LETO VII. 6 junij 1981 glasilo szdl občine logatec Logaške NOVICE ^ugodna gospodarska gibanja v tromesečju 1981 "6*ultat| 8Pođa,8t9°8podar*enia v le*u 1980 so bili zelo ugodni tako v združenem delu "»zon ne("a: kak°f »udi v družbenih dejavnostih. ""hu doo manl8lh lzi«m so bila sprejeta določila tako v resoluciji kakor tudi |8postovarig°*ora 0 družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1980 v celoti k9,u'i« om0 orazrnerno visoko ustvarjen dohodek, kije bil dosežen v preteklem 0tlel< i« na9*«'81 'Ut" u8°dnei8° razporeditev dohodka in osebnih dohodkov. Do-*' l8°stai«ii 81 ni,re'e °d republiškega poprečja, medtem ko so osebni dohod-sTako "flod * Popretiem '8''u l«to4n-n',rendi aospodarjenja iz preteklega leta pa kažejo v prvem trome-Jep,ornate169a leta Popolnoma nasprotno sliko. Zaradi problematične oskrbe h f8lrnera m osnovno lesno surovino ter izrazito neugodnimi vremenski-°Se*«>n CBI ' ne nazadnje tudi zaradi izpada večjega Števila delovnih dni, je bil Sk,lC!l0,ni Prihodek "Pliv za 3,5 % večji od enakega obdobja preteklega leta, do-kar predstavlja 7 % zaostajanja za doseženimi rezultati gospodo o1"'"81 tudPUb"ki' Po,e8 ze omenjenim vzrokom zaostajanja rasti dohodka pa " Vsi n.„iH°ian Porast cen surovinam, saj so se nekatere podražile tudi do ' vzroki so pogojevali manjši dohodek, od katerega naj bi bila 0d»lsnaS!navedar.i Neni« 'azPoredite 3? Hi v na osebne dohodke in sklade. Iz analize rezultatov gospo- 81 doho^--'- ra2vidno' da so 86 osebni dohodki hitreje povečevali kot je 1t)h Pora8t °dek S° b"' do8ezeni v poprečju v občini 9.255 din, kar predstavlja te 6|t v i fr0,i enaker"u obdobju preteklega leta. Dejstvo je, da je ustvarjeni 0 ko »o 0sr0me8et,u 1981 zaostajal za poprečjem v SR Sloveniji za 7 %. med-Po'6''8 Takaebni dohodki porasli za 32 %, oz. za 6 % več od republiškega po-j6n'6'8riia doh "eu9odna gibanja odstopajo od sprejete družbene usmeritve raz-T° * "8sPr t osebnin dohodkov in jih ni mogoče podpirati, ker so usmer- it na Pod Smer °d Prizadevanj celotne družbe. U V naVeri r0t'u izvoza smo dosegli skromnejše rezultate kot v preteklem b|| io na do "em obdobju je bilo cca. 85 % celotnega prihodka doseženega s Vb! d°8ežen "i"'801 trgu in le 11 "" na ,uiem trgu S svobodno menjavo dela je -Ci'' dotar° %' iz 8kupnega prihodka in dohodka 1 %, ostala 2 % pa od sub- ... ''o dresov, premij, obresti itd. s 0,9anizaci- 8van'a v i2yoz preskromna, je potrebno podkrepiti z dejstvom, da , Ha 8 ProdleZdrUŽene9a dela zan' nezainteresirane in to zaradi tega, ker do-Ha ?Unanjerri -8'0 Svoiih proizvodov in storitev na domačem trgu višjo ceno kot Cilad«van a neskladi.a pa je treba nujno v najkrajšem času odpraviti in izvoz-ban?8 S8rno '8 Podpreti z ustrezno stimulacijo, ki bo za združeno delo vzpod-ia, Prerne*.U8,rezniml učinkovitimi ukrepi je mogoče letošnja neskladna gi-ies *v|'e9a s ' V kor'8' izvoza s posebnim poudarkom na konvertibilna področ-*ojPrern«nlti .Ve,a in ,8ko doseči planirano projekcijo plačilne bilance. Nujno pa f8«n in Ud'rok izp,ačila stimulacije tako, da bo ta izplačana takoj, ko je iz-e 8ele takrat ko je izvršeno plačilo zunanjega partnerja. Ugotovljeno je, da organizacije združenega dela iz gospodarstva v občini niso v celoti spoštovale zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestila za prevozne stroške na službenem potovanju, izdatkov za reprezentanco, reklamo in propagando, izdatkov za avtorske honorarje in izdatkov po pogodbah o začasnem delu v prvem trimesečju 1981, saj so stroški ze reklamo in propagando narasli kar za 299 %, medtem ko zakon dovoljuje porast največ za 20 % točk v zaostajanju za dohodkom. Pomembna je tudi ugotovitev, da sc sredstva iz dohodka namenjena za skupne potrebe naraščanja hitreje kot dohodek saj so dosegla 39 % porast, medtem ko je del dohodka, namenjen za splošno porabo, ostal v enaki višini in se ni povečeval v odvisnosti od dohodka. Podatki opozarjajo na to, da je naraščanje osebne in skupne porabe v odvisnosti od ustvarjenega dohodka nesprejemljiva in da je potrebno ta neskladja odpraviti z določenimi ukrepi. Splošna poraba pa je v tem obdobju celo v zaostajanju, kar povzroča določene težave pri združevanju sredstev za kompenzacije posameznih prehrambenih proizvodov in za stimuliranje izvoza. Za akumulacijo je bilo v tem obdobju namenjenih 58.050 tisoč dinarjev, kar je za 47 % več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Čeprav ugotavljamo, da poslovnih izgub v tem obdobju nismo imeli, v gospodarstvu občine z rezultati ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Napeti moramo vse sile, da se neugodna gospodarska gibanja se dosežena delitvena razmerja uskladijo s sprejeto politiko začrtano v letošnji resoluciji in dogovoru o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1981. To pa bomo dosegli le z boljšim gospodarjenjem, večjim dohodkom in z zmanjšanjem vseh oblik porabe, ki mora biti odvisna od ekonomske zmogljivosti gospodarstva občine. Predsednik IS SO: Viktor KRMAVNAR Rdeči križ vas vabi Občinski odbor Rdečega križa s pomočjo ostalih organizacij zbira prostovoljne krvodajalce. Letno mora zbrati 350 krvodajalcev za potrebe pri raznih zdravljenjih bolnih, predvsem pri težkih operacijah, porodnicah in ostalih bolnih, ki potrebujejo kri, ker bi brez te pomoči lahko umrli. ODVZEM KRVI BO V PETEK, 7. AVGUSTA 1981, OD 6. do 14 URE V NARODNEM DOMU V LOGATCU. Krvodajalstvo temelji na humanizmu in zavesti človeške solidarnosti, torej na načelu, da naj bi kri prispeval vsak. dokler je zdrav in sposoben in sicer od 18. do 60. leta starosti. Kri ni zdravilo, ki ga lahko izdelujemo v tovarni, kri daje na tisoče ljudi, torej letno v Sloveniji preko 70.000 krvodajalcev, ki dajejo preko 20.000 litrov krvi. Naš namen je, da bi dal kri vsak vsaj enkrat v življenju. Zato prosimo vse zdrave občane, da se v velikem številu odzovejo vabilu in pridejo na odvzem krvi 7. avgusta. ODVZEM KRVI • NE BOLI • NE DEBELI • NE SLABI • NE ZAHTEVA PONOVNIH ODVZEMOV Kdor vse to ve, se bo zlahka odločil in se pridružil prostovoljnim krvodajalcem. - Dana kri ni darilo, je le del zdravstvenega varstva, - RDEČI KRIŽ VAS VABI NOVICE Deset let logaškega GRADNIKA Logaške novice so občasno poročale o delavnosti Gradnika, vendar se nam zdi prav, da se ob jubileju - 10-letnici - pomudimo nekoli bolj ob uspehih in težavah, ki so značilne za ta 190-članski logaški kolektiv Ozrimo se najprej v preteklost in poglejmo, kako je delovna organizacija pravzaprav nastala in kakšne uspehe si je zapisala na straneh deset let stare knjige Leta 1971 so se uresničile želje Komunalnega, Stanovanjskega in Gradbenega podjetja, da se združijo v enotno delovno organizacijo, ki se je preimenovala v Gradnik Zavedali so se, da je takoj na začetku potrebna racionalizacija v dejavnostih, ki so jih prej izvajala posamezna pod-letja Pri nabavi strojev in opreme so ravnali tako, da so bila uporabnnnna tako za komunalno kot za gradbeno dejavnost Gradbeno operativo so prilagajali sorazmerno ozkemu trgu, pritaknili tudi prodajo gradbenega materiala, pričeli izkoriščati smolev-ški peskokop, razvili lastno betonar-no in železokrivmco, do ustanovitve Samoupravne stanovanjske skupnosti reševali stanovanjsko problematiko in opravljali urbanistično dejavnost v občini Ne bo odveč, če naštejemo glavne objekte, ki so v desetih letih spremenili podobo našega kraja in naselij okrog njega Začelo se je z mostom čez Unec v Lazah, nato pa so zgradili prvi del zdravstvenega doma, za katerega so sredstva zbrali občani v takratnem samoprispevku Sledila je osnovna šola v Rovtah, temeljenje za daljnovod do Žirov, potem osnovna šola s telovadnico v KS Tabor, vodovod iz Črnega potoka, osnovna šola v KS Naklo, industrijski objekt na KLI, leta 1974 pa označujemo kot prelomnico, saj so zgradili prvi stanovanjski stolpič na Poštnem vrtu Sledila so začetna dela na Fur-lanovem, proizvodna hala v Valkar-tonu, novi prostori Konfekcije, čistilna naprava, garaže, na KLI je nastala nova lakirnica, posebno zahtevni prostori Vzgojno varstvene ustanove v KS Naklo, sušilnice in kotlovnica na KLI, ves čas pa gradili in vzdr zevali cestno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje takorekoč po vsej občini Ne smemo tudi pozabiti sodelovanja pri zasebnih gradnjah in nazadnje pri stanovanjski zadrugi Segli so tudi izven občinskih meja. v Cerknico, Žiri, Planino, Ljubljano, Sežano, Divačo. Postojno. Koper in celo na Lošinj Vsekakor je vredno omeniti, da so v tako uspešnih letih imeli nemalo zaslug tudi nekateri posamezniki Omenimo Viktorrrrja Mesarja, pionirja gradbeništva v Logatcu, pa Franca Jerina, Jožeta Zu-panca, Ivana Černeta. vsekakor pa Igorja Pfajfarja, zadnjega direktorja »komunale« Njegovo pot nadaljuje sedanji direktor, dipl inž gradbeniš tev Rafael Usenik Obiskali smo ga in ga zaprosili za razgovor Novice: Kakšne so bile razmere v Logatcu takrat, pred desetimi leti, seveda s posebnim ozirom na gradbeniško in komunalno dejavnost? Usenik Takrat smo vsi v Logatcu ugotavljali, da ni kakega napredka Povsod se je investiralo zelo malo Kakšnih večjih načrtov Logatec ni imel Leta 1967 je gradbena operativa celo odšla iz Logatca, cerkniško Gradišče je okrog leta 1970 zgradilo v povprečju 8 do 9 stanovanj letno Prav v tem letu pa se je nakopičilo toliko manjkajočih stvari, da je bilo nujno potrebno nekaj ukreniti Posebno velike težave so bile v šolskih objektih obeh Logatcev. Rovte šole praktično niso imele in vrtec je bil v stavbi, za katero vsi vemo. v kakšnem stanju je bila in kako je bila primerna za najmlajše Tudi Logačani v Logatcu niso mogli več dobiti zaposlitve Po prvi fazi izgradnje vodovoda se je z deli prenehalo Logatec se \p. v nravpm Irpnut ku organiziral, pojavil se je samoprispevek, začeli smo intenzivneje razmišljati o novih delovnih mestih in če nismo hoteli ostati nerazviti, se je moralo nekaj premakniti tudi na področju družbene gradnje Treba je bilo tudi strokovno pripraviti vso dokumentacijo in v našem združevanju smo našli pravi trenutek in svoje mesto Na Furlanovem je zraslo veliko, sodobno naselje Novice: Že takoj na začetku ste bili konkurenčni s ceno. Usenik Konkurenca ni bila prava Visoka tehnologija ni bila zainteresirana za pravzaprav majhno kvadra turo Ni bilo dodatnih stroškov na stanitve Povezovali smo se, in se seveda še vedno, s kooperanti, ki jih nismo vezali samo na posamezne objekte, ampak sodeluiejo kar v daljši liniji in so tako pravzaprav sestavni del podjetja To so vezi, ki niso le strogo poslovne, čeprav le pazimo, da nam s cenami ne »pobegnejo« Novice: Kaj pa povezovanje s sorodnimi panogami na Notranjskem? Usenik Nekoč smo že govorili, da bi se gradbena podjetja na tem področju povezala Gradnik pa je »obre menjen«, če tako rečem, še s komu nalo Veliko operative je v tej dejavnosti Zato nismo za druge bili nikoli dovolj zanimivi Vendar mislimo, da bo na Notranjskem le moralo priti do diferenciacije del V Logatcu, na primer, imamo le toliko komunalnih dejavnosti, da ena delovna organi zacija od tega ne bi mogla živeti Če se bomo nekoč gradbeniki povezovali, se bomo morali nujno pogovarjati tudi o komunalni dejavnosti Novice: Pa se še vrniva k cenam. Kolika je sedaj v Logatcu cena kvadratnega metra stanovanjske površine0 Usenik V novi soseski je začasna cena 17 000 dinarjev, cena ob koncu lanskega leta za staro sosesko pa je veljala 14 800 dinarjev Novice: Ob tem je važen odnos z osebnimi dohodki v podjetju. Usenik: Povprečni osebni dohodek je trenutno 9.120 dinarjev, to je v odnosu s kvadratnim metrom stanovanjske površine 1 : 1,7. Seveda je treba poudariti, da imamo v ceni kvadratnega metra še vedno tudi del komunale, ki je drugod v Sloveniji nimajo. Po družbenem dogovoru to naj ne bi bilo tako, a v tem trenutku ne vidimo, kako naj se razlika drugače pokrije. Cena kvadratnega metra seveda ni odvisna samo od operative. Pomembni so načrti, izvedba, velikost itd., pa seveda način financiranja. Novice: Ker smo že govorili o prihodnosti, združevanje panoge in podobno, nas le zanima, kako bo šlo naprej. Glavni objekti družbenega standarda so takorekoč končani. Kako bo z gradnjo in komunalo v prihodnosti? Usenik Komunala se bo nadalje vala. pa ne samo vzdrževanje, tudi gradnja Zavedamo pa se, da bo tega le manj kot doslej Vse bolj je za nas zanimiva zasebna gradnja Tu se še neizkoriščene možnosti To je bil in je še trg, ki je zanimiv Gradnja za zadrugo je eden naših pomembnih korakov v tej smeri Novice: Ko govorimo o prihodnosti, vsekakor ne smemo pozabiti urbanistične rešitve logaškega prostora. Kako sodeluje Gradnik v pripravah na načrt, ki bo jeseni v javni razpravi? Usenik Gradnik je že vključen v pripravi urbanističnega načrta Da V KS Tabor je v polnem tek" na objektu osnovne šole z8 razrede jemo vse gradbene podatke, j mo gradivo o komunalni op'e' nosti, dajemo mnenja o 9en^'( rešitvah projektov, ki so ie jasni, in ves čas sodelujemo P' novnih razpravah o zemlji^1'1 menjenih za gradnjo Uskladiti je treba to, W * zgrajenega, s tistim, kar na^ Predvsem na področju kor"" opremljenosti Sodelovali srfl pri oblikovanju kmetijskega storskeaa načrta Novice: Kaj pa nadaljnje ritve v Gradniku samem? Usenik Razvijamo produ'"'' kih gradbenih materialov. P'e^ peska in cementa, ki bi bili UP za našo okolico Betonski t>"^ rajni elementi, koritnice, ' skratka to so materiali, ki j"1', o.aje"" ig Proizvodnjo teh f 1 ^ v Ljubljani tudi dobimo, a Je^( zelo drag Proizvodnjo teh 19 lov je treba razviti in mi v tel1 pomembno tržišče. Tudi m^ menti iz armiranega beto^j vse bolj zanimivi za naš trg. ^ elemente še dolgo potrebo"3 naj bi iskali dela v sami |Z |» nujajoč se celo v širšem skem prostoru Na podroćlu nosti posebnega družben^, mena bomo delo nadalje"3, da se bomo s svojimi načr"v^ vali v načrte samoupravnih1 nih skupnosti in DPS Večji d°. P hi I n' lato Po do Po tih li nii vre Pla Po »d 0»! ki| lOg 'ie\ načrtujemo s strokovnim Ijanjem, boljšo opremljeno ganiziranostjo jsf stl° Novice: Ob jubileju tor' 25. naše čestitke in veliko prihodnje. Usenik Hvala prin* Logaške novice - glasilo čine Logatec. Predsednik a\ %i skega sveta Franc Jer'nj,,t r')e uredniški odbor Glavni in o™ Pre urednik Primož Sark. SteV'' raj računa 50110-678-87486 ^ ski center tiska in papirja. ^ Po mnenju sekretariata Za J cije SR Slovenije št. 421-1'7vf sk0 silo oproščeno plačila " li> prometa proizvodov NOVICE Sam °upravna stat art|ska skupnost občine Logatec objavlja RAZPIS tužbenih stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1981 Samoupravna enota za družbeno pomoč pn Samoupravni stanovanjski s*uPnosti Logatec razpisuje za leto 1981 6 (šest) stanovanj v Stanovanj-skem bloku v ROVTAH 3 dvoinpolsobna stanovanja 2 er>oinpolsobni stanovanji 1 9arsonjera Nosilci družbenih stanovanj, ki so upravičeni za dodelitev po Pravilniku Pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbeno pomoć SSS Logatec, naj do 20 7 1981 vlože vlogo in I* WW|en Vprašalnik za dodelitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi SE za u^eno pomoč SSS Logatec z vso dokumentacijo. uPravičenci za dodelitev družbenih stanovanj so " družine in občani z nižjimi dohodki, - miade družine, " uPokojenci, ~ delavci dejavnosti posebnega družbenega pomena Sak prosilec mora priložiti naslednja potrdila " da ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje (potrdilo o emozenjskem stanju) - da prosilec doslej še ni imel ustreznega rešenega stanovanjskega "siCe arija, da Prosilec za stanovanje ali član njegove družine ni lastnik počitniške teonr,3 Prosilec za stanovanje ali za delo sposoben član ožje družine ni prav|ceno nezaposlen, - da prosilec stalno bivališče na območju občine Logatec, lastniki Prosilec pr' svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci) ki so "Ovani.16 stanovanjske hiše ali več stanovanj ne more rešiti svojega sta- p°slene i*"!? ° povPrećnem osebnem dohodku za leto 1980 za vsakega za-pr ^a tlana gospodinjstva. -P0trd'l>,MLADE DRUŽINE<< Priložijo še: dobitev r. 0 namenskem varčevanju in izkaz finančne sposobnosti za pri-stanovanja. p°slena'h"0''0 delovne organizacije, pri kateri je eden ali oba zakonca za-^ Od h J* skupaj s prosilcem rešila njegove stanovanjske potiebe v le P, °°dell,ve stanovanja ^OSilcj kategorije »upokojeni občani« - rja rt i m""J<= »upur,ujeiii ouuani« priložijo Še: 'itJiiken= 6 sredstev prispeva republiška skupnost pokojninskega in inva-D 9a zavarovanja mu ' avc' v dejavnosti posebnega družbenega pomena (šolstva, zdravstva. - da '° še: Vredno8ti r8dstev' najmanj 20 % od nabavne vrednosti oz revalonrirane H: Plač Po Prosil S,anovania, prispeva delovna skupnost prosilca rosilc| aJoob s°]ilo ki 0d 8kiin„ ' znaša °d 2 do 20 % nabavne vrednosti stanovanja v odvisnosti uPnega do bni dohodek ki Jim bodo dodeljena na osnovi kriterijev družbena stanovanja. Prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja obvezno soudeležbo kot • dohodka na člana gospodinjstva, ki ima za osnovo povpreč na zaposlenega v preteklem letu v SRS ni °seb, kl bodo?'13'110' da b0 sss obravnavala samo pravočasno oddane prošnje. '°9e zaht ćl"'lvo in vestno izpolnjene vprašalnike in vse potrebne pri-',evar>le neVane s tem razpisom in Pravilnikom o pogojih in merilih za dode- DodajnJernn'h stanovanJ zgrajenih s sredstvi SE za DP SSS Logatec. Oljske sk6 lnformac')e v tej zadevi lahko dobite pri strokovni službi stano-KuPnosti Logatec. Notranjska 14 Samoupravna stanovanjska skupnost LOGATEC Samc 25 č|en?Upravna stanovanjska skupnost občine Logatec, objavlja na osnovi na ^or,n^a?oupravnega v občini Logatec ekon^arnoupravne9a sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu 0mske stanarine ?a8ubvenc RAZPIS Poniranje stanarin v letu 1981 (delna nadomestitev stanarine) I, Ho Jelna nadomestitev stanarine s,anovanjske pravice subvencija ^vrtiV V'Slne meJmh vrednosti po določbah tabelo samoupravnega spo- rt]ih0 '""uvdnjSKe pravice z nizkimi družinskimi dohodki firese9aj0 žlv|ienJskega standarda, katerih dohodki je namenjena občanom, za zavarova-v gospodinjstvu ne sk0'>lk sta I 'Povrj, ""nilUvanjske pravice lahno prejema subvencijo le za stanovanj °9ater ,„n°' kl 'e v skladu z doaovorom o standardnem stanovanju v občini ln znaša za - 1 člana gospodinjstva: 28 m' 2 člana gospodinjstva: 40 m' - 3 člane gospodinjstva: 56 m' - 4 člane gospodinjstva: 68 m' - 5 članov gospodinjstva: 75 m' za vsakega nadaljnjega člana družine pa še 8 m' Ne glede na določbe I. in II. točke, subvencija ne pripada prosilcu v naslednjih primerih če prosilec oddaja stanovanje v podnajem če se v prosilčevem stanovanju opravlja poslovna ali obrtna dejavnost. - če je prosilec ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda. - če je prosilec ali drug član gospodinjstva lastnik motornega čolna, kamp prikolice, avtomobila ali lastnik nepremičnine v vrednosti nad 100 000 din IV O subvenciji odloča odbor za subvencioniranje na osnovi zahtevka za subvencijo, ki jo prosilci vložijo na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Logatec, Notranjska 14, najkasneje 30 dni po objavi v LOGAŠKIH NOVICAH Zahtevku je treba priložiti potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto, - potrdilo o številu članov gospodinjstva Subvencija se odobrava za dobo enega leta in sicer tako. da stanovanj ska skupnost izplača upravičencem subvencionirani del stanarine mesečno VI TABELA ZA UGOTAVLJANJE ZNOSNIH IZDATKOV ZA STANARINE 7A PO SAMEZNE TIPE GOSPODINJSTEV GLEDE NA VISINO NJIHOVIH LETNIH DOKAZLJIVIH DOHODKOV (DDG) ZA LETO 1981 Dohodkovni razred Sl. Letni DDG din 1 2 3 4 5 6 7 8 Znosna stanarina v "• od DDG (" ZS/DDG) 1 1 7.999 0.4 2 18.000 - 35.999 4.5 3 36.000 - 53.999 6.2 1.8 4 54.000 - 71.999 8.2 3.7 0.4 5 72.000 - 89 999 9.7 5.2 2.9 0.3 6 90.000 - 107.999 10.9 6.5 3.1 1.9 0.8 0.3 7 108.000 - 125.999 12.0 7.5 4.1 2.6 1.9 1,4 0.8 0.6 8 126.000 - 143.999 12.9 8.4 5,0 3.5 2.8 2.3 1.7 1.5 9 144.000 - 161.999 13.7 8,2 5.8 4.3 3.6 3.1 2.5 2.3 10 162.000 - 179.999 14.4 9.9 6.6 5.0 4.3 3.8 2.8 2.8 1 1 180 000 - 197 999 15.0 10.6 7.? 5.6 4.9 4.4 3.9 3.6 12 198.000 - 215.999 15.6 11.2 7.8 6.2 5.5 5.0 4.5 4.2 13 216,000 - 233.999 16,2 11,7 8.3 6.8 6.1 5.5 5,0 4.8 14 234.000 - 251.999 16,7 12,2 8.8 7,3 6.6 6.0 5.5 5.3 15 252 000 - 269 999 17.1 12.7 9.3 7.7 7.0 6.5 6.0 5.7 16 270.000 - 287.999 1 7,5 13.0 9.6 8,1 7.4 6.9 6.3 6.1 17 288.000 305.999 18,0 13,5 10.1 8.6 7,9 7.4 6.8 6.6 18 306 000 - 323.999 18.4 13 9 10.5 9.0 6.3 7.8 7.2 7.0 19 324.000 - 341 999 18.7 14.3 10.9 9.3 8.6 8.1 7,6 7.3 20 342 000 - 359.999 19.1 14.6 11.2 9.7 9.0 8.5 7.9 7.7 21 360.000 - 377.999 19.5 14.9 11,5 10.0 8.3 8,8 8.2 8.0 22 378 000 - 395.999 19.8 15.3 11.8 10,3 9.6 8.1 8.5 8.3 23 396 000 - 413 999 ?0,1 15.6 12.1 10.6 9.9 9.3 8.8 8.6 24 414.000 - 431.999 20.4 15.9 12.4 10.9 10.2 8.6 9.1 8.8 25 432.000 - 449.999 20,7 16.2 12.7 11.2 10.5 8.9 9.3 9.0 Za smotrno oskrbo s kakovostnim peskom »Gradnik« Logatec - fte prej Komunalno podjetje - že dolgo pridobiva v Smolevcu zaslpn! material, betonski In maltnf pesek. Zasipnega materiala je vedno dovolj, mnogo manj je betonskega, znatno nekaj pa maltnega peska. Potrebe logaških graditeljev (družbenih in zasebnih), ki morajo drugam po potrebne količine peskov, že dolgo terjajo taksno domačo organizacijo pridobivanja peska, da bi se uporabniki oskrbeli s tovrstnim gradbenim materialom kar doma, saj prevozni stroški niso tako nepomembna stvar pri ceni; pa tudi drugod ni kakovostnega peska vselej na pretek. •Gradnik« Logatec je zato v svojih razvojnih možnostih začrtal izgradnjo manjše drobil niče na robu Logaškega polja v industrijski coni za pridobivanje kakovostnih vrst peskov. Ne gre pri tem za gradnjo zapraševalne separacije tipa »črni kal«, pač pa za napravo zaprte izvedbe, opremljeno z mokrim postopkom (vodno sejanje peska praktično onemogoča za-praševanje okolice). Doslej so pridobljena ustrezna soglasja republiških jnšpekcij. ki narekujejo postavitev take naprave vsaj 300 m od stanovanjskih hiš. V dogovorih z občinskimi organi pa je »Gradnik« dal vsa zagotovila, da bo z ustreznimi ukrepi preprečeval onesnaženje okolice; to pa Še s posebnim zavedanjem, da bo ob drobllcu tekla normalna proizvodnja betona, kvadrov, armatur in je treba tako na vsak način zagotoviti normalne pogoje za delo tudi vsem tem delavcem. V najslabšem primeru ne bo prišlo do večjega »kajenja", kot ga povzroči kamion na makadamski cesti. Prihodnost logaškega gradbeništva (spet družbenega in zasebnega) vidi -Gradnik" v tej odločitvi, saj je od kakovosti peskov odvisna kakovost betona, betonskih izdelkov. Do-voljšnjo oskrbo z betonskim in maltnim peskom pa je moč zagotoviti izključno z načrtovanim drobllcem; ta bo namreč dnevno dajal do 150 m' peskov od 0 do 16 mm Gradnik Logatec Lo£af>ke NOVICE ZANIMA AS Po Logatcu se širijo govorice, da več brezposlenih, toda delazmož-nih, dobiva socialno podporo, do katere niso upravičeni, zato predlagam, da bi ta spisek upravičencev s kriteriji javno izobesili. Delegat ŽTP Logatec Govorice, da več brezposelnih delazmožnih občanov prejema družbeno denarno pomoč so neresnične Trenutno prejema 26 občanov stalno denarno pomoč kot edini vir dohodka v znesku 2 172- din mesečno, 55 občanov pa prejema denarno pomoč kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje, ki znaša povprečno 1 000- din. Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec je na seji dne 26 11 1980 sprejela pravilnik o diužbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Logatec (objavljen v Logaških novicah januarja 1981) Na osnovi pravilnika je Svet za varstvo družine in odraslih opravil revizijo vseh denarnih pomoči in na podlagi ugotovljenih življenjskih razmer občanov določil višino pomoči Pravico do družbeno materialne pomoči imajo le tisti občani, ki so nesposobni za pridobitno delo ali zmanjšano sposobni in so gmctno ogroženi To so občani, ki nimajo rednih dohodkov, ne premoženja, niti oseb, ki bi jih bile dolžne preživljati Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti, mlajši lahko uveljavljajo pravico do pomoči le, če so za delo nesposobni zaradi bolezni, telesne ali duševne prizadetosti, kar morajo dokazovati z izvedenskim mnenjem ustrezne strokovne komisije. Za vse občane, ki zaprosijo za dodelitev pomoči, mora dati krajevna skupnost ustrezno mnenje o socialnih razmerah prosilcev in o dodelitvi pomoči, tako je tudi vsaka KS podrobnejše informirana o prejemnikih pomoči Širši delegatski bazi ne moremo posredovati podatkov o prejemnikih socialnih pomoči, ker so zadeve, ki jih obravnavamo v zvezi s socialnim stanjem naših občanov, zaupnega pomena Iz tega je razvidno, da delazmožni občani ki jih opazijo pri Krpanu ali kje drugje v Logatcu, ne prejemajo od naše skupnosti nobenega denarnega nadomestila ali denarne pomoči Socialna delavka Lidija Obreza Otroci naj bi se igrali na prostem v vseh letnih časih Program posameznih nalog telesnovzgojne dejavnosti, ki spremlja vzgojno delo v vrtcih, je razporejen tako. da ga vzgojiteljica z načrtno časovno razporeditvijo približuje otrokom. Nedvomno sodijo sem tudi hoja in izlet-ništvo Hoja je najstarejša človekova telesna vaja Odvija se v naravi, ki je naše skupno vadišče Otroke že zgodaj in vedno znova vzpodbujamo k hoji in iz letništvu, s tem k bivanju na svežem zraku, opazovanju lepot narave v različnih letnih časih in preko tega tudi k varovanju narave Igre in hoja v naravi pa imajo še druge vrednote V otrokih pustijo vtise in spoznanja Otroci sami pripovedujejo o tem. kajti ti skupni vtisi in doživetja se jim zdijo najlepši in najbolj zanimivi Spoznanja z iz'lletov jim koristijo pri širjenju pojmov m bogatenju besednega zaklada Vedeti moramo tudi to. da |e za to dejavnost značilno, da se mora otrok zanjo tudi potruditi, da Drosto voljno premaga težave m s tem potrjuje svojo osebnost. Ema Zorman Rezervne vojaške starešine na pohodu Krajevni organizaciji ZRVS »Tabor« in Hotedršici sta prvo nedeljo v K organizirali že tradicionalni orientacijski pohod, združen z reševanjem^ iz topografije, streljanjem in p predavanjem V želji, da bi razširili dejavnost rezervnih vojaških starešin, smo k sodelovanju še komiteje za SLO in DS ter mladino v KS Tabor in Hot^ šica. s), Program se je odvijal brez zastojev in s polnim zanimanjem Pohod ni bil najtrži oreh, kajti orientacija je osnovna veščina starešine Velll(0(() nimanje je bilo za streljanje s polavtomatsko puško Tu je nastal pravl movalni duh Drug drugemu so svetovali in se prepričevali, kam je P°l,e f meriti za najboljši zadetek Uspeh ni izostal, več kot 1/3 je bilo odličnih5 Višek pozornosti je bilo streljanje s tromblonom v tankovsko tarčo tov Peter Logar strokovno razložil način streljanja s tromblonom. so merili najbolj srčni Na naravni tribuni ni manjkal nihče, ki ne bi glasno bujal strelce in z nasveti dajal svoj prispevek Na tank je pomeril sam sednik IS tov Krmavnar in ob splošnem navdušenju zadel Če je unič1' bo kos tudi težki gospodarski situaciji so se oddahnili občudovalci j Predavanje, ki je sledilo, je bilo po vojaško kratko in jasno Tov Fran rina in tov Viktor Krmavnar sta razložila politično in gospodarsko siW v občini Na vsa vprašanja poslušalcev zaradi pomanjkanja časa ni bilo odgovoriti, kajti čakalo nas je naslednje dejanje malica To pa ni bila navadna malica, ampak nekaj čisto posebnega Kom1 ^ SLL • ii.-ležencev. hraniti in poskrbeti za njihovo dobro počutje Pri tem se je potrebno ob" I stabilizacijsko in vsa potrebna sredstva koristiti iz krajevnih virov fa J logo bi komite imel v izrednih razmerah, ko bi sprejemal borce evakui' To je bilo več kot igra na p papirju, zato so nalogo sprejeli z vso od90 ■ nostjo in polno mero samoiniciative Organizirali so se, proučili nalog01 dolžili posameznike za izvedbo , Rezultat nekje v gozdu, zavarovan pred sovražnikom, je stal kotel.v je brbotal pravi vojaški »pasulj«. okrog kotla pa so delali zagnani konWj m pri tem imeli kup nestrpnih občudovalcev Njihovi obrazi so se rafl ko je večina pohodnikov ponovno prišla h kotlu rekoč »jaz b\ še« . S ciljem uresničevanja načel SLO je predsedstvo KO ZRVS sprejel" no aktivnosti in vrsto predlogov Naj naštejemo samo nekatere Potrebno je dopovedati vsakemu starešini da se njegovo delo ne v enoti, kamor r je razporejen, ampak se nadaljuje v njegovi osnovn' nizaciji in v kraju, kjer živi . K sodelovanju je potrebno pritegniti DPO in društva, kajti ZRVS ni ^ I prtega tipa Predvsem je potrebno zainteresirati mladino, iz vrst kate rekrutira bodoče vojaške starešine Prav tako tudi udeležence NOB. I*1 s svojimi izkušnjami veliko prispevajo k boljšemu delu Trajno vojaško strokovno in politično izpopolnjevanje naj bo zag" j uspešnega dela! » Jož«l 0 Z k & 1. 2. 3, 4. 5. sre 6 10, 11 1? Di dr ZAHVALA Ob smrti mame in stare mame JUSTINE ŠINKOVEC upokojenke KLI Logatec se zahvaljujem za izrečena sožalja in za venec OOS KLI Loga-tec Iskreno se zahvaljujem tudi pihalni godbi Logatec, ki jo \e pospremila na zadnji poti, ter poslovilnim besedam tovarišice Fani Kogovšek Žalujoči hči Mirni z družino, sestri Kristina in Terezija kovice I1* življenja in d«la v krajevni skupnosti »Tabor« L°gatec °Qat »r^upnosu »laDor« nih or 'n vods,va družbenopolitič-9ani2acij so sprejeli odločitev. Svet kraievne skupnosti »Tabor a 0 življenju in delu v krajevni skupki »Tabor« Logatec preko sred-s,ev javnega obveščanja seznanita rSl krog občanov občine Logatec, p[ed«em pa krajanov krajevne skuPnosti »Tabor« Logatec o življe-n|u 'i delu v tej krajevni skupnosti, s Poudarkom na prizadevanjih obča n°v kakor tudi organov krajevne sSnosti m družbenopolitičnih or-9an«acij pr, razreševanju vprašanj "Problemov, s katerimi se soočajo 2 realizaci|i plansko zastavljenih Svet krajevne skupnosti je skupaj v°dstvi družbenopolitičnih organi-ac'i na vseh svojih dosedanjih se I" razpravljal o možnih rešitvah nko na področju preskrbe obča-°v< nadaljnje urbanizacije oziroma poselitve posameznih delov v kra-vni skupnosti, reševanja vprašanj kUpne komunalne rabe s poudar °ni na nerazrešenem vprašanju za-j 'av'ianja sredstev za plačevanje Sv ,vine ln vzdrževanje javne raz-e"iave, izgradnje objektov druž-ne9a standarda, med katere sodi va!rtVSem Sola za nlžje razrede Ed" đa Kardelia in obnova Kulturne-ce dorT,a, izgradnje »industrijske I e" do peskokopa, ureditve od-nost°V S Kme,l'sk0 zemljiško skup- kendov pr?I prodaie za gradnjo vi- ker ian 'ajeVne '= "ocanov in organov r--«^,ciJC t_a yrdunjo VI ^Primernih zemljišč na »Gr-Posabija ^ Vrhu"' u,r)evanJa in us '"aip,nja občanov in oroano 'ambn''c skupnosti v smislu obuvam-, „Pnprav akcije, so nekateri z vso Prv0_'. gnanostjo, ki je gotovo največ delali, drugi pa so še prihajali z strani Močnejši, predvsem fanti' kopali jame, drugi sadili, vsem P* dejal navodila gozdar Tudi nisva hoteli zaostajati Delo Je. lepo steklo Čeprav so bili PfS'' ! Ijeni. bolel je hrbet, se nismo P d j I I s v p t rn«" zevali, ampak se veselo razp01 znova in znova zaganjali v morebitno žejo ali lakoto pa s° , raj preveč skrbeli domači * smo mislili, da vsega ne bo m0^ posaditi v tistem popoldnevu, radi tako številne udeležbe m1' red' J« je bilo delo končano že P1 kom. Posadili pa smo okrog smrekic Ta delovna akcija pa je deJ predstavljala tudi povračilo kov za prevoz kulis v času na tošnjih gostovanj z igro »rVarl . igri bi sedaj povedala samo I", lepo uspela in hvaležni smo ' stvu, ki nas je povsod in zmeral sprejelo. Imeli pa smo kar pov, trikrat doma in 4 gos V drugi polovici aprila je 7(1* tova"1 .z' tud krajevne skupnosti krenila nj kalna štafeta mladosti za °^ Logatec Šteli smo si to v P" I čast in se zato temu pnrne"|8) pripravili Na skromnejši Pr°S(j( sodelovali pionirji z nekaj rec' I mi, pionirski pevski z zborče" pel nekaj pesmi, prebrano I pozdravno pismo, vmes PaI oglasili zvoki harmonike S"^ od šole proti Hlevnemu I spremstvu zastavonošev C*jM nesla ena od mladink, kjer le I prevzela druga ekipa in jo P\ naprej proti Popitu Tam Pa I svoje varstvo prevzeli P" mladinci Pred nekaj tedni smo im dinci tu na Vrhu tudi red"0., konferenco, na kateri sm° 1 novo vodstvo in si okvirno pot za naprej. j. Kristin«' Zrj tri iai dr 0; tO dr m bil Or sc to Nove knjige v logaški knjižni* Jože Javoršek: Črna krizantema Tita Kovač Najbogatejši Kranjec Janko Kersnik: Rošlin in Verjanko Dušan Jovanovič: Osvoboditev Skopja Srbski modernisti Iskanje izgubljenega človeka Luigi Pirandello: Pasja zvestoba Mildred Tavlor Silni grom, čuj moj krik Luis Bromfield Gospa Parkingtono-va Graham Greene: Človeški faktor ZGODOVINA Miloš Mikeln: Pekel 1941 Aleš Bebler: Čez drn in strn Domicili v slovenskih občinah Stoletje svetovnih vojn Druga svetovna vojna STROKOVNE KNJIGE I France Bernik: Problemi s'° književnosti Banesh Hoffmann Einstein Walter Bonatti: Moje gore I Marijan Prosen: Utrinki iz mije KNJIGE ZA OTROKE: Kristina Brenk: Partizanka Pavle Zidar: Moja družina ^ Vladimir Klevis: Srečanje Stjepan Jakševac: Ljubi, n« \ U ta, Rii «e 2< *e <:,, dii »ti tr« ve v j fe bc bi logaške Kovice KULTURNA KRONIKA s(a 28 GLASBENIKI IGRAMO DNEVU MLADOSTI - Pod tem geslom Hikov i ma'a 'e,0S prlredlla koncert Glasbena šola in Društvo mladih glasbe-narrnoZ ih°9atCa Med ucenci Glasbene šole se je predstavilo 10 solistov P'edsta 4 pianisti' 2 violinista, 2 flavtista in blok flavtist, nadalje se je ter »n « tn° narmonik in kvartet klarinetov Sedemindvajsetčlanski orkes-m va mladih glasbenikov« je nastopil s tremi koračnicami pod vod-emperamentnega Marina Belca. Gledalcem so se predstavile pod ni Vere Nagode in Vere Tratnik tudi različne ritmično baletne sku- stvom Vljdstvo Pine za t, Pa k Društ n' b''° povsem iasno' katere spadajo h Glasbeni šoli, katere "^o, da mladih glasbenikov O nastopu učencev glasbene šole naj reje bil simpatičen, da je pokazal dovolj resen odnos do dela, dovolj zmrj^f 0Dvladovanja instrumentov. Tudi mladi orkester je hotel več kot je °gel Žal Se je ponovno demonstrirala premalo izrazita načrtnost vodstva pri ki ni ?n?Van'u ućencev glasbene šole, vse tako potrjuje letošnja produkcija, direkto 3 predstaviti niti enega samega trobila (verjetno je to opazil tudi 9larber 9'asbene sole') naključje ali ne! Ko smo pred leti tedaj ustanovili da bQ 0 Sol°' smo prisegali na to, da bodi poslanstvo glasbene šole v tem, V29°lo d 9'as°eno kulturo, vzpodbujala mlade za organizirano glasbeno beno on3 b° med Posameznimi talenti vlivala navdušenje za poklicno glas-kestra n ll,ev- da bo pripravljala podmladek za potrebe pihalnega or-Pos0jat|■ tokrat v Kočevju Kriteriji ocenjevanja so bili tako to Kar 22° SS V zakllucno tekmovanje zares uvrstili le najboljši Pa ne samo r'8sel uvrst°trkeStr0V n' dose9'° ni,i 'istega minimuma števila točk, ki bi pri-^esto tr . na katero od mest: od 300 možnih je bilo za uvrstitev na tretje trije i 3 Zbratl nalmanl 70 % možnih, ali 210 točk Med temi orkestri so Iz skUn PrVe skuP'ne' 11 iz druge in osem iz tretje Bat-.. 1e.' kJer je tekmoval logaški orkester s še 1 ork So 16 drugimi, se je dvoje Qdst0D j— r,u) ln GorJe) uvrstilo na 2 mesto, štirje na tretje mesto, trije ,0, st-a se " °d ,ekmovanJa Orkestra, ki sta v tej skupini zasedla drugo mes- SPlošeUVrS,lla ,Udi v sk|epno tekmovanje poS|Uja| v,is' ki ga je oblikoval logaški orkester je bil zelo spodbuden t)'na,T,|čno n komislja' so se navdušili nad interpretacijo, zvočnostjo in lepo k p°siedica radn,° ^6 vedno pa ni dovoljšnje tehnične izpopolnjenosti, kar e Brez . Premalo trdega dela na vajah in pomanjkanja individualne vad- V V Kočev8 n' POt' napre' m 'e ne more bltl , evte, k, | V'u ,e 10 rnaja tekmovalo 7 orkestrov Nadvse je navdušil PO ahkota s , v skupnem seštevku točk iz predtekmovanja dosegel 2 mesto! r,aC''skaba a'er° 'e odl9ral sv°ie skladbe, tehnična dovršenost in interpre t * l» £lrrV"ost sta blla skoraj popolni Povsem pa nas je razočaral PO »Al-?evJu zakiin^- ka,erin predstavitev je bila sila medla Pihalni orkestri so v Ko-R«rim° UsPešne,š, od vrste znanih in priznanih orkestrov Pa nam je sklepni Ce žal, da nismo zbrali še tistih 9 točk, ki bi nas pripeljale prav h 9a dirinp kmovanja Z resnim delom in pod zanesljivim vodstvom no- °',e Prertc 8 Franca Korbarja pa se na prihodnjem tekmovanju lahko še ustavimo Jago ŽIVO PREPEVANJE. - Ob koncu maja je bila v Narodnem domu v Logatcu občinska revija pevskih zborov Sodelovali so vsi šolski in izvenšolski zbori, kar jih redno dela v občini. Če skušamo na kratko oceniti, ali predstaviti revijo, velja najprej ugotoviti, da sta se obe osrednji šoli dopadljivo? Ni sicer mogoče mimo dejstva, da se OŠ »8 talcev« ni predstavila z mladinskim zborom, vendar pa velja vse priznanje njenemu otroškemu zboru. Program, ki ga je predstavil otroški zbor pod vodstvom Lidije Burk je bil tak, kakršnega naj bi gojili in razvijali v šolskih zborih Takšno izhodišče je lahko trden temelj za nadaljnje delo v izvenšolskih zborih, tako po zahtevnosti kot po repertoarju. OŠ »Edvard Kardelj« se je predstavila z otroškim, mlajšim mladinskim in mladinskim zborom Vse tri je vodil Zdravko Novak Dokaj tehten program je dopolnjevalo veselo spoznanje, da je spet zaživel številčno bogat mladinski zbor Zborovodju želimo uspešnega nadaljevanja zastavljene poti Hotenjski mali pevci so se predstavili z zanje znanim, lahko bi rekli kar navihanim programom dveh zbadljivk in z Vilharjevo »Po jezeru« Vodila jih je Viktorija Kovač. Lažani so pod marljivim in skrbnim vodstvom Ivanke K-iž-man prikupno zapeli tri pesmice Veselo smo jim ploskali Razveselili smo se tudi še enega zborovodskega debitanta na logaškem odru, Tanje Tollazzi, ki je vodila rovtarske mlade pevce Spodbudno začeto delo velja nadaljevati in razviti sposobnosti in veselje mladih deklet in fantov za petje Med odraslimi zbori postavimo na prvo mesto ženski pevski zbor aktiva kmečkih žena iz Rovt Pod vodstvom Slavka Trevna so zapele tri pesmi iz klasičnega repertoarja ženskih zborovskih pesmi Prvič so se predstavile v Logatcu Upajmo, da ne zadnjič? upajmo tudi, da se jim pridružijo tudi fantje in bodo tako lahko oblikovali še mešani zbor, o čemer sicer potihem menda že razmišljajo Takoj za njimi omenimo moški zbor »Tabor« Kljub zamenjavi zborovodje v letošnji sezoni in kljub številčni okleščenosti se je pod vodstvom Zdravka Novaka solidno pokazal in dokazal, da je v še tako majhni slogi vendarle moč, ki preskoči in premaga vse ovire na poti k skupnemu cilju Hotenjski moški zbor pod vodstvomMatije Logarja in dolnjelogaški moški zbor sta spodobno opravila svojo predstavitev, podobno tisti na jubilejnem koncertu dolnjelogaškega zbora pred dobrim mesecem dni. Logaški oktet je pod vodstvom Marcela Štefančiča odpel tematsko prilagojen program Prireditev je bila namreč posvečena letošnjim praznovanjem ustanovitve OF in vstaje naših narodov Jago GLEDALIŠKE ZGODE IN NEZGODE V SEZONI 80/81 - Poglejmo, kako so v tej sezoni delovali gledališki ustvarjalci v naši občini Pogled pa naj bi bil bolj oster kot ponavadi. Naj pričnem z gledališko skupino »Mladost« Logatec. Ta skupina je pripravila celovečerno predstavo »Mrtvi ne plačujejo davkov«, ki pa je bila predstavljena samo enkrat v Narodnem domu. Repriza, ki bi morala biti v Narodnem domu, je odpadla zaradi nepremišljenega dejanja enega od igralcev, ki ni vedel da ima istega dne premiero v Ljubljenu v šoli. Čez dva dni pa je obiskala naš ansambel bolezen za več kot mesec dni, komaj pa je ozdravel prvi član ansambla, je zbolel drugi; tako se bolezen nadaljuje. Tako je sezona odšla mimo in prosimo vse, ki ste že kupili vstopnice za predstavo, da nam oprostite; posredi je pač višja sila - bolezen (Vstopnine se povrnejo ob predložitvi vstopnice.) Drugače pa je gledališka skupina »Zarja« z Vrha nad Rovtami vredna pohvale, saj je svojo »Igro življenja« kar večkrat predstavila. »Novi val« iz Hotedršice je komedijo »Klobčič« predstavil petkrat, in to v Hotedršici, Podkraju, Črnem Vrhu, Godoviču in Planini Lepaki so se pojavili še v Logatcu, Lazah in ponovno v Hotedršici. že čez dva dni pa so ti lepaki izginili, in to zaradi nediscipline treh igralcev, ki niso hoteli stopiti še na tri odre. Četrto premiero je pripravilo Kulturno športno društvo Laze, kjer vodi skupino najstarejša režiserka v naši občini Marija Šebenik, in je pripravila ansambel do resnične predstave. Pravim resnične zato, ker so nastopajoči po raznih zaposlitvah v raznih izmenah, tako da so bile vaje res zelo otežene, saj je morala režiserka vaditi skoraj vsakega zase. Toda z veliko dobre volje režiserke in igralcev je »Lovski tat« povsem uspel. Naznačil sem samo prav boleče okoliščine naših gledaliških skupin. Reči pa moram, da so se ob novem letu predstavili z igrico tudi šolski otroci v Narodnem domu. Po zimskih počitnicah pa je v osnovni šoli »8 talcev« gledališka dejavnost prenehala zaradi prevelikega odmora v januarju in premalo zanimanja šole Tudi v Hotedršici in šoli Edvard Kardelj imajo gledališke rr-Ike, ki so se že uspešno predstavili na proslavah, še posebej se bodo Hotenjski učenci predstavili ta mesec na odru v Hotedršici. Pohvale vrednih za gledališko dejavnost je v naši občini veliko, le da so vsi ti ljudje nekako za kulisami, ne vidimo jih več kot takrat, tiste bore dve uri na odru ali pa še to ne, če so režiserji odrski mojstri, šepetalci, elektri carji, scenaristi ali pa kako drugače delujejo pri skupini. V naši občini niti enemu gledališkemu ljubitelju ni bilo podeljeno Linhar tovo priznanje, pa čeprav bi to bilo lanko, saj nekateri delujejo že četrt stoletja in več Občane pa na koncu še vabim k jesenskemu sodelovanju v gledaliških skupinah. ČAR Filmski spored za julij. Tokratno vabilo k obisku nekaterih predstav bo kljub temu. da gre za dva meseca hkrati, moralo biti nekoliko krajše, vzrok je pač prostor Zato naj kar preidem k stvari. Omenil bom res najpomembnejše filme, morda pa ne bo odveč, če vas spomnim, dragi bralci, da bo v začetku avgusta v Pulju že 28 festival jugoslovanskega filma. Tja potuje tudi odličen hrvaški film IZGUBLJENA DOMOVINA, ki bo pri nas na sporedu dan pred republiškim praznikom ob dnevu vstaje. To sicer ni vojni film, govori pa o življenju pet let po osvoboditvi in seže tudi v današnji čas Vsekakor je posebne napovedi vreden film APOKALIPSA ZDAJ, znameniti ameriški protivojni film, v katerem sta odlično zaigrala Martin Sheen in Marlon Brando. Vojna je spet vietnamska, tista boleča točka ameriške zgodovine, ki peče in bo pekla Ameriko in svet še precej časa. Apokalipsa - svetopisemski konec sveta - najde režiser Francis Coppola v jugozahodni Aziji. Tam »vlada« bivši polkovnik Kurtttz (odlično ga je upodobil Marlon Brando). Treba se ga je znebiti, saj škoduje ugledu ZDA. Tajni agent, preživljajoč strahote vietnamske vojne med iskanjem ponorelega polkovnika, skoraj izgubi pamet, ubije polkovnika toda - v tem trenutku sam postane vodja ponorele skupine vojakov in domorodcev Apokalipsa se nadaljuje Odličen, a mračen film, ki seže pod kožo Mislim, da takega filma o vojnih grozotah še nismo videli Vojnih posledic, vendar drugačnih, se loteva tudi NOĆ GENERALOV, film, ki smo ga pred leti že videli, vendar je po svoji ime-nitnosti glede zgodbe, igre in režije zaslužil, da ga vidimo ponovno. V njem je odlično zaigral Peter OToo/e v vlogi degeneriranega nemškega oficirja med drugo svetovno vojno. Strahote nacizma niso bile samo v ruševinah, taboriščih in na bojnih poljih, temveč tudi v izkrivljenosti duha, ki je pod nacizmom lahko našel sprostitev in svobodo, kakršne si ne moremo niti izmisliti. Film je. nastal po literarni predlogi nemškega pisatelja Kirsta, ki ga poznamo tudi po prevedenih delih v slovenskem jeziku. Posebno pozornost zasluži tudi film ALIEN - OSMI POTNIK. Ta znanstveno fantastični film odkriva možne grozote neznanega Na vesoljsko ladjo se naseli nenavaden in neznan vir življenja, ki počasi uničuje vse člane posadke Film bi resda lahko šteli tudi med grozljivke, toda zamisel in potek zgodbe sta res fantastični. Film priporočam le tistim z močnimi živci. Za konec naj veljajo besede nekaterim pomembnejšim filmom, ki naj jih opredelim le na kratko. BEN HUR je znameniti zgodovinski spektakel o boju Židov pod tiranijo Rimljanov HOTEL KLEINHOFF je odlična drama dveh slučajnih znancev v hotelu, moškega in ženske, ki ju loči le tenak zid med najetima sobama. Slika današnje Nemčije in sveta ZADNJI STREL je film, v katerem je zadnjikrat v svoji karieri »sprožil« cowboysko pištolo John Wayne. Klasična zgodba z Divjega zahoda o revolverašu Prav nenavadno je, da je v zadnjem Waynovem filmu zgodba napovedovala njegovo resnično smrt Revolveraš namreč izve za neozdravljivo bolezen, ki ga razjeda, toda hoče umreti kot pravi revolveraš. Filmska zgodba ie bila tudi zgodba njegovega življenja. Toliko za zdaj Tudi med ostalimi filmi bi našli še kaj zanimivega, pač letnemu času primerno. Hladna dvorana vas bo morda tudi julija in avgusta pritegnila, da se sprostite in zabavate še ob drugih filmih našega sporeda Primož Sark 3-5 italijanski avanturistični REKA VELIKEGA ALIGATORJA, režija S Martino glavna vloga Barbara Bach 4 5 ameriška kriminalka OCl LAURE MARS. r I Kershner. gl vi F Dunaway. T L Jones. B Dourif 7 italijanska komedija NEBRZDANE STRASTI, r Steno. S Cor-bucci. gl vi P Villaggio. D di Lazzaro. C Clery, R Pozzeto 10 12 ameriška avanturistična drama LOVEC, r B Kulik, gl vi S Mcqueen. E VVallach 1 I 12 ameriški erotiCni V PODZEMLJU SEKSA, r P Shrader, gl vi G Scott, P Boyle. S Hubley 14 ameriška drama AMERIŠKI GRAFITTI II r B W 1 Norton gl vi C Clark B Hopkins 19 hongkonški avanturistični ZMAJEV BES, r T L Po gl vi t1 Chung Do 19 aaoameriška drama DRUGA STRAN POLNOČI, r C Jarrot gl vl M F Pisier J Beck. S Saradon, R Valone 21 jugoslovanska drama IZGUBLJENA DOMOVINA, i A Babaja gl vl N Scagla, N Spasojević. Z Crnko 24-26 ameriški avanturistični JACK LONDON ZLATOKOP r P Carter gl vl J East. R Steiger, A Dickinson 25.-26. ameriška vojna drama APOKALIPSA ZDAJ. r. F F. Coppola, gl. vl. M Brando. M Sheen, R. Duvall 28 italijanska komedija ROJAKINJA NENE r S Sampieri. gl vl L Fani, S Valsecchi. U Tognazzi 31 2 ameriški vvestern ZADNJI STREL, r D Siegel gl vl .1 Wayne. L. Bacali J Slewarl 17 18 . in avgust 1 2 7 9 8 9 ameriški vojni NOČ GENERALOV, r A Litvak gl vl P O Tool« 0 Sharif, T Courtenay D Pleasance ameriška kriminalka PAST ZA NEVIDNEGA r F Bellamy gl vl 1 Wood J D Baker ameriški zgodovinski spektakel BEN HUR r V. .Vvler gl vl C HeiJon. J Hawkins S Boyd. H Harareet, H Grrfflth italijanska drama HOTEL KLEINHOFF, r C Uzzam gl vl C Clery B Robinson zahodno nemška grozljivka HOTEL DRAKULA, r K Omhra gl vl G Garco B Verghes B Frciler 14 1 hrt« 5fc 61?7« POTENJI LOGATEC Naslov bi bil lahko še natančnejši, ali ne' Ma*