1. Biološko-psihološka študentska konferenca Koper, 9.–10. oktober 2021 Zbornik povzetkov 1st Biological-Psychological Student Conference Koper, 9–10 October 2021 Abstract Book BPSC 2021 1. Biološko-psihološka študentska konferenca Koper, 9.–10. oktober 2021 Zbornik povzetkov 1st Biological-Psychological Student Conference Koper, 9–10 October 2021 Abstract Book Predsednici konference/Conference Chairs · Mojca Pungerčar, Taja Pajmon Rak Predsednika znanstvenega odbora/Scientific Board Chairs · Luca Privileggio, Urška Gerič Recenzenti/Reviewers · dr. Živa Fišer, dr. Peter Glasnović, dr. Matjaž Hladnik, Matic Jančič, ·2021 ·2021 dr. Jure Jugovic, dr. Simona Kralj Fišer, Dean Lipovac, dr. Lara Lusa, dr. Urša Mars Bitenc, e dr. Vlasta Novak Zabukovec Uredili/Edited by · Luca Privileggio, Urška Gerič, Ana Kuder, Leila Winkler, Mojca Pungerčar, nca Taja Pajmon Rak ree Prevedla in lektorirala/Translated and proofread by · Nataša Gerič nferenc onf o Izdala/Published by · Založba Univerze na Primorskem k C Titov trg 4, 6000 Koper a www.hippocampus.si tsk Glavni urednik/Editor in Chief · Jonatan Vinkler tudent Vodja založbe/Managing Editor · Alen Ježovnik lS Koper · 2021 a © 2021 Avtorji/Authors študena Elektronska izdaja/Electronic Edition https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-143-8.pdf https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-144-5/index.html sychologic https://doi.org/10.26493/978-961-293-143-8 l-P -psihološk a Biološko Biologic 1. 1st Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 97326595 ISBN 978-961-293-143-8 (pdf ) ISBN 978-961-293-144-5 (html) Kazalo Table of Contents Uvodna beseda/ A Few Words of Introduction · 7 Društvo biodiva/ Association Biodiva · 9 Društvo študentov biopsihologije/ Association of Biopsychology Students · 10 ·2021 ·2021 Univerza na Primorskem – UP FAMNIT/ University of Primorska – UP FAMNIT · 11 e Organizacijski odbor/ Organising Committee · 13 nca Strokovna komisija/ Scientific Committee · 18 ree nferenc Gostujoči predavatelji/ Invited Speakers · 23 onf o Vzorci genetske variabilnosti v Antropocenu: nov vpogled v upravljanje in varstvo k C a sesalcev/ An Anthropocene Trace of Genetic Diversity: A New Insight into Mammalian Management and Conservation tsk tudent Elena Bužan · 23 lS Podnebna psihologija: raziskovanje vrzeli med zavedanjem, znanjem, odnosi, a namenom in vedenjem/ Climate Psychology: Exploring the Gaps between Awareness, študena Knowledge, Attitudes, Intentions and Behaviors Thomas Brudermann · 26 »Apokalipsa je razočaranje«: uživanje podnebnih sprememb in mrtva točka pri sychologic podnebnem konsenzu/ ‘The Apocalypse is Disappointing’: Enjoying Climate Change l-P and the Deadlock of the Climate Consensus -psihološk a Erik Swyngedouw · 28 Biodiverzitetna kriza, konzervacijski neuspehi in perspektive v 21. stoletju: iologic kaj se lahko naučimo iz pandemije COVID-19?/ Biodiversity Crisis, Conservation Failures and Perspectives for the 21st Century: What Can We Learn from COVID-19 Pandemic? Biološko B 1. 1st Bojan Lazar · 30 Ustne predstavitve/ Oral Presentations · 32 Biološki modul/ Biological Module Družbeni vidiki v biologiji/ Social Aspects in Biology Samooskrba s hrano v Sloveniji – vprašanja in dileme Lara Oprešnik · 33 Znanje o sistemu kroženja vode, okoljska stališča in vedênja slovenskih osnovnošolcev Iris Zajc, Gregor Torkar · 34 Biologija kopenskih ekosistemov/ Terrestrial Biology Diet of Wintering Long-Eared Owl ( Asio otus) in Osijek, Croatia Stella Glavić, Mirta Ilić, Alma Mikuška · 35 3 Proteolitična razgradnja novih proteinskih bioinsekticidnih kompleksov s prebavnimi encimi in vitro Vid Savnik, Ana Ogrin, Martina Mravinec, Anastasija Panevska · 36 Comparing Long-Term and Short-Term Fitness Estimations in House Sparrow Vita Živa Alif, Julia Schroeder · 37 Biologija morskih ekosistemov/ Marine Biology Estimation of Marine Contamination Based on Potential Toxicity of Water, Sediment and Biota in the Northern Adriatic Sea Luca Privileggio, Maja Fafanđel · 38 ·2021 ·2021 Reevaluation of The Croatian National Monitoring Protocol of Posidonia oceanica e Meadows – Preliminary Survey Results nca Marija Oštarić, Ivana Zubak Čižmek · 39 ree Ocena površinske gostote morskih želv v severnem Jadranu z uporabo nferenc brezpilotnega zrakoplova onf o k C Tinkara Požar, Matic Jančič, Bojan Lazar · 40 a Effect of Green LED Lights on Target Species Catch and Value in Static Fishing Nets tsk in Northern Adriatic Sea tudent Matteo Benussi, Matic Jančič, Bojan Lazar · 41 lSa Naproti trajnostnemu ribištvu: pozabljeni ulov stoječih mrež v Severnem Jadranu študen Hana Hanžek-Turnšek, Marjana Tomažič, Matic Jančič, Bojan Lazar · 42 a Genetika/ Genetics Uporaba platforme Ion S5 za analizo starodavne DNA pleistocenskih in holocenskih sychologic bizonov iz Slovenije in Madžarske l-P Lars Zver, Borut Toškan, Sandra Potušek, Urška Gerič, Elena Bužan · 43 -psihološk a Uporaba molekularnih orodij za proučevanje genetske povezanosti, prostorsko-razmnoževalnega in socialnega vedenja divjega prašiča in evropske srne iologic Aja Bončina, Laura Iacolina, Boštjan Pokorny, Elena Bužan · 44 Biološko B An Affordable and Rapid eDNA Based Approach for Estuarine Sediments´ 1. 1st Environmental Quality Assessment Mikel Gutiérrez Muto, Aitor Albaina, Mikel Aguirre, David Abad, Andone Estonba, Iratxe Zarraonaindia · 46 Ustne predstavitve/ Oral Presentations · 48 Psihološki modul/ Psychological Module Javno duševno zdravje in psihoterapija/ Public Mental Health and Psychotherapy Pismenost o duševnem zdravju, stigma in stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči med slovenskimi mladostniki Samanta Hervol, Vita Poštuvan, Tina Podlogar · 49 Športni trenerji kot vratarji sistema: sistematičen pregled Tija Vrhovnik, Vanja Gomboc, Vita Poštuvan · 50 Samomorilnost pri osebah s kronično bolečino – sistematični pregled Anja Klepac, Tina Podlogar · 51 4 Prikrivanje spolne usmerjenosti v povezavi z duševnim zdravjem Uroš Nović, Tia Počkar, Jerica Smrečnik · 52 Povezanost terapevtske prisotnosti, psihološkega blagostanja in relacijskih potreb psihoterapevtov Urša Mele, Gregor Žvelc, Urša Mars Bitenc · 53 Socialna psihologija/ Social Psychology Razvoj socialne kognicije pri človeku in drugih primatih Larisa Lara Pohorec · 54 Obiskovalci živalskih vrtov kot potencialni socialni partnerji človeku podobnim opicam ·2021 ·2021 Ines Knežević, Simona Gomboc, Manca Tanasković, Tjaša Markič, e Tina Mezeg, Tija Vrhovnik · 55 nca Ženska genitalna mutilacija skozi prizmo socialnega konstrukcionizma: ree obredno žensko genitalno rezanje nferenc Leila Winkler, Simona Gomboc · 56 onf o k C a Psihologija glasbe/ Psychology of Music Katera zaporedja akordov nas najbolj zadovoljijo? Učinek pričakovanja, tsk tudent glasbene izobrazbe in tonske lege lS Žiga Mekiš Recek, Zala Rojs, Laura Šinkovec, Petra Štibelj, Martin Vogrin, a Brina Zamrnik, Anka Slana Ozimič · 57 študena The Properties of Interpersonal Synchrony that Play a Role in Increasing Cooperativity Manca Kok, Johanna Perschl, Rebecca Schaefer · 58 Novejše teme in kognicija/ Newer Topics and Cognition sychologic Odlašanje odhoda v posteljo: predstavitev področja l-P -psihološk a Kristina Šparemblek, Urša Mars Bitenc · 59 Beliefs About Cancer Causes Among Adolescent and Young Adult Patients and Survivors: A Qualitative Study iologic Lara Menegatti, Sanja Roškar, Urška Košir · 60 Biološko B Critical Review of the Scientific Production in the Field of Microbiota-Gut-Brain 1. 1st Axis and Cognition Polona Kalc, Jan Pieter Konsman · 61 Verjamem, torej (ne)pomnim: vpliv povratne informacije na kapaciteto kratkoročnega spomina in oceno samoučinkovitosti kratkoročnega spomina Laura Buzeti, Daša Gajšek, Nika Merkuš · 62 Covid-19/ Covid-19 Samozaščitno vedenje v pandemiji je povezano s poznavanjem virusa SARS-CoV-2 in koronavirusne bolezni covid-19 Manca Toporišič Gašperšič, Nataša Grof · 63 Covid-19 in nevrološke posledice: sistematični pregled Matija Zagoranski, Marjeta Malovrh, Matej Kržišnik, Vanja Gomboc, Vita Poštuvan · 65 5 Razvojno-psihološke teme/ Developmental psychology Čustveni in kognitivni vidiki šolanja na daljavo pri dijakih Katja Kavšek, Vlasta Novak Zabukovec · 66 Ko govorimo o šolski kulturi, imamo v mislih tudi kulturo dobre skupnosti? Žana Šaban · 67 Posterji/ Posters · 68 Biološki modul/ Biological Module Biologija kopenskih ekosistemov/ Terrestrial Biology Influence of Alpha Cypermethrin and Difenoconazole Pesticides on European ·2021 ·2021 Green Toad Tadpoles ( Bufotes viridis L.) e Bruno Bekić, Olga Jovanović Glavaš, Anamarija Žagar, Tatjana Simčič · 69 ncare Analysis of Macro- and Microplastic Particles in Pellets of White Stork ( Ciconia ciconia) e From Croatia nferenc Dora Bjedov, Petar Glavaš, Mirta Sudarić-Bogojević, Tibor Mikuška, Alma Mikuška · 70 onf o k C The Effect of Storage on The Physiological Status of Radish ( Raphanus Sativus L.) a Microgreens tsk Antonija Piškor, Selma Mlinarić · 71 tudentlS Genetika/ Genetics a študen Methylation-Sensitive Amplification Polymorphism of White Stork ( Ciconia ciconia L.) a DNA in Eastern Croatia Bernard Jarić, Alma Mikuška, Dora Bjedov, Lidija Begović · 72 Mikrobiologija/ Microbiology sychologic Microbiological Conditions in the Waters and Sediments of Istrian Freshwater Ponds l-P -psihološk a and the Palud Brackish Swamp Lucia Nikolić · 73 iologic Zahvale/ Acknowledgements · 75 Biološko B 1. 1st 6 Uvodna beseda A Few Words of Introduction V roki držiš zbornik Biološko-psihološke študentske konference, prve tovrstne konference, organizirane na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru. Mi smo zelo navdušeni in ponosni, da smo uspeli realizirati ta projekt! Ponosni smo sami nase, torej na na- šo organizacijsko ekipo, ki je celotno zadevo pripravila in navsezadnje tudi na ·2021 ·2021 vas, drage kolege, soštudente, ki ste se prijavili in s tem pokazali, da so takšni e dogodki res pomembni za sedanje in prihodnje življenje študenta! Kako pa se je nca vse začelo in se nadalje odvijalo? Začelo se je prav zares odlično, imeli smo polno ree zagona in veselja ob tem, da bomo pripravili nekaj, kar se na naši fakulteti še ni nferenc zgodilo in bo nekaj res konkretnega! . . . Potem pa je prišel COVID-19. Priznamo, onf o k C da je precej vplival na celotno organizacijo, ker se je vse skupaj prestavilo za eno a leto. To pa je pomenilo, da glavni pobudniki niso imeli več časa. Naslednje leto, tsk torej letos, se je v začetku pojavila oseba, ki je skromno vprašala, kaj je zdaj s to tudentlS konferenco, o kateri smo govorilo eno leto nazaj. Takoj smo se javili še vedno za-a greti posamezniki, ki smo bili pripravljeni to izpeljati na vse ali nič! Vendar je bila študen naša ekipa pravzaprav kar kritično okrnjena, zato je organizacijaob študiju in de-a lu predstavljala velik zalogaj. Potrudili smo se rekrutirati nove člane ekipe, trajalo je nekaj časa, a kdor čaka, dočaka. Kaj kmalu je segel dober glas v sosednjo vas sychologic in dobili smo ljudi, brez katerih ta konferenca zagotovo ne bi bila to, kar je! Za-l-P gretost pa je obrodila sadove, kot smo si jih lahko le želeli. Postali smo res dobra -psihološk a ekipa! Z malo sreče in nekaj pripravljenosti drugih ljudi za sodelovanje ter veliko našega dela, pa morda vmes kakšen spodrsljaj in teženje, naj se stvari naredijo, iologic če je bilo tako rečeno – ah, kaj, saj smo ljudje, treba je tudi imeti življenje, kajne Biološko B – se nahajate v prostorih fakultete (no, ali pa doma pred računalnikom, ker virus 1. 1st pač še vedno razsaja) in ste del naše pustolovščine! Uživajte! In your hands, you are holding the book of abstracts of the Biological-Psychological Student Conference, the first of its kind, organised at the Faculty of Mathematics, Natural Sciences and Information Technologies, University of Primorska. We are very thrilled and proud to be able to successfully carry out this project! We are proud of us, the organisational team, who was and still is the core of this project, as well as all of you, dear colleagues, students, who decided to contribute to the conference with your presentations and without whom the conference would not exist. You have shown that these kind of events are truly important for the student life of today and tomorrow! Now we would like to tell you a bit more about how it all started. It all begun with a group of motivated students, eager to organise a great scientific and social event that our faculty has not yet seen before! Everyting was going well... and 7 then COVID-19 happened. Admittedly, it affected the whole process of organisation significantly, since everything got delayed for a year. As a consequence, the main ini-tiators were too busy to actively participate in the organisation. Luckily, at the beginning of this academic year, one person kindly asked if the conference, that we talked about a year ago, was still happening and thus kept the spark of interest alive. A few motivated inidividuals responded and were ready to carry this process out, no mat-ter what! Unfortunately, there were too little of us, to successfully organise the event, as we were all actively studying and working. Thus we decided we desperatly needed more members of the team. We did our best to recruit them and although it took some time, the wait paid off. A few colleagues joined the team, without whom this ·2021 ·2021e conference would not look like it does now! Eventually, the enthusiasm bore fruit and nca we became a great team! Therefore, with a bit of luck and lot of team work, as well as re some pitfalls along the way, we are happy to welcome you at our faculty (or in front e nferenc of your computers, as the virus is still going strong) and are thrilled you are a part of onf o k C this adventure ahead of us! a tsk tudentlSa študena sychologic l-P -psihološk a iologic Biološko B 1. 1st 8 Društvo biodiva Association Biodiva Biodiva je društvo varstvenih biologov, katerega namen je vzpodbujanje raziskovalnih, študijskih in obštudijskih dejavnosti študentov in ostalih članov društva. Na ta na- čin želi kot mlado društvo ustvariti primerne pogoje za doseganje zadanih ciljev. Z različnimi projekti želi prispe- ·2021 ·2021 vati k ozaveščenosti ljudi o pomembnosti naravovarstva e oz. izpostavljati negativne vplive človekovega izrabljanja nca naravnih virov in sicer z uporabo sodobnih pristopov oza-ree veščanja javnosti. nferenc onf o k C Biodiva is an association of conservation biologists, the purpose of which is to en-a courage research, curricular and extracurricular activities of students and other tsk members of the association. In this way, as a young society, it wants to create suitable tudent conditions for achieving the set goals. It wants to contribute to people’s awareness lSa of the importance of nature conservation through various projects and highlight študen the negative impacts of human exploitation of natural resources using modern ap-a proaches to raising public awareness. sychologic l-P -psihološk a iologic Biološko B 1. 1st 9 Društvo študentov biopsihologije Association of Biopsychology Students V društvu organiziramo različne aktivnosti, med katerimi je primarna aktivnost Homeoreza. Ta predstavlja ci-kel mesečnih dogodkov, organiziramo pa tudi druge biopsihološke dneve/vikende/tedne z raznoraznimi tema- ·2021 ·2021 tikami. V letih pred korono smo vsako leto organizirali de-e lavnice, namenjene izobraževanju bodočih izvajalcev de-nca lavnic. Gostili smo bivše študente, profesorje in strokov-ree njake z različnih področij v obliki predavanj, delavnic in nferenc filmskih večerov. Sodelovali smo z Luko Koper in Gimna-onf o k C zijo Koper, kjer smo izvajali različne delavnice, med njimi učenje učenja, obvla-a dovanje stresa in sprostitvene tehnike. Sodelujemo z drugimi društvi, predvsem tsk pri organizaciji projektov kot je Teden Možganov, letos pa smo se močno pove-tudent zali z društvom varstvenih biologov - društvo Biodiva pri organizaciji Biološko-lSa psihološke konference. Naša želja je ustvarjati združenje ambicioznih in proak- študen tivnih študentov in jim nuditi odprte roke za kakršnekoli aktivnosti, ki so jih pria pravljeni izvajati. Cilj je, da se študentje med seboj povežemo in tako skupaj kre-pimo kompetence na različnih področjih, si med seboj pomagamo pri študiju in sychologic iskanju praks ali prostovoljnega dela. l-P -psihološk a The association organizes various activities, among which the main activity is Homeoreza. Beside the other biopsychological days/weekends/weeks with various topics homeoreza stands for a cycle of events on a monthly basis. In the years before Covid-iologic 19 pandemic we organized workshops every year to educate peer to peer educa-Biološko B 1. 1st tors. We hosted previous students, professors and experts from a variety of fields in the form of lectures, workshops and film evenings. We cooperated with Luka Koper and Gimnazija Koper, where we conducted various workshops, including learning to learn, stress management and relaxation techniques. We also cooperate with other societies, especially in the organization of projects such as Teden možganov, and this year we strongly connected with the Association Biodiva in the organization of the Biological Psychological Student Conference. Our desire is to create an association of ambitious, proactive students and help them carry out any ideas they want to fulfil. The goal is for students to connect with each other and thus strengthen competencies in various fields, help each other with their university work and finding intern-ships or volunteer work. 10 Univerza na Primorskem – UP FAMNIT University of Primorska – UP FAMNIT Univerza na Primorskem je po starosti in velikosti tretja univerza v Sloveniji. S posebnim zakonom jo je ustanovil Državni zbor Republike Slovenije leta ·2021 ·2021 2003. e Prva rektorica univerze je bila dr. Lu- nca cija Čok, kateri sta sledila dr. Rado Bo- ree hinc in dr. Dragan Marušič. Trenutna nferenc rektorica je dr. Klavdija Kutnar. onf o k C Članice Univerze na Primorskem so: a tsk – Fakulteta za humanistične študije, tudent – Fakulteta za management, lSa – Fakulteta za vede o zdravju, študen – Fakulteta za turistične študije – Turistica, a – Pedagoška fakulteta in – Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. sychologic l-P Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) -psihološk a je bila ustanovljena leta 2006. Fakulteta izvaja študijske programe vseh treh stopenj ter raziskuje na področjih matematike, računalništva in informatike ter na področju naravoslovnih ved: iologic Biološko B 1. 1st – Matematika in Matematične znanosti, – Matematika v ekonomiji in financah, – Računalništvo in informatika, – Bioinformatika, – Podatkovna znanost, – Trajnostno grajeno okolje, – Sredozemsko kmetijstvo, – Varstvena biologija in Varstvo narave ter – Biopsihologija in Psihologija. Temeljni dejavnosti fakultete sta izobraževanje in raziskovanje, hkrati pa je tudi organizatorka in soorganizatorka odmevnih mednarodnih konferenc in drugih znanstvenih srečanj. 11 The University of Primorska is the third largest university in Slovenia in terms of age and size. It was established by a special law of the National Assembly of the Republic of Slovenia in 2003. The first rector of the university was dr. Lucija Čok, followed by dr. Rado Bohinc and dr. Dragan Marušič. The current rector is dr. Klavdija Kutnar. – The members of the University of Primorska are: – Faculty of Humanities, – Faculty of Management, – Faculty of Health Sciences, – Faculty of Tourism Studies – Turistica, ·2021 ·2021e – Faculty of Education and nca – Faculty of Mathematics, Natural Sciences and Information Technology. ree The Faculty of Mathematics, Natural Sciences and Information Technologies (UP nferenc onf o FAMNIT) was established in 2006. k C The faculty implements study programs of all three levels and researches in the fields a of mathematics, computer science and informatics, and in the field of natural sci-tsk tudent ences: lSa – Mathematics and Mathematical Sciences, študen – Mathematics in Economics and Finance, a – Computer Science, – Bioinformatics, sychologic – Data science, l-P – Sustainable built environments, -psihološk a – Mediterranean agriculture, – Conservation Biology and Nature Conservation and iologic – Biopsychology and Psychology. Biološko B 1. 1st The basic activities of the faculty are education and research, and at the same time it is also the organizer and co-organizer of high-profile international conferences and other scientific meetings. 12 Organizacijski odbor Organising Committee Predsednici konference Conference Chairs Mojca Pungerčar (Co-chair) Izobraževanje: Varstvena biologija (Dodi- plomski študijski program), UP FAMNIT ·2021 ·2021e Education: Conservation Biology (Under- graduate Study Programme), UP FAMNIT ncare e-mail: majhna.mojca@gmail.com e nferenc onf o k C a tsk tudentlSa Taja Pajmon Rak (Co-chair) študena Izobraževanje: Varstvo narave (Magistrski študijski program), UP FAMNIT Education: Nature conservation (Master’s sychologic Study Programme), UP FAMNIT l-P -psihološk a e-mail: taja.pajmon@yahoo.com iologic Biološko B 1. 1st 13 Strokovni odbor Scientific Board Urška Gerič (Co-chair) Izobraževanje: Računalništvo in informa- tika (Doktorski študijski program), UP FA- MNIT Education: Computer science (PhD Study Programme), UP FAMNIT e-mail: urska.geric@famnit.upr.si ·2021 ·2021e ncaree nferenc onf o k C Luca Privileggio (Co-chair) a Izobraževanje: mag. varst. nar. tsk Education: M.Sc. in Nature Conservation tudent e-mail: privileggio.luca@gmail.com lSa študena sychologic l-P -psihološk a Leila Winkler (Member) iologic Izobraževanje: Psihologija (Magistrski štu-Biološko B 1. 1st dijski program), UP FAMNIT Education: Psychology (Master’s Study Programme), UP FAMNIT e-mail: winklerleila1618@gmail.com 14 Ana Kuder (Member) Izobraževanje: Psihologija (Magistrski študijski program), UP FAMNIT Education: Psychology (Master’s Study Programme), UP FAMNIT e-mail: ana.kuder@gmail.com ·2021 ·2021e ncaree Finance nferenc Finances onf o k C Eva Žunec (Member) a Izobraževanje: mag. manag. traj. razvoja tsk Education: M.Sc. in Menagement of Susta- tudent inable Development lSa e-mail: eva.1307@hotmail.com študena sychologic l-P -psihološk a iologic Logistika Biološko B 1. 1st Logistics Ines Knežević (Head) Izobraževanje: Biopsihologija (Dodiplom- ski študijski program), UP FAMNIT Education: Biopsychology (Undergraduate Study Programme), UP FAMNIT e-mail: ines.knezevic12@gmail.com 15 Kaja Miglič Pirkmaier (Member) Izobraževanje: Biopsihologija (Dodiplom- ski študijski program), UP FAMNIT Education: Biopsychology (Undergraduate Study Programme), UP FAMNIT e-mail: mp.kaja999@gmail.com ·2021 ·2021e ncaree nferenc Družabni program onf o Social Programme k C a Tinkara Požar (Member) tsk Izobraževanje: Varstvo narave (Magistrski tudent študijski program), UP FAMNIT lSa Education: Nature conservation (Master’s študen Study Programme), UP FAMNIT a e-mail: tinkara.pozar@gmail.com sychologic l-P -psihološk a iologic Biološko B Oblikovanje 1. 1st Design Pina Stojan (Head) Izobraževanje: Biopsihologija (Dodiplom- ski študijski program), UP FAMNIT Education: Biopsychology (Undergraduate Study Programme), UP FAMNIT e-mail: pina@stojan.org 16 Tehnična podpora Technical Support Tilen Jesenko (Head) Izobraževanje: Računalništvo in informa- tika (Magistrski študijski program), UP FA- MNIT Education: Computer Science (Master’s Study Programme), UP FAMNIT e-mail: tilen.jesenko@gmail.com ·2021 ·2021e ncaree nferenc onf o k C a tsk tudentlSa študena sychologic l-P -psihološk a iologic Biološko B 1. 1st 17 Strokovna komisija Scientific Committee Biološki modul Biological Module doc. dr. Živa Fišer Assist. Prof. Živa Fišer, PhD ·2021 ·2021 Zaposlitev: Koordinatorica študijskega pro-e grama Varstvo narave, Namestnica pred- nca stojnika, Oddelek za biodiverziteto, Fakul- ree teta za matematiko, naravoslovje in infor- nferenc macijske tehnologije, Univerza na Primor- onf o k C skem, Slovenija a Employment: Nature Conservation Study tsk Programme Coordinator, Deputy Chair, tudent Department of Biodiversity, Faculty of Ma- lSa thematics, Natural Sciences and Informa- študen tion Technologies, University of Primorska, a Slovenia e-mail: ziva.fiser@upr.si sychologic l-P doc. dr. Peter Glasnović -psihološk a Assist. Prof. Peter Glasnović, PhD Zaposlitev: Oddelek za biodiverziteto, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in in- iologic formacijske tehnologije, Univerza na Pri- Biološko B 1. 1st morskem, Slovenija Employment: Department of Biodiversity, Faculty of Mathematics, Natural Sciences and Information Technologies, University of Primorska, Slovenia e-mail: peter.glasnovic@upr.si 18 doc. dr. Matjaž Hladnik Assist. Prof. Matjaž Hladnik, PhD Zaposlitev: Koordinator študijskega pro- grama Bioinformatika, Oddelek za aplika- tivno naravoslovje, Fakulteta za matema- tiko, naravoslovje in informacijske tehno- logije, Univerza na Primorskem, Slovenija Employment: Bioinformatics Study Pro- gramme Coordinator, Department of Applied Natural Sciences, Faculty of Ma- ·2021 ·2021 thematics, Natural Sciences and Informa- e tion Technologies, University of Primorska, nca Slovenia ree e-mail: matjaz.hladnik@upr.si nferenc onf o k C doc. dr. Jure Jugovic a Assist. Prof. Jure Jugovic, PhD tsk Zaposlitev: Koordinator študijskega pro- tudent grama Varstvena biologija, Oddelek za bi- lSa odiverziteto, Fakulteta za matematiko, na- študen ravoslovje in informacijske tehnologije, a Univerza na Primorskem, Slovenija Employment: Conservation Biology Study sychologic Programme Coordinator, Department of l-P Biodiversity, Faculty of Mathematics, Na- -psihološk a tural Sciences and Information Technolo- gies, University of Primorska, Slovenia iologic e-mail: jure.jugovic@upr.si Biološko B 1. 1st asist. Matic Jančič, mag. varst. nar. Assist. Matic Jančič, M.Sc. in Nature Conservation Zaposlitev: Oddelek za biodiverziteto, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in in- formacijske tehnologije, Univerza na Pri- morskem, SLO; Blue World Institute of Ma- rine Research and Conservation, CRO Employment: Department of Biodiversity, Faculty of Mathematics, Natural Sciences and Information Technologies, University of Primorska, SLO; Blue World Institute of Marine Research and Conservation, CRO e-mail: matic.jancic@famnit.upr.si 19 Psihološki modul Psychological Module prof. dr. Vlasta Novak Zabukovec Prof. Vlasta Novak Zabukovec, PhD Zaposlitev: Oddelek za psihologijo, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in infor- macijske tehnologije, Univerza na Primor- skem, Slovenija (koordinatorica magistr- skega programa Psihologija); Oddelek za ·2021 ·2021 bibliotekarstvo, informacijsko znanost in e knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza nca v Ljubljani, Slovenija ree Employment: Department of Psychology, nferenc Faculty of Mathematics, Natural Sciences onf o k C and Information Technologies, University a of Primorska, Slovenia (coordinator of Ma- tsk sters programme Psychology); Depart- tudent ment of Library and Information Science lSa and Book Studies, Faculty of Arts, Univer- študen sity of Ljubljana, Slovenia a e-mail: vlasta.zabukovec@famnit.upr.si sychologic izr. prof. dr. Simona Kralj Fišer l-P Assoc. Prof. Simona Kralj Fišer, PhD -psihološk a Zaposlitev: Biološki inštitut Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Od- iologic delek za psihologijo, Fakulteta za matema- Biološko B 1. 1st tiko, naravoslovje in informacijske tehno- logije, Univerza na Primorskem, Slovenija Employment: Jovan Hadži Institute of Bio- logy, Scientific Research Centre of the Slo- venian Academy of Sciences and Arts; De- partment of Psychology, Faculty of Mathe- matics, Natural Sciences and Information Technologies, University of Primorska, Slo- venia e-mail: simonakf@zrc-sazu.si 20 izr. prof. dr. Lara Lusa Assoc. Prof. Lara Lusa, PhD Zaposlitev: Inštitut za biostatistiko in me-dicinsko informatiko, Univerza v Ljubljani, Slovenija; Oddelek za matematiko, Fakul- teta za matematiko, naravoslovje in infor- macijske tehnologije, Univerza na Primor- skem, Slovenija Employment: Institute for Bistatistics and Medical Informatics, Faculty of medicine, ·2021 ·2021 University of Ljubljana, Slovenia; Depart- e ment of Matematics, Faculty of Mathema- nca tics, Natural Sciences and Information Te- ree chnologies, University of Primorska, Slove- nferenc nia onf o k C e-mail: lara.lusa@famnit.upr.si a tsk asist. dr. Urša Mars Bitenc tudent Assist. Urša Mars Bitenc, PhD lSa Zaposlitev: Oddelek za psihologijo, Fakul- študen teta za matematiko, naravoslovje in infor- a macijske tehnologije, Univerza na Primor- skem, Slovenija; Slovenski center za razi- sychologic skovanje samomora, Inštitut Andrej Maru- l-P šič, Univerza na Primorskem, Slovenija -psihološk a Employment: Department of Psychology, Faculty of Mathematics, Natural Sciences iologic and Information Technologies, University Biološko B of Primorska, Slovenia; Slovene Centre for 1. 1st Suicide Research at Andrej Marušič Insti- tute, University of Primorska, Slovenia e-mail: ursa.mars@upr.si 21 asist. Dean Lipovac, mag. psih. Assist. Dean Lipovac, M.Sc. in Psycho- logy Zaposlitev: InnoRenew CoE in Inštitut An- dreja Marušiča, Slovenija; Oddelek za psi- hologijo, Fakulteta za matematiko, nara- voslovje in informacijske tehnologije, Uni- verza na Primorskem, Slovenija Employment: InnoRenew CoE and Andrej Marušič Institute, Slovenia; Department of ·2021 ·2021e Psychology, Faculty of Mathematics, Na- nca tural Sciences and Information Technolo- re gies, University of Primorska, Slovenia e nferenc e-mail: dean.lipovac@innorenew.eu onf o k C a tsk tudentlSa študena sychologic l-P -psihološk a iologic Biološko B 1. 1st 22 Gostujoči predavatelji Invited Speakers prof. dr. Elena Bužan Prof. Elena Bužan, PhD Biografija: Elena Bužan je redna profesorica in raziskovalka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ·2021 ·2021e Univerze na Primorskem in na Visoki šoli za varstvo okolja. ncare Njeni raziskovalni področji sta molekularna e nferenc ekologija in varstvena biologija, tj. uporaba onf o genetike pri varstvu in upravljanju prosto- k C a živečih živali. V soavtorstvu je objavila več kot 60 izvirnih in preglednih znanstvenih tsk tudent člankov, je urednica dveh znanstvenih monografij, sodelovala je z več kot 70 prilS spevki na mednarodnih konferencah ter prispevala 7 poglavij v monografskih a študen publikacijah; je tudi članica uredniškega odbora ugledne mednarodne revije. Z a vodenjem in sodelovanjem v nacionalnih (ARRS, CRP) in mednarodnih projektih (INTERREG, HRZZ, Obzorje 2020, Erazmus+) pomembno prispeva k razvoju mo-lekularne ekologije kot orodja za varstvo in trajnostno upravljanje prostoživečih sychologic živali, znanstvena dognanja prenaša tudi v prakso s sodelovanjem z ministrstvi l-P -psihološk a (MOP, MKGP, MI) in zavarovanimi območji (TNP, NRP). Trenutno je vodja medna-rodnega projekta StepChange v programu Obzorje 2020, ki temelji na vključevanju t. i. državljanski znanosti (angl. citizen science) na področjih zdravja, energije iologic in varstva narave. Za akademske in znanstvene dosežke je bila nagrajena z nagra-Biološko B dama »Glasnik znanosti« in »Primorski um«. Bila je mentorica več kot 30 diplom-1. 1st skih, magistrskih in doktorskih nalog na področjih varstvene genetike in biologije živali. Je članica Slovenskega biokemijskega in genetskega društva, medna-rodnega konzorcija za biodiverziteto, znanstvenega konzorcija varstvene genetike ConGen ter predstavnica Slovenije v konzorciju ERGA (European Reference Genomic Atlas). Kot gostujoča predavateljica in ocenjevalka študijskih progra-mov je obiskala številne univerze v Braziliji, Kazahstanu, ZDA, Libanonu, Češki, Avstraliji, Rusiji in Hrvaški. Bila je pedagoška mentorica pri štirih projektih Jav-nega sklada za štipendije in razvoj kadrov, financiranih s strani Evropskega socialnega sklada, ki povezujejo univerzo z lokalnim gospodarstvom, študentom pa omogočajo pridobivanje dodatnih kompetenc za lažjo zaposlitev. 23 Biography: Elena Bužan is a full professor at the Faculty of Mathematics, Natural Sciences and Information Technologies, University of Primorska, and at Environmental Protection College, Slovenia. Her research deals with molecular ecology and conservation biology, i. e. the use of genetics in conservation and management of wildlife. As co-author she published more than 60 original and scientific articles, she is an editor of two scientific monographies, with more than 70 studies she participated at international conferences and published 7 chapters in monographic publications. She is also a member of ed-itorial committee of a respected international journal. With managing and partici- ·2021 ·2021 pation in national (Slovenian Research Agency (referred to the Slovenian abbrevia-e tion of ARRS), targeted research programmes (referred to the Slovenian abbreviation nca CRP)) and international projects (INTEREG, HRZZ, Obzorje 2020 (Horizon 2020), Eras-ree mus+), she contributes to the development of molecular ecology as a tool for conser-nferenc vation and sustainable management of wildlife. She puts the scientific knowledge onf o k C into practise by cooperation with Ministries (Ministry of the Environment and Spa-a tial Planning, Ministry of Agriculture, Forestry and Food, Ministry of Infrastructure) tsk and protected areas (Triglav National Park, Notranjska Regional Park). At the mo-tudentlS ment, she is a leader of the international Horizon 2020 project called StepChange, a based on collaboration of citizen science through research in various scientific fields študen ranging from health to energy and the nature conservation. She has received ‘Glas-a nik znanosti’ (‘Messenger of Science’) and ‘Primorski um’ awards for academic and scientifc achievements. She was a mentor to more than 30 bashelor’s and master’s sychologic theses and doctoral dissertations in the field of conservational genetics and animal l-P biology. She is a member of the Slovenian Biochemical and Genetic Society – an inter- -psihološk a national biodiversity consortium, of ConGen scientific consortium of conservation genetics, and representative of Slovenia at ERGA (European Reference Genomic At-iologic las consortium). As a visiting lecturer and evaluator of study programmes she visited Biološko B several universities in Brazil, Kazakhstan, USA, Lebanon, Czech Republic, Australia, 1. 1st Russia, and Croatia. She was a pedagogic mentor at four projects of the Public Schol-arship, Development, Disability and Maintenance Fund of the Republic of Slovenia, financed by the European Social Fund, linking university to the local economy, and enabling students to acquire additional competences and facilitating employability. Vzorci genetske variabilnosti v Antropocenu: nov vpogled v upravljanje in varstvo sesalcev V Antropocenu, geološki dobi, katere glavna značilnost je globalni vpliv člove- štva na planet, biotska raznovrstnost upada, raznovrstnost ekosistemov in vrst se zmanjšuje. Antropogene dejavnosti ovirajo dnevne in sezonske premike prostoživečih živali, motijo ekološke procese in lahko delujejo kot fiziološki stre-sorji. Zato je ena najpomembnejših nalog varstva in upravljanja prostoživečih živali preprečevanje drobljenja habitatov, obnavljanje povezanosti med popu-24 lacijami oz. habitatnimi krpami ter trajnostno upravljanje populacij z ohranja-njem njihove genetske raznolikosti. Slednja je namreč eden najpomembnejših dejavnikov, ki populacijam omogoča odzivanje in prilagajanje na okoljske spremembe. Ker nevtralna genetska variabilnost pogosto kaže nepopolno sliko evolucijskega potenciala populacij, je za oceno njihovega prilagoditvenega potenciala potrebno spremljati tudi adaptivno genetsko variabilnost. V prispevku bom predstavila genetske raziskave petih vrst sesalcev v Sloveniji oz. zahodnem Bal-kanu: treh vrst parkljarjev (evropska srna – Capreolus capreolus, navadni jelen – Cervus elaphus, divji prašič – Sus scrofa) in dveh srednje velikih plenilcev (divja mačka – Felix silvestris, navadna lisica – Vulpes vulpes). Upoštevajoč razlike v nji- ·2021 ·2021 hovih populacijskih gostotah, prostorskem vedenju, prehranskih značilnostih in e življenjskih strategijah smo ocenili vpliv drobljenja in izgube habitatov ter drugih nca groženj na genski pretok oz. genetsko strukturo populacij. Uporabili smo nev-ree tralne in adaptivne genetske označevalce za oceno: (i) prostorske porazdelitve nferenc nevtralne in imunogenetske variabilnosti, (ii) povezave med nevtralnimi in adap-onf o k C tivnimi genetskimi označevalci, (iii) vpliva genetske variabilnosti na telesno maso a in sposobnost razmnoževanja ter (iv) prostorskega vedenja osebkov znotraj po-tsk pulacij. Primerjalne genetske analize večjega števila prostoživečih živali omogo-tudent čajo zaznavanje učinkov razdrobljenosti krajine na vrste, ki imajo različno vede-lSa nje in prostorske zahteve, kar vpliva na njihov mikroevolucijski odziv. Ocena ge- študen netske diferenciacije med populacijami je izjemno pomembna pri opredelitvah a vpliva krajinskih in okoljskih značilnosti na (meta)dinamiko populacij, vključno z genskim tokom in lokalnim prilagajanjem ter zahteva večjo pozornost s strani sychologic upravljalcev populacij prostoživečih živali. l-P -psihološk a An Anthropocene Trace of Genetic Diversity: A New Insight into Mammalian Management and Conservation iologic In the Anthropocene, a geological epoch, characterized as one with a significant Biološko B human impact on the planet, the biodiversity declines, as well as the diversity of 1. 1st ecosystems and species decreases. Anthropogenic activities hinder daily and seasonal migrations of wildlife, disrupt ecological processes and may act as psychological stressors. Therefore, some of the most important tasks of wildlife’s conservation and management are prevention from habitats’ fragmentation, renewing of connections between populations or habitat patches, and continual management of populations by preserving their genetic diversity. The last one is one of the most important factors which enables the populations to respond and adapt to the environmental changes. As the neutral genetic variability often shows incomplete picture of evolutional potential of populations, also the adaptive genetic variability is to be monitored for evaluation of their adaptation potential. In this study I present the genetic researches of five mammal species in Slovenia or in the western Balkans: three species of ungulates (roe deer – Capreolus capreolus, red deer – Cervus? elaphus, wild boar – Sus scrofa) and two medium-sized carnivores (wildcat – Felis silvestris, red 25 fox – Vulpes vulpes). Considering the diversities in their population densities, spatial behaviour, feeding model and life strategies, we have evaluated the impact of habitat loss and fragmentation and other threats to gene flow or genetic structure of populations. Neutral and adaptive genetic markers have been used for the evaluation: (i) spatial arrangement of neutral and immunogenetic variation, (ii) connec-tions between neutral and adaptive genetic markers, (iii) impact of genetic variation to body mass and reproductive capability, and (iv) spatial behaviour of specimen within populations. Comparative genetic analysis of a large number of wildlife species enables detecting the impact of landscape fragmentation on species with diversely behaviour and spatial demands, which has impact on their microevolutional ·2021 ·2021e response. The evaluation of genetic differentiation among populations is extremely nca important at defining the impact of landscape and environmental characteristics to re the (meta)dynamics of populations, including gene flow and local adaptation, and e nferenc requires larger attention by managers of wildlife populations. onf o k C a Assoc. Prof. Thomas Brudermann, PhD tsk tudent Biografija: Thomas Brudermann je izredni lS profesor na Univerzi v Gradcu, Avstrija. a Ima »venia docendi« iz interdisciplinarnega študena področja trajnostnih in inovativnih razi- skav, doktorat iz psihologije in magisterij iz informatike. Deluje kot raziskovalec in sychologic predavatelj na več nacionalnih in medna- l-P rodnih inštitutih, kot je Mednarodni inšti- -psihološk a tut za uporabne sistemske analize(IIASA) na Dunajski univerzi za ekonomijo in poslo- iologic vanje, na Univerzi v Celovcu in Univerzi v Biološko B Gradcu. Je tudi gostujoči raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za okoljske ra-1. 1st ziskave na Japonskem in gostujoči član Azijskega tehnološkega inštituta na Taj-skem. V svoji raziskavi se ukvarja z vprašanjem v zvezi s podnebno psihologijo in prehodom v trajnostne družbe. Njegov glavni poudarek je razumevanje sprejemanja odločitev državljanov, potrošnikov in organizacij. V zvezi s tem raziskuje tudi vprašanja o pravičnosti podnebne politike. Podrobnosti, objave in predstavitve na: https://homepage.uni-graz.at/de/thomas.brudermann/ Biography: Thomas Brudermann is an associate professor at the University of Graz, Austria. He holds a ‘venia docendi’ in the interdisciplinary field of sustainability and innovation research, a doctoral degree in psychology, and a master’s degree in informatics. Thomas has been working as a researcher and lecturer for various national and international research institutions, such as the International Institute for Applied System Analysis (IIASA), Vienna University of Economics and Business, University of Klagenfurt and University of Graz. He also has been a visiting researcher 26 at the National Institute for Environmental Studies (Japan) and a visiting faculty member at the Asian Institute of Technology (Thailand). His research deals with questions around climate psychology and transitions towards sustainable societies. His main focus is on understanding the decision making of citizens, consumers and organizations. Related to that, he also explores questions of fairness in climate policy. Details, publications and presentation slides: https://homepage.uni-graz.at/de/thomas.brudermann/ Podnebna psihologija: raziskovanje vrzeli med zavedanjem, znanjem, odnosi, namenom in vedenjem ·2021 ·2021 Za uspešen prehod v podnebju prijazno družbo bi morale biti tehnološke ino-e vacije dopolnjene z osnovnimi premiki pri odločanju za življenjski slog in vzorec nca potrošniške porabe. Kljub vse večjemu zavedanju in znanju na področju pod-ree nebnih sprememb v splošni javnosti, na kar kaže na primer ustanovitev gibanja nferenc Petki za prihodnost, lahko opazujemo le manjše in počasne spremembe v vzorcih onf o k C potrošniške porabe. V svojem predavanju bo Thomas razpravljal kako je narava a človekovega sprejemanja odločitev povezana s podnebnimi spremembami. Raz-tsk iskal bo vzroke, zakaj so lahko spremembe v smeri podnebju prijaznega vedenja tudent težka naloga, kljub temu, da je zavedanje o problemu visoko in je namen do-lSa ber. Na koncu bomo razmišljali o predlogih, kako premostiti »psihološke ovire« študen za ublažitev podnebnih sprememb. a Climate Psychology: Exploring the Gaps between Awareness, Knowledge, sychologic Attitudes, Intentions and Behaviors l-P For successful transitions to climate-friendly societies technological innovations -psihološk a need to be complemented by fundamental shifts in lifestyle choices and consumption patterns. Despite increasing awareness and knowledge on the issue of climate iologic change in the general public, as e.g. indicated by the Fridays for Future movement, Biološko B only small and slow changes in consumption patterns can be observed. In this lec-1. 1st ture Thomas will discuss how the nature of human decision making relates to climate change. He will explore reasons why the change towards climate-friendly behavior can be a difficult task, even if problem awareness is high and intentions are good. Finally, his talk will also reflect on suggestions for how to overcome the ‘psychological’ barriers to climate change mitigation. 27 Prof. Erik Swyngedouw, PhD Biografija: Erik Swyngedouw je profesor za geografijo na Univerzi v Manchestru, V Veliki Britaniji. Pred tem je bil profesor ge- ografije na Univerzi v Oxfordu in nosilec gostujoče profesure Vincent Wright na Sci- ence Po, v Parizu, leta 2014. Erik Swynge- douw je prav tako nosilec častnega dok- torata na Univerzah Roskilde na Danskem in Malmö na Švedskem. Njegova raziskava ·2021 ·2021e poudarja politično ekologijo, okoljsko po- nca litiko, demokratizacijo, urbanizacijo, politi- re zacijo in socialno-ekološka gibanja. Med drugim je avtor dela Urban Political Eco-e nferenc logy in the Anthropo-Obscene: Political Interruptions and Possibilities (urednik Dr. H. onf o k C Ernstson, Routledge), Promises of the Political: Insurgent Cities in a Post-Democratic a Environment (MIT Press), Liquid Power: Contested Hydro-Modernities in 20th Cen-tsk tury Spain (MIT Press) in Social Power and the Urbanization of Nature (Oxford Uni-tudent versity Press). lSa Biography: Erik Swyngedouw is Professor of Geography at The University of Manch- študena ester, UK. His was previously Professor of Geography at Oxford University and held the Vincent Wright Visiting Professorship at Science Po, Paris, 2014. Erik Swyngedouw also holds Honorary Doctorates from Roskilde University in Denmark and the Univer-sychologic sity of Malmö in Sweden. His research focuses on political ecology, environmental l-P politics, democratization, urbanization, politicization, and socio-ecological move- -psihološk a ments. He is author of, among others, Urban Political Ecology in the Anthropo-Obscene: Political Interruptions and Possibilities (edited with Dr. H. Ernstson, Rout-iologic ledge), Promises of the Political: Insurgent Cities in a Post-Democratic Environ-Biološko B ment (MIT Press), Liquid Power: Contested Hydro-Modernities in 20th Century 1. 1st Spain (MIT Press) and Social Power and the Urbanization of Nature (Oxford University Press). »Apokalipsa je razočaranje«: uživanje podnebnih sprememb in mrtva točka pri podnebnem konsenzu V zadnjih dveh desetletjih je okoljska problematika prevladala in prav podnebne spremembe so postale jedro problematičnih okoljskih razmer, v katerih se nahaja zemlja. Podnebje je preraslo v dostojanstvo globalne politične skrbi. Kljub zaskrbljenosti znanosti in alarmantni retoriki se podnebni parametri še naprej spodkopavajo. V letih med 1990, v letu prvega poročila IPCC, in 2018, so se svetovne ogljikove emisije povečale za 65 odstotkov in še naprej rastejo 2 odstotka letno. Koncentracija CO2 v atmosferi dejansko še naprej nezadržno raste in zdaj dosega že več kot 400 ppm (delcev na milijon), najvišjo vrednost, ki je bila kdaj 28 zabeležena v zgodovini zemlje (Observatorij Mauna Loa). Ti podatki kažejo para-doksalno situacijo, v kateri smo. Potrjujejo, da dostop do in prisotnost znanja in dejstev še ne zagotavljajo učinkovitega ukrepanja. Menim, da bi morala biti uživanje in njegova fantazijska podpora v ospredju odgovornosti za pomanjkanje delovanja socialno preobrazbene politike. Aktiviram pojem »uživanje kot politični faktor« (Hook, 2017; Stavrakakis, 1999) kot Lakanianizem (kot jouissance). Za Jasquesa Lacana, subjekte žene (izgubljen) objekt (pravi ali namišljeni), ki povzroči željo, ki pa ostane večno nedosegljiva. Čeprav uživanje kroži okoli objekta, ki je povzročil željo (objekt a), ta »stvar« nikoli zares ne zadovolji popolnoma. Uživanje podnebnih sprememb, kot je ponazorjeno zgoraj, ne potrjuje zgolj jedra ·2021 ·2021 uživanja v organizaciji političnih procesov, temveč tudi kaže, kako se določene e strukture uživanja podnebnih sprememb vrtijo okoli vrste fantazij, ki zakrijejo nca travmo izgube ali odsotnosti. To potrjuje, da večina podnebnega diskurza in de-ree lovanja biva v post resničnem nepriznavanju Realnosti situacije, ki uživa v pre-nferenc sežku uživanja histeričnega insceniranja, melanholičnega obupa, potrošniškega onf o k C etičnega delovanja, pohotne navezanosti na obstoječi socialno ekološki red in a prepričanje, da lahko nadaljujemo s s tem kar počnemo, kot da so CO2 in njegovi tsk avatarji ustrezno upravljani. Zaključili bomo z razpravo o tem, kako »proučevanje tudent fantazije« lahko odpre nove poti približevanja k podnebnemu stanju, v katerem lSa se nahaja zemlja. študena ‘The Apocalypse is Disappointing’: Enjoying Climate Change and the Deadlock of the Climate Consensus sychologic Over the past two decades or so, the environmental question has been mainstreamed l-P and climate change, in particular, has become the hard kernel of the problematic en- -psihološk a vironmental condition the earth is in. The climate has indeed been elevated to the dignity of global political concern. Nonetheless, despite the scientific concern and iologic alarmist rhetoric, the climate parameters keep eroding further. Between 1990, the Biološko B year of the first IPCC report, and 2018, global carbon emissions have risen by 65, 1. 1st and continue to rise with about 2 annually. Indeed, the concentration of CO2 in the atmosphere continues its inexorable climb to now more than 400 ppm (parts per million), the highest level ever recorded in the history of the earth (Mauna Loa Observatory). These data demonstrate the paradoxical situation we are in. They confirm that access to and presence of knowledge and facts does not guarantee effective intervention. I shall suggest that enjoyment and its fantasy support structure need to be foregrounded to account for the performative lack of socially transfor-mative politics. I mobilise the notion of ‘enjoyment as a political factor’ (Hook, 2017; Stavrakakis, 1999) in the Lacanian sense (as jouissance). For Jacques Lacan, subjects are driven by a (lost) object (real or imagined) that arouses desire but that remains forever unattainable. While enjoyment is fantasmatically circulating around an object cause of desire (object a), this ‘thing’ never really satisfies fully. Enjoying climate change as exemplified above not only affirms the centrality of enjoyment in the or-29 ganization of political processes, but also demonstrates how the particular structures of enjoying climate change revolve around a set of fantasies that cover up the trauma of loss or absence. This is a claim that much of the climate discourse and action dwells in a post-truth disavowal of the Real of the situation, reveling in the surplus enjoyment of hysterical acting-out, melancholic despair, consumerist ethi-cal action, libidinal attachment to the existing socio-ecological order, and a belief that we can continue doing what we are doing provided CO2 and its avatars are managed appropriately. We shall conclude by arguing how ‘traversing the fantasy’ might open new ways of approaching the climate condition the earth is in. ·2021 ·2021e izr. prof. dr. Bojan Lazar ncare Assoc. Prof. Bojan Lazar, PhD e nferenc Biografija: Dr. Bojan Lazar je izredni profesor onf o varstvene biologije na Univerzi na Primor- k C a skem ter strokovnjak za populacijsko eko- logijo velikih morskih vretenčarjev in var- tsk tudent stveno biologijo morja. Je član strokovnih lS skupin UNEP in IUCN iz področja varstva a morja ter deluje kot svetovalec General- študena nega direktorata EU za okolje. Strokovno in znanstveno delo dr. Lazarja temelji na pre- pletu bioloških in družbenih ved, ter pove- sychologic zuje biološke sisteme in antropogene vplive v morskih ekosistemih s kritično l-P vlogo družboslovja v politiki varstva morja. -psihološk a Biography: Dr. Bojan Lazar is associated professor of conservation biology at the University of Primorska, with expertise in population ecology of large marine verte-iologic brates and marine conservation. He is a member of various expert groups of UNEP Biološko B 1. 1st and IUCN in the field of marine conservation and acts as expert adviser to EU Direc-torate General for Environment. Professional and scientific work of Dr. Lazar is at the interface between biological and social sciences, linking biological systems and human impacts in marine ecosystems with the critical role of social science in marine conservation policy. Biodiverzitetna kriza, konzervacijski neuspehi in perspektive v 21. stoletju: kaj se lahko naučimo iz pandemije COVID-19? Okoljska kriza, vključno s podnebnimi spremembami in pospešenim propada-njem biodiverzitete kot njenimi sestavnimi deli, predstavlja najkompleksnejši izziv za sodobno človeštvo. Da bi naslovili in ustavili svetovno krizo biodiverzitete so Združeni narodi sprejeli Konvencijo o biotski raznovrstnosti (Rio, 1992) in Strateški načrt za biotsko raznovrstnost (Aichi, 2010), ki naj bi bil izpolnjen do konca desetletja biodiverzitete ZN (2011–2020). Na svetovni ravni nobeden od 30 20 Aichi biodiverzitetnih ciljev ni bil v celoti dosežen do konca leta 2020, le šest jih je bilo delno uresničenih, kar predstavlja neuspeh v izpolnjevanju globalnih ciljev za ohranjanje biodiverzitete. Druga svetovna kriza z neposrednejšimi očitnimi učinki na posameznike se je začela konec leta 2019 – pandemija COVID-19, ki je globalno vplivala na delovanje in gospodarstvo celotne družbe. Kljub eno-stavnim, znanstveno utemeljenim in široko dostopnim rešitvam za spopadanje s COVID-19, se zdaj soočamo s četrtim valom epidemije. Neuspeh kriznega upravljanja in komunikacije, dezinformacije, kulturni dejavniki in sistemi vrednot ter pandemična utrujenost so bili spoznani kot glavni dejavniki, ki prispevajo k ne-uspehu zaustavitve pandemije COVID-19. Ta prispevek analizira, kako ti isti de- ·2021 ·2021 javniki, vključno z okoljsko utrujenostjo, lahko vplivajo na ustavljanje svetovne e krize biodiverzitete. ncaree Biodiversity Crisis, Conservation Failures and Perspectives for the 21st nferenc Century: What Can We Learn from COVID-19 Pandemic? onf o k C Environmental crisis, including climate changes and accelerated biodiversity loss as a its integral parts, presents the most complex challenge to modern humanity. In order tsk to address and halt global biodiversity crisis, the United Nations adopted Convention tudent on Biological Diversity (Rio, 1992) and Strategic plan for the biodiversity (Aichi, 2010) lSa to be met until the end of the UN Decade on Biodiversity (2011–2020). At the global študen level none of the 20 Aichi Biodiversity Targets have been fully achieved until the end a of 2020, with only six targets being partially realized, emphasizing massive failure of the global biodiversity conservation goals. Another global crisis with more directly sychologic obvious effects on individuals started at the end of 2019, the COVID-19 pandemic, l-P that affected global functioning and economy of human societies. Despite the exis- -psihološk a tence of simple, science-based and widely accessible solutions to COVID-19 infections we are now faced with the 4th COVID wave. Failure in the crises management and iologic communication, misinformation, cultural factors and value systems, and pandemic Biološko B fatigue have been identified as the major underlaying contributors to the failure to 1. 1st halt COVID-19 pandemic. This contribution analyses how these same factors, including environmental fatigue, may alter attempts to reverse global biodiversity crisis. 31 Ustne predstavitve Oral Presentations Biološki modul Biological Module ·2021 ·2021e ncaree nferenc onf o k C a tsk tudentlSa študena sychologic l-P -psihološk a Biološko Biologic 1. 1st 32 Samooskrba s hrano v Sloveniji – vprašanja in dileme Lara Oprešnik*1 1Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija *laraopresnik12@gmail.com Ključne besede: prehranska samooskrba, kmetijstvo, krožna ekonomija, trajnostni razvoj, Slovenija Globalizacija je v zadnjih desetletjih močno spremenila tudi proizvodnjo in porabo hrane. Posledično večina svetovnega prebivalstva prebiva v državah, ki so vsaj deloma odvisne od uvožene hrane. V tem prispevku obravnavamo stopnjo ·2021 ·2021e samooskrbe s hrano v Sloveniji, njen pomen, dejavnike, ki vplivajo na nizko ra-nca ven samooskrbe, ter podamo nekaj primerov potencialnih rešitev za izboljšanje re samooskrbe s hrano. Leta 1970 je bila stopnja samooskrbe v Sloveniji več kot 70-e nferenc odstotna, leta 2008 okrog 50-odstotna, v zadnjem desetletju pa le še upada. Po onf o k C podatkih Statističnega urada so lani posebno nizke stopnje samooskrbe izka-a zovale bilance sadja (36 ), zelenjave (48 ) in medu (68 ). Po drugi strani pa tsk Slovenija pridela veliko več hrane živalskega izvora, kot je porabijo njeni drža-tudent vljani. Najbolj samooskrbni smo v proizvodnji mesa (84 ), jajc (95 ) in mleka lSa (128 ). Zelo nizka je samooskrba z ekološko hrano (5 ), pri čemer je ekološko študen kmetovanje najbolj trajnostna kmetijska praksa. Z lokalno samooskrbo bi Slo-a venija pridobila boljšo kakovost hrane, zmanjšali bi se negativni vplivi na okolje in povečal dohodek lokalnih kmetijskih proizvajalcev. Poleg tega ugotavljamo, da so tehnološki razvoj, decentralizacija proizvodnje hrane, ozaveščanje potro-sychologic šnikov in spremembe zakonodaje ključni dejavniki za izboljšanje prehranskega l-P -psihološk a sistema v prihodnosti. Deležnike v živilski industriji po vsem svetu je potrebno spodbuditi k sodelovanju pri ustvarjanju nujno potrebnega premika k bolj trajnostnemu in odpornemu prehranskemu sistemu. iologic Biološko B 1. 1st Biološki modul/ Biological Module 33 Družbeni vidiki v biologiji/ Social Aspects in Biology Znanje o sistemu kroženja vode, okoljska stališča in vedênja slovenskih osnovnošolcev Iris Zajc*1, Gregor Torkar1 1Pedagoška fakulteta (Univerza v Ljubljani), Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Slovenija *zajciris@gmail.com Ključne besede: znanje o kroženju vode, okoljska stališča in vedênja osnovnošolcev, odnos do narave, sistemsko mišljenje Znani rek pravi, da je voda vir življenja. Brez vode življenje na našem planetu ne bi ·2021 ·2021e obstajalo. Kljub temu pa ljudje s svojimi dejavnostmi povečujemo onesnaženost nca voda, s čimer ogrožamo tudi svoj lastni obstoj. Da bi to preprečili oziroma omilili, re moramo spremeniti naše vedênje do narave in okolja. Nekatere raziskave kažejo, e nferenc da na naše vedênje vpliva način, kako dojemamo naravo in kakšna so naša sta-onf o k C lišča do narave. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti povezanost med znanjem o a kroženju vode, okoljskimi stališči in vedênji. V raziskavi je sodelovalo 171 učencev tsk in učenk od 3. do 9. razreda iz sedmih osnovnih šol, ki so vključene v mednarodno tudent mrežo šol Regijskega parka Škocjanske jame. Podatke smo zbrali s pomočjo ano-lSa nimnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz treh delov. Učenci so v prvem delu re- študen šili preizkus znanja o kroženju vode v naravi ter narisali in opisali proces kroženja a vode v naravi. V drugem delu smo z Lestvico nove okoljske paradigme preverjali okoljska stališča učencev, v tretjem delu pa smo s pomočjo instrumenta Splošno okoljsko vedênje preverjali, kako se učenci vedejo do okolja. Ugotovili smo, da sychologic je za pozitivna okoljska stališča pomembno, kakšno je znanje učencev o krože-l-P -psihološk a nju vode, predvsem razumevanje pomena podtalnice. Povezava med znanjem o kroženju vode in okoljskim vedênjem ni bila statistično pomembna. Izsledki ka- žejo, da so stališča o pravicah narave v pozitivni korelaciji z okoljskim vedênjem, iologic in sicer učenci, ki so imeli pozitivnejša stališča o pravicah narave, so se tudi vedli Biološko B okolju prijaznejše. Starejši učenci so pokazali več znanja o sistemu podtalnice in 1. 1st boljše razumevanje povezav pri shemah kroženja vode v naravi kot mlajši učenci. Razlike med spoloma so bile statistično pomembne – učenci so pokazali več znanja o kroženju vode, učenke pa so imele pozitivnejša stališča o pravicah narave in so se vedle okolju prijaznejše kot učenci. 34 Biološki modul/ Biological Module Biologija kopenskih ekosistemov/ Terrestrial Biology Diet of Wintering Long-Eared Owl ( Asio otus) in Osijek, Croatia Stella Glavić*1, Mirta Ilić1, Alma Mikuška1 1Department of Biology, Josip Jurij Strossmayer University of Osijek, Cara Hadrijana 8/A, 31000 Osijek, Croatia *stella.glavic@biologija.unios.hr Key words: diet composition, pellets, long-eared owl, Asio otus, Osijek, eastern Croatia ·2021 ·2021 This study presents the diet of the long-eared owl ( Asio otus) at wintering roosts e in Osijek city, in eastern Croatia. The long-eared owl is a strictly protected breed-nca ing species in Croatia, which regularly roosts in urban areas during winter. The ree diet of a wintering long-eared owl was studied using the pellet analysis method. nferenc A total of 359 pellets were collected during the winters 2019/2020 and 2020/2021. onf o k C Collected pellets were stored and frozen at –20°C. Before the separation of bones a and hairs, pellets were unfrozen at room temperature and analysed by using the tsk dry technique. The identification of small mammals was done with stereomi-tudent croscope (Leica MZ6). Determination keys for small mammals based on skele-lSa tal parameters (skulls, lower mandibles, and teeth). Analysed pellets contained študen remains of 406 specimens belonging to 6 species. The results show that the long-a eared owl’s prey are small mammals from two families – voles ( Microtidae) and mice ( Muridae), with species common vole ( Microtus arvalis) being the most fre-sychologic quent one and appearing at all sites, on all of the dates, making up more than l-P 65 of the defined species. The abundance of the common vole is followed by -psihološk a the house mouse ( Mus musculus) – 12, field vole ( Microtus agrestis) – 9 and striped field mouse ( Apodemus agrarius) – 7. The rarest species to be found are the bank vole ( Myodes glereolus) – 3 and Eurasian harvest mouse Micromys min-iologic utus) – 3. The diet composition of long-eared owl reflects small mammals’ fauna Biološko B 1. 1st in surrounding areas of the Osijek city during winter since diversity of long-eared owl’s prey depends on hunting grounds and seasonal changes. The result of this study confirms the prevalence of common vole ( Microtus arvalis) in the diet of the wintering long-eared owl in Osijek city as it was concluded in similar studies of the long-eared owl’s diet in eastern Croatia. Biološki modul/ Biological Module 35 Biologija kopenskih ekosistemov/ Terrestrial Biology Proteolitična razgradnja novih proteinskih bioinsekticidnih kompleksov s prebavnimi encimi in vitro Vid Savnik*1, Ana Ogrin1, Martina Mravinec1, Anastasija Panevska1 1Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija *savnik.vid@gmail.com Ključne besede: bioinsekticid, bukov ostrigar, prebava Ostreolizin A6 (OlyA6), plevrotolizin A2 (PlyA2) in erilizin A (EryA) so visoko identični proteini egerolizinske družine, ki jih proizvajajo gobe iz rodu ostrigarjev ·2021 ·2021e ( Pleurotus). Omenjeni proteini se specifično in močno vežejo na za nevreten-nca čarje (predvsem za žuželke) specifičen membranski sfingolipid. Glive rodu Ple-re urotus proizvajajo tudi protein plevrotolizin B (PlyB) z domeno kompleksa, ki e nferenc napade membrano/perforin (ang. membrane attack complex/perforin; MACPF). onf o k C PlyB lahko v kombinaciji z egerolizini OlyA6, PlyA2 ali EryA tvori dvokomponen-a tne multimerne transmembranske pore v umetnih in bioloških membranah, ki tsk vsebujejo omenjeni lipidni receptor. Vezava na membranski lipid, specifičen za tudent žuželke, in posledična tvorba transmembranskih por sta osnova za močno in se-lSa lektivno insekticidno delovanje kompleksov OlyA6/PlyB, PlyA2/PlyB in EryA/PlyB študen proti dvema ekonomsko pomembnima škodljivcema iz redu hroščev: kolorad-a skemu ( Leptinotarsa decemlineata) in koruznemu ( Diabrotica virgifera virgifera) hrošču. Glive rodu Pleurotus se uporabljajo v človeški prehrani, pa vendar so v literaturi znani primeri zastrupitev zaradi uživanja večje količine surovih ostri-sychologic garjev, pri čemer znaki zastrupitve nakazujejo na tvorbo por v membranah celic l-P -psihološk a prebavnega trakta. V okviru raziskovalnega projekta zato želimo preveriti učinek prebavnih encimov na proteolitično razgradnjo OlyA6, PlyA2, EryA in PlyB in vitro. Omenjene proteine bomo izpostavili delovanju poglavitnih prebavnih encimov iologic (pepsina in tripsina) in proteolitično razgradnjo preiskovanih insekticidnih prote-Biološko B inov spremljali s pomočjo NaDS-poliakrilamidne elektroforeze. Na ta način bomo 1. 1st pridobili dodatne informacije o varnosti kompleksov OlyA6/PlyB, PlyA2/PlyB in EryA/PlyB, ki bi v prihodnosti lahko bili uporabljeni kot okolju prijazni in za človeka varni bioinsekticidi. 36 Biološki modul/ Biological Module Biologija kopenskih ekosistemov/ Terrestrial Biology Comparing Long-Term and Short-Term Fitness Estimations in House Sparrow Vita Živa Alif*1, Julia Schroeder1 1Department of Life Sciences, Imperial College London, Ascot, SL5 7PY, UK *ziva.alif@gmail.com Key words: Fitness, expected genetic contributions, lifetime reproductive success, de-lifing, individual growth rate Although fitness is at the core of evolutionary theory, it is hard to be accurately ·2021 ·2021 measured. One way to measure long-term fitness is through calculating ex-e pected genetic contributions, which represent the expected number of allele nca copies an individual passes on to some future generation. Because the estima-ree tion of expected genetic contributions requires knowledge of long-term genetic nferenc pedigree data, which is rarely available in wild populations, this metric of fitness onf o k C is scarcely used. Many wild study systems therefore use short-term fitness meta rics as proxies for long-term fitness, such as the number of offspring produced. tsk This study measured three frequently used short-term fitness metrics at four tudent life stages (eggs, hatchlings, fledgelings and recruits), and compared their abil-lSa ity to predict the expected genetic contributions, in a passerine population. We študen used twenty years of precise field observations and a genetic pedigree to cal-a culate lifetime reproductive success, individual growth rate and de-lifed fitness (a measure based on individual offspring production and survival adjusted for sychologic population growth) as lifetime fitness measures, as well as annual de-lifed fit-l-P ness at each age. We compared the association of these metrics with expected -psihološk a genetic contributions and lineage survival to present. All three short-term fitness metrics measured at recruit stages best predicted both expected genetic con-iologic tributions and lineage survival. There were no significant differences between Biološko B the different fitness metrics at the same offspring stages in predicting expected 1. 1st genetic contributions and lineage survival. Annual fitness at age 1 predicted expected genetic contributions equally well as lifetime de-lifed fitness. None of the short-term fitness metrics exhibited a strong association with expected genetic contributions. We show that the commonly short-term fitness metrics capture long-term fitness with intermediate accuracy at best. As lifetime fitness measured at recruit stage and annual fitness in the first year of life were the best proxies of long-term fitness, we encourage their future use. Biološki modul/ Biological Module 37 Biologija morskih ekosistemov/ Marine Biology Estimation of Marine Contamination Based on Potential Toxicity of Water, Sediment and Biota in the Northern Adriatic Sea Luca Privileggio*1,2,3, Maja Fafanđel1 1Center for Marine Research, Institute Ruđer Bošković, G. Paliaga 5, Rovinj-Rovigno, Croatia 2Department of Biodiversity, Faculty of Mathematics, Natural Sciences and Information Technologies, University of Primorska, Glagoljaška 8, Koper, Slovenia 3House of Batana Association, Riva P. Budicin 2, Rovinj-Rovigno, Croatia *privileggio.luca@gmail.com ·2021 ·2021e Key words: ecotoxicology, Microtox® bioassay, granulometry, SOS test, mussels ncare Marine habitats are under great risk of pollution and therefore biodiversity loss. e nferenc As contaminants are distributed differently throughout the water column and onf o accumulated variously in the biota and sediment it is essential to determine k C a their different fates. This research, conducted in the coastal area of the Northern Adriatic Sea, established the potential toxicity of three matrices: seawater, tsk tudent sediment, and biota (mussel Mytilus galloprovincialis biological fluids). Possible lS correlations between the three matrices were investigated as well. Toxicity as-a sessment was estimated through the bacterial bioluminescence assay (Micro- študena tox® bioassay). Additionally, it was examined if the potentially toxic environment could affect mussel fitness and if the toxic potential is somehow related to the grain size of sediments. Mussel anoxic survival (SOS test) was used to determine sychologic mussel fitness while dry sieving for sediment grain size determination. No correl-P -psihološk a lations were found between the three matrices. To assess a proper environmental status and potential risk in an integrative way it is essential to establish the potential toxicity of every single individual matrix. The potential toxicity of sea-iologic water, sediment and mussel biological tissue reflects the recent input of toxic Biološko B contaminants in seawater, their chronic accumulation in sediments and the con-1. 1st taminants bioavailability in mussels respectively. The Microtox® bioassay delivers a fast acquisition of results and very good general insight of the polluted area, therefore it is suggested as a screening tool to identify potentially toxic conditions in marine environments. No correlations were found between the potentially toxic environment and mussel fitness, neither between the potential toxicity and grain size composition of sediments. Such lack of correlations indicates specific environmental conditions in each sampling site in the northern Adriatic Sea. 38 Biološki modul/ Biological Module Biologija morskih ekosistemov/ Marine Biology Reevaluation of The Croatian National Monitoring Protocol of Posidonia oceanica Meadows – Preliminary Survey Results Marija Oštarić*1, Ivana Zubak Čižmek1 1University of Zadar, Ul. Mihovila Pavlinovića 1, 23000 Zadar, Croatia *marija.ostaric.1202@gmail.com Key words: seagrass, Posidonia oceanica, Mediterranean Sea, monitoring protocol ·2021 ·2021e Posidonia oceanica (L.) Delile, commonly known as Neptune Grass or Mediterranean Tapeweed, is an endemic, slow-growing and long-living seagrass species ncare of the Mediterranean Sea. It is a species capable of forming highly sensitive habi-e nferenc tats – underwater meadows – that can be found on solid and sedimentary bot-onf o toms to the depth of about 40 m. Healthy P. oceanica meadows are considered k C oxygen ‘factories’ and blue carbon ‘storages’ which can protect the coast from a erosion, reduce seawater turbidity and stabilize sediment. Despite the national tsk tudent and international legal protection, the meadows all over the Mediterranean lS Sea are under the anthropogenic influence with their coverage declining for a decades. Therefore, the need to monitor the condition of P. oceanica meadows študena is growing on the local, regional and national level. Nowadays, Mediterranean scientists and experts are facing challenges related to the existing monitoring protocols specific to each country – part ‘meaning of meadow cover at the lower sychologic limit’ – due to the differences and unique characteristics of the Western and l-P Eastern Mediterranean basins. In particular, the standardized methodology of -psihološk a Croatian P. oceanica meadows data interpretation (which is based just on shoot density) is inadequate. Given the inappropriate methodology of P. oceanica mon-iologic itoring, the protocol requires reevaluation. So, the aim of this paper is to reevalu-Biološko B ate the Croatian national monitoring protocol using the publicly available pub-1. 1st lished data and original data collected during the biological field research. The final interpretation will be taking into account shoot density data as well as data assessed using the Line Intercept Transects (LIT) technique. Using this kind of approach, new ‘meaning of meadow cover at the lower limit’ which will be valid for eastern Adriatic Sea P. oceanica meadows can be properly established. Biološki modul/ Biological Module 39 Biologija morskih ekosistemov/ Marine Biology Ocena površinske gostote morskih želv v severnem Jadranu z uporabo brezpilotnega zrakoplova Tinkara Požar*1, Matic Jančič1,2, Bojan Lazar1,3 1Oddelek za biodiverziteto, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem, Glagoljaška ulica 8, Koper, Slovenija 2Inštitut za raziskovanje in varstvo morja Plavi svijet, Veli Lošinj, Hrvaška 3Fakulteta za naravoslovne vede, Univerza Jurja Dobrile v Pulju, Pulj, Hrvaška *tinkara.pozar@gmail.com Ključne besede: morske želve, Caretta caretta, UAV, zračno pregledovanje, ·2021 ·2021 severni Jadran e nca Morska želva glavata kareta ( Caretta caretta) je prisotna v vseh tropskih in zmerno ree toplih morjih in je najbolj pogosta vrsta želv v Sredozemskem morju. Severni Ja-nferenc dran predstavlja enega izmed dveh najpomembnejših prehranjevalnih in razvoj-onf o k C nih habitatov za glavato kareto v Sredozemlju, kar potrjujejo tudi izsledki zrač- a nih pregledovanj Jadranskega morja z uporabo letal s posadko. Pri načrtovanju tsk varstva morskih želv je ključno poznavanje območja in obsega njihovih selitev, tudentlS rabe habitatov skozi različna življenjska obdobja in najpogosteje naseljenih ob-a močij. Raziskave pregledovanja iz zraka, opravljene z letali s posadko, se v zad- študen njem desetletju dopolnjujejo z uporabo brezpilotnih zrakoplovov (dronov). Po-a večana dostopnost dronov, ki se uporabljajo v številnih raziskavah morske favne, omogoča uporabo te metode tudi za ocene abundance, populacijskih trendov in sychologic relativne površinske gostote morskih želv na manjšem območju. Ker je sloven-l-P sko morje relativno majhno, je uporaba drona na tem območju zelo primerna, -psihološk a saj je metoda dostopnejša, zahteva nižje stroške in manjšo ekipo kot letalo ter omogoča naknadno in večkratno pregledovanje posnetkov. Snemanje iz zraka iologic je potekalo v slovenskem delu severnega Jadrana na sedmih stalnih transektih Biološko B površine 1 km2. Za varno plovbo in upravljanje drona ter zajem kvalitetnih vi-1. 1st deoposnetkov smo snemanje izvajali, ko je bilo stanje morja nižje od stopnje 3 po Beaufortovi lestvici. Za snemanje videoposnetkov v resoluciji 4k smo uporabili kvadrokopter DJI Phantom 4 Pro in jih kasneje pregledali na 4k televizijskem ekranu. Video posnetke, na katerih so bile opažene želve ali možne želve, so nato pregledali trije kontrolni opazovalci, ki so morali opažanja kategorizirati glede na verjetnost, ali je opaženo na izseku želva. Cilj raziskave je oceniti površinsko go-stoto morskih želv na izbranih transektih in ovrednotiti uporabnost pregledovanja manjših območij z dronom za redni monitoring glavate karete v slovenskem morju v skladu z zahtevami Habitatne direktive Evropske unije. 40 Biološki modul/ Biological Module Biologija morskih ekosistemov/ Marine Biology Effect of Green LED Lights on Target Species Catch and Value in Static Fishing Nets in Northern Adriatic Sea Matteo Benussi*1,2, Matic Jančič1,2, Bojan Lazar1,3 1Department of Biodiversity, Faculty of Mathematics, natural Sciences and Information Technologies, University of Primorska, Glagoljaška 8, Koper, Slovenia 2Blue World Institute of Marine Research and Conservation, Kaštel 24, Veli Lošinj, Croatia 3Department of Natural and Health Sciences, Juraj Dobrila University of Pula, Zagrebačka 30, Pula, Croatia *benimato@gmail.com Key words: net illumination, green LED light, target catch, catch value, Northern Adriatic Sea ·2021 ·2021e Set net fishing practice of Northern Adriatic Sea overlaps with foraging habi-ncare tat of the loggerhead sea turtle ( Caretta caretta). For eastern part of Northern e nferenc Adriatic, it is estimated 657 to 4038 annual loggerhead captures by gillnets with onf o more than 50 of direct mortality rate. Potential strategy for mitigating turtle k C a interaction with static fishing net is by modifying fishing gear with visual cues. In the last decade illumination of the fishing nets with green LED lights has been tsk tudent tested in fisheries of Mexico and Peru showing reduction in turtle bycatch rates lS from 40 to 75. Maintaining catch and value of species targeted by set nets is a equally important factor for acceptance and implementation of LEDs as a conser- študena vation tool among fisherman. Main goal of this study was to evaluate the effects of green LED illumination on amount and value of target catch in set net fisheries of Northern Adriatic Sea. Illumination of the nets was implemented during sychologic 2018 and 2019 in Croatia and Slovenia. Experimental trials were conducted under l-P -psihološk a real fishing conditions on board of five small scale fishing vessels equipped with trammel nets, used for targeting common sole ( Solea solea), and/or gillnets for targeting smooth-hound sharks ( Mustelus sp). Green LED lights were placed on iologic 10 meters interval along bottom rope of the net. Nets equipped with LEDs had Biološko B a control paired net without illumination for comparison. Catch data collected 1. 1st by the onboard observers were standardized with catch per unit effort and price per unit effort. Results show significant target catch and value reduction in illuminated trammel nets, while no difference was observed between illuminated and control gillnets. Our results highlight the importance of estimating effects of bycatch reduction measures on protected taxa, gear type and target species as well as area of interest. Biološki modul/ Biological Module 41 Biologija morskih ekosistemov/ Marine Biology Naproti trajnostnemu ribištvu: pozabljeni ulov stoječih mrež v Severnem Jadranu Hana Hanžek-Turnšek*1, Marjana Tomažič*1, Matic Jančič1,2, Bojan Lazar1,3 1Oddelek za biodiverziteto, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem, Glagoljaška 8, Koper, Slovenija 2Inštitut za raziskovanje in varstvo morja Plavi svijet (Plavi svijet Institut za istraživanje in zaštitu mora), Kaštel 24, 51551 Veli Lošinj, Hrvaška 3Fakulteta za naravoslovne vede, Univerza Jurja Dobrile v Pulju (Fakultet prirodnih znanosti, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli) Zagrebačka 30, Pula, Hrvaška *hana.hanzek81@gmail.com, marjanca.tomazic@gmail.com ·2021 ·2021e Ključne besede: prilov, mali priobalni ribolov, varstvo morja, trajnostni razvoj, nca bentoški nevretenčarji ree nferenc Zmanjševanje prilova ali naključnega ulova, organizmov netarčnih vrst, velikosti onf o k C ali spola, je ključni del trajnostnega ribištva. Naključni ulov je ovrednoten preda vsem za industrijski ribolov, medtem ko je mali priobalni ribolov, za katerega je tsk značilna velika raznolikost ribolovnih orodij, dokaj neraziskan. Med najpogosteje tudent uporabljenimi orodji malega priobalnega ribolova so stoječe mreže, ki so eno lSa najstarejših orodij, kljub temu pa je o prilovu, predvsem bentoških organizmov, študen tovrstnih orodij znano le malo. V poletnih mesecih 2019 in 2020 smo z opazo-a valci na krovu spremljali redni ribolov dveh ribiških bark v severnem Jadranu, z matičnimi pristanišči v Umagu in Savudriji (Hrvaška), ter kvantificirali tarčni in naključni ulov 22 enoslojnih in 20 trislojnih mrež. Analizo taksonomske sestave sychologic prilova smo naredili na naključno izbranih podvzorcih bentoških nevretenčar-l-P -psihološk a jev, ki smo jih v laboratoriju stehtali in določili do najnižjega možnega taksona. Največji masni delež prilova v obeh tipih mreže so predstavljale spužve ( Porifera). V vseh vzorcih so bili prisotni kačjerepi ( Echinodermata: Ophiuroidea) in školjke iologic iz družine pokrovač ( Mollusca: Bivalvia: Pectinidae). Alge in morske cvetnice so Biološko B bile pogostejše v enoslojnih mrežah, medtem ko je bil v troslojnih mrežah pri-1. 1st soten večji delež mehkužcev, predvsem polžev iz družine volekov ( Mollusca: Ga-stropoda: Muricidae). V raziskavi smo za Jadran prvič kvantificirali naključni ulov bentoških nevretenčarjev v stoječih mrežah po (i) enoti ribolovnega napora, (ii) enoti/masi ulova tarčnih vrst in celotnega ulova ter (iii) enoti prihodka enoslojnih in trislojnih mrež. Pridobljeni podatki podajo nov vpogled o vplivu stoječih mrež na morske ekosisteme, ki poleg tarčnih vrst rib vključuje tudi spregledan, nezanemarljiv naključni ulov bentoških nevretenčarjev. 42 Biološki modul/ Biological Module Genetika/ Genetics Uporaba platforme Ion S5 za analizo starodavne DNA pleistocenskih in holocenskih bizonov iz Slovenije in Madžarske Lars Zver*1, Borut Toškan1, Sandra Potušek2, Urška Gerič2, Elena Bužan2,3 1Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, Ljubljana, Slovenija 2Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška 8, Koper, Slovenija 3Visoka šola za varstvo okolja, Trg mladosti 7, Velenje, Slovenija *lars.zver@zrc-sazu.si ·2021 ·2021e Ključne besede: bizon, filogenija, holocen, pleistocen, sekvenciranje ncare V primerjavi s tehnologijo Illumina, ki uporablja fluorescentno označene nukleo-e nferenc tide in tehnologijo ABI, ki deluje po metodi sekvenciranja po Sangerju, platforma onf o Ion S5 za sekvenciranje naslednje generacije temelji na uporabi polprevodnikov. k C a Ti omogočajo preprostejšo pretvorbo kemijskih podatkov v digitalne. Platforma služi enostavnejšemu in cenejšemu sočasnemu sekvenciranju velikega števila tsk tudent vzorcev. Kljub temu pa njena uporaba pri analizi starodavne DNA še ni razšir-lS jena. V raziskavi smo uporabili arheogenetski pristop analize mitohondrijskega a študen genoma starodavne DNA zobra/evropskega bizona ( Bison bonasus) s pomočjo a platforme Ion S5, saj smo želeli pridobiti dodaten vpogled v filogenijo vrste s po-močjo vzorcev z območja Slovenije in Madžarske. Trenutno obstajata dve teoriji o nastanku zobra; prva temelji na tem, da je vrsta nastala kot posledica križanja sychologic stepskega bizona ( Bison priscus) s turom/pragovedom ( Bos primigenius). Po drugi l-P -psihološk a teoriji so se predniki zobra razvijali vzporedno s stepskim bizonom, z občasno izmenjavo genetskega materiala med vrstama. Obe teoriji temeljita na arheo-genetskih raziskavah ostankov bizonov iz zahodne, vzhodne in srednje Evrope iologic ter Sibirije in Kavkaza, vendar ne vključujeta območij iz naše študije. V naši razis-Biološko B kavi smo analizirali starodavno DNA, izolirano iz 35 fosilnih in subfosilnih kosti in 1. 1st zob stepskega bizona in zobra iz filogenijo vrste s pomočjo vzorcev z območja Slovenije in Madžarske. V verižni reakciji s polimerazo smo pomnožili več kraj- ših fragmentov, od 106 do 198 baznih parov, izbranih regij mitohondrijske DNA. Fragmente smo sekvencirali z uporabo platforme Ion S5. Rezultate sekvenciranja smo s pomočjo bioinformacijskih orodij očistili, najbolj zastopane sekvence prilegali na referenčni genom in tako pridobljene konsenzne sekvence uporabili za izdelavo filogenetskega drevesa. Naši rezultati kažejo, da je platforma Ion S5 dobra alternativa tehnologijama ABI in Ilumina za analizo nukleotidnih zaporedij starodavne DNA. Rezultati, pridobljeni z omenjeno platformo, so kvalitetni in na podlagi preliminarnih analiz sklepamo, da bomo proučevane bizone iz naše analize lahko uvrstili v uveljavljene klade in tako pridobili nova dognanja o njihovi širitvi po Evropi. Biološki modul/ Biological Module 43 Genetika/ Genetics Uporaba molekularnih orodij za proučevanje genetske povezanosti, prostorsko-razmnoževalnega in socialnega vedenja divjega prašiča in evropske srne Aja Bončina*1, Laura Iacolina1, Boštjan Pokorny2,3, Elena Bužan1,2 1Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška 8, Koper, Slovenija 2Visoka šola za varstvo okolja, Trg mladosti 7, Velenje, Slovenija 3Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, Slovenija *boncina.aja@gmail.com ·2021 ·2021e Ključne besede: mikrosateliti, prostorsko vedenje, socialna struktura, divji prašič, evropska srna ncaree nferenc Evropska srna/srnjad ( Capreolus capreolus) in divji prašič ( Sus scrofa) sta ekonom-onf o k C sko najbolj pomembni lovni vrsti v Sloveniji. V zadnjih desetletjih se v Evropi a njuna številčnost in prostorska razširjenost povečujeta, posledično pa tudi njun tsk vpliv na okolje. Kljub pogostemu negativnemu dojemanju teh dveh najbolj tudent uspešnih sinantropnih vrst parkljarjev, sta to ključni vrsti kopenskih ekosiste-lSa mov, zato je dolgoročno trajnostno upravljanje njunih populacij zelo pomembno študen z vidika ohranjanja funkcionalnih kopenskih ekosistemov. Za trajnostno uprav-a ljanje populacij prostoživečih parkljarjev je ključno dobro poznavanje ekolo- ških, prostorskih in genetskih lastnosti. Genetske lastnosti populacij teh vrst, kot so genetska strukturiranost in ostale lastnosti, ki jih proučujemo z moleku-sychologic larnimi orodji (npr. pojav večočetovstva, struktura socialnih skupin, prostorsko-l-P -psihološk a razmnoževalne lastnosti), so v Sloveniji domala nepoznane. Zato smo v priču-joči študiji z uporabo mikrosatelitnih označevalcev ( n = 13 za obe vrsti, a različni označevalci) izvedli genotipizacijo osebkov divjega prašiča ( n = 58) in evrop-iologic ske srne ( n = 61), določili sorodstvena razmerja znotraj obeh vrst in pridobili Biološko B 1. 1st podroben vpogled v genetsko strukturiranost populacij, strukturo socialnih skupin in prostorsko-razmnoževalne lastnosti obeh vrst v tipičnem lovišču osrednje Slovenije (Oljka; Savinjsko-Kozjansko lovsko-upravljavsko območje). Analiza genetske povezanosti divjega prašiča je razkrila obstoj visoke stopnje sorodnosti med osebki, izjemno kompleksnost socialne organiziranosti, izrazit matrilinealni učinek z opazno prostorsko navezanostjo samic na posamezen življenjski okoliš ter tendenco krajše oddaljenosti lokacij smrti mladičev od lokacij odvzema njihovih mater. Predstavili smo tudi prve dokaze o pojavu večočetovstva pri div-jem prašiču v Sloveniji. Analiza genetske povezanosti evropske srne je razkrila določene prostorsko-razmnoževalne značilnosti vrste, kot so navezanost mladi- čev na življenjski okoliš mater, teritorialno prostorsko vedenje starejših srnjakov, daljše disperzije enoletnih srnjakov – lanščakov in relativno dolgi paritveni izleti srn. Integrativni pristop združevanja prostorskih podatkov (natančnih lokacij odvzema) in molekularnih analiz genetske povezanosti populacij omogoča boljše 44 Biološki modul/ Biological Module Genetika/ Genetics razumevanje prostorskih, razmnoževalnih in socialnih lastnosti ter pomembno prispeva k boljšemu poznavanju in upravljanju prostoživečih parkljarjev v slovenskem prostoru. ·2021 ·2021e ncaree nferenc onf o k C a tsk tudentlSa študena sychologic l-P -psihološk a iologic Biološko B 1. 1st Biološki modul/ Biological Module 45 Genetika/ Genetics An Affordable and Rapid eDNA Based Approach for Estuarine SedimentsÉnvironmental Quality Assessment Mikel Gutiérrez Muto*1, Aitor Albaina2, Mikel Aguirre3, David Abad4, Andone Estonba1, Iratxe Zarraonaindia1,5 1Department of Genetics, Physical Anthropology & Animal Physiology, Faculty of Science and Technology, University of the Basque Country (UPV/EHU), Leioa, Bizkaia, Spain. 2Department of Zoology and Animal Cell Biology, Faculty of Science and Technology, University of the Basque Country (UPV/EHU), Leioa, Bizkaia, Spain. 3Anbiotek Biotechnologies – Anbiolab, Astondo bidea, Building No 612, 1st floor, Lab. 3. Scientific and technology Park of Bizkaia, Derio, Bizkaia, Spain. ·2021 ·2021 4 e Laboratory of Molecular Biology and Microbiology, Agricultural Technological Institute of Castilla y León (ITACyL), Valladolid, Spain. nca 5IKERBASQUE, Basque Foundation for Science, Bilbao, Spain. re *mikelgutmut@gmail.com e nferenc Key words: sediments, eDNA, pollution, non-indigenous species, harmful algal onf o k C bloom a tsk tudent Estuaries are among the most dynamic, complex and species-rich ecosystems. lSa Their biodiversity surveys and health assessments are mainly based on the char- študen acterization of their macrobenthic communities. However, recent advances in se-a quencing technologies have resulted in affordable highly efficient techniques to unravel bioindicator organisms’ diversity and composition. One of these techniques is the study of environmental DNA (eDNA) – a genetic material obtained sychologic directly from environmental samples. This presents, among other positive as-l-P -psihološk a pects, a non-invasive approach with superior species detectability as well as a lower effort demand. In the present study, a high-throughput amplicon sequencing approach was used to characterize prokaryotic (16S rDNA gene V4 region) iologic and eukaryotic (18S rDNA gene V9 region) communities of sediments’ eDNA Biološko B 1. 1st from six main estuaries of north-western Spanish coastline. Results evidenced the presence of Alexandrium algae in Ribadeo (north-western Spain), typically related to harmful algal blooms. Additionally, Acartia tonsa, a non-indigenous species, was detected throughout the whole Cantabrian coast suggesting an expansion of its distribution range. Finally, prokaryotic profiles of the estuaries reflect the historical and current state of environmental conditions and anthropic impacts of different estuaries. Industrial-waste related bacteria were identified in once industrialized areas, while urban estuaries crossing metropolitan areas such as Bilbao presented faecal-waste associated organisms. Analyses also showed a more stable prokaryotic co-occurrence network in the deeper anoxic sediment layer, possibly due to a lesser impact of the fluctuating environmental conditions happening at the water column and the higher adaptability of this community to stringent conditions compared to those at surface layer. Our findings confirm that the high throughput sequencing of eDNA is a highly efficient tool for eco-46 Biološki modul/ Biological Module Genetika/ Genetics logical monitoring and global conservation studies that allows the accurate identification and assessment of whole communities, including the identification of invasive species, in an economically affordable way. ·2021 ·2021e ncaree nferenc onf o k C a tsk tudentlSa študena sychologic l-P -psihološk a iologic Biološko B 1. 1st Biološki modul/ Biological Module 47 Genetika/ Genetics Ustne predstavitve Oral Presentations Psihološki modul Psychological Module ·2021 ·2021e ncaree nferenc onf o k C a tsk tudentlSa študena sychologic l-P -psihološk a Biološko Biologic 1. 1st 48 Pismenost o duševnem zdravju, stigma in stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči med slovenskimi mladostniki Samanta Hervol*1, Vita Poštuvan2, Tina Podlogar2 1Istrska ulica 18, Kozina, Slovenija 2Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andreja Marušiča, Univerza na Primorskem, Muzejski trg 2, Koper, Slovenija *hervol.samanta@gmail.com Ključne besede: pismenost o duševnem zdravju, stigma, iskanje strokovne ·2021 ·2021 psihološke pomoči, mladostniki e nca Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima okoli 10–20  mladostnikov ree težave v duševnem zdravju. Večina duševnih motenj se začne v obdobju mla-nferenc dostništva, vendar te težave velikokrat niso obravnavane, zdravljene ali pa osta-onf o k C nejo nediagnosticirane. Slaba pismenost o duševnem zdravju (PODZ), stigma in a negativna stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči, lahko zmanjšajo ver-tsk jetnost, da bodo mladostniki poiskali pomoč. V pričujoči raziskavi smo proučetudent vali PODZ, stigmo in stališča o iskanju strokovne psihološke pomoči med sloven-lSa skimi mladostniki. Zanimalo nas je, kako se te spremenljivke med seboj pove- študen zujejo in katere izmed njih so statistično pomembni napovedniki stališč do is-a kanja strokovne psihološke pomoči. S pomočjo vzorčenja po principu »snežene kepe« smo zbrali 268 udeležencev (M = 90, Ž = 178), starih od 15 do 18 let, ki so sychologic preko spletne ankete odgovarjali na vprašalnike s področja PODZ, stigme, sa-l-P mostigme, pozitivne pismenosti o duševnem zdravju, psihološkem blagostanju -psihološk a in o stališčih do iskanja strokovne psihološke pomoči. Ugotovili smo, da je PODZ pozitivno povezana s stališči do iskanja strokovne psihološke pomoči in negativno povezana z javno stigmo in samostigmo. Pozitivna pismenost o duševnem iologic zdravju, ki se navezuje predvsem na znanje o faktorjih, ki spodbujajo duševno Biološko B 1. 1st zdravje, se je pozitvino povezovala s psihološkim blagostanjem. V ravneh PODZ smo našli pomembne razlike med spoloma. Mladostnice so izkazovale statistično značilno višjo raven PODZ. Rezultati hierarhične regresije so pokazali, da so ženski spol ( B = 1,23, p < 0,05), višja raven PODZ ( B = 0,07, p < 0,001) in nižja raven samostigme ( B = − 0,29, p < 0,001) statistično značilni napovedniki pozitivnejših stališč do iskanja strokovne psihološke pomoči. Pri tem se je izkazalo, da samosti-gma statistično pomembno napoveduje stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči bolje kot ostali statistično značilni napovedniki. Na koncu razpravljamo o možnih implikacijah. Med drugim predlagamo izvedbo kontaktnih delavnic v šolah, ki bi lahko pripomogle k zviševanju PODZ med mladostniki, zmanjševanju stigme in spolnih stereotipov ter opogumljanju mladih k iskanju strokovne psihološke pomoči, kadar jo potrebujejo. Psihološki modul/ Psychological Module 49 Javno duševno zdravje in psihoterapija/ Public Mental Health and Psychotherapy Športni trenerji kot vratarji sistema: sistematičen pregled Tija Vrhovnik*1, Vanja Gomboc2, Vita Poštuvan2,3 1Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška 8, Koper, Slovenija 2Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora Muzejski trg 2, Koper, Slovenija 3Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Oddelek za psihologijo, Glagoljaška 8, Koper, Slovenija *tijavrhovnik@gmail.com Ključne besede: odnos trener-športnik, trener, vratar sistema, duševno zdravje ·2021 ·2021e Šport posamezniku omogoča številne pozitivne izide. Kljub temu se v zadnjih le-ncare tih vse več pozornosti posveča obravnavi težav v duševnem zdravju med (vrhun-e nferenc skimi) športniki. Športniki predvsem zaradi stigme redko poiščejo (strokovno) onf o pomoč. Pomembno vlogo pri tem igrajo športni trenerji, ki lahko poleg špor-k C a tnega napredka športniku zagotavljajo oporo tudi na duševnem področju. Cilj prispevka je izpostaviti prednosti dobrega odnosa med trenerjem in športnikom tsk tudent in pregled pismenosti na področju duševnega zdravja in načinov za izboljšanje lS le-teh pri trenerju. Sistematični pregled obsega 23 izvirnih študij, ki smo jih pria dobili s pomočjo štirih elektronskih baz (Scopus, Sportdiscus, ScienceDirect in študena PubMed) januarja 2021. Končni vzorec je vključeval deset kvalitativnih in 11 kvan-titativnih prispevkov ter dva prispevka, ki sta uporabila mešano metodo. Vklju- čene študije so se nanašale na identifikacijo in preprečevanje duševnih stisk špor-sychologic tnikov, podporo in promocijo duševnega zdravja s strani trenerjev, športnikove l-P duševne stiske in iskanje pomoči pri trenerjih. Rezultati so bili glede na cilj raz- -psihološk a vrščeni v tri pomenske kategorije: (i) odnos trener-športnik, (ii) vloga športnega trenerja za pomoč pri težavah in podpori duševnega zdravja ter (iii) pismenost iologic športnih trenerjev na področju duševnega zdravja. V športnem okolju je priso-Biološko B tna stigma glede duševnih motenj, za ustvarjanje destigmatizirajočega okolja pa 1. 1st je v ospredju odnos, ki ga gradita športnik in trener. Trener lahko v svojem delovanju prevzema vlogo vratarja sistema, dobra pismenost na področju duševnega zdravja pa vpliva na zaznavanje vloge in trenerjevo vključenost v vedenja, s katerimi bi lahko krepil in podpiral duševno zdravje športnikov. Promoviranje duševnega zdravja med športniki in spodbujanje dobrega duševnega počutja je lahko pomembno tudi z vidika uspešnosti športnikov in doseganja njihovih potencia-lov. 50 Psihološki modul/ Psychological Module Javno duševno zdravje in psihoterapija/ Public Mental Health and Psychotherapy Samomorilnost pri osebah s kronično bolečino – sistematični pregled Anja Klepac*1, Tina Podlogar2 1Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška 8, Koper, Slovenija 2Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andreja Marušiča, Univerza na Primorskem, Glagoljaška 8, Koper, Slovenija *anja.klepac29@gmail.com Ključne besede: samomorilnost, kronične bolečine, dejavniki tveganja za samomorilnost, sistematičen pregled ·2021 ·2021e Kronične bolečine spremenijo kakovost življenja posameznika in njegovih bli-ncare žnjih. Vplivajo na duševno zdravje, pojavi pa se lahko tudi samomorilnost. Kroe nferenc nične bolečine so po ocenah prisotne pri 19  odrasle populacije v Evropi. Na-onf o men prispevka je s sistematičnim pregledom podatkovne baze PubMed raziskati k C a prisotnost, značilnosti in dejavnike tveganja samomorilnosti pri osebah s kronično bolečino. V metodo sistematičnega pregleda znanstvenih del je vključetsk tudent nih 33 člankov, ki niso vsebovali izključitvenih kriterijev. Izsledki sistematičnega lS pregleda kažejo, da je prisotnost vseh oblik samomorilnosti do nekajkrat pogo-a stejša pri osebah s kroničnimi bolečinami v primerjavi z zdravimi osebami in bol- študena niki brez bolečin. S samomorilnostjo so najpogosteje povezane kronične bole- čine v hrbtu ali vratu, kronični glavobol in migrene, artritis in fibromialgija. Rezultati raziskav kažejo tudi, da je samomorilnost največkrat povezana z depresiv-sychologic nostjo, katastrofiziranjem, trajanjem in intenzivnostjo bolečine ter slabo kakovo-l-P -psihološk a stjo spanca. Kljub temu raziskave namigujejo, da je kronična bolečina neodvisen dejavnik za samomorilnost, saj so neodvisno povezavo med kronično bolečino in različnimi oblikami samomorilnosti potrdile vse raziskave, ki so jo raziskovale. iologic Pomemben dejavnik je tudi zaznavanje sebe kot bremena za druge. Prispevek Biološko B opozarja na pomen naslavljanja samomorilnosti pri osebah s kronično bolečino 1. 1st in poudarja dejavnike tveganja pri teh osebah, ob prisotnosti katerih je potrebna še posebna pozornost. Naslavljanje samomorilnosti pri osebah s kronično bole- čino je potrebno, saj se lahko tako hitreje izvede intervencijo in tudi reši življenje. Psihološki modul/ Psychological Module 51 Javno duševno zdravje in psihoterapija/ Public Mental Health and Psychotherapy Prikrivanje spolne usmerjenosti v povezavi z duševnim zdravjem Uroš Nović*1, Tia Počkar1, Jerica Smrečnik1 1Univerza v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija *uros.novic@outlook.com Ključne besede: razkritje spolne usmerjenosti, depresivnost, anksioznost, stres, samospoštovanje Spolna usmerjenost posameznika je lahko tarča družbene stigmatizacije, kar ·2021 ·2021e lahko ogrozi posameznikovo duševno zdravje. S tem povezan stres in sram ogro-nca žata psihično blagostanje homoseksualcev in biseksualcev, ki z razkritjem tve-re gajo družbeno izključitev. Kljub temu, da je razkritje spolne usmerjenosti bi-e nferenc stveno za zdrav identitetni razvoj, to ogroža samospoštovanje omenjenih po-onf o k C sameznikov. V naši raziskavi smo raziskovali duševno zdravje LGB (lezbijka, gej, a biseksualec_ka) manjšine ob primerjavi manj in bolj razkritih posameznikov, saj tsk je izpostavljanje z razkritjem spolne usmerjenosti lahko ogrožajoč dejavnik in tudent povzročitelj stresa. Predpostavljali smo, da je: (1) duševno zdravje manj razkritih lSa posameznikov bolj ogroženo od bolj razkritih, (2) duševno zdravje manj razkri- študen tih moških manj ogroženo od manj razkritih žensk ter (3) duševno zdravje bolj a razkritih moških bolj ogroženo od bolj razkritih žensk. V raziskavi smo preverjali tudi razlike med spoloma znotraj manjše ali večje stopnje razkritja. Naš vzorec je sestavljalo 105 udeležencev (41 žensk), ki smo jih pridobili z metodo snežene sychologic kepe ter preko aplikacij za zmenkarije. Vsi udeleženci so izpolnili vprašalnik, se-l-P -psihološk a stavljen iz sklopa vprašanj o spolni usmerjenosti, okoliščinah razkritja in vprašalnika za oceno depresivnosti, anksioznosti, stresa in samospoštovanja. S statistično analizo smo pokazali, da so pri bolj razkritih posameznikih negativni vidiki iologic duševnega zdravja manj izraženi kot pri manj razkritih posameznikih. Razlike Biološko B med manj razkritimi moškimi in ženskami v duševnem zdravju nismo potrdili. 1. 1st Rezultati kažejo na razliko med bolj razkritimi moškimi in ženskami pri doživlja-nju stresa. Predpostavljamo, da se razlike lahko skrivajo tudi v drugih vidikih duševnega zdravja, kot je npr. povečana zloraba substanc pri moški populaciji. Ob izvedbi raziskave smo spoznali, da je raziskovalni problem težko meriti z uporabo vprašalnikov. V prihodnjih raziskavah je pozornost vredno usmeriti na širši obseg dejavnikov duševnega zdravja, ki so prisotni v okoliščinah razkritja, ter s kvalitativnim pristopom podrobneje preučiti proces in stopnje razkritja spolne usmerjenosti, ki pri posameznikih ne sledijo nujno univerzalnemu vzorcu. 52 Psihološki modul/ Psychological Module Javno duševno zdravje in psihoterapija/ Public Mental Health and Psychotherapy Povezanost terapevtske prisotnosti, psihološkega blagostanja in relacijskih potreb psihoterapevtov Urša Mele*1, Gregor Žvelc, Urša Mars Bitenc1 1Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška ulica 8, 6000 Koper *ursa.mele@gmail.com Ključne besede: terapevtska prisotnost, blagostanje, relacijske potrebe, terapija, kontakt s klientom ·2021 ·2021 Terapevtska prisotnost se nanaša na vpetost celotnega terapevtovega »jaza« v e odnosu s klientom, pri čemer je terapevt v danem trenutku prisoten na več rav-nca neh – fizični, čustveni, kognitivni, odnosni in duhovni. S terapevtsko prisotno-ree stjo se med drugim povezuje tudi psihično blagostanje. Je koncept, ki ga naj-nferenc pogosteje zasledimo na področju pozitivne psihologije in je eno izmed ključ- onf o k C nih dejavnikov zadovoljstva z življenjem. V terapevtskem odnosu se največkrat a osredotočamo na relacijske potrebe klienta, ne smemo pa pozabiti, da ima tudi tsk terapevt svoje relacijske potrebe s katerimi vstopa v odnos s klientom. Slednje tudent mora terapevt v odnosu s klientom zadovoljevati skrbno in odgovorno. Z razi-lSa skavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se terapevtska prisotnost povezuje z študen zadovoljenostjo relacijskih potreb psihoterapevtov ter njihovim psihološkim bla-a gostanjem. Predpostavljamo, da je terapevtska prisotnost bolj izrazita pri psiho-terapevtih z višje izraženim psihološkim blagostanjem in bolj zadovoljenimi re-sychologic lacijskimi potrebami. V raziskavi je sodelovalo 124 slovenskih psihoterapevtov in l-P edukantov (104 Ž, 20 M) različnih psihoterapevtskih modalitet. Za zbiranje podat- -psihološk a kov smo uporabili kratek demografski vprašalnik, Vprašalnik psihološkega blagostanja (RPWB), Vprašalnik terapevtske prisotnosti (TPI) in Lestvico zadovoljeno-sti relacijskih potreb (LZRP). Rezultati potrjujejo statistično značilno povezanost iologic psihološkega blagostanja s terapevtsko prisotnostjo, pri čemer se najbolj pove-Biološko B 1. 1st zujejo lestvice osebnostne rasti ( r = 0,442, p = 0,01), smisla življenja ( r = 0,448, p = 0,01) in sprejemanja sebe ( r = 0,510, p = 0,01). Relacijske potrebe se prav tako pozitivno povezujejo s terapevtsko prisotnostjo, pri čemer je največja pozitivna povezava pri lestvicah avtentičnosti ( r = 0,268, p = 0,01) in imeti vpliv ( r = 0,26, p = 0,01). Tako lahko glede na rezultate sklepamo, da se koncepta psihološkega blagostanja in relacijskih potreb pomembno povezujeta s konceptom terapevtske prisotnosti. Vrednost raziskave prepoznavamo predvsem v tem, da rezultati prispevajo k razumevanju terapevtskega odnosa in pomembnosti koncepta terapevtske prisotnosti v terapiji. Psihološki modul/ Psychological Module 53 Socialna psihologija/ Social Psychology Razvoj socialne kognicije pri človeku in drugih primatih Larisa Lara Pohorec*1 1Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška ulica 8, Koper, Slovenija *pohorec.lara@gmail.com Ključne besede: kognicija, socialna, razvoj, človek, primati V tem delu sem se posvečala nekaterim teorijam in hipotezam, ki pojasnjujejo za človeka specifično socialno vedenje, oziroma razvoj socialne kognicije pri člo- ·2021 ·2021 veku. Področje študijev socialne kognicije se ukvarja tudi s tem, kako ljudje osmi-e šljamo sebe in druge ljudi. Podrobneje sem predstavila nekatere hipoteze o tem, nca kako se je socialna kognicija pri človeku razvila do te mere, da se, za razliko od ree drugih primatov, povezujemo v širše, kulturne skupnosti. Po pregledu relevan-nferenc onf o tne literature sem proces skušala osvetliti s pomočjo različnih hipotez s področja k C preučevanja evolucijskega in ontogenetskega razvoja človeške kognicije in in-a teligentnosti, tako da sem primerjala človeka s primati in skozi prizmo zahtev tsk tudent človeške kulture. Predstavila sem različne hipoteze inteligentnosti, med drugim lS hipotezo kulturne inteligentnosti, ter fenomene, kot so teorija uma, deljena na-a mernost in kumulativnost človeške kulture. Avtorji namreč pišejo, da človeško študena sodelovanje v skupinskih aktivnostih zahteva dobre sposobnosti razbiranja namer ostalih in kulturnega učenja. Hkrati ne zmore obstajati brez komuniciranja med posamezniki o lastnih psiholoških stanjih in brez edinstvenih oblik kognitiv-sychologic nih reprezantacij, kot sta »dobro« in »slabo« vedenje. Raziskava je ugotovila, da so l-P človeški otroci pogosteje kazali prosocialna proaktivna nagnjenja in so bili manj -psihološk a tekmovalni od ostalih vrst primatov. Ena od razlag vrstno-specifične evolucije socialne kognicije človeka predpostavlja, da je človek bolj podvržen socialnemu iologic učenju, kot drugi primati. Človeški otroci imajo v primerjavi z le-temi po rojstvu Biološko B manj razvite možgane, zaradi česar so dlje časa odvisni od materine nege, s tem 1. 1st pa dlje časa podvrženi kulturnim vplivom. Človeku so edinstveni tudi altruistično kaznovanje, govorno in pisno sporazumevanje ter kompleksnejši elementi teo-rije uma. Slednji s pomočjo hitre akumulacije znanja omogočajo poseganje po kompleksnih skupnih ciljih, ki si jih, izmed vseh živali, zadajamo le ljudje. 54 Psihološki modul/ Psychological Module Socialna psihologija/ Social Psychology Obiskovalci živalskih vrtov kot potencialni socialni partnerji človeku podobnim opicam Ines Knežević*1, Simona Gomboc1, Manca Tanasković1, Tjaša Markič1, Tina Mezeg1, Tija Vrhovnik1 1Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška ulica 8, Koper, Slovenija *ines.knezevic12@gmail.com Ključne besede: nečloveški primati, obiskovalci živalskih vrtov, živalski vrt, pozitivna medvrstna interakcija ·2021 ·2021e Naraščajoče število študij kaže, da je lahko odnos med človekom in živaljo vir nca socialne obogatitve za nečloveške primate v ujetništvu. Še vedno pa je veliko ree neskladnosti med rezultati raziskav s področja proučevanja vpliva obiskovalcev nferenc živalskih vrtov. Večina avtorjev namreč poroča o negativnem vplivu obiskovalcev onf o k C na živali, vendar naj bi to veljalo le za živalim neznane obiskovalce. Poznavanje in a razumevanje omenjenih medvrstnih interakcij in odnosov, ki se lahko oblikujejo tsk v okviru živalskega vrta, predstavlja temelj za zagotavljanje ustrezne količine in tudent raznovrstnosti socialnih stikov, značilnih za prostoživeče nečloveške primate. V lSa raziskavi smo proučevali obstoj pozitivnih interakcij med nečloveškimi primati študen in obiskovalci živalskih vrtov, njihovo strukturo, oblike in morebitne zakonitosti. a V vzorec smo vključili 93 na internetu objavljenih videoposnetkov obiskovalcev različnih živalskih vrtov. Posnetke smo iskali preko odprtih internetnih platform sychologic Youtube, Facebook’s Search Option, Vimeo in Dailymotion. Kvalitativna analiza l-P posnetkov je temeljila na poskusni teoriji, kjer smo ugotovljene odnose povezali -psihološk a v smiselno strukturo ter to podrobno opisali. V posnetkih smo beležili vedenjske spremembe živali, ki so se odzivale na različne pogoje v odnosu z obiskovalci. Za vsako opaženo vedenje smo podali kratek opis, ki je predstavljal posamezno iologic kodo 1. reda. Med temi smo iskali smiselne povezave in tako oblikovali kode 2. Biološko B 1. 1st reda, ki predstavljajo sedem identificiranih tipov interakcij. Večina interakcij je obojestranskih, kjer sta v interakcijo aktivno vključena tako primat kot obiskovalec. Pod obojestranske interakcije spadajo: obojestranska igra, komunikacija z gestami, posnemanje mimike, zanimanje za hrano, reakcija na trike in reakcija na obiskovalčeve predmete. Le interakcija zanimanje za obiskovalce je enostranska, saj je tu obiskovalec pasiven, primat pa pokaže aktivno zanimanje. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da so pozitivne interakcije med nečloveškimi primati in obiskovalci živalskih vrtov možne, kar nas spodbudi k še bolj podrobni analizi različnih tipov interakcij. Psihološki modul/ Psychological Module 55 Socialna psihologija/ Social Psychology Ženska genitalna mutilacija skozi prizmo socialnega konstrukcionizma: obredno žensko genitalno rezanje Leila Winkler*1, Simona Gomboc*1 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška ulica 8, Koper, Slovenija *winklerleila1618@gmail.com, simonagomboc@gmail.com Ključne besede: ženska genitalna mutilacija, obredno žensko genitalno rezanje, socialni konstrukcionizem, terminologija, diskurz ·2021 ·2021e Ženska genitalna mutilacija je praksa, ki vključuje vse postopke delne ali celo-nca tne odstranitve zunanjih ženskih genitalij ali druge poškodbe ženskih genitalnih re organov, brez medicinskih razlogov oz. koristi. S pričujočim prispevkom sem že-e nferenc lela odgovoriti na vprašanje razvoja terminologije, povezane z žensko genitalno onf o mutilacijo ter ugotoviti njen morebiten vpliv na doživljanje omenjene prakse pri k C a posameznicah. Dodatno sem hotela prakso analizirati s perspektive socialnega konstrukcionizma, ker nam le-ta omogoča tako fizično kot simbolno analizo in tsk tudent dopušča, da v preučevanje socialnega fenomena vključimo tudi koncept spola lS in posledično telesa. Metoda samega iskanja in izbora virov je temeljila na na-a študen čelih uporabe sistematične analize strokovnih člankov. Iz podatkovnih baz kot a so ScienceDirect, ResearchGate, APAPsycNET, JSTOR sem s ključnimi besedami in besednim zvezami »female genital mutilation terminology«, »social construction of female genital mutilation«, »anti-FGM discourse«, »history of female circumci-sychologic sion« dobila 316 člankov, ki sem jih ročno pregledala. Kot kriterij izločanja sem l-P -psihološk a uporabila letnico nastanka (starejše od 2000), kasneje pa tudi vsebino – identifi-ciranje psiholoških in fizioloških posledic prakse ter površno opisovanje samega obreda. Po uporabi omenjenih filtrov sem dobila 24 tujih člankov, uporabila pa iologic sem tudi slovenske članke oz. dela, že prevedena v slovenščino, ki so bila upo-Biološko B rabljena in deloma že obravnavana tekom študija. Uporabljene so bile deskrip-1. 1st tivna, komparativna in zgodovinska analiza ter metoda klasifikacije. Ugotovljeno je bilo, da se trenutno uveljavljen termin »ženska genitalna mutilacija« zdi sporen zaradi svoje netočnosti, možnosti zavajanja, etnocentričnosti, škodljivosti, mnogi ga označujejo tudi kot seksistično potezo. Ker socialni konstrukcionizem predpostavlja, da se bo posameznik s svojim vedenjem vedno poskušal prilagoditi tistemu diskurzu, ki mu v danem okolju prinaša največ koristi, pregledana litera-tura v prispevku nakazuje, da sta le to obred očiščenja in obred iniciacije. Ženska genitalna mutilacija pa je kot taka, kulturna praksa, ki pušča brazgotine in je za-snovana tako, da ustvari čisto in popolno telo v skladu s kulturnimi pričakovanji. 56 Psihološki modul/ Psychological Module Psihologija glasbe/ Psychology of Music Katera zaporedja akordov nas najbolj zadovoljijo? Učinek pričakovanja, glasbene izobrazbe in tonske lege Žiga Mekiš Recek*1, Zala Rojs1, Laura Šinkovec1, Petra Štibelj1, Martin Vogrin1, Brina Zamrnik1, Anka Slana Ozimič1 1Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta (Univerza v Ljubljani), Aškerčeva 2, Ljubljana, Slovenija *ziga.mekisrecek@gmail.com Ključne besede: harmonska zaporedja, implicitno učenje, spodnja intervalna meja, glasbena izobrazba, zadovoljstvo ·2021 ·2021 Glasba je sestavni del našega vsakdana. Z nenehno izpostavljenostjo določe-e nemu glasbenemu slogu se implicitno naučimo glasbenih zakonitosti, vključno s nca tipičnimi zaporedji akordov – harmonskimi zaporedji, ki spremljajo vodilno me-ree lodijo. Raziskave so pokazale, da tipična harmonska zaporedja, ki so najpogo-nferenc steje uporabljena v zahodni glasbeni tradiciji, doživljamo kot pričakovana in za-onf o k C dovoljujoča, netipična zaporedja, ki se ne skladajo z našimi implicitnimi znanji a o harmonski strukturi, pa kot nepričakovana in nezadovoljujoča. V glasbi se je tsk uveljavil tudi koncept spodnje intervalne meje, po katerem je pomembna tudi tudent tonska višina zaigranih akordov, saj če določene akorde zaigramo pod določeno lSa tonsko lego, ti zvenijo nejasno. V raziskavi smo preučevali, kako implicitno glas- študen beno znanje vpliva na zadovoljstvo pri poslušanju pričakovanih in nepričakova-a nih harmonskih zaporedij ob upoštevanju glasbene izobrazbe udeležencev in tonske lege harmonskih zaporedij. V eksperimentu je 97 udeležencev (43 glas-sychologic benikov in 54 ne-glasbenikov) ocenjevalo stopnjo zadovoljstva ob poslušanju l-P pričakovanih in nepričakovanih harmonskih zaporedij v kontekstu nizke in vi- -psihološk a soke tonske lege. Udeleženci so bili bolj zadovoljni ob poslušanju pričakovanih harmonskih zaporedij, kar potrjuje rezultate predhodnih raziskav o implicitnem iologic učenju zakonitosti harmonije. Medtem ko v kontekstu pričakovanih harmonskih Biološko B zaporedij ni prišlo do razlik med skupinama, pa so glasbeniki nepričakovana za-1. 1st poredja ocenili kot manj zadovoljujoča v primerjavi z ne-glasbeniki. Rezultati ka- žejo na možnost vzpostavitve izrazitejše asociativne povezave med nepričakovanimi harmonskimi zaporedji in negativnimi emocijami ter obsežnejše implicitno in eksplicitno znanje o harmonski strukturi pri glasbenikih. Razlike v zadovolj-stvu med pričakovanimi in nepričakovanimi harmonskimi postopi so bile večje v kontekstu visoke tonske lege, kar nakazuje, da so udeleženci težje razločevali zaporedja v nizki tonski legi. To potrjuje teorijo o spodnji intervalni meji. Ugotovili smo, da je kljub zaznavanju nepravilnosti v harmonski strukturi vseh udele- žencev, zaznava nepravilnosti izrazitejša pri glasbenikih. Hkrati smo, po našem pregledu literature, prvi, ki smo empirično preverjali teorijo o spodnji intervalni meji, zato lahko naša raziskava predstavlja uvod v nadaljnje proučevanje tega področja. Psihološki modul/ Psychological Module 57 Psihologija glasbe/ Psychology of Music The Properties of Interpersonal Synchrony that Play a Role in Increasing Cooperativity Manca Kok*1, Johanna Perschl1, Rebecca Schaefer1 1Leiden University, Leiden, the Netherlands *manca.kok@gmail.com Ključne besede: cooperativity, interpersonal synchronization, music Cooperation and interpersonal synchronization are two diagnostic features of human species. The relationship between these inherently social behaviours is ·2021 ·2021e interesting with regards to the mechanisms that are able to explain how and why nca the relationship arose during our evolutionary history. Interpersonal synchroni-re zation, defined as the entrainment to the rhythms produced by the other per-e nferenc son, increases the ease of prediction of the movements of the other person, crea-onf o k C ting a rewarding experience that can reduce the psychological distance between a the interaction partners. The current research studied the influence of interper-tsk sonal orchestral synchronization on cooperative attitude change. Ninety-eight tudent participants completed a larger online experiment, including a tapping task and lSa a questionnaire. The tapping task required tapping to or against the beat (in- študen phase or anti-phase mode of tapping) while listening to various music samples a accompanied with pre-recorded videos of different interaction partners tapping to the beat. The attitudes to the interaction partners were measured before and after the experiment and the changes in these attitudes were examined in re-sychologic lationships to the mode of tapping and the subjective and objective measures l-P -psihološk a of synchrony extracted from the tapping task. The findings suggest that, when it comes to increasing cooperative attitude, the way the participants experience synchrony is more influential than the actual quality of synchronization. The per-iologic ception of synchrony, which was enabled to a different extent by the mode of Biološko B tapping, gave rise to differences in the attitudes towards the interaction partner, 1. 1st which also appear to be important in predicting cooperative attitude change. All in all, the perceptive cues of synchrony seem to be the ones to guide the person’s cooperative attitude to be influenced by the interaction. To be better able to draw conclusions about these universal human behaviours, synchronization research with higher ecological validity, providing more reliable perceptive cues, should be encouraged. 58 Psihološki modul/ Psychological Module Novejše teme in kognicija/ Newer Topics and Cognition Odlašanje odhoda v posteljo: predstavitev področja Kristina Šparemblek*1, Urša Mars Bitenc1 1Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška ulica 8, Koper, Slovenija *kristi.sparemblek@gmail.com Ključne besede: odlašanje, odhod v posteljo, spanje, samoregulacija, kronotip Odlašanje odhoda v posteljo (ang. bedtime procrastination) je definirano kot posameznikov neuspeh odpraviti se v posteljo ob nameravanem času, čeprav ga pri tem niso ovirale nikakršne zunanje okoliščine. Gre za razmeroma nov koncept na ·2021 ·2021e področju raziskovanja kvalitete spanja in odlašanja, ki je zadnja leta vse bolj pro-nca učevan, pozornost pa je začel pridobivati tudi v poljudnoznanstvenih novicah. re Namen prispevka je predstaviti, kako se je področje odlašanja odhoda v posteljo e nferenc razvijalo od samega začetka (kako je opredeljeno, kakšne metode merjenja so se onf o uveljavile, kaj je bilo do sedaj že raziskano) ter podati predloge za nadaljnji razvoj k C a področja. V poletju 2020 smo izvedli sistematični pregled literature z uporabo podatkovnih zbirk Scopus, Medline, PsychInfo, Web of Science Core Collection tsk tudent ter Google Scholar. Zbrali smo 18 člankov in dve magistrski deli, ki neposredno lS proučujejo odlašanje odhoda v posteljo. Raziskave so običajno za izključitvene a študen kriterije določile težave s spanjem in delo v nočni izmeni ter uporabile priložno-a stno vzorčenje. Od razvoja do izvedbe pregleda literature so bila glavna področja proučevanja splošno odlašanje, kategorije odlašalcev odhoda v posteljo, značilnosti spanja, aktivnosti pred odhodom v posteljo, nespečnost, samoregulacija, sychologic kronotip ter intervencije odlašanja odhoda v posteljo. Za potrebe raziskav je na-l-P -psihološk a stalo več različnih prevodov in priredb Lestvice odlašanja odhoda v posteljo (ang. bedtime procrastination scale), ki se je izkazala za ključni pripomoček za merjenje omenjenega fenomena. Do sedaj še ni uveljavljenih intervencij, ki bi dokazano iologic učinkovito zmanjšale odlašanje odhoda v posteljo. Razvidno je, da se področje Biološko B vse bolj razvija in širi. Naš sistematični pregled kot prvi na tem področju prispeva 1. 1st k bolj informiranemu in preudarnemu načrtovanju nadaljnjih raziskav odlašanja odhoda v posteljo. Psihološki modul/ Psychological Module 59 Novejše teme in kognicija/ Newer Topics and Cognition Beliefs About Cancer Causes Among Adolescent and Young Adult Patients and Survivors: A Qualitative Study Lara Menegatti*1, Sanja Roškar2, Urška Košir3 1University Medical Centre Ljubljana, Division of Internal Medicine, Ljubljana, Slovenia 2University Medical Centre Maribor, Division of Internal Medicine, Maribor, Slovenia 3Department of Experimental Psychology, Oxford University, Oxford, UK *lara.menegatti6@gmail.com Ključne besede: AYA, cancer, causal attributions, beliefs ·2021 ·2021e Background: Unlike cancer in adults, the causes of cancer in adolescents and young adults (AYAs) are not well understood, ascribing cause to self/self-blame may ncare lead to psychological distress and contribute to poorer psychosocial outcomes e nferenc in AYAs. Our goal was to describe causal attributions of AYA cancer patients and onf o survivors in Slovenia and compare them to their peers from across the EU and k C North America. Methods: Participants were 237 (87 female) self-identified AYAs a aged 18–39 who responded to a cross-sectional online survey. To capture pre-tsk tudent pubescent period participants with any kind of cancer diagnosis at age 10 to 39 lS were eligible. This study had two validated equal arms, one for Slovene ( n = 75) a and one for English-speaking ( n = 162) AYAs. They answered to an open-ended študena item assessing their casual attributions of cancer. The qualitative responses of causal attributions were summarised using a content analysis approach. Results: A statistically significant difference emerged with the respect to causal attributions sychologic (p < 0.001), however Slovene sample mostly consisted of women and older AYA l-P participants. The majority (56) of English-speaking and 33 of Slovene AYAs at- -psihološk a tributed cancer causes to external factors (e.g., genetics, environment, biology, chance). A third (33) of Slovenian responders attributed their cancer to stress, iologic compared to only 6 of English-speaking respondents. In both groups, just a Biološko B few participants attributed their cancer diagnosis to lifestyle factors (Eng. = 4; 1. 1st Slo. = 8) such as smoking or diet. Conclusion: A significant proportion of young Slovene cancer patients believe that stress caused their cancer. Believing that a cancer diagnosis in adolescence or young adulthood might have been caused by personal action may contribute to heightened levels of psychological distress, self-blame and guilt. Health care professionals caring for young patients should promote adequate information about cancer to empower young patients and survivors. 60 Psihološki modul/ Psychological Module Novejše teme in kognicija/ Newer Topics and Cognition Critical Review of the Scientific Production in the Field of Microbiota-Gut-Brain Axis and Cognition Polona Kalc*1, Jan Pieter Konsman2 1University hospital Jena, Department of Neurology, Am Klinikum 1, Jena, Germany 2University of Bordeaux, CNRS, 146, rue Léo-Saignat – 33076, Bordeaux, France *polona.kalc@med.uni-jena.de Key words: microbiota-gut-brain axis, co-citation analysis, (behavioural) assessments, cognition ·2021 ·2021 The field of microbiota-gut-brain (MGB) axis is getting increasing attention in the e scientific community and beyond, resulting in a fast-growing body of literature. nca This evolving field can be considered an interdisciplinary ‘hot topic,’ involving ree researchers from various disciplines (e.g., microbiology, neuroscience, gastroen-nferenc terology, endocrinology, immunology, psychiatry etc.). However, and as a con-onf o k C sequence, any newcomer to the field has to deal with a large load of literature a that continues to expand at a high rate. A useful mean to overcome this chal-tsk lenge can be the use of document co-citation analysis; a bibliometric method tudent that is especially useful for recognising core literature from diverse disciplines. lSa In the present study, we applied document co-citation analysis to obtain highly študen cited papers in the field of microbiota-gut-brain axis and cognition. Based on a the findings of a critical review article by Hooks, Konsman and O’Malley (2018), we wanted to assess the more recent scientific production in the field, especially sychologic on the topic of cognition which was underrepresented on the list of highly-cited l-P articles that have been identified in the review article by Hooks et al. (2018). Our -psihološk a main focus of the present review was on the approaches, the interpretation of results, and presentation of findings in original research studies and review articles on the topic of microbiota-gut-brain axis and cognition. Since 2018, we have iologic observed a transition to a more directed research practice, with studies focus-Biološko B 1. 1st ing on narrower research phenomena and employing less diverse behavioural assessments. There has also been a notable transition to human studies and/or big-data analysis of human-data. Several problematic aspects of the current scientific production in the MGB field were also identified. Psihološki modul/ Psychological Module 61 Novejše teme in kognicija/ Newer Topics and Cognition Verjamem, torej (ne)pomnim: vpliv povratne informacije na kapaciteto kratkoročnega spomina in oceno samoučinkovitosti kratkoročnega spomina Laura Buzeti*1, Daša Gajšek*1, Nika Merkuš*1 1Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160, Maribor, Slovenija *laura.buzeti@student.um.si, dasa.gajsek@student.um.si, nika.merkus@student.um.si Ključne besede: kratkoročni spomin, samoučinkovitost, povratna informacija ·2021 ·2021 Za uspešno obdelavo informacij in optimalno delovanje posameznika je klju-e čen kratkoročni spomin. Na njegovo kapaciteto vplivajo številni dejavniki, med nca drugim tudi valenca povratne informacije. Strickland-Hughes in sodelavci (2016) ree ugotavljajo vpliv pozitivne povratne informacije na povečanje kapacitete kratko-nferenc ročnega spomina. V študiji smo proučevali vpliv povratne informacije na posa-onf o k C meznikovo kapaciteto kratkoročnega spomina. Zanimalo nas je, ali se med ude-a leženci pojavljajo razlike v absolutni spremembi kapacitete kratkoročnega spo-tsk mina glede na valenco povratne informacije. Preverjali smo tudi, ali povratna tudent informacija vpliva na posameznikovo oceno samoučinkovitosti kratkoročnega lSa spomina in razlike v absolutni spremembi ocene samoučinkovitosti kratkoroč- študen nega spomina. V raziskavi je sodelovalo 73 oseb s povprečno starostjo 21,11 let, ki a so dvakrat reševali nalogo pomnjenja in podali samooceno delovanja kratkoroč- nega spomina. Po prvem reševanju so naključno prejeli bodisi negativno bodisi sychologic pozitivno povratno informacijo, ali pa so nadaljevali z reševanjem naloge brez l-P prejema povratne informacije. Rezultati so pokazali, da ni statistično pomemb- -psihološk a nih razlik v kapaciteti kratkoročnega spomina posameznikov pred in po prejemu, tako pozitivne kot negativne povratne informacije, prav tako ni statistično zna-iologic čilnih razlik v absolutni spremembi kapacitete kratkoročnega spomina glede na Biološko B valenco povratne informacije. Rezultati pa so potrdili, da povratna informacija 1. 1st vpliva na oceno samoučinkovitosti kratkoročnega spomina. Pri samooceni posameznikov brez prejete povratne informacije ne pride do statistično pomembnih razlik med prvim in drugim merjenjem. Prejemniki pozitivne informacije so v drugem merjenju dosegali statistično pomembno višje rezultate kot v prvem merjenju, prejemniki negativne povratne informacije pa nižje. Ugotovili smo, da ni pomembnih razlik v absolutni spremembi ocene samoučinkovitosti kratkoroč- nega spomina glede na valenco povratne informacije, zato sklepamo, da imata pozitivna in negativna povratna informacija enak absoluten vpliv na oceno samoučinkovitosti kratkoročnega spomina. Z raziskavo smo doprinesli k boljšemu razumevanju vpliva povratne informacije na kapaciteto in oceno samoučinkovitosti kratkoročnega spomina ter ponudili zaključke o pomembnosti vključevanja tako pozitivnih kot negativnih vidikov izvedbe v povratno informacijo. 62 Psihološki modul/ Psychological Module Covid-19/ Covid-19 Samozaščitno vedenje v pandemiji je povezano s poznavanjem virusa SARS-CoV-2 in koronavirusne bolezni covid-19 Manca Toporišič Gašperšič*1, Nataša Grof2 1Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, Ljubljana, Slovenija 2Gimnazija Poljane, Strossmayerjeva 1, Ljubljana, Slovenija *manca.verano@gmail.com Ključne besede: covid-19, upoštevanje vedenjskih priporočil, puritanska pristranskost, samoocena poznavanja koronavirusa, dejansko poznavanje ·2021 ·2021 koronavirusa e ncaree Nedoslednost pri upoštevanju vedenjskih samozaščitnih priporočil za omeje-nferenc vanje širjenja koronavirusa je eden ključnih izzivov pandemije. V svoji raziskavi onf o k C smo nedoslednost pri upoštevanju vedenjskih priporočil poskušali povezati z ne-a skladjem med samooceno poznavanja in dejanskim poznavanjem SARS-CoV-2 in tsk z nagnjenostjo k puritanski pristranskosti. Ta kognitivna pristranskost je značilna tudent za posameznike z visoko stopnjo samonadzora, saj ti krivdo za določeno druž- lSa beno situacijo (npr. pandemijo) pogosto pripisujejo posameznikom, ki naj bi jim študen samonadzora primanjkovalo. Za odkrivanje morebitnih povezav smo v raziskavi a uporabili vprašalnik, objavljen na spletni strani 1ka. Vprašalnik je v celoti izpol-nilo 81 dijakov Gimnazije Poljane (od tega 63 žensk), starih od 15 do 19 let. Za sychologic preverjanje poznavanja in samoocene poznavanja koronavirusa ter nagnjeno-l-P sti k puritanski pristranskosti smo uporabili lastne merske instrumente, za pre- -psihološk a verjanje poročane doslednosti upoštevanja priporočil pa smo uporabili prilago-jeno štiristopenjsko lestvico Plohla in Musila (2020). Odkrili smo, da sta spremen-iologic ljivki samoocena poznavanja in dejansko poznavanje koronavirusa šibko pozi-Biološko B tivno povezani, torej udeleženci raziskave svoje znanje ocenjujejo zmerno reali-1. 1st stično. Obenem velja, da samoocena poznavanja, predvsem pa dejansko poznavanje do neke mere napovedujeta upoštevanje vedenjskih priporočil. Dobro poznavanje koronavirusa je tako vsestransko pomembno, saj predvideva tudi nižjo stopnjo zaupanja v pravilnost teorij zarot o koronavirusu. Nadalje ugotavljamo, da so boljši poznavalci koronavirusa bolj nagnjeni k puritanski pristranskosti, nismo pa potrdili povezave med nagnjenostjo k puritanski pristranskosti in samooceno poznavanja koronavirusa niti povezave med nagnjenostjo k puritanski pristranskosti in upoštevanjem ukrepov. Te ugotovitve so izredno pomembne, saj na področju puritanske pristranskosti v literaturi obstaja velika vrzel, zato bodo gotovo dobro izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju. Hkrati je analiza podatkov opozorila tudi na to, da je doslednost pri upoštevanju vedenjskih priporočil morda bolj kot s poznavanjem koronavirusa in nagnjenostjo k puritanski pristranskosti povezana z drugimi psihološkimi dejavniki, kot so denimo Psihološki modul/ Psychological Module 63 Covid-19/ Covid-19 prosocialne osebnostne lastnosti ali pa pričakovani čas podaljšanja restriktivnih ukrepov, na kar nakazujejo tudi druge študije. Pričujoča raziskava tako ponuja zanimiv uvid v kognitivne dejavnike upoštevanja vedenjskih priporočil, ki so v dosedanji literaturi pogosto spregledani. ·2021 ·2021e ncaree nferenc onf o k C a tsk tudentlSa študena sychologic l-P -psihološk a iologic Biološko B 1. 1st 64 Psihološki modul/ Psychological Module Covid-19/ Covid-19 Covid-19 in nevrološke posledice: sistematični pregled Matija Zagoranski1, Marjeta Malovrh1, Matej Kržišnik1, Vanja Gomboc1,2, Vita Poštuvan1,2 1Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem, Glagoljaška 8, 6000 Koper, Slovenija 2Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem, Muzejski trg 2, 6000 Koper, Slovenijja *matija.zagoranski@gmail.com Ključne besede: covid-19, nevrološke posledice, nevrologija, psihologija, sistematični pregled ·2021 ·2021e Koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča renca sni akutni respiratorni sindrom koronavirus 2 (SARS-CoV-2) in se je od začetka ree leta 2020 razširila na svetovno raven. COVID-19 primarno vpliva na respiratorni nferenc sistem, zato so najpogostejši simptomi npr. suh kašelj, oteženo dihanje in vro-onf o k C čina. Vedno pogosteje pa je opaziti tudi nevrološke posledice, ki predstavljajo a vir nezanemarljivih zapletov in dolgotrajnih posledic. Da bi odgovorili na razi-tsk skovalno vprašanje, katere oziroma kakšne so nevrološke posledice, ki se lahko tudentlS pojavijo kot posledica COVID-19, smo sistematično pregledali strokovno litera-a turo. Namen je bil osredotočiti se predvsem na pridobitev informacij o kliničnih študen predstavitvah, napredovanjih, pojavnostih in resnosti posameznih nevroloških a posledic COVID-19. Zavoljo metodološke korektnosti smo izhajali iz PRISMA stan-dardov. Članki so bili pridobljeni 31. januarja 2021 iz podatkovnih baz PubMed sychologic in EBSCOhost, ki vsebuje zbirke MEDLINE, Academic Search Complete, CINAHL l-P with Full Text, LISTA, ERIC, APA PsycArticles in MasterFILE Premier, in zajemajo -psihološk a objave iz leta 2020 in 2021. V končni pregled smo vključili 69 raziskav, ki so skupaj vključevale 2282 COVID-19 pozitivnih oseb. Rezultate smo umestili v naslednje iologic večje skupine nevroloških posledic: glavoboli, motnje voha in okušanja, subjek-Biološko B tivni nevrološki simptomi, vnetja, encefalopatije, možganske kapi in s kapjo po-1. 1st vezane posledice, epileptični napadi in nevromišične motnje. Po pojavnosti so bili izmed teh najbolj pogosti glavoboli, motnje vonja in okušanja ter raznoliki, subjektivni nevrološki simptomi. Te posledice so bile pri bolnikih kratkotrajnejše in relativno manj resne. Nekatere ostale nevrološke motnje (npr. vnetja in kapi) so bile redkejše, vendar simptomatsko resnejše s potencialnimi kroničnimi progno-zami. Pričujoč sistematični pregled literature tako predstavlja obsežen in poglo-bljen pregled literature s področja nevroloških posledic COVID-19, ki lahko služi kot vir ozaveščanja glede resnosti in potencialnih zapletov COVID-19 ter kot vir seznanjanja z aktualnimi relevantnimi izsledki za stroko. Psihološki modul/ Psychological Module 65 Razvojno-psihološke teme/ Developmental psychology Čustveni in kognitivni vidiki šolanja na daljavo pri dijakih Katja Kavšek*1, Vlasta Novak Zabukovec1 1Univerza na Primorskem, Glagoljaška 8, Koper, Slovenija *katka.kavsek@gmail.com Ključne besede: anksioznost, stres, akademsko odlašanje, šolanje na daljavo, dijaki Izobraževalni sistem je v zadnjem letu zaradi ukrepov, namenjenih preprečevanju širjenja virusa Sars-Cov-2, zahteval številne spremembe in prilagoditve. Ob ·2021 ·2021e dolgotrajnem zaprtju šol so se stiske otrok in mladostnikov še poglobile, zlasti pri tistih, ki so bili že prej izpostavljeni različnim dejavnikom tveganja za razvoj ncare anksioznosti in povišan stres. Obdobje mladostništva je prepleteno s številnimi e nferenc spremembami na čustvenem, socialnem in telesnem področju, v učnem procesu onf o pa se od mladostnikov pričakuje vse več samostojnosti in odgovornosti. Ome-k C a njene značilnosti lahko pripomorejo k višji občutljivosti za razvoj anksioznosti, povečanemu stresu in akademskemu odlašanju v obdobju mladostništva. Z raz-tsk tudent iskavo smo želeli proučiti pojavnost stresa in anksioznosti med šolanjem na da-lS ljavo pri dijakih ter njuno povezanost z akademskim odlašanjem. Anketni vpra-a šalnik je vseboval vprašanja o splošnih demografskih podatkih, Zungovo lestvico študena za samooceno anksioznosti, Vprašalnik spoprijemanja s stresom in Lestvico aka-demskega odlašanja. Vzorec je zajemal ustrezno in v celoti izpolnjene vprašalnike 1221 dijakov in dijakinj od 1. do 4. letnika, ki so se v šolskem letu 2020/2021 sychologic šolali na daljavo. Dokaj enakomerna porazdelitev glede na spol (56,8  deklet), l-P starost in regijo šole kaže na dobro reprezentativnost vzorca. Glede na predho- -psihološk a dno določene kriterije smo opredelili 69 (5,6 ) udeležencev, ki so šolanje na daljavo v glavnem doživljali kot stresno situacijo in so hkrati poročali o večjem aka-iologic demskem odlašanju in višji anksioznosti. Dijaki šolanja na daljavo niso statistično Biološko B pomembno zaznavali kot stresno situacijo, ki je ne bi bili zmožni obvladovati. Le-1. 1st stvica akademske prokrastinacije in Zungov vprašalnik anksioznosti sta pokazala majhno stopnjo povezanosti ( r = 0,3). O anksioznosti in akademskem odlašanju je poročalo 215 (17,6 ) udeležencev. Stopnja anksioznosti ni statistično pomem-ben napovednik za odlašanje na akademskem področju. Glede na teorijo, splo- šna nizka stopnja doživljanja anksioznosti morda predpostavlja dobro opolno-močenost udeležencev s strategijami soočanja s stresom, na drugi strani pa je lahko odraz slabšega uvida v lastno doživljanje. 66 Psihološki modul/ Psychological Module Razvojno-psihološke teme/ Developmental psychology Ko govorimo o šolski kulturi, imamo v mislih tudi kulturo dobre skupnosti? Žana Šaban*1 1Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška 8, Koper, Slovenija *zanasaban98@gmail.com Ključne besede: šolska kultura, kultura dobre skupnosti, sodelovalni odnosi, dobro počutje učencev, delavnica ·2021 ·2021 Kultura se oblikuje v vsakem zaprtem socialnem sistemu in prispeva k razvoju e norm, prepričanj, vrednot, stališč in stereotipov. Enako je tudi v šolskem okolju, v nca katerem zaznamo kulturo v obliki vedenj učencev, učiteljev, ravnatelja, v načinu ree ocenjevanja, v poznavanju učnega in letnega delovnega načrta ter v postavlja-nferenc nju meja in vrednot. Teoretični prispevek preko pregleda literature poda vpogled onf o k C v delovanje šolske kulture, izpostavi njeno funkcijo, vlogo učitelja in ravnatelja a ter preko delavnice, namenjene učiteljem, pojasni prednosti kulture dobre sku-tsk pnosti. Delavnica, podkrepljena s primeri iz praks, ki so se na šolah že izkazale za tudent uspešne, preko teoretičnih in empiričnih spoznanj, pripomore k izboljšanju ra-lSa zumevanja pomena sodelovanja, notranje motivacije, dobrega počutja učencev, študen boljših odnosov ter posledično boljših dosežkov učencev. Ker so pri vzpostavlja-a nju kulture dobre skupnosti učitelji tisti, ki lahko dosežejo spremembo, delavnica preko smernic in pregleda literarnih prispevkov navaja pomembna spoznanja sychologic in nasvete, kako lahko učitelji prispevajo k vzpostavitvi le-te. Osnovna predpo-l-P stavka za grajenje kulture dobre skupnosti se pri učiteljih začne z dobrim pozna- -psihološk a vanjem vsebine njihovega predmeta in poučevanja. Tako se bodo izognili težavam pri ločevanju med deklariranimi in dejanskimi vrednotami, ki predstavljajo velik problem v šolskem okolju. Poleg dobrega poznavanja učnega načrta pa h iologic kulturi dobre skupnosti prispevajo še komunikacija med zaposlenimi in učenci, Biološko B 1. 1st odprtost in naklonjenost do sprememb ter sodelovalni in pozitivistični pristop do dela. Četudi ima vsaka šola svojevrsten sistem, se lahko preko smernic za vzpostavljanje kulture dobre skupnosti postavi temelje za oblikovanje dobrih in sodelovalnih odnosov znotraj šole. Psihološki modul/ Psychological Module 67 Razvojno-psihološke teme/ Developmental psychology Posterji Posters Biološki modul Biological Module ·2021 ·2021e ncaree nferenc onf o k C a tsk tudentlSa študena sychologic l-P -psihološk a Biološko Biologic 1. 1st 68 Influence of Alpha Cypermethrin and Difenoconazole Pesticides on European Green Toad Tadpoles ( Bufotes viridis L.) Bruno Bekić*1, Olga Jovanović Glavaš1, Anamarija Žagar2, Tatjana Simčič2 1Josip Jurij Strossmayer University of Osijek, Department of Biology, Cara Hadrijana 8/A, Osijek, Croatia 2National Institute of Biology, Department of Organisms and Ecosystems Research, Večna pot 111, Ljubljana, Slovenia *bruno.bekic97@gmail.com Key words: toxicology, amphibia, Bufonidae, threat, oxidative stress ·2021 ·2021e Amphibians are considered as one of the most endangered groups of animals nca globally and one of the reasons for population decline is overuse of pesticides. ree Alpha cypermethrin and difenoconazole are commonly used pesticides and their nferenc run-off due to floods or precipitation leads to accumulation in aquatic ecosys-onf o k C tems, which has been proven to have a negative effect on amphibians. Some of a the major negative effects of pesticides are reduced growth and development tsk and increased mortality, all of that due to increased oxidative stress. Therefore, tudent the aim of this study was to determine the level of oxidative stress in European lSa green toad ( Bufotes viridis L.) tadpoles after the treatment with these two pes- študen ticides. Tadpoles were treated with different concentrations of alpha cyperme-a thrin and difenoconazole for 48 h. Three stress biomarkers were measured: catalase activity, carbonyl content and electron transport system (ETS) activity at sychologic three different temperatures (20°C, 24°C and 28°C). Obtained results were stal-P tistically analysed using One-way ANOVA test or it’s non parametric equivalent, -psihološk a Kruskal-Wallis test in R-programming language to determine whether there are any statistically significant differences between different concentrations of pesticides and control group. Results showed increased catalase activity at lower iologic concentrations in tadpoles treated with alpha cypermethrin, while at higher Biološko B 1. 1st concentrations activity is decreased, because catalase is unable to degrade all hydrogen peroxide. Catalase activity was decreased in tadpoles treated with difenoconazole even at low concentrations. Carbonyl content was increased in all treatments compared to the control group. ETS activity measurements showed that there is no difference in activity at different temperatures, but there was increased activity at lower concentrations in tadpoles treated with alpha cypermethrin. From these results, we can conclude that these pesticides cause an increase in oxidative stress and that difenoconazole is more harmful pesticide since protein damage occurs at very low concentrations. Biološki modul/ Biological Module 69 Biologija kopenskih ekosistemov/ Terrestrial Biology Analysis of Macro- and Microplastic Particles in Pellets of White Stork ( Ciconia ciconia) From Croatia Dora Bjedov*1,2, Petar Glavaš1, Mirta Sudarić-Bogojević1, Tibor Mikuška2, Alma Mikuška1 1Department of Biology, Josip Jurij Strossmayer University of Osijek, Cara Hadrijana 8/A, 31000 Osijek, Croatia 2Croatian Society for Birds and Nature Protection, Ivana Gundulića 19/A, 31000 Osijek, Croatia *dora.bjedov@gmail.com Key words: pellets, microplastic, macroplastic, white stork, Croatia ·2021 ·2021e Plastic pollution is an emerging concern, swiftly increasing in the terrestrial ncare ecosystem due to anthropogenic activities. Ingestion of anthropogenic parti-e nferenc cles (plastic) is of special concern due to detrimental effects on apex predators, onf o especially those with opportunistic dietary habits. White storks ( Ciconia ciconia) k C are known to forage on agricultural fields, wetlands and grasslands searching for a diverse prey (e.g. fish, amphibians, reptiles, small mammals, insects and earth-tsk tudent worms). Anthropogenic particles, macro- (> 5 mm) and microplastic (< 5 mm), lS were analysed from white stork regurgitated pellets as they were collected from a the nest during breeding season 2020 in continental Croatia. In addition to plas- študena tic content analysis, prey selection was evaluated by assessing variation in diet composition. Pellets were dried at 70 °C for 24 h, weighted on analytical scale to 0.001 g and dissected. Plastic particles were evaluated qualitatively and quantita-sychologic tively, and prey remains were identified based on morphological characteristics. l-P The largest component of dry pellets was remains of small mammals (fur) and re- -psihološk a mains of exoskeletons from grasshoppers ( Orthoptera) and beetles ( Coleoptera). Macro and/or microplastic particles were visually detected with a high-quality iologic stereomicroscope. Separated macro- and microplastic were subsequently con-Biološko B firmed with the hot needle method. Secondary microplastic is predominantly 1. 1st found as it is degraded from the larger plastic. Most of microplastic found in the pellets are clear fragments, 0.5–4 mm in diameter (mean 2.40 mm, SD = 1.77), while most macroplastic found in the pellets are filaments, 6–40 mm (mean = 19.63, SD = 11.16). Microplastic smaller than 0.5 mm was detected with a light microscope based on shape, colour and pattern. Other anthropogenic particles can be present in the pellets such as glass and building material used for construction. This is the first study assessing plastic content in the regurgitated pellets from terrestrial apex predators – white storks. 70 Biološki modul/ Biological Module Biologija kopenskih ekosistemov/ Terrestrial Biology The Effect of Storage on The Physiological Status of Radish ( Raphanus Sativus L.) Microgreens Antonija Piškor*1, Selma Mlinarić1 1J. J. Strosssmayer University of Osijek, Department of Biology, Cara Hadrijana 8/A, Osijek, Croatia *antonija.piskor@biologija.unios.hr Key words: antioxidant capacity, storage, low temperature, LED, anthocyanins Microgreens are tender, immature green vegetables with fully developed cotyle-dons or partially developed first true leaves. They often contain higher concen- ·2021 ·2021 trations of active compounds compared to mature vegetables or seeds. Microe greens are highly valued for their rapid cultivation and high concentrations of ac-nca tive compounds and are also considered a ‘functional food’ that contains health-ree promoting properties and prevents the development of certain diseases. The nferenc biggest disadvantage of microgreens is their short shelf life. Microgreens are dif-onf o k C ficult to store due to their high surface-to-volume ratio, high respiration to tran-a spiration rates, and accelerated senescence. The study was performed on three tsk cultivars of radish ( Raphanus sativus L.): China rose (CHR), Sango (S) and Daikon tudent (D). Radishes were grown in a growth chamber with artificial purple (3 red: 1 blue) lSa LED lighting (45 mmol m2s-1, 24°C, photoperiod 16h/8h). The aim of this study was študen to determine the effect of storage (7 days, +4C°) on the physiological status of mi-a crogreens compared to fresh ones by measuring total antioxidant activity (DPPH and FRAP). The amount of total soluble phenols (PHE), sugar (TSS) and protein sychologic (PROT), as well as the concentrations of ascorbic acid (AA), carotenoids (CAR) l-P and anthocyanins (ANTH) were also determined. Three investigated cultivars re- -psihološk a vealed similar response to 7-day storage. Generally, all three cultivars showed increase of CAR and decrease of AA while PROT and ANTH levels remained un-iologic changed. Unlike S and D cultivars, CHR displayed significant decrease of antiox-Biološko B idant capacity what lead to simultaneous decrease of PHE and AA. On the other 1. 1st hand, D showed significant decrease of PHE, while TSS content increased compared to fresh ones. Our results suggested that seven-day storage in refrigerator does not induce inhibition of most secondary metabolites. However, CHR cultivar was shown to be the most sensitive to low temperature storage. Biološki modul/ Biological Module 71 Genetika/ Genetics Methylation-Sensitive Amplification Polymorphism of White Stork ( Ciconia ciconia L.) DNA in Eastern Croatia Bernard Jarić*1, Alma Mikuška1, Dora Bjedov2, Lidija Begović1 1J. J. Strosssmayer University of Osijek, Department of Biology, Cara Hadrijana 8/A, Osijek, Croatia 2Croatian Society for Bird and Nature Protection, Gundulićeva 19/A, Osijek, Croatia *bernard.jaric@gmail.com Key words: epigenetics, MSAP, DNA methylation White stork ( Ciconia ciconia L.) is a migratory bird species that is widespread in ·2021 ·2021e Europe and inhabits open areas, often wet grasslands, and agriculture habitats. nca It is an apex bird species and its diet mostly comprise of various amphibians, re fish, small mammals, and invertebrates. Stress or changes in the environment, e nferenc such as pollution due to anthropogenic activity, can cause epigenetic modifica-onf o tion, which can change phenotype, behaviour, fitness, and survival of the anik C a mal. Therefore, nestlings present suitable bioindicators of pollution. One of the epigenetic modifications is DNA methylation, where cytosines, mainly in CpG tsk tudent dinucleotides, are covalently modified. For determination of differences in DNA lS methylation pattern we used MSAP assay, where restriction enzymes with differ-a študen ent sensitivity, HpaII and MspI, cut DNA into fragments. Afterwards, adapters are a ligated to the fragments and amplified firstly with nonspecific, then with specific primers. DNA was isolated from blood of the nestlings located in eastern Croatia during bird ringing in 2016, 2017 and 2020. Some of the nestlings that sychologic hatched in different season have same parents. Products of the specific PCR re-l-P -psihološk a action were analysed on 3  agarose gel, and the level of DNA methylation was analysed using Φ st (Phi st) test in msap package in R program. Results showed differences in DNA methylation between nestlings hatched in different years. iologic Although, changes in the methylation patterns could also be attributed to the Biološko B mutations. However, it is unlikely that population from the same areas gain mu-1. 1st tation at the same restriction site. Hence, we assume that these differences could be attributed to the pollution in the environment, source of food and brood size. However, further research of the genes, such as glucocorticoid receptor and met-allothionines is needed for better understanding the response to the environmental changes and the impact of various factor on DNA methylation in wild populations. 72 Biološki modul/ Biological Module Mikrobiologija/ Microbiology Microbiological Conditions in the Waters and Sediments of Istrian Freshwater Ponds and the Palud Brackish Swamp Lucia Nikolić*1 1Jurij Dobrila University of Pula, Zagrebačka 30, Pula, Croatia *lucianikolic@hotmail.com Key words: Brackish swamp, pound, shallow lakes, microbiological analysis The Istrian peninsula hosts more than a thousand karstic ponds and a few ·2021 ·2021e swamps. Those water bodies are generally artificial or partially modified by humans who relied on them throughout history, mainly for agricultural and live-ncare stock activities. Ponds and swamps in the past also represented a problem for e nferenc human health by favouring mosquito reproduction and malaria diffusion. Thus onf o were massively treated at the beginning of the 20th century with insecticides k C or artificially connected to the Sea. Nowadays, ponds are often abandoned and a prone to regression due to vegetation growth and lack of maintenance. More-tsk tudent over, they often collect agricultural and urban water runoffs, accumulating mi-lS crobial and chemical contaminants. Superficial water bodies around the Mediter-a ranean are fundamental for the survival of the surrounding land flora and fauna. študena In addition, they function as hotspots of aquatic biodiversity that offer the only refuge to various endemic species and are paramount for migratory birds providing an ecosystem network key for preserving the south European biodiver-sychologic sity. This research aimed to examine the habitat characteristics using probe (for l-P temperature, salinity, pH, oxygen saturation) and secchi disk (for depth and wa- -psihološk a ter transparency), the microbiological and sanitary conditions and the traces of inorganic contaminants (nutrients such as NH - - 3- 3, NO2 , NO3 , PO4 , SiO4) in the iologic waters of five ponds and a brackish swamp in the southwestern part of the Is-Biološko B trian peninsula. With this investigation we provided the first data on the status of 1. 1st those fragile and precious environments, which will be the basis to implement their future conservation and sustainable management programs. Biološki modul/ Biological Module 73 Mikrobiologija/ Microbiology ·2021 ·2021e ncaree nferenc onf o k C a tsk tudentlSa študena sychologic l-P -psihološk a Biološko Biologic 1. 1st 74 Zahvale Acknowledgements ·2021 ·2021e ncaree nferenc onf o k C a tsk tudentlSa študena sychologic l-P -psihološk a Biološko Biologic 1. 1st 75