostih, kjer so imeli hrano, pijačo, glasbo in ples. V takšnih stvareh uživamo tudi mi. Od nas se ne zahteva, da živimo po nekakšnih strogih pravilih življenja,« nam zaupa naš Na nedeljskem shodu so verniki preučevali Biblijo in zapisano v reviji Stražni stolp, ki jo delijo tudi med ljudi. Nova »Kraljestvena dvorana Jehovovih prič« stoji v središču Vinske Gore, kjer so jih domačini zelo lepo sprejeli. na kateri temelji njihovo verovanje. »Verjamemo pa tudi, da je edini vir, kjer lahko najdemo zanesljivo vodstvo. Častimo boga Jehova, stvarnika vsega, ki si zasluži, da smo mu vdani. Verjamemo, da je Jezus Kristus božji sin. Iz nebes je prišel na zemljo in žrtvoval Čeprav ne živimo asketsko, pa si pretirano ne prizadevamo za bogastvo, zabavo in ugled.« Jehovove priče so krščanska verska skupnost. Ker se dosledno ravnajo po Svetem pismu, se razlikujejo od drugih verskih skupnosti v Sloveniji. »To pa seveda ne pomeni, da smo nestrpni. Ravnamo se po so odprti za javnost, obravnavamo, kaj uči Sveto pismo in kako lahko te nauke upoštevamo v svojem življenju. Večina aktivnosti zajema sodelovanje navzočih, podobno kot razprava v razredu. Shodi se pričnejo in sklenejo s pesmijo in molitvijo. Naše shode lahko obiščejo tudi tisti, ki niso Jehovove priče. Vsak je dobrodošel. Vstop je brezplačen. Nikoli ni nabirk. Občino vodi skupina starešin, ki so duhovno usposobljeni, da vodijo v oznanjevanju in so zgled v krščanskem življenju;« Kako širite Jehovovo vero med ljudi? Na to vprašanje nam Massimo, ki skupaj z ženo - oba sta Italijana, v Velenju pa živita že dobra tri leta - odgovori: »Pomemben del našega čaščenja je delo, ki mu pra- da verjamejo v skorajšen konec sveta. »Sveto pismo govori o koncu sveta v Matejevem evangeliju 24:4. »Svet«, ki naj bi se končal, ni planet Zemlja, temveč človeštvo, ki ne živi v skladu z Božjo voljo. Podobno kakor kirurg odstrani rakast tumor, da bi bolniku rešil življenje, bo tudi Bog odstranil hudobne, zato da bodo lahko dobri ljudje živeli na Zemlji. V tem smislu je »konec sveta« nekaj dobrega. Takšen pozitiven pogled na »konec sveta« lahko opazimo v svetopisemskih prevodih, ki ta izraz prevajajo s »sklenitev stvarnosti« oziroma »konec dobe«. Jehovove priče verjamemo v konec sveta v tem pomenu.« Verskih praznikov ne praznujejo V javnosti na splošno velja prepričanje, da z Jehovovo vero verniki sogovornik in potrdi, da zavračajo kajenje, alkohol, spolnost pred poroko. Ne sprejemajo transfuzije krv in se ne ukvarjajo s politiko. Ne praznujejo rojstnih dnevov in praznikov, kot sta božič in velika noč. »Edini dogodek, ki se ga Jehovove priče spominjamo vsako leto, je slovesnost v spomin na smrt Jezusa Kristusa. Drugih verskih praznikov ne praznujemo.« V teh dneh pa se pripravljajo na tridnevno zborovanje Jehovovih prič, ki bo letos v Celju. »Potekalo bo od 5. do 7. julija. Moto tega zborovanja je »Božja Beseda je resnica!«. Program bo predvsem govoril o tem, zakaj lahko zaupamo Svetemu pismu in zakaj smo lahko prepričani, da je vse, kar piše v njem, resnica.« ■ Bojana Špegel Čebelariti je treba s srcem Marko Drev: »Ljudje vidijo, da gre med za med, zato novodobni čebelarji vidijo v dejavnosti le tržno nišo.« Čebelar Marko Drev pravi, da se s čebelami da preživeti, ne pa na hitro obogateti - Prednostni cilj ne smeta biti pridelek in zaslužek - Pogumni načrti Tatjana Podgoršek Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu sta pred nedavnim skupaj z več kot 90 čebelarskimi društvi po Sloveniji pripravila dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov. Namen tega dogodka je izobraževanje in seznanjanje javnosti o pomenu čebel in čebelarstva. Predvsem so želeli lokalnim šolam, vrtcem in drugim interesnim združenjem predstaviti čebelarsko dejavnost, prikazati postopke pridobivanja medu, ki je kot čebelji pridelek edino popolnoma naravno živilo, saj mu čebelarji v postopkih pridelave ničesar ne dodajajo niti ne odvzemajo. Raje grem v čebelnjak kot kam drugam Med tistimi, ki so v Šaleški dolini sodelovali v tej akciji, je bil tudi Marko Drev iz Gavc v občini Šmartno ob Paki. Z navdušenjem pravi, so ga mali šolarji poslušali in spremljali njegovo delo. Pri tem je užival tudi sam. Že po tem, da si rad nadene čebelarsko obleko in povezne klobuk na glavo, je človeku jasno, da je čebelar s srcem in dušo. Izbira besede, s katerimi bi prav opisal te drobcene pridne delavke, ki pa znajo komu s pikom povzročiti nevšečnosti. »Res imam rad čebele in zame ni nobeno opravilo povezano z njimi zahtevno ali težko. Sem vesel, da se je poraba medu zaradi večje ozaveščenosti potrošnikov povečala, ker je danes med moč prodati tudi na domu. Zadovoljen sem, ker se število čebelarjev povečuje, a žalosten, ker današnji čebelarji vidijo predvsem tržno nišo. V čebelarstvu ne smeta biti prednostna cilja pridelek in denar, ampak skrb za družino. Bolj ko je ta močna, lažje prenaša zdravstvene težave. Ena močna družina lahko prinese toliko kot pet slabih.« Na vprašanje, ali se s čebelami pogovarja tako kot gospodinje s cvetlicami, da so lepe, se je Marko prešerno nasmehnil. »Nisem vsak dan v čebelnjaku, raje pa grem k čebelnjaku kot kam drugam. No ja, nenazadnje bi lahko tudi rekel, da se s čebelami pogovarjam.« Ljubezen do čebel, meni, mu je bila položena v zibelko. Otroštvo, najstniška leta je preživel z njimi. Namesto da bi počel neumnosti, pravi, je pomagal očetu, naprednemu čebelarju. Njegov pokojni oče je bil med prvimi po drugi svetovni vojni, ki je vozil svojo čebeljo dru-žinico drugam na pašo: najprej z vozovi, vlakom, kasneje si je za ta namen kupil tovornjak. Marko je povedal, da je že tretja generacija v družini Drev, ki čebelari neprekinjeno od leta 1943. Pred tremi leti je izdelal poklicno čebelarsko šolo, v osnovi pa je RTV mehanik. V tem trenutku ima blizu 50 družin. Vsak dan poskuša vzrediti čim več mladih čebeljih matic, da je kakovost medu in medenih izdelkov čim kakovostnejša. »Potrošniki so danes osveščeni, vse pogosteje posegajo po medu, zato je taka skrb nujna.« »Šefica« za točenje je mama, pri ostalih opravilih mu pomaga tudi hči. Da se preživeti, ne pa obogateti Za Marka je pridelava medu in nekaterih medenih izdelkov dopol- nilna dejavnost, v kateri še zdaleč ni rekel zadnje besede. Za prihodnje si je zadal pogumne načrte. Najprej načrtuje obnovo očetovega čebelnjaka, kupil je že blizu 50 novih panjev. V Gorenju bi rad postavil čebelnjak, v katerem bi za svoje stranke uredil »zdravstveni kotiček« - apiterapijo. Na vprašanje, ali se da preživeti s čebelarjenjem, je Marko odgovoril: »Se da, če imaš večje število čebeljih družin in če imaš rad čebele, znanje, zvrhano mero potrpežljivosti in seveda pridne roke. ■ Ste vedeli? • akacijev ali damski med -pomirja in blaži utrujenost, • lipov - pomaga pri premagovanju prehlada, • cvetlični - krepi žile in srce, • kostanjev - ugodno deluje na prebavila, jetra in nespečnost, • gozdni - krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela, • smrekov - je bogat z mineralnimi snovmi. Zelo se priporoča ljudem, ki imajo težave z dihali, • hojev - je dober za sladkorne bolnike, ker vsebuje veliko rudninskih snovi. Priporočajo ga vsem, ki imajo težave s pljuči. Cvetlični prah ali pelod: uravnava delovanje črevesja, spodbuja nastajanje belih krvnih krvničk in hemoglobina, krepi imunski sistem, deluje antioksidativno, lovi proste radikale in tako preprečuje bolezni srca, raka in upočasnju-je staranje, spodbuja delovanje možganov, boljše razpoloženje, krepi vid, pomaga pri premagovanju stresa in virusnih obolenj, pri moških preprečuje bolezni prostate, lajša težave hipertrofije in blaži vnetja. Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 14 MED MLADIMI 27. junija 2013 Češnja na vrhu torte po dinamičnem letu Velenje, 19. junija - Med šolskim letom pripravijo na Šolskem centru Velenje kar nekaj prireditev. Med žlahtnejše, če ne najbolj žlahtno, direktor centra mag. Ivan Kotnik uvršča prireditev ob koncu šolskega leta, na njej pa podelijo priznanja dijakom, ki so se od septembra do prvih dni v juniju izkazali v številnih dejavnostih oz. pri delu. Na letošnji slovesnosti, minulo sredo v domu kulture v Velenju je bilo takih 100, med njimi tudi 5 izjemnih dijakov (predstavljamo jih v nadaljevanju). »Prepričan sem, da tu ni nihče po pomoti. Kvečjemu še kdo manjka. Tekmovanja organiziramo po šolah in razdelimo priznanja tistim, ki presegajo povprečje. Danes so z nami le najboljši med najboljšimi. Vsakokrat je težje izbrati izjemnega dijaka, dijakinjo na šolah,« je dejal zbranim Kotnik in dodal, da šolskega leta še ni konec. Vsako leto imajo zlate maturante in verjame, da jih bodo imeli tudi letos. Sicer pa je prireditev označil kot »obkladek« na dinamično ter bogato šolsko leto, v katerem so izobraževali 1.883 dijakov. Od tega jih bo 440 v jeseni odšlo drugam, 485 pa jih prav v teh dneh prinaša spričevala in se vpisuje v programe izobraževanja na šolah centra. Zaradi razmer v družbi je šolsko leto zahtevalo veliko truda, da so lahko zagotavljali dijakom in drugim udeležencem čim kakovostnejše pogoje izobraževanja. »V jeseni praznuje šolski center 55-letnico delovanja. Glede na generacije, ki so z nami in ki še prihajajo, se za njegovo prihodnost ni treba bati. Temelji so dobri, leto, ki je za nami, pa tako, da smo nanj lahko izjemno ponosni,« je še dejal Ivan Kotnik. Prireditev so s kulturnim programom polepšali dijaki, ki obiskujejo glasbeno šolo, prepevajo v šolskem zboru ali so dejavni na literarnem področju. ■ Tp Zadovoljstvo nad uspehi dijakov so na prireditvi delili tudi njihovi starši. Izjemni dijaki skupaj z ravnatelji šol, ki so jih obiskovali v minulih 4 letih. Priznanja za najboljše med najboljšimi Na šolah Šolskega centra Velenje je v tem šolskem letu več dijakov, ki so dobitniki priznanj, kot v lanskem Izjemen dijak Šolskega centra za šolsko leto 2012/2013 Nace Mohorič nih tekmovanjih iz znanja fizike, astronomije, biologije in matematike. Letos je na slednjem tekmovanju prejel še zlato priznanje. Ponaša se še z nagrado za haikuje v francoskem jeziku, s priznanji in nagradami z glasbenega področja, saj sodeluje kar v Urška Bider Matic Ževart Aljaž Prislan Nace Jerončič Tatjana Podgoršek Velenje, 19. junija - Prejšnjo sredo je bila v kulturnem domu v Velenju slovesnost, v ospredju katere so bili dijaki šol Šolskega centra Velenje (ŠCV), ki so izstopali iz sivine povprečja na raznih področjih delovanja v iztekajočem se šolskem letu. Za svoje vidne uspehe v znanju, kulturi, športu, umetnosti so zato prejeli priznanja. Teh je bilo tokrat 100 ali 16 več kot lani. Med njimi je bilo tudi 45 takšnih, ki so dosegli odličen učni uspeh (lani 24). Največ priznanj (37) so prejeli dijaki gimnazije, 24 dijaki Šole za storitvene dejavnosti, 17 dijaki Elektro in računalniške, 13 dijaki Rudarske in 9 priznanj dijaki Strojne šole. Izjemni dijaki šol Posebne pozornosti so bili na prireditvi deležni izjemni dijaki posameznih šol in izjemen dijak Šolskega centra Velenje v šolskem letu 2012/2013. Kdo so to in za kaj so si zaslužili takšen naziv? Nace Mohorič, w izjemen dijak ŠCV in izjemen dijak gimnazije Skorajda ni področja, na katerem ne bi Nace pustil svojih sledi. Odlikuje ga nadarjenost, skrb za druge, za skupinsko delovanje in skupno dobro. Vsa 4 leta šolanja je prejemal priznanja z najrazličnejših poročij - zaradi odličnega uspeha, sodelovanja na tekmovanjih, v obšolskih dejavnosti, v športnih klubih in glasbenih orkestrih, dvakrat je bil izbran tudi za naj dijaka Slovenije. Tekmoval je na številnih držav- Nace Mohorič treh orkestrih: pihalnem, simfoničnem in rudarskem. Poznajo ga tudi kot sodnika, trenerja mlajših selekcij in igralca pri košarkarskem klubu Elektra in v ŠKL-ju. Prav tako ni bil na natečaju dijaške organizacije naključno izbran za slovenskega naj dijaka, saj ga odlikuje široka razgledanost, visoka učna uspešnost, razvito logično in kritično razmišljanje, natančnost in še kakšno vrlino bi mu lahko pripisali. Poleg dolžnosti podpredsednika združenja dijakov ŠCV in dve leti predsednika skupnosti dijakov gimnazije je vidno zaznamoval šolanje in združevanje velenjskih gimnazijcev. Najdemo ga med organizatorji dveh humanitarnih akcij, pri zbiranju denarja za dijaško skupnost, treh kulturnih maratonih in pri več izpopolnjevanjih iz prve pomoči. Pomagal je pri vzpostavitvi javnega informacijskega sistema na šoli, povezovanju dijakov na socialnih omrežjih, izvedbi projekta 80 gimnazijskih volonterjev za 18. evropsko Spar prvenstvo v krosu, številnih priložnostnih kulturnih ter družabnih prireditvah. Urška Bider, izjemna dijakinja Šole za storitvene dejavnosti Urško uvrščajo med tiste, ki ne le sanjajo, ampak svoje sanje tudi uresničijo. Odličen uspeh, ki ga je dosegla vsa leta kot dijakinja v programu gastronomija in turizem, je obogatila z dvema zlatima in srebrnim priznanjem z mednarodnega festivala Več znanja za več turizma, z rezultati na jezikovnih, ekoloških in matematičnih tekmovanjih. Tuje ji ni tudi zavzeto delovanje v skupnosti dijakov šole, pri številnih promocijah, projektih in prireditvah šole. Njena velika ljubezen je glasba, v kateri ji prav tako ne manjka priznaj z regijskih in državnih tekmovanj. Poleg prepevanja v zboru ŠCV in solopetja je spretna v igranju na citre in harfo. Aljaž Prislan, izjemen dijak Elektro in računalniške šole »Poseben, izjemno nadarjen, skromen, zadržan, vedoželjen fant, ki natančno ve, kaj želi doseči v stroki. Sam ne govori veliko, zato pa toliko več njegova dejanja, raziskovalna dejavnost, dosežki in priznanja z različnih tekmovanj, forumov. Aljaž ni samo »glavca«, odličnjak s samimi peticami v spričevalu, ima tudi srce na pravem mestu.« To in še več pravijo za Aljaža njegovi sošolci, ki jim je velikokrat pomagal takrat, kadar komu ni šlo. Presegel je pričakovanja učiteljev. V poznavanju ICIM sistema je med dijaki in mentorji celo edini na ŠCV, ki obvlada to zahtevno področje. Zato je bil reden udeleženec različnih strokovnih forumov. Svojo sposobnost logičnega mišljenja je uporabil na državnih tekmovanjih v znanju iz matematike za dijake srednjih tehničnih in strokovnih šol, kjer je bil vsa štiri leta med dobitniki zlatega priznanja. Zavidanja vredni so njegovi uspehi pri raziskovanju. Njegovo raziskovalno nalogo Razvoj in uporaba navigacijskih sistemov v letalstvu, ki jo je izdelal v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, uvrščajo med eno najboljših v omenjenem gibanju v zadnjih 25 letih. Matic Ževart, izjemen dijak Strojne šole Bodočega študenta Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, smer strojništvo, odlikuje vestno opravljanje učnih obveznosti. Rezultat tega je odličen uspeh v vseh 4 letih izobraževanja, sode- lovanje na tekmovanjih iz znanja matematike in Ekokviza, pri projektu U4energy. Zadnji dve leti je predsedoval dijaški skupnosti strojne šole. In zakaj so ga izvolili za predsednika razredne skupnosti že v prvem letniku? Zato, pojasnjujejo, ker je Matic dijak, na katerega se lahko zaneseš in pri njem poiščeš pomoč. Nace Jerončič, izjemen dijak Rudarske sole Nace si je naziv prislužil zaradi odličnega uspeha v vseh štirih letih šolanja v programu okolje-varstveni tehnik in prizadevnega dela. Bodoči študent Biotehniške fakultete, program Lesarstvo, je sodeloval na 1. državnem srečanju okoljevarstvenih tehnikov, na informativnih in tehniških dnevih. Prav tako ni mogoče prezreti njegovega prispevka v kulturi in pri promocijskih dejavnosti šole. Je član ekipe Odbojkarskega kluba Šoštanj Topolšica, od ustanovitve član Okteta rudarske in strojne šole, prepeva v mešanem mladinskem zboru ŠCV, je eden od sodelujočih v muzikalu Čarovnik iz Oza, na šolskih prireditvah in v prostem času pa rad zaigra na kitaro. ■ ODPAD GOCA, zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, d.o.o. Skorno pri Šoštanju 64, 3325 Šoštanj, tel.: 041 242 829 VROČA NAGRADNA IGRA ZA VROČE POLETNE DNI Imate v vaših kleteh višek odpadnega materiala? IZPRAZNITE JIH! Vsaka fizična oseba, ki bo v času od 01.07.2013 do 14.09.2013 pripeljala na podjetje ODPAD GOCA D.O.O., Skorno pri Šoštanju 64 odpadni material, bo pridobila kupon za sodelovanje v nagradnem žrebanju. Osvojite eno izmed naslednjih vročih nagrad: LCD TELEVIZOR HLADILNIK 10 PRAKTIČNIH NAGRAD Nagradno žrebanje bo 16.09.2013 v prostorih podjetja ODPAD GOCA D.O.O., Skorno pri Šoštanju 64. Naš čas, 27. 7. 2013, barve: CM K, stran 15 27. junija 2013 «"^ÉAS NASI KRAJI IN LJUDJE 15 Ko so se od pričakovanja svetile oči Združili interese za dan sreče varovancev CVIU Center za vzgojo izobraževanje in usposabljanje Velenje (CVIU) je v tem šolskem letu v sodelovanju s Plavalnim klubom Velenje (PKV) izvajal plavalni tečaj, ki se ga je udeleževalo okrog 15 varovancev iz Mislinje, Dobrne, Zgornje Savinjske in Šaleške doline, vodila pa ga je športna pedagoginja Katarina Praznik. Mladi udeleženci, varovanci s posebnimi potrebami, so z navdušenjem in uspešno opravili program osnove plavanja in večina jih je tudi »splavala«, kar jim v življenju, ki jih je prikrajšalo za nekatere vitalne funkcije, lahko pomeni vsaj delček nadomestila za zdravo športno dejavnost in velike užitke. V dogovoru s Klubom vodnih športov Velenje (KVŠV), njihovimi trenerji, predstavniki PKV ter v spremstvu staršev so jim v sredo, 19. junija, pripravili prvovrstno presenečenje. Za zaključni plavalni dan so jih povabi- li ob Velenjsko jezero, jih poučili o delovanju kluba, možnostih rekreacije na jezeru ter jih v manjših skupinah popeljali z jadrnicama na razvedrilne vožnje, polne pričakovanj in prvega srečanja »s tako veliko vodo«. Oblečeni v varovalne jopiče, ob spremstvu trenerjev in izkušenih jadralcev so se mladim fantom in dekletom kar iskrile oči od pričakovanja, od pritajenega veselja in na koncu vzhiče-nja, ki je mnogim pomenilo nagrado za ves trud v plavalnih delavnicah. Gostitelji iz KVŠV so jim ob zaključku srečanja, polnega radoživosti in zmagovitih občutkov o novem spo- znanju, pripravili piknik, za zaključek plavalnega tečaja pa so jim plavalni trenerji vročili pisna priznanja. Veseli in srečni so bili tudi spremljevalci, večinoma starši teh otrok, ki so po napornem obdobju šolske sezone tudi sami z veseljem ugotovili, da so bili njihovi napori kronani z majhno, a pomembno zmago. ■ Jože Miklavc Varovanci, starši in trenerji so se postavili na obalo za »gasilsko« sliko. Bralna noč V četrtek, 20. junija, smo na podružnični šoli Šentilj organizirali prvo bralno noč. V šoli je prespalo 30 učencev od prvega do tretjega razreda z dvema učiteljicama. Skozi leto smo v podaljšanem bivanju izvajali različne aktivnosti, s katerimi smo želeli doseči cilj, da bi otroci radi brali oz. da bi povečali zanimanje za branje. Bralna noč se je zgodila kot nagrada za celoletno delo in nadgradnja prizadevanj za izboljšanje bralne pismenosti pri učencih. Začelo se je z veselimi obrazi otrok, ki so s spalnimi vrečami prišli zvečer v šolo in si na ležalnih podlogah v dveh učilnicah uredili svoj kotiček. Za uvod v lep večer so učenci zaigrali dramatizacijo Gremo v šolo, nato je sledila razglasitev »naj bralcev«, ki so prejeli knjižne nagrade. Sledile so različne aktivnosti in čas do večerje je kar prehitro minil. Po večerji smo se odpravili ven in pod lipo ob spremljavi kitare veselo prepevali. Sledilo je skupno branje knjige Majde Koren Mici iz 2. a. Bralna noč se je podaljšala in zaključila z branjem ob soju svetilk, ki so pričarale čarobno doživetje. Večer je bil zabaven in zanimiv, noč prekratka, jutro zaspano, vendar polno načrtov za naslednjo bralno noč. ■ Darja Plazl 'Marauhovci' spet nabirajo Člani velenjskega društva Marauh so pred dnevi v bližina letališča v Lajšah pripravili zanimivo srečanje. Najprej so odšli v gozd in kljub suši nabrali veliko gob, ki so jih nato pokazali (kar 25 različnih vrst) na priložnostni razstavi. Dokaj 'zaposleni' bodo tudi v naslednjih tednih, mesecih. Imeli bodo še kar nekaj drugih aktivnosti, od skupnih nabiranj gob, druženj, razstav. Med drugim bodo znova pripravili vsakoletno razstavo svežih gob v Alpskem vrtu na Golteh, na Pikinem festivalu in tudi v Inter-sparu v Šaleku. Do oktobra bodo imeli vsak prvi ponedeljek mini gobarsko razstavo in uradne ure ob 18.00 v preddverju velenjske knjižnice, kamor lahko ljubitelji gob prinesejo tudi svoje gobe. Pač tiste, ki jih ne poznajo, da bodo zvedeli, ali so užitne, hkrati pa se bodo lahko vključili v društvo. ■ vos Plešivški taborniški piknik V Plešivcu taborniki delujejo že vrsto let. Vsako leto že tradicionalno pripravimo piknik ob izteku šolskega leta. Tabornike trenutno obiskuje 17 otrok iz okolice in prav vsi smo se zbrali na zaključnem pikniku. Zbrali smo se na ''našem'' travniku v Lep-kovem hribu v zavetju narave. Kljub vročini smo zakurili ogenj, si spekli hrenovke, sir in krompir in uživali v družabnih igrah in orientiringu. Bil je res lep zaključek sezone, septembra pa se bomo spet srečali, ko bomo z veseljem pozdravili nove člane naše podčete Divji volk Plešivec. ■ Saša Pirnat Alojzijevo vino v dobrodelni namen V Mozirskem gaju rastejo in zdaj že rodijo tri vinske trte. Potomka mariborske najstarejše trte na svetu modre kavčine, ki jo je Maribor poklonil Mozirju oz. Mozirskemu gaju, ter ločeno - na starem kozolcu - brajda dišečega traminca in avtohtone radgonske ranine Vinogradništva Steyer iz Plitvice pri Apačah. Sajenju dišečega traminca leta 2007 je »botroval« pokojni kanonik Alojzij Žagar, ki je v Mozirju služboval petdeset let, zato so pridelek iz tega vina imenovali Alojzijevo vino. Lani so ga natočili šest stekleničk po 20 ml, eno so ponudili na dražbi in v dobrodelni namen iztržili 650 evrov ter denar namenili tamkajšnjemu centru za socialno delo. Lansko leto je bilo grozdja zaradi suše in Danilo Steyer, Miha Kovač (ki je zlicitiral vino, tako tudi že lani) ter Ivo Suhoveršnik, župan Občine Mozirje, ki je... takole na oko položil v slamnico drugi največji sveženj bankovcev ... plenilcev še manj, zato so donegovali le 3 enake stekleničke Alojzijevega vina, letnika 2012. V petek, ko je godoval Alojz, so v Mozirskem gaju v kapelici sv. Valentina posvetili sveto mašo v spomin na kanonika, dobrodelna dražba pa je navrgla velikih 680 evrov, ki so jih vročili OŠ Mozirje za pomoč socialno ogroženim otrokom in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov zanje. Ob prireditvi so nastopili pevci sadjarskega društva Franca Praprotnika, družinski pihalni ansambel »Steyer«, mlada glasbenica Veronika Steiner ter učenci OŠ Mozirje. ■ Jože Miklavc Poroka kinologov v hotelu »najboljših prijateljev« Lovrenc in Mirjana sta se »zvezala« tudi v ljubezni do šarpejev načelnica Upravne enote Mozirje, in matičarka Katja Jelaš sta opravili prvo poroko na kakšnem pasjem poligonu. Še poročni posnetek z lepim psom šarpejem in oba novoporočen-ca sta že stopila novim-starim ciljem naproti. ■ Jože Miklavc Varpolje - Pred kratkim so se na vadbenem centru Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline v Varpoljah v Zgornji Savinjski dolini zbrali prijatelji in sorodniki Mirjane Buhovac in Lovrenca Rozmana iz Malih Bra-slovč, da so pospremili poročni par ob nadaljevanju skupnega življenja in obljubi zvestobe ter ljubezni. »Mladoporočenca« sta si zaželela skleniti zakon po 27 letih skupnega življenja »na koruzi« in oznaniti, da se imata še vedno tako rada kot takrat, ko sta se srečala - oba že s predhodnimi preizkušnjami življenja v dvoje. A ker ljubezen podira mostove, ker sta se našla dva kot iz pravljice ... Mir-jana, ki nekoč ne bi imela niti dlake od psa, in Lovro, do ušes zaljubljen v človeku najboljše prijatelje, sta vso ljubezen usmerila drug drugemu, del te pa delita med svojce in ne na zadnje psom redke kitajske pasme shar pei (šarpej). Z leti, ko sta obhodila pol sveta, s psi tekmovala na razstavah in dosegala tudi v svetovnem merilu zavidljive rezultate, priznanja in nagrade, sta našla svoj dom v zeleni Savinjski dolini. Uredila sta psarno Golding v Malih Braslovčah pri Polzeli, ki je kmalu postala znana kot Mirjana in Lovro Buhovac-Rozman na edina vzrejevalnica šarpejev poročni sliki s prijateljem Huggerjem v Sloveniji. Milena Cigale, - »Mi trije smo poročni par« Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 16 SPORT 27. junija 2013 Bodo 'preplavali' še Dravo? Povratna kvalifikacijska tekma - 1. krog, 2. tekma Šoštanjski nogometaši so v zelo zanimivi tekmi z veliko priložnosti na obeh straneh opravili pol poti za uvrstitev v 3. slovensko nogometno ligo - vzhod. Po neodločenem izidu 2 : 2 v prvi tekmi prvega kroga v Turnišču so na povratni v domačem športnem parku zmagali z 2 : 0 in Pomurce izločili iz nadaljnjega Kvalifikacije za popolnitev 3. lige -vzhod, 1. krog, 2. tekma Šoštanj - Turnišče 2:0 (2:0) Strelca: Matevž,Verhovnik (14), Rok Rednak(35) 2. krog, 1. tekma Šoštanj - Drava 1:1 Strelca: Spasojevič (14), Hojnik (37) . • m