Katollčk cerkven list. Danica i* ha i* vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti zs celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. z« čet. rt leta 1 gld. 16 k*. y tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert let« 90 kr., ako zad.n« na ta dan pravnik, isidc Danica dan poprej. Teta) XXIV. V Ljubljani 6. prosenoa 1871. List 1. V tolažilo nedolžnemu jetnikn sv. Očetn Pijn IX za novo leto. Milujem Te, prehlagi Pij v nesreči, O sveti 0'e, velik si mučen'c ! Al vendar tod' oropanega v ječi Časti Te z mano verni vsak Sloven'c, In prosi za-Te v vdanosti goreči, Naj slorej Bog Ti d4 že zmage ven'c. On , ki pravične ljubi, blagodari, Ponižal ho, kar zoper T£ kovari. Res, — le O a sam ! Moči pa dopustile So Tvoj prestol v roke ropirjev. Prestol pravični, ko bi ga branile, Bilo bi t6 njim samim v prid gotov* ; Pa nespremišljeno so pozabile: Kaj v Rimu je namestnik Kristusov; Skazale s tem milvalno so junaštvo, Nemarnost versko — tužuo siromaStvo. NaS narod pa Te ljubi, OV dragi 1 Te Ijnbi le se bolj sedanji čas, Kar Ijnti Te obdajajo sovragi, Ki ue spoštujejo več sivih las ; TeptA pravico sveto vso v nesnagi Zvijače, ropa iu hinavstva kvas, Ki čeme s rca silnikov prekinja, In Tebi, Pij, prebritke solze vtrinja. Al potolaži, Oče naš se sveti! Narode včrne imaš za saboj; Že oporekvajo kristjani vneti, Iz vsih jezikov, kar tatinski roj Je včiuil Tebi, Cerkvi, Te oteti Serčno hiti vsi na duhovni boj! Molitev močna, ostro njih orožje. Močno s- dviga pred obličje Božje. Pa ne -amA na zemeljski nižavi, V ncbtsih tudi prosijo šumn&ka glava tam strohnela, Oh, kaj je bila nekdaj, — kaj je zdaj! — Jedoaka tudi tebe bo zadela Mladenič ljuhi, /.goda nekadaj. J. Le ban. Govor prevsvisenega gosp. kneza in ikofa dr. Valentina Viery-ja pri občnem zboru katoliškega konšt. narodnega društva v Celovci 18. grudna 1870. Spolnovaje željo, ki mi je izrečena ravnokar po neumorno delavnem predsedniku Vašega društva, pozdravljam častite nazoče ude, predrage svoje ovčice. S tim 8e znebim dolga, ki ga nosim že leto in dan. Ko ste se bili zbrali na večer, preden sem odšel v Rim, vstanovit to društvo, razodeli ste mi bili željo, naj bi bil prišel tudi jaz zraven, da bi pospeševal namenjeno delo. Tej želji nisem bil vstregel, nekaj, ker so mi jemali čas in misli obilni opravki s pripravljanjem za odhod, še bolj pa ravno v korist društva ne. Nisem namreč mogel ubraniti se skerbi — in to ne brez razloga — kaj ko bi se utegnilo komu dozdevati, češ, da je vstanovil društvo škofov vpliv, ne pa prostovoljen skiep. Zategadel se mi je zdelo potre'mo ogibati se vsega, kar bi utegnilo roditi in vterjevati take misli. Zdaj pa, ko priča celo leto o Vasi prosti volji in moči, rad vstrežem Vaši želji ter serčno pozdravljam pervikrat Vaše društvo. Toda moje besede naj ne bodo le goli pozdrav, ampak dobrohotna spodbuja, da bi Vi pogumno, stanovitno in darežljivo izverševali svojo nalogo. Hočem torej odkrito razodeti svoje misli o tej nalogi, kako na; bi namreč bile Vaše in druge enake društva krepke in rodovitne v svojem delovanji. Da bodem prav umljiv, govoril bodem v priliki, ki nam je ravno ta čas vsim pred očmi. Prihodnji teden imenujemo teden „božjih drevc," (božičnih drevesic) in kakor „božično drevcele še lepše in bogateje z darovi, si mislim jaz tako društvo, ako se dobro zaveda svoje naloge in jo izveršuje. Kdor je star 30 do 40 lčt, ta ve, da se je še le naj noveji čas pri nas vdomačila navada z „božjimi drevci", in kdor otroke ljubi, se ž njimi vred raduje pri „božjem drevci;" kdor ve ceniti pravi, globeji pomen tacih družinskih veselic, ali bi mogel taki želeti, da bi se zaterla ta ravnokar vdomačena navada? Nekako tako je tudi s katolisko-političnimi društvi — naj že se imenujejo tu tako, drugej drugač tudi ta društva so nekaj novega; nastale so djal bi kar mahoma čez noč, kakor planinske cvetice, ki pomladi za kopnečim snegom jemljejo prostor. To kaže, da jih čas potrebuje. Katoliško čutstvo se je prebudilo iz zimskega spanja, ne da se zadušiti, temuč pritiskano naznanuje moč in življenje. Vesoljni svet obsegajoče društvo sv. cerkve postavlja stranska društva nasproti silam, ki zedinjene {»ruiskajo na njo, in čim bolj se vgovarja: „verstvo je e za duhovstvo," tim odločneje odgovarjajo svetna dru-itva: „verst\o je za vsacega, kdor pošteno misli o človeštvu." Za to bode cerkev pozdravljala taka društva kot času primerne, kjer koli in dokler bode taki boj. V ta namen pa treba, da so enaka „božjim drevcem," vendar brez njihovih pomanjkljivosti. Mislimo si za ,,božje drevce" odločeno semrečico, ki je ravno prinesena iz gojzda — kviško razsteČi ver-siček, njegove razširjene vejice, prijazno zeleno barvo sredi mrazne zime. Toda nekaj mu manjka, ločeno je od svojih korenin; da bi druge razveselilo, zgubilo je svoje življenje, — mozeg življenja, njegove šivančice zvenejo, usahnejo, odpadejo, in ko je zadostilo svoji nalogi, verže se strani. To drevce nam kaže podobo, kakofino bodi, in kakofino ne bodi društvo. Hiti naj na kvisko, pod njegovim vejevjem naj jih ima prostor veliko, v njegovi senci naj se jih senči mnogo, ok6 naj krepčA z upanjem, toda nima biti ločena od korenine da bi usahnilo, temveč naj bode kakor drevo, ki se terdno derži korenin. In ta korenina — ime in namen društveni nam jo razodeva — je načelo: „Dajte Bogu, kar je Božjega, in cesarju, kar je cesarjevega." Vnetim katoličanom se pogosto očita: „vi ne morete biti dobri deržavljanje, svoje oči in svoje seree obračate v ptujega vladarja, v Rim, namesto v svojega gospoda in cesarja." Nočemo vreči nazaj kamna, kterega mečejo nasprotniki lahkomišljeno v naš vert, tudi ne kazati na neko teženje in hlepenje po ptujih vladarjih, ki se dandanes kaže precej pogosto; — na nekaj moramo vendar opomniti v svetilo tem, ki hočejo biti lučnjaki. Brez kraljestva je sedaj tisti zunanji vladar, kterega se zvesto derže goreči katoličanje. Kakor je nekdaj vzel na kervavi način kralj Ahab Nabotu vinograd, kterega mu ni hotel prepustiti, ker ga je bil podedoval po svojem očetu, tako je ugrabil temu vladarju svetno kraljestvo drug Ahab na prigon neke Izabele, ki pa bode kmalo zapovedovala Ahabu. In gleite, še bolj gore serca za starčka sedaj, ko jc oropan Je mar tedaj zunanj vladar, ali neduhoven oče tisti, kteremu se klanjajo katoličanje, namreč papež? Ali res manjša ljubezen do sv. očeta zvestobo in vdanost do dednega vladarja? Ko bi bilo temu tako, ne bi smela cerkev zaterjevati in kot sveto dolžnost, kot pervi in nepremenljivi temeljni deržavni zakon oznanjevati nauka kerščanskega: Bodite svojim gosposkam podložni, ne zavoljo kazni, ampak zavoljo vesti; dajte cesarju, kar mu gre. Veliko terdneje poroštvo je načelo: „Vladarska oblast izvira iz Božje milosti," kakor pa izpeljava iste iz „ljudske milosti;" kajti, kar je zavezal Bog, naj ne loči človek; kar je dal človek, misli, da smč vsaki čas tirjati nazaj , zlasti za časa, ko je postalo šega reči: „Jaz se ne čutim več vezanega na sklenjeno pogodbo." Bil bi dostojin boj, ko bi se raznoverstne družbe poskušale in kosale v doraoljubji; dostikrat vžaljeno seree pravega Avstrijanca bi zaklicalo, in katoliško-političnim društvom ne bi bilo v sramoto geslo: „Vse za Boga, cesarja in domovino." (Konec nasl.) v Siba Božja nad francosko deseto. Vse vojskine nadloge, ki sedaj enako dušilni mori tlačijo francosko zemljo, so očitna šiba Božja. Da je to res, spoznavamo čedalje bolj — piše neki pruski vojaški duhoven — kolikor bolj se soznanujemo z verskimi, politiškimi in družinskimi zadevami na Francoskem. Čim bliže prihajamo Parizu, tim živeje pogrešamo v ljudskem življenji vere; včliki Babilon je okužil s svojim strupom vso okolico. Nedelja se več ne praznuje, zakramenti ne prejemajo, nedeljske pridige ne posluša več človeško uho, nektere stare žene in lesene klopi, to je vse, kar je pričujočega pri službi Božji. Prav jedrovito je toraj opomnil mil. škof Meaux ski: „Boga ne najdemo nikjer več, ne pri vladarstvu, ne v tisku, ne v družini; le v cerkvi ostane se Bog pri nas, tam pa je čisto sam." Vojaški pastir šalonskega taborišča mi je pravil, da je v preteklem poletji francoske vojake v neki pridigi takole opomnil: „Ker nočete več sprejemati Zveličarjeve kervi v odpuščenje svojih grehov, bote sami morali prelivati svojo kri." Poleg take nejevere in brezbožnosti pa vender ne smemo prezirati onega junaštva v veri in kreposti, ki Be pokazuje v voj-skinem času ter posebno nemškim vojakom koristi. Bolnikom in ranjencem , kakor sem se sam prepričal, bolnišnice in drugi nefitevilni pobožni vstavi pridnih usmiljenih sester pripravljajo marljivo in ljubeznjivo postrežbo, kakoršna bi jih težko čakala doma na Nem-ikem. se toraj usmili Bog francoske dežele, da ji pošlje boljšo prihodnjost, stori to iz tistih nagibov, za-rad kterih bi bil nekdaj prizanesel Sodomi in Gomori. Druzega vira sedanje nesreče na Francoskem moramo iskati v dosedanji vladi. Sedaj vidimo žalostne nasledke in notranjo nestanovitnost nekerščanske denarne vlade, ki Se kraljuje v mnozih deželah; razkrita nam je v osodi Francoske in njenega vladarja. Vse lažnjivo in brezznačajno vedenje Napoleonovo, ki se je potegoval sedaj za Boga, sedaj za satana, se je razodevalo sčasoma nad francoskim narodom ter ga je oslabilo. Pred kakimi desetimi leti mi je djal rajni Kolping: »Zapomnite ai! Napoleon 111 ne bo dosegel tragične osode svojega ujca, v svojih zvijačah bo žalostno poginil." Te preroške besede so se spolnile; čude sem gledal Napoleona, kako se je po bitvi sedauski vjet težavno ril skozi vozove, ki so zapirali cesto iz Floing-a. Zvedel sem, zakaj ni hotel na vojno cesto; bal se je, da ne bi več srečal svojih vojakov. Zares, žalosten konec, kakor ga je napovedal rajni Kolping ! Francoska ošabnost je tretji rak, ki razjeda to ljudstvo, kremije o ,,velikem narodu," „vodstvu omike," i. dr. se je moralo umakniti železni nogi nemški. Neki francoski župnik, po rodu Nemec, ki pa že dolgo ima službo na Francoskem, pravi: „Ne verjamete mi, kako zaničujejo Francozje že nekaj lčt Nemčijo in Nemce. Sedaj pa pridejo ravno ti, kakor poklicani od osode, da ponižajo francoski napuh. Pa kako! Vedno več glasov se Čuje o popolni obupnosti in spačenosti francoske armade, ki bi se neverjetni zdeli, če bi jih Francozje sami ne poterdovali. Pa francoska ošabnost se bo po-prijela še zadnje slamnate bilke in tudi ta se mora odstraniti, če hočemo na Francoskem še kedaj bolje imeti." — To je res kaj resen nauk, kako naj se vsak narod varuje napuha, ki je pervi poglavitni greh. Ce pa s Francijo res tako daleč pride, je vender še prederzno misliti. Nadaljevanje vojske je sklenjeno z mnogimi drugimi vprašanji in prigodki. Prusi so naj berže marsikaj zadolžili v vojski in doma, govori se tudi o njih ošabnosti; toraj ne more nihče spregledati, kaj bo konec. Serd in togota francoskega naroda silovito vre in utegne Prusom nevarna biti. Velike dajatve, ki oropajo ljudi vsega, tudi naj dražega, da zagotovč armadi obstanek, podpihujejo še bolj tleči serd. Neki vradnik blizo Pariza, ki je sam še z nekoliko druzimi možmi prenašal do sedaj nadloge, mi je pravil: „Imel sem še pred kratkim šestkrat dvanajstero srajc , sedaj pa imam še tole, v kteri sem; vse so mi vzeii. To pa vam zagotovim, če se Prusi potolčeni zopet vernejo, vstrelim vsacega, kdor se mi približa. Pomenljivo je tudi to, da zastaja zaslužek po večih mestih in delavci v ogromnih tropah pohajajo po cestah. Tvorniški imetniki delajo še nektere ure po dnevi ter plačujejo v nakaznicah , ker gotovega denarja nimajo. Pa tudi to je pomoček le za malo časa. Naj huje pa bo povišala težave in pomanjkanja v vojaškem življenji merzla zima. Po pravici smem toraj reči, da bodo naše zadeve pri nadaljevanji vojske vedno huje in večega premiselka vredne." (Po Volkszt. Balt.) F eiesoro. I. Kraj in okolica. Kake pol ure od Cerkljan, na cčsti proti Kranju, razprostira se na nekoliko zvišanem kraju na desno roko vas Trata. Verh vasi na majhnem gričku je cerkev, ktere spomini Begajo v starodavne čase ; posvečena je bv. Marjeti, pokopališče velesovske fare. rod cerkevjo od juga proti severju se steza dolina, prav za prav dolinica, ki je dolga kake četert ure in široka kakih sto sežnjev. V dnu zapira jo Štefanja gora, verhi ktere se vzdviguie cerkvica, bela ko labud, ter gleda s svojim Bvitlo bleskečim zvodkom doli v dolino in spet tje po Široki planjavi gorenske okrajine. Gora ta, obraSena ■ smerečjem, borovci in jelovjem, je vaa zelena in kupi s svojo cerkvico na kviško v podobi silno velike se-nene kopice. Od dna dolinice do cerkvice je zelč uro hodd, prizor od nje pa krasen in mičen. Vzdvigujejo se veličastno zadaj za njo mejni snežniki Kranjske in Koroške: Zaplata, Kočnja, Grintovec se zovejo ti velikani. Z njimi v zvezi opasujejo domovino našo mali in veliki Storžec, Kervavec visoko gori nad Cerkljami, v družbi z zgornje-gorenskimi in kamniškimi snežniki ter lepšajo in povzdvigujejo v svoji veličastni podobi ne le omenjeno dolinico, temveč vso bližnjo in daljno okolico. Nehote pride človeku pri takem pogledu na misel, kar je Vodnik na Veršacu pel: Sklad na skladu se zdviguje Golih verhov karani zid . Večni mojster ukazuje: Prid zidar se les učit. Stopiš pa il hrastovega gozdiča poleg dolinice na južno-vzhodnji strani na zvišano polje, zagledaš tam gori na zapadu očeta slovenskega gorovja, mogočnega sivo-lasnega Triglava, ki iz starodavnih časov v 3inje nebo sterli, in zapovedovalno proti vzhodu po Slovenskem pogleduje. Tje pogledaj, poje Vodnik: Tje pogledaj na višave, Kjer Triglav kipi v nebo, Stej snežnikov goličave, Kar dozre nardalj oko. Lepi pogled na zunaj pa tudi v dolinici ni žaljen. Hriba, ko dolinico obrobujeta, se hitro nižata in blizo okrajne ceste zgubita v planem. Planota po dolini je skozi in skozi lep, velik travnik, kdaj samostansk in Sozneje grajšinsk, zdaj pa razdeljen med mnogo gospo-arjev. V znožju Stefanje gore na severni strani, ali konec doline razteguje se vas, Adergas imenovana, z obilnim sadnim drevjem tako, da na spomlad, ko je vse zeleno in v cvetju, se skor da hiše ne vidijo. Sploh, kraj je prijeten in lep, okolica zunanja pa krasna in veličastna, in gorenske strani z njenimi snežniki ni zastonj hvalil angleški prirodoznancc „Davis." V knjigi, ktero je na svitlo dal, ko je pred več ko 3<» leti na deržavne stroške popotoval po Evropi, pravi ta učen jak, da ni lahko lepšega prizora najti mera tega, ki ga človek ima, ako se pri Cekinovem gradu pri Ljubljani proti Snežnikom ozira. V tem prijetnem kraju tedaj, in v še lepšej okolici, v omenjeni vasi Adergasi, izvira mirno in tiho izpod skale prav na planem na zapadni strani studenec, ki ga Čudno prečudno Lebbrand kličejo, na vzhodni strani šumljd pamajhena vodica, ki teče izpod Stefanje gore. Pervi vir ne daje prav čiste, temuč nekako belkasto motno vodo, tudi ni ravno priljubljena pijača, služi pa prav dobro za kuho, za živino in perilo; domači ljudje jo tudi za pijačo rabijo, kdor pa hoče dobre vode, ima se le nekoliko korakov dalje po cesti potruditi in najdel bode dvojin studenec, ki se človeku kaj dobro prileie ter mu žejo prav prijetno ugasi. Druga tej nasprotna in vštric tekoča vodica pa je navadna studenčnica. In tu v sredi med tema dvema vodicama, obdano v polo-krogu od adergaških hiš, na prostoru za spoznanje zvišanem. stoji Velesovo, nekdaj sloveč in bogat ženski samostan dominikanaric, ali belih nun, kakor jih je ljud- stvo navadno imenovalo; zdaj pa golo zidovje brez naj manjših prihodkov, odločeno: razsuti se sčasoma ter razpasti v razvalino. — Pravo znamnje minljivosti. Ugled po Slovenskem in dopisi* Iz Ljubljane. Za podpisovanja v prid sv. Očetu je ljudstvo močno vneto, kjer je le nekoliko malo pod-učeno. Eden čast. gg. fajm. z Dolenskega je te dni pisal v Ljubljano: „Dve poli za podpise do sv. Očeta pp. Pija in do ministerstva sem z Dunaja dobil, pa kaj je to? Pervi dan mi je prostora z manj kalo; če ste pole tudi Vi do dekanij dobili, jih bom dobil..." (Odg.: V kratkem jih bo razposlala katol. družba.) Deržavni zakonik ali deželske postave v slovenskem jeziku daje na svitlo deržavna tiskarnica na Dunaju. Pošlje se ze celo leto 1 gl. 70 kr. (naj ložej s poštno nakaznico, ki ima kolek za 5 kr.) na Dunaj do deržavne tiskarnice (Staatsdruckerei). Naročevanje na take reči bode razodevalo, da želi narod res svoj jezik imeti po vradih in pisarnicah. Enako je dobro vediti Šolske zadeve, tudi zato, da se more ložej razsoditi, kaj je Cerkvi vgodno, kaj ne, in kako bi se dalo pomagati. Od 1. jan. 1871 bo izhajal 3. letnik „des Verordnungablattes fiir den Dienstbereich des Ministeriums tiir Cultus und Unterricht," kteri bode obsegal zadevne postave in ukaze, spremembe, naznanila bukev, učnih pomočkov itd. Vradnijam in deržavnim učilstvom velja to, kar je v tem listu, za naznanila (in-timacije). Cena za letnik je 2 gl. po pošti. Naročuje se pri: „Expedit des Ministeriums fiir Cultus und Unterricht. Katoliške družbe so dandanašnji tako potrebne, da brez njih se ne bo nič opravilo zoper Cerkvi sovražne kovarstva, združevanja in umazano časništvo. Take družbe kažejo očitno, koliko je še katol. življenja v kaki deželi. In kako se družbe hitrojrazširjajo, kadar se ta reč čversto poprime, se vidi na Stajarskem. Pred dvema letoma se je v Gradcu bila zbrala perva kato-liško-politiška družba. in sedaj ima že 50 podružnic. V avstrijanski nadvojvodini ima ljudsko društvo, ki je med tem časom prišlo na noge, že 20.000 udov. Po Koroškem se katoliške društva prav hitro razširjajo. Pri nas na Kransjskem je vzrok, da reč ne gre prav od r6k, nekaj blezo ta, da se sploh še prav malo zavemo, koliko so dobro vravnane katoliške družbe vredne in koliko premorejo v prid katoličanstva in narodov-skih pravic. Zastran sv. leta je papeževa okrožnica 11. aprila 1869 naznanovala, da terpi sveto leto neprenehoma, dokler ne bo vesoljni zbor dokončan. Iz vzrokov, ki so v apostoljskera pismu 1. nov. 1870 razloženi, so sv. Oče 20. okt. 1870 iz lastnega nagiba obhajanje vesoljnega zbora za čas ustavili, in nadaljeval se bode o drugem primernišem času. Zapovedali so pa sv. Oče, da zastran zadobivanja odpustkov ostane vse tako, kakor da bi se vesoljni zbor naprej obhajal, se torej neprenehoma zamorejo dosegati, in sicer tolikrat, kolikorkrat kdo vse predpisane reči opravi. Cerkveno slovstvo. Handbuch der Pastoral dr. And. Gasser ja, prof. v Solnogradu. To obširno in koristno delo, ki je zlagoma izhajalo, je tako narastlo, da mu je cena 12 gl. oO kr. Da bi si ga duhovni in bogoslovci ložej napravili, je bukvar J.Oberer v Solnogradu ceno znižal na 10 gl. za tiste, kteri naravnost do njega ponje pišejo. (Fol. Dioec. Terg.) Iz Kainnet(orice. Čudi se gospod Podratitovski Kamnagoričanom, da nihče do sedaj še ni spregovoril v domačem časniku o slovesnem sprejemu naših zvonov, ki smo jih dobili preteklo jesen iz dunajskega Novo-mesta ... Cerkvenim predstojnikom utegne biti res vstre- ieno, ako kaj več slišijo o raznih napravah, da ved6 ▼ enakih potrebah v prid svojih cerkev in sosesk pravo ložej zadeti. O slovesnem sprejemu zvonov ni ravno veliko govoriti. Zvonove, v zvonarni že blagoslovljene, so nam s kolodvora s ponarejenimi cvetlicami okinčane pripeljali; domača duhovščina, spremljana od veselega ljudstva, jim je šla do farne meje naproti; cahejevo nedeljo so naš preč. gosp. dekan imeli v povzdigo te nove naprave slovesno duhovno opravilo, ter so v lepem govoru razložili pomen zvonov in pohvalili Kamnogoričane gled6 njih bogočastne radcdarnosti, kar se je našim sercem prav prileglo. Ozirajo pa naj se nadaljne tč verstice bolj na lastnosti zvonov. Prav z veseljem bralce zagotavljamo, da z milo prijetnim in veličastno čverstim glasom odmevajo tje čez Savo do sive meje častitljivih snežnikov in vkviško nad višave nebeškega stropa pred sedež Božji. — Ta krepkost v glasu, zlasti pri velikem zvonu, ki tehta malo nad 28 dunajskih centov, se redko kje nahaja. Kako bodo še le brenčali, ko se po besedah gosp. Podratitov-skega malo izližejo ! So pa tudi ravno tako vgodno in čisto soglasno vbrani. Imeti smo hotli sicer temeljni so-glas iz cis, to je glasove: cis, eis, g i s. Ali g. Ign. Hilzer je to reč napravil še bolje po svojem, ter nam pošlje v prijetno spreminjo ušesu, da sliši kaj druzega, kot navadno drugej, triglas iz vštričnega ^ soglaša (akorda) so-stavljeni na podlagi trojinke, to je, glasove: ■ ^ V versto tekoči zvonovi te glasove se mnogo dopadljivše nam godejo kot se slišijo po glasovir i. Dve mali trojinki ena pri drugi vtisnete soglasju, zlasti pri zvonovih, značaj nekaj ginljivo milega, ki je v sredi med okroglo terdobo in žalostno mehkobo , kar vtiska sercu čudno zmes veselih in žalostnih čutil, vendar pa tako, da čutila nasprotna v dolgi borbi ne ostanejo, tem več hitro tisto premaga, v kterem se serce že samo po svojih veselih .ali žalostnih okolišinah hoče gibati. Ce zunanjo podobo zvonov ogledamo, najdemo vse vlito brez naj manjše luknjice in spoke, vse bogato in krasotno okinčeno, celo urna kladva zavoljo pomanjkanja gladkega lica morajo vdarjati na arabeske. Krona vse lepote na njih pa so dopadljivo obraženi in lično izdelani jarmi iz vlitega železa, ki je po nekaj zeleno barvano, nekaj bronsirano. Ti jarmi se smejo imenovati pač napredek v umetnosti sedanjega časa. Kakor lepi, tako so tudi koristni. Železni jarmi niso le v ničemur nepridniši od lesenih, temveč imajo mnogo prednost. Kdo ti ima zadosti suh les, če tudi terdi, da ga ima, ki bi se čez kaj časa nič ne usušil, kar škoduje zvonu v korenini, da se omaja, premakne in na eno stran bije? Železen jarem pa zagotovi stanovitnost perve naprave za ves čas zvonove starosti. In, če se hoče čez kaj lčt zvonu dati nov kembeljnov navddr, zamoreta to delo dva navadna tesarja v malo časa s tem doveršiti, da zvon za pol palca vzdigneta, šestero vijakov ali sravbov v jarmu malo odterdita, zvon kolikor je treba, zasučeta in vijake zopet priterdita. Vse drugo ostane na miru. Ročice železnega jarma sežejo globoko doli blizo do srede zvonovega trupla in izidejo se v zobatih kolesih, ki tečejo se vjemaje v zobato železno plošo. Zvon se tako v teku preziblje le čez sredo in se ne meče po celi dolgosti svojega trupla, kakor po stari napravi. — To pa ima zopet dvč posebni koristi. Tek zvona v krilu manj prostora potrebuje, kakor n. pr. palica, če jo blizo pri sredi derže v roki ziblješ, pri dnu manj široko maha, kakor če jo deržiš pri verhu. Brez te prihranitve prostora bi nikakor ne bili mogli tolike velikosti zvonov v naš ozki zvonik spraviti. Ker se zavoljo daljših jarmo-vih ročic vsa teža, ki je v jarmu v železnem in zgornjem delu zvona, nad tečajem nosi, pa tudi ta teža ie sama gnavno moč pospešuje tako, da ena sama roka brez terpljenja zamore gospodovati z našim večjim zvonom, kakor je treba. Res, da stanejo železni jarmi po 10 gl. na cent zvonove teže, tedaj pri 51 centih treh ■vonov skupaj na 510 gl.; če se pa pomisli, da se s tem tudi plačajo kembeljni in vse drugo, kar k zvonovom gre, in da je ta naprava enkrat za zmiraj, cena ni prenapeta. Vožnina do Ljubljane dela tudi obilnih stroškov; pa g. Hilzer zamore zvonove iz svoje v duhu tehniških prednost vravnane zvonarne po toliko nižeji ceni dajati, da smo železnici vkljub še kakih 400—500 gld. na boljem. Ob kratkem rečeno: gosp. Hilzer je vse skozi umetnik in mož. Mora se tudi opomniti, da hrastovi stol za te verste zvonove mora biti vse drugač napravljen in vezan, kakor po starem. Izmislili smo ga kar po svojem, in smo pripravljeni vsakteremu z obrisom postreči, kdor bi ga kedaj potreboval. Zveden v tej reči je posebno Jože Jenko od sv. Duha starološke tare, mož, na zunanji videz priprost, ali bistrega uma, da malo takih zvonov-skih vravnavcev. On nima več na jeziku kot v možganih, kakor se to rado pri nekterih rokodelcih nahaja; zato je pa tudi mogel že v več krajih za drugimi mojstri zvonove vravnavati. Pri nas pa je prestal novo šolo in si nabral skušenj za Hilzer jeve zvonove dovelj, da, kdor ga vzame v delo, ne potrebuje obrisa, temuč smč brez skerbi vse njemu prepustiti. Kdor bi želel tega delavca, se utegne oberniti do preč. gosp. dekana staro-loškega, ali do župnika kamnagoriškega. Gosp. Podratitovski tudi svetuje, da bi se pred čelom nase farne cerkve nad grobom rajnega g. dr. Toman-a sozidala lopi enaka kapela in delo umetnemu mojstru se izročilo. Mislimo, da gotovo umetni gospod dopisnik čela naše cerkve in prostora pred njo ni dobro pogledal in te reči ni dosti prevdaril. Naj bodo že lope pred visokimi cerkvami, zlasti pa kjer drugač biti ne more, kot da je vhod v cerkev pod zvonikom, tako, da že zvonik sam lopo dela; ali pred malo cerkvico, kakor je naša, in na tem tesnem pokopališnem prostoru lopo postaviti, ji s tem naj manj tretjino oken ia lični z ar-nitektoničnimi izdelki olepotičeni obraz zakriti, gotovo ne kaže. Stavijo naj se slavnim možem na pokopališih lepi marmorni spominki, ki njih zasluge svetu oznanu-jejo in lepoto kraja povzdigujejo. Slišimo, da je za našega slavnega domoljuba tudi že kaj takega v namenu ali celo v delu. Manjka pa nam še druzega bolj potrebnega, kot lope. Zakristija naša je mokrotoa, tesna klet, v kteri nam plesni obleka; streha na cerkvi rahla; božji grob silo reven, včliko bandero je luknjato; fa-rovž je postal že pohabljen, raztergan starček, ki pravi, zderžite me, da ne padem. Prav veliko so storili duhovni pastirji z bolj revnim ljudstvom v malo letih in brez pomoči postavne konkurenci je; pa potrebe se zmiraj kažejo in moramo zastran njih še tožiti, kakor je pruski kralj svoji soprugi pisal od francoskih brambovcev: „zmiraj bežijo, pa jih je še zmiraj dovelj." Z Gorenskega. (Misli v prevdark in poterjenje gg. dušnim pastirjem B. bratovšine, C. stanovitnost po-boljšanja v misijonu. *) Če opazujemo in premišljujemo vsakdanje življenje ljudi, nahajamo menda povsod sploš-njo to resnico: Prav redki so ljudje, kteri so tako sami-svoji in močnodušni, da se sami vodijo in svoje življenje po notranjem svojem prepričanju ravnajo, ne menč se za jezike, navade, šege in zglede onih, s kterimi v drušini in zavezi živč. Navadno živč ljudje bolj po šegah in zgledih svoje tovaršije kakor pa po svojem prepričanju in glasu vesti; zgled namreč kakor dereča po-vodenj vse za saboj vleče. Te resnice menda ni treba dalje razlagati in dokazovati, ker jo poterjuje in spri-*) Olej it. 50, str. 403. čuje skušnja; dostikrat jo vsak sam živo v sercu občuti. To nagnjenje človeškega serca k posnemanju zgledov in življenja druzih ljudi, zlasti drušine in tovaršije, je prav dober pomoček za keršansko življenje takrat, kadar je drušina dobra in keršanska, ker večidel vsi, ki med njo živč, ostanejo dobri n keršanski, le redki jo za-kermijo v dobri tovaršiji na stranska huda pota, kadar jih posebno hudo nagnjenje ali pa kak zunanj tovarč in prijatel zapelje. Tako keršansko življenje, po dobri drušini gojeno in ohranjeno, je bilo po Slovenskem se sploh pred kakima dvema rodoma, ko ljudstvo še ni nikakor toliko poduka dobivalo kakor dandašnje dni, pa je bilo vender tako verno, tako polno kerš. duha v mislih in djanju, da ga zdaj po vsi pravici zaoj zavidamo. Takrat je imelo slovensko ljudstvo čez dobra in huda dela splošnjo pa ostro sodbo: vse dobro in lepo so očitno hvalili in povzdigovali ter s tim vnemali k gorečnosti in stanovitoosti v dobrem; greh pa so černiii, zaničevali in preganjali prav tako, kakor naj hujša reč na svetu res zasluži, da so s takim ravnanjem nerodnosti in hudobije odvračevali ali vsaj zmanjševali. Takrat niso grehu černe, oglčne polti belili in lepšali z raznimi izgovori zavolj človeške slabosti, kakor so današnje dni pri posvetnjakih in zapeljivcih sploh navadni. Gorjč takrat očitnim grešnikom in grešnicam! Kakor Kajn so bili zaznamovani z madežem svoje pregrehe pred vso vasjo, celo pred vso taro in še po bližnji okolici, da so se jih pošteni ljudje kar bali in nekako plaho ogibali. Tako ostro obsojen je greha, pa še nekako ogi ban je očitnih grešnikov in grešnic je morda več duš na poti poštenosti in kerš. življenje ohranilo, kakor pridige in svarila ; navadne in vsakdanje ljudi namreč veliko bolj po-prijema in vnema čast, dobro ime in veljava, pa tudi strah pred sramoto in zaničevanjem, kakor same besede in žuganja. Kaj pa je pomoglo in vzderževalo takrat med ljudstvom toliko dobrega duha? Menda se ne motim, ako te zasluge zravno drugih okolišin posebno takrat sploh navadnim očitnim bratovšinam pripisujem. Takrat je imela skor vsaka veča fara z Kima poterjeno svojo bratovšino, v ktero je bila zapisana skor vsa tara od grajšinske gospode do zadnjega hlapca in pastirja. Vse te bratovšine so bile očitne, slovesno vpeljane, od dušnih pastirjev skerbno vojene; imele so odločene praznike za pridige, procesije, in prejemanje sv. zakramentov, ter so bile v tako veliki časti, da je bilo tarmanu sramota, ako ni bil njen ud. Sprejeti in vpisani udje so mogli pošteno keršansko živeti, sicer bi bili očitno zbrisani in od bratovšine ločeni. Take bratovšine so delale ostro sodbo čez vsako pregresenje, hvalile pa so vsako pošteno djanje ter so s tim branile in varovale kerš. življenje v fari. To brambo poštenosti, ta jez zoper po-vodenj pregreh in hudobij je skušal satan predreti. Po svojih pomagačih (takratnih liberaluhih v drugi obleki in po drugačnem imenu) je preslepil vlado pod raznimi pretvezami, da je svojevoljno in brez vse pravice kar mahoma prepovedala in odpravila vse take bratovšine. Do leta 178U—85 se še nahajajo zapisniki novih udov, potem tudi dobri po bratovšinah ohranjeni duh kerš. življenja, pobožnosti in gorečnosti za božje reči; začela pa se je ravno po nagnjenju za posnemanje zgledov strašno širiti mlačnost in zanikernost v dobrem, ker takih zgledov se je zlasti pri omikancih in učenjakih dovolj nahajalo. Greh popred toliko černjen, zaničevan in preganjan, se je zdaj jel izgovarjati in zagovarjati, njegova hudobija zmanjševati, postal je nekako splošen in ne nenavaden; da, cl6 pobožnost se je jela zasmehovati in poštenost zaničevati. Novejši čas so bratovšine sicer oživele ter se prav obilno pomnožile, vender sadu njihovega med množico ni toliko čutiti, kakor prejšnje čase. Od kod to V Ali o — ne od tod, ker so današnje bratovšine skor vse privatne, bolj osebne in prikrite, redko kje očitno vpeljane ali cel6 od dušnih pastirjev očitno in skerbno vojeneV Dans imajo bratovšine velik del ta namen, da se za kako potrebo moli ter po moči tudi kaj podaruje; namen za boljšanje življenja pa se po moji misli premalo povdarja in priporoča. Kes se ta namen v vsaki bratovšini lahko tirja od udov, ker vse drugo brez tega malo pomaga; ali očitno se zamore to goditi samo v očitno vpeljanih, ki imajo v letu tudi kake pridige in društvene shode ali zbore. V privatnih in osebnih bra-tovšinah, ki so zdaj naj bolj navadne, moli vsak ud svoje molitve, daje o določenem Času svoje darove, posebnega poboljšanja pa navadno ni čutiti pri njih. /a take društva množica sploh malo malo vč, popri je-majo se jih bolj pobožne duše, in zato med ljudstvom Bploh ne morejo toliko sadu roditi. Pa ravno množico, ljudstvo sploh, je treba predramiti iz smertnega spanja ; ravno množici je treba danes oči odpreti in ji kazati strašno nevarnost za zveličan je, ravno množico sploh je treba rešiti grozečega pogina. Tu ima dušni pastir veliko veliko dolžnost, da poskuša vse pomočke, kako bi zveličal sebi izročeno čedo in rešil svojo lastno dušo. Za poboljšanje fare so se očitno vpeljane pa skerbno vravnavane bratovšine prav dobre in pripravne skazale, samo počasne so za nas, ki smo vajeni vse hitro dosegati in dobivati, kar potrebujemo, želimo in zahtevamo, ra saj imamo za hitro prerorenje fare , za poboljšanje ljudi v kratkem času prav dober in po mnozih skušnjah poterjen pomoček — v misijonih. ('Konec tega oddelka prihod.) Zalivala. Za pogorelce v št. Kupertu je tudi ,,Dan." darove nabirala in nam poslala lepi znesek 122 gl. 85 kr. V. čč. gg. duhovni pastirji 33 far A so pa nabrane darove neposredno pošiljali, nektere tare so jih tudi preč. ljublj. škofijstvu oddale. „Danici" in Vam, v. čč. gg. duhovni bratje! kakor tudi Vašim faranom priserčna zahvala in tisučeri: Bog plati ! V št. Kupertu, 30. grud. 1870. A. Košir. Is nemškega Gradca. 'Konec.) Celo uro je potem slavni grof Leon Thun jasno razkladal naše verske in deržavljanske dolžnosti. Boj zoper cerkev, je rekel, je zbudil katoliško zavest. Se se ni ljudstvo tako krepko in povsod potegovalo za svojo vero, kakor zdaj. Po vseh kat. deželah se glase protesti. Pa besede veter odnese, ako za njimi ni moči, ki jih podpira. Moč naša pa je terdna vera. Ta se je poskusila med cerkvenim zborom in posebno zastran nezmotljivosti papeževe. Omahovali so celo učeni možje, med njimi taki, ktere je do zdaj vsak katoličan le s spoštovanjem in ponosom izrekoval. Pa ko katoličani zdaj vsi vemo, kaj je naša dolžnost potem, ko je cerkveni zbor govoril zadnjo besedo v tej reči. Dalje pojasnuje očitno in djansko spoznavanje vere in molitev. Kaj bi pomagalo, ako se tukaj obilno zberemo, če so pa cerkve prazne V — Lepo primerja današnjo stisko sv. Očeta z jetni-^tvom Pija VII pod pervim Napoleonom. Takrat so cel6 nekatoliške vlade potegovale se za njegovo pravico, n. pr. Ruska in Angleška. Ljudstvo pa je komaj vedilo, kaj se s papežem godi. Tam sicer, kamor so ravno papeža tirali, so jim verni skazovali svojo ljubezen in vdanost, po druzih deželah pa je bilo vse zaspano. Zdaj pa, ko vlade roke križem derže, ali celo papežu njih nadloge privošijo, se kaže moč in zavest vernega ljudstva. Pa ne le za vero, ampak za pravico sploh, tudi v politiki, se nam je treba vojskovati. Keršanstvo in pravica ste si v tako tenki zvezi, da kdor eno brani, tudi drugemu koristi. Deržave, posebno avstrijanska, so srastle na podlagi pravice. To podlago s vso močjo bra- nimo in podajmo roko vsem podložnim Avstrije, kterim je pravica več, kakor pa ktera koli večina kacega zbora. Naj imajo drugo stališče, ko mi; vender, ako je njih končni namen, namreč pravica , enak našemu, delajmo z njimi v soglasji. Na primčr: Če se več prijat-lov zmeni, da se hočejo na verhu visokega hriba sniti, je mogoče, da gori lazijo od različnih strani in po nasprotnih potih, vender na zadnje proti verhu skupaj pridejo. Pravico braniti naj bo tedaj glasilka katol. stranke v Avstriji. Torej je treba tudi pravice braniti vsaki narodnosti. Različnost narodov je Božja naredba.*) Se ve, da ne sme narodnost biti malik, da bi ga kdo na kolenih molil; pa kako napčno je, ako kdo to drugim priporoča, pa v ravno tem hipu le svojo narodnost hoče čez vse povzdigniti, vsem drugim pa pravice kratiti. Tukaj naj velja in naj se spolnuje v djanji zlati izrek keršanstva: „Kar hočeš, da bi se tebi ne godilo, tudi ti drugim ne delaj! Ii Goriškega. ,,Zg. Danica" rada priporoča časnike, spise in knjige, ki nravnost ljudsko pospešujejo, naj bodo spisani v kterem koli jeziku. Naj omeni svojim častitim čitateljem tudi naslednjo brošuro italijansko: „Della in falli bi lita del Romano Pontefice, riflessioni di un sacerdote del Friuli Aquilejese. Gorizia 1870, tip. Seitz." To knjižico (v 8» str. 50) spisal je v. č. o. Felice Bennati, župnik v Villi Vicentini. Ta na nravno-znanstvenem polju marljivi gospod je že marsiktero knjižico na svitlo spravil. Zavoljo ene, v kteri zagovarja katoličanstvo zoper protestanštvo, je celo od samega sv. Sedeža rimskega dobil pohvalno pismo. Koliko veljave ima pa njegova omenjena knjižica: „o nezmotljivosti papeža" priča nam umerli list teržaški: „Speranza," ki je svojemu dolzemu spisu: „1* Infallibilita" vzel za podlago ravno omenjeno brošuro, ktere tvarino skoz in skoz z vsim spoštovanjem in pohvalo prav obilno citira. Benečijski list: „11 Veneto Cattolico" (Nr. 197, 1870) posebno hvali to delce in piše med drugim: Es30 (1' opuseolo) convince di con-tradizione i padri del protestantesimo monstrando, come p rim a del loro traviamento riconoacessero 1' autorita del rapa infallibile salva e nobilita, non gia distrugge o av-vilisce la ragione umana, e reca vera salvezza alla pre-sente societa corrotta nella superbia della ragione in-dividuale itd. Naj bo toraj tudi Slovencem priporočena, kteri umejo italijanski jezik. * Primeri Dollinger Kirehe u. Kirchen , Papstthnm und Kirehen-staat, S. 19: Gewiss sind die Nationalitaten nicht Erzengnisse des Zutalles ... Vielmehr bat in dem grossen Weltplan der gottl. Vorsehung jedes Volk eine eigene Aufgabe za losen, eine Mis-sion zu ertiillen .... jedes Volk ist ein organiseh verbundenes Glied am grossen Leibe der Mensehheit......Jede NationalitMt hat ein urspriingliehes Recht, «ich innerhalb leicht erkennbarer Schranken, ohne Beeintržu-htignng anderer gleichbereehtigten, gel-tend zu machen und trei sich zu entfalten. Die Unterdriickung einer Nation iiberhaupt oder in ihren einzelnen natUrlichen und legitimen Lebensausserungen ist ein Frevel gegen eine von Gntt gewollte Ordnung. drr triiher oder spater sich racht. (S. 20.) H;'«her jedoch steht di. Kirche Christi. Esist der Wille Christi, da«« sie jeder Volksthiimlichkeit gereeht werde. S. 21: Sie ver-mag jede Nation zu erziehcn, ohne ihrer Natur Ge\valt anzuthuu.... Sie iiberwindet sie, iudem sie die Auswiichse des Volkseharakters bok;impft, die Vervrilderung der uationalen Ziige abvvehrt. Sie ist, wie das Ilaus des Vater«. worin ts viele Wohnungeu gibt.,.. Ako se torej očita: , Bog je zavolj greha jezike zmešal, narodnost je nasledek greha," odgovorim: Tudi obleka je nasledek greha. Pred grehom je ni bilo treba . ker je bil človek nedolžen in v raji. Vender se smeš braniti, ako ti hoče kdo obleko vzeti, čeu, da je nasledek greha. Ravno to velj& o narodnosti. Pis. (In zakaj zatirajo nasprotniki našo narodnost? Ali ne zato, da bi svojo lastno zidali na našo zemljo in na nase razvaline- Vr.) V Terstu so bili 17. grud. u. 1. naslednji gg. bo-goslovci za mašnike posvečeni: Jak. Apollonio, Jan. Bersenda, Jož. Križman, Juri Pitako, Jan. Venchiaruti, Dominik Vidali. Opomin. Kdor hoče ostati ud Mohorjeve družbe ali v novo pristopiti za 1871. 1., naj se podviza, da letnino odrajta o pravem času, to je, saj do konca meseca mar-cija 1871. A. Lesar, predstojnik za ljubi), dekanijo. Razgled po sretu. Dunajska „Presse" je 20. dec. tako cvilila in tarnala zavoljo popotvanja svitlega cesarja v Meran na Tirolsko, kakor da bi se imelo j udom trideset sinagog podreti. Stara jeza in nevošljivost se je tresla, da utegnejo verli Tirolci agitirati v prid konkordata, papeža, verske edinosti, pa zoper vstavne, verske postave itd. Dokler bodo judje tako prešerno in širokoustno smeli pisati zoper nezmerno večino avstrijanskih deržavljanov, ne more biti ne miru in ne sreče. Naravnost nesramno je, kako Presse hoče vladarja na Tirolskem imeti pod nekako stražo (tako v zadregi s časom in opravili, da bi ne utegnil liberalcem nevšečnih oseb sprejemati), da bi s svojim ljudstvom še govoriti ne mogel. Tem ljudem bi bilo naj ljubše, ko bi mogli cesarja v kako sinagogo zapreti, da bi nikoli ne prišel med svoje katoliške brate, in ko bi bilo mogoče, da bi tudi nikoli resnice ne slišal. K sreči strah j udov in liberalcev ni bil čisto prazen. Cesar je verlim Tirolcem njih terpljenje olajšal saj v eni reči: poterdil jim je pred 2 letoma v njih deželnem zboru sklenjeno brambovsko postavo, da namreč njih deželno strelstvo le takrat gre iz dežele, kadar deželni zbor to sklene. Kako so nad tim nevošljivi mavtarski listi zacvilili, to je kaj posebnega. Ljudje, kteri želd Avstrijo razdjati, ali ki saj katoličanom in Slovenom nič ne privošijo, nobena reč ni bolj zoperna, kakor če se kak narod zadovoljin stori s tim, da se mu pravica zgodi. Se ve, takrat so se liberaluhi vse bolje počutili, ko je poglavar Lasser tirolske žene dajal v ječe zapirati, ker so v skerbi za vero svojih nedolžnih otročičev zoper brezverske šole agitirale ter otroke iz njih vodile. Pravica mora po vsem cesarstvu in do vsih narodov obveljati, če ima res cesarstvo srečno biti: „Justitia regnorum fundamentum!" V Meran-u na Tirolskem hodi vsak dan svitli cesar med svojim zvestim katoliškim ljudstvom z nad-vojvodinjo hčerjo brez kacega spremljavstva. Zvesti katoliški Tirolci le samo še od cesarja pričakujejo pomoči za sv. Očeta, odpravo verskih in šolskih postav, popravo vstave, vstanovitev federalizma, ki je edini zmožen blagor v Avstriji poverniti. (Vaterld.) Trienški in briksen-ški škof sta že bila pri Njih veličanstvu. Vidi se tedaj, da nevošljivi liberalni listi niso nič opravili, ki bi v svoji prederznosti radi ljudstvo in narod ločili od vladarja. V Florencu so poslanci tujih vlAd laško vlado menda odgovorno storili za vsako nadaljno žaljenje papeža in njegovega okrožja. Vpitje katoličanov ima moč, to je očitno; če bode pa to precej pomagalo pri prešerni in togotni najeti derhali, je prašanje. Rimsko. Pij IX ima na vse strani veliko prednost {>red drugimi papeži; dosla pa ga je se ta posebna mi-ost, da bode kmalo dosegel leta apostoljskega pervaka sv. Petra, ki je vladal cerkev pčt in dvajset let, dva mesca in sedem dni. Že je prekosil Pija VII, ki je bil papež tri in dvajset lčt, pet mescev in šest dni; vidil je tudi že leta Silvestra I in Hadrijana I, ki ata vladala vsak blizo 24 lčt; 31. grud. preteklega leta ravno je doživel dni Pija VI, kterega papeStvo je bilo doslej razun Petrovega naj dalje, namreč štiri in dvajset lčt, osem mescev in štirnajst dni. Ce Pij IX doiivi 21. rožnika 1871 pet in dvajseto obletnico izvolitve za papeža, doseže med 256 papeži sam Petrove leta. Tudi druge veličanske dogodbe in dela, prepletene z veseljem in žalostjo, delajo vlado Pija^ IX častitljivo in imenitno pred vsimi drugimi papeži. Ce prejme toraj to milost od Boga, da izpolni petindvajsetletnico, je od-menila družba katoliške laške mladine, ktere vodstvo je v Bolonji, napraviti za 21. rožnika 1871 velikansk razglas, enacega razglasu 11. mal. travna 1869 za zlato mašo Pija IX. Že 28. sušca 1870 je razglasilo to vodstvo poziv katoliški mladini evropejski, ki jo spodbuja, da naj se striojajo ter razveseljujejo z vsakterim katoliškim skazovanjem seree svojega očeta. Naj se le množč britkosti in terpljenja sv. Očeta, — to je znamnje, da velik je papež Pij IX, in društva verlih mladenčev se s tim ne ostrašijo. Tudi sv. Peter je veliko terpel, in pošteni katoliški verniki zaupajo, da dodeli Bog Piju IX tudi to milost, da vidi konec svojega življenja še zmago pravice. Opazovali bodemo, kaj bodo italijanski katolifiki listi naznanovali o družbi verlih katoliških mladenčev, ki ima svoje središe v Bolonji, in naznanovali bomo to tudi slovenskim mladenčem, ki so po večini goreče vneti za vero in sv. Očeta in bodo s tim še bolj , ker bodo vidili, kako sredi laškega toiovajstva gori v naj pleme-nitiših sercih sveti ogenj za vse, kar je lepo, blago, velikodušno. Štrasburg in njegov „Miinster." Več stoletji je slovelo to staro mesto, ne samo zarad prijetne lege ob reki Renu, marveč zavoljo svoje krasne stoljne cerkve, ktera se v svojem veličastji in lepoti meri lahko z vsakim svetiščem. Pa vojska, ta požrešna zver, ne podira le koče bornega kmetovalca, ter ga pahne objokanega iz njegovega dosedanjega domovja, ona tudi ne prizanese visokim dvorom; z mogočnim gromenjem na-povedovaje povsod razdertje skruni naj umetniše dela, ktere je kedaj doveršila človeška roka; tako je tudi s štrasburškim ,,Munstrom." Pruske bombe so veršale v mesto, marsiktera je padla na krasno cerkev, pa pri vsakem poku se je stresnilo pobožno seree za to svetišče. Pa ne samo ta nezgoda je zadela prebivalce po dolgi oblegi, še mnogo druzih nadlog jim je prizadela kruta.vojska. Poglejmo, kaj pripovedujejo o razdjanji. Frei-burški cerkvem list pravi: „Zanesljive osebe, ki so bile med oblego v Strasburgu, naznanujeje skoro neverjetne novice o velikem pomanjkanji, neštevilnih nadlogah, ktere stiskajo vedno bolj nesrečno mesto, o nezmerni zgubi, ktere številke so nam še do sedaj neznane. Le prebivalcev je požerla vojska 2 do 3 tisuč. Kakor senca se plazi sem ter tje ostalo, posebno srednje in nižje ljudstvo; dolgo bivanje po mokrotnih kletih, razne druge pomanjkanja so jim vzrok dolge bolezni; preslabotni si ne morejo več prislužiti potrebnega živeža. Kamorkoli se ozre oko, srečuje po mnozih trudih le upadene, blede lica. Edina lučica v mračni sliki prenesrečne oblege, zavetje terpečemu ljudstvu, je bila nikdar ne mirujoča darežljivost in usmiljenje mil. Škota Riis-a; vsakemu revežu brez razločka vere in stanu je delil blagi pastir tolažbo in podporo ; le pomanjkanje potrebnih pripomočkov ga je moglo ustaviti v njegovem prizadevanji. Naj povemo zdaj še posebej nekoliko o strasburški preslavni stolnici. Strasburški miinster (preslavno stolnico), kteri je T sedanji vojski terpel veliko škodo, je škot Werne pričel zidati 1. 1015, dokončan je bil 1. 1363. Stolp je po nekaj delo slovečega nemškega umelca Ervina iz Stein-bach-a, kteri ga je 1.1275 pričel zidati; po njegovi smerti je delo vodil njegov sin Janez, in hči Sabina ga je z resbarskimi deli lepšala. Z milodari in podporo iz vsega sveta se je to svetiše zidalo iz samih rezanih štirjaških kamnov. Na lepem koru so bile 1. 1714 1716 postavljene orgije s 40 spremeni in 2242 pišalmi, kterih naj veči cinasta tehta 341 liber, je 28 čevljev dolga in derži 14 veder. Ta velika cerkev je imela nekdaj lt> velikih zvonov, iz kterih so bili pa ob času francoske vojske kanone vlili; naj veči teh zvonov je imel 420 st /tov. Tako imenovani novi stolp (turnj , 438 pariških čevljev visok, je za egiptovsko Keopsovo piramido naj više delo človeških rok, — 30 čevljev je piramida se višji; za njim je naj višji kupla sv. Petra v Rimu. — Velika umetnost je tudi ondotna ura. V veliki, cent težki krogli je solnce, mesec in zvezde, ktere zmiraj v 24 urah vsakdanji tek dokončajo. Ob enem z njimi se verti krog, ki v letu ali v 305 dneh itd. svoj tečaj dokonča in ob enem tedne in vsak dan v letu naznanuje. Nedelje in prazniki so zaznamnjani z zlatimi čerkami. Tudi tčk 7 takrat znanih planetov in 12 nebesnih znamenj se vidi. Četerti ure kažejo 4 človeške starosti, pervo če-tert deček, 2. mladeneč, tretjo mož, 4. starček. Naredil je to uro sloveči profesor številstva Konrad Dasvpodius. Razne novice. Viktor Emanvel je prišel zadnji dan starega leta v Kim, pervi dan novega leta jo je že potegnil. Blezo mu huda ve3t ne da pokoja v Rimu. — V Madridu je 30. grud. umeri puntarski minister Prim, ranjen od neznanih nasprotnikov. Ravn^ tisti dan je na Španjsko stopil novi španjski kralj, tujic Amadeo, Viktor-Emanvelov sin, kteremu je Prim pridobil španjsko krono. S kakošno vestjo in sercem si jo bo pač na glavo djal? — Iz Nemškega zopet gre na Francosko toliko moštva in robe, da železnice za več časa ne morejo nič druzega sprejemati. So pa že tudi na Nemškem tako siti francoske vojske, da vse želi miru in mislijo, da so Prusi voljni za nižji ceno mir dc voliti, kakor pa nektere tedne poprej. / bojišča. General Faidherbe je po 12urnem boju Pruse pod Manteulelnom pri Bapaume-u 3. t. m. popolnoma premagal in razkropil. Iz Ljnhljane. Ljubljanska verfassuiigsfeier, pravi Tagblatt, se je razmotala v velikansko manifestacijo na Kranjskem. — Človek bi mislil, kdo vč kaj bo priveršalo iz tega potresa, in lejte: pritekale so, kakor Rimljan pravi, med drugim, nektere kosmate miške neotesanih govorov in liberalnih beblic v slavo preblažene verfassunge. Se ve , da vseh to ne tiče. Na Dunaju, kakor naznanujejo, kaj pa, da ni bilo tako ,,velikanskih manifestacij," ker blezo ne vidijo v „verfassungi" tistih nezmernih blagrov, kakor „glažev-nata-' kočiea nekterih Ljubljančanov. „l>unaj 21. grud. vstavo obhaja — molčeče," pravi „Volksblatt." Nihče ne misli na to, da je danes pred kacimi leti se zaznala nova doba blagra; kamor se ozremo, vidimo reznih obrazov, slišimo zdihljejev in kletev. Nobena glasbina banda ne gre skoz mesto;.. zvonovi stolnični molče : ako ( i iskra, Herbst, Ilasner, Sturm hočejo prestavljanj (ovacij), morajo naročiti take reči pri dobrih prijatlih za dober denar." Blagor tedaj tropici ljubljanskih vstavoljubov, ki je zmožna dunajske mnogoštevilne „verfassungstreuerje" tako silovito prekositi z „velikansko manifestacijo na Kranjskem!" Pa v čem se je vender skazovala ta „velikanska manifestacija?" Ako bereš govore, ki so se o tej priliki slišali, boš naletel vmes na pošastno krehanje zoper namestnika Kristusovega in tiste, ki je naš Bog in Zve-ličar rekel: „Kdor vas zaničuje, zaničuje Mene, zaničuje Njega, kteri je Mene poslal;" našel boš tudi zasramovanje zoper narodove pervake itd. „£ntthronung Gottes durch den rom. Bischof", — „Kiihne Traume der fanatisehen KonciIsarrangeure" ; — „Skla-vendienst der dunklen Massen," — „Pantoffel des Nach-folgers der Apostel", — „zugereiste HalbtUrken" (južni Sloveni v Ljubljani) in enake liberalne krasote ti v govorih v oči švigajo. Kdor bi ne vidil pred imeni govornikov čerk „Dr.", bi ložej mislil, da so zadevni gospodje kaki golijati iz kozje dežele, kakor pa možje, ki imajo o vsaki priliki polne usta ,,humanizma" in „civilizacije." Prašanja, ki je na koncilu sklenjeno, menda ne eden govornikov ni študiral, naj berže še nobene brošure v katol. zmislu o tem ne bral, in vender udrihajo po tem kakor steklačarji: ali si ne pripisujejo ravno s tim sami sebi „nezmotl j i vos ti?" Nič vediti, nič umeti, nič učiti se o kaki reči, pa vender s tako zanesljivostjo o nji soditi: ali ni to „liberalno" čudo vsih čudežev li). stoletja? Skrijejo naj se pred njimi tisti, ki imajo vse žive dni opraviti z vero in verskimi uki! Kar tiče se posebej prešernost nekterih kremljarij, bi jih pošten Nemec imenoval ,,Ungezogenheiten." Ce so gospodje tujci in drugovoverci, naj bi se obnašali, kakor se spodobi človeku na tujem ; če so pa domačini in katoličani, je zastonj več o tem besedica, ker s takim razsajanjem si sami vžg6 na čelo znamnje odpad-stva in ostanejo černi, če se tudi vsak dan ripsajo z mažo tuje inteligenci je in civilizacije. (Ni čudo, da se eden govornikov sam „čuti tujca na domači zemlji.") Da verfassungstreuerje po tacih korifejih svet zmiraj bolj spoznava, ni čudo, in po pravici je eden izmed njih tarnal, „da so na slabšem, kot so bili lani." — „Tagblattarije." Št. 1. Tagblattova pravi, daje pred 2 letoma sv. Silvestra večer eden pridigarjev Napoleona hvalil kakor pravega Sina cerkve; letos pa ga je na ravno tem mestu pridigar zaznamnjal za tacega, nad kterim se je spolnila pravica Božja. V. št. 2. Tagbl. pa pristavlja „Eingesendet," da se je bila tudi preteklo leto pri pridigi sv. Silvestra v Šenklavžu sprožila misel na bivšega cesarja Napoleona. — Sporočeno nam je, da ne eno ne drugo ni res; predlanskim je namreč pridigal ta dan g. stolni kaplan Klun in lani g. škofov kaplan Gerčar, in nobeden ni Napoleona omenil. „Einsenderju," ki se imenuje „pravega kristjana," ni všeč, ako se iz politiških dogodb pojasnuje previdnost Božja, ako se pridigar za papeža poganja itd. Revež mar ne ve, da katoličani v papežu spoštujejo od Kristusa postavljenega namestnika in poglavarja sv. Cerkve, in da le samo taki sj „pravi kristjani." Kteri pa papeža več ne spoznajo za tacega, niso več katoličani, ampak ,,razkolniki" ali „š i z m a ti kar j i," ločeni od sv. kat. cerkve, kar vsak vidi lahko iz katekizma, kdor ga bere. IHiikorfAe spremembe. V ljubljanski Akofii. C. g. Jernej Kraševic, lok. v Mekinah, gre v pokoj in lokalija je 23. grudna p. 1. razpisana. V teržaški škofii. C. g. A nt. Kosec, duh. pom. v Beršecu, je postal administr. v Klani. Čast. g. A nt. Kuhn, duh. pom. na Občini, gre v pokoj za 8 mescev. Dobrotni darovi. In Pontificem Pium: CVstos eCCLsIae - DeVs MeVs -NaVCLerVs RoMae VInCtVs saCerDos -ECCe! aDsVM PIVs naVCLerVs. P. B. Za sv. Očeta. G. J. B. R. 1 gld. ter prosi sv. blagoslova. — „Za novo leto" 1 gl., proseči sv. blagoslova. — Možje in žene Pograjske tare darujejo sv. Očetu 75 gl. za novo leto in prosijo sv. blagoslova za vse potrebe. — (Drugi darovi prihod.) Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.