dka kn
23. MAREC LETO VII. 1968
štev. 11.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
0 delu samoupravnih organov v mandatni dobi 1967 -1968
# Velik vpliv gospodarske reforme in tržnih gibanj na poslovanje ZP ISKRA 9 Izkušnje v preteklem obdobju so jasno pokazale, da je edino združeno podjetje kot celota sposobno premostiti sedanje težave 9
Obsežna gospodarska problematika, ki je hromila poslovanje v preteklem obdobju, je-zahtevala tudi od sa-I moupravnih organov, da so . se prvenstveno posvetili nje-. nemu reševanju. Da je temu tako, kažejo odločitve, v uvedbi začasnih uprav v štirih tovarnah združenega pod-r jetja.: Upravičenost teh ukré-
■	pov, ki se pogosto tolmačijo tudi kot nezaupnica, samoupravnim organom in kolektivom so pokazali pozitivni premiki v poslovanju teh organizad j. Poudariti", je treba, da je y' veliki meri k temu pripomoglo; tudi angažiranje
■	upfave,združenega, podjetja.
Kljub‘ začasnim relativno ugodnim osnovnim rezultatom pa moremo govoriti o dokončni konsolidaciji problematičnih tovarn, Ta kon-solidadja namreč presega možnosti, ki jih tovarne imajo in zahteva konsolidacijo
■	podjetja kot celote. Pri tem mislimo na .delovanje ekonomskih zakonitosti, predvsem pa vpliv tržnih gibanj
na poslovanje združenega’ podjetja. Gospodarska reforma je tukaj posamezne organizacije postavila v težavni položaj ne samo zaradi stalno grozeče nelikvidnosti, ampak tudi zaradi nejasnosti nadalj-l njega razvoja posameznih organizacij. Izfoišn je'v preteklem obdobju so jasno poka-, zale, da je edino združeno podjetje kot celota sposobno premostiti sedanje težave. Seveda je osnovni pogoj Zato notranja, .krepitev: podjetja® Zaradi tega so samoupravni organi | podprli tudi predlog . 'za'"’ uvajanje organizacijSkih-sprememb' v združenem pod- -jetju, ki nakazuje pot po kateri naj bi se ISKRA notranje okrepila. Jasno pa je, da ta krepitev ni odvisna samo od sprememb, ki so nujne, ampak prvenstveno od začr-tarija enotne poslovne politike, ki se mora izvajati v vseh enotah združenega podjetja. Edino enotni m finančno močni lahko v sedanjih pogojih računamo na uspeš-
Primerjava dvomesečne proizvodnje ZP 1967 - 1968
Tovarna	1967 Izpolnitev v 000 N din	1968 Izpolnitev v 000 N din	%
Elektromeharrika	35.840	38.039	106,1
Elementi	11.986	12.559	104,8
Avtomatika	7.149	6.387	89,3
Sprejemniki	4.649	4.117	88,6
Aparati	6.123	6.949	113,5
Avtoelektrika	13.754	17.429	126,7
Elektromotorji	2.169	3.409	157,2
Naprave	2.609	3.108	119,1
Elektronika	1.187	1.774	149,5
Kondenzatorji	5.407	4.620	85,4
Instrumenti	2.926	2.949	109,8
Polprevodniki	2.139	3.308	154,7
Usmerniki	1.880	1.037	55,2
Mikron			758	BBS
PSO	1.936	2.015	104,1
ZZA	' —	6.559	■ —
skupaj PODJETJE 99.754
115.017
115,3
ni nadaljnji razvoj. Združeno podjetje ‘kljub številnim notranjim slabostim pa ’ v tem času ne more stati ob strani pri integracijskih procesih v našem gospodarstvu. Zato smo v tem obdobju intenziv-. no delali na integraciji s podjetji naše branže-v'Jugoslaviji. Kot rezultat .tega’ dela je., sedaj v razpravi 'predlog o integraciji'š-podjetjema Ra-dioindustrije Zagreb.' Pričakujemo, da bo. odločitev delovnih ljudi ISKRE potrdila našo odločitev o nujnosti'tega -koraka. Ne smemo , ¡§e.. ustrašiti težav, Ki jih takšna organizacija prinaša..s-seboj, ker' bi v primeru, da s tem odlašamo, sami sebe' obsodili ; na stagnacijo.' Posledic tega sedaj sicer ne moremo oceniti, vendar bi bile težke z ozirom na nujnost, da se ISKRA vključuje v mednarodno delitev dela. Velikost in potencial podjetja sta ravno pri vključevanju v svetovno gospodarstvo odločilnega pomena.
Enotni smo si v tem, da je že sedaj treba intenzivno delati na začrtovanju dolgoročnega razvoja podjetja. To sicer ni lahka naloga, vendar 'se je moramo z vso resnostjo lotiti, če hočemo sedanje težave uspešno prebroditi. Pri izdelavi dolgoročnega programa razvoja pa je treba vzporedno delati tudi na notranjem jačanju podjetja, ki je možno edino ob jasnem definiranju ciljev združevanja gospodarskih organizacij v okviru ISKRE, razvijanju ekonomskih odnosov., med organizacijskimi enotami podjetja ter smotrni kadrovski politiki podjetja.
. Iz navedenega izhajajo številne naloge, ki jih bodo morala v prihodnjem obdobju vodstva tovarn in podjetja ob podpori samoupravnih orga-. nov, družbeno političnih organizacij intenzivno in enot- ' no izpolnjevati.
Predsednik UOZP iskra:
Jože BAUJVIAN, dipl. inž.
Predsednik DS ZP Iskra:
Marjan Japelj dipl. inž.
Proklamacija o integraciji Združenega podjetja skra Kranj in podjetja
Radioindustrija Zagreb
Govoriti na široko o potrebi In koristnosti zdru-J zevanja — integracije med posameznimi gospodar-j skimi organizacijami sorodne stroke, v našem pri-j meru elektronske industrije, bi bilo glede na že obširne objavljene sestavke v našem listu skorajda odveč. Vendar pa je predvidena integracija podjetja Radioindustrija Zagreb in ZP iskra tolikanj pomembna in že v takšni fazi svoje uresničitve, da bo ta sestavek, podprt -z ugotovitvami iz ekonomske, tehnično in drugih analiz prav gotove pomagal članom naših delovnih kolektivov, da se bodo na bližnjem referendumu laže in zavestneje odločili za to integracijo, ki naj nam prinese boljšo prihodnost v našem nadaljnjem poslovanju in ugodnejše gospodarske rezultate, ki bi bili odraz naših dejanskih delovnih prizadevanj in stremljenj.
Zakaj integracija RIZ - ZP ISKRA
Izkušnje kažejb, da se naša podjetja elektronske industrije všako po svoje ubadajo z vsakodnevnimi problemi 'na svojem področju,- da ni pravih odnosov y . delitvi proizvodnega programa in zato prihaja do težav s plasmanom izdelkov na omejenem domačem tržišču ter zaradi predrage proizvodnje do še večjih 'težav pri plasmanu te .proizvodnje v izvozu, kjer iz vrste teh in drugih razlogov nobeno izmed podjetij elektronske industrije pri nas nemore samostojno dovolj učinkovito nastopati in se: enakopravno upirati vedno močnejši, tuj 1 konkurenci na tem .področju!
Vsak dan so močnejši in trši' zakonitržišča, bodisi domačega ali; tržišč v svetu, ki terjajo -..od. elektronske industri je solidne ih cenene' -izdelke, kompletni asortiman, yše to pa na osnovi specializirane proizvodnje ter ekonomičnega 'in rentabilnega poslovanja, kjer bi vse to omogočili tako sodobna proizvodnja in nižji proizvodni stroški. — Skratka.— čas postavlja pred podjetja elektronske, kakor tudi vse druge induštrije, tolikšne zahteve* da le-tem tudi v ugodnejših tržnih in drugih okoliščinah prepogosto ne morejo biti in niso več kos.
Takšno stanje terja ukrepe, učinkovite in dosledne — to je. integracijo med posameznimi sorodnimi ali komplementarnimi podjetji, integracijo obstoječih materialnih in tehničnih sredstev, strokovnega kadra in to z edinim. namenom, da bo integracija prinesla bolj ekonomično poslovanje, ob cenejši proizvodnji in večji konkurenčnosti, torej integracijo določenih, sorodnih podjetij v . močnejšo grupacijo, ; ki bi se laže uveljavila v razmerah sodobnega dogajanja na tržišču.
Takšne zahteve, -ki jih je pred nas postavila tudi naša gospodarska reforma s svojimi znanimi in umestnimi nalogami, vodijo tudi ZP Iskra in RIZ Zagreb v integracijo vseh svojih sil in možnosti v močno podjetje elektronske industrije, ki bo doseglo vse tiste gospodarske učinke in prednosti, ki lahko zagotovijo uspešnejši nadaljnji napredek, uveljavljanje doma in v svetu ter boljše delovne in življenjske možnosti delovnemu kolektivu.
Koliko je integracija pomembna govori tudi to, da je pravkar v pripravi zakon, ki predvideva nekatere ugodnejše, stimulacijske ukrepe za podjetja,-ki se bodo integrirala. Ti stimulativni ukrepi za integrirana podjetja naj bi se po bližnjem zakonu zlašti odražal na področju sredstev iri delitve v gospodarstvu, pri kreditih, zunanje-trgovinski dejavnosti in na. področju deviznega poslovanja. Razen tega-predvidevajo še nekatere druge stimulativne ukrepe za integrirana podjetja, o čemer bodo ustrezni zvezni organi, še sklepali.
Ugotovitve iz ekonomske, tehnične in drugih analiz
Čeprav so nam zahteve današnjega časa dobro poznane pa sama integracija dveh sorodnih podjetij ne bi mogla roditi zaželenih sadov, če ta in-
(Dalje na 2. strani)

V Višji šoli za politične vede za Bežigradom v Ljubljani je sklical minuli teden generalni direktor sejo razširjenega kolegija, na katero je povabil poleg direktorjev tovarn in skupnih služb Še predstavnike biroja za računalnike 1PSO. Poglavitna točka dnevnega reda je bila problematika bodoče mehanografske obdelave podatkov in organizacija elektronskega računskega centra v Ljubljani z računalnikom CDC.
■■
ii
I
V prid boljše ekonomike
Priprave za integracijo med zagrebškim podjetjem RIZ m našo ISKRO so zdaj v polnem naletu. Vsi se strinjajo, da so realne možnosti, da bosta integrirani podjetji v prihodnje boljše in donosneje poslovali in učinkoviteje posegali na domača in tuja tržišča. Sicer je še vedno nekaj nerazčiščene problematike, vendar eksperti obeh podjetij ugotavljajo, da takšnih problemov, ki bi zavrli integracijski proces, ni in, da se bodo še vse sporne zadeve dale izgladiti kompromisno v zadovoljstvo obeh partnerjev. Baza integraciji naj bi bila samo ustreznejša ekonomika, sloneča na principu prostovoljnosti in enakopravnosti, brez slehernih teženj vsiljevanja pogojev eden drugemu.
Generalni direktor ZP ISKRA Vladimir Logar in generalni direktor Radioindustrije Zagreb Krešo Piškulovlč na skupni seji upravnih odborov v Kranju
Sestanek sekretarjev ZK - ZP Iskra
V torek 19. marca so se Sestali na svojem rednem sestanku sekretarji 00 ZK iz vseh delovnih organizacij ZP ISKRA. Dokončno so se dogovorili o organizacijski povezavi — delovanju — ZK na nivoju ZP ISKRA. Po aktivni razpravi vseh prisotnih so se zedinili za sledečo organizacijsko obliko delovanja ZK, na nivoju ZP ISKRA; — z naslednjimi organi
—	Sekretariat — 4 člani
—	Aktiv sestavljen iz sekretarjev 00 ZP ISKRA
—	Širši aktiv — sestavljen iz sekretarjev 00 in gotovega števila članov ZK iz vsake 00.
Vsi navzoči so izrazili interes po takojšnjem aktivnem delovanju aktiva, pri obravnavanju skupnih problemov ZP ISKRA. Izrazili so potrebo po enotnem nasto-
panju pri reševanju skupnih problemov znotraj ZP.
V	nadaljevanju razprave so razpravljali o programu dela aktiva ZK Ea tekoče leto. V svoj program so vnesli naslednje teme:
-4 Integracija ISKRA — RIZ Zagreb
•— Reorganizacija v ZP ISKRA
—	Kadrovska problematika v ZP ISKRA
—	Tekoči problemi kateri Se bodo sproti pojavljali.
Vsi so predlagani predlog programa enoglasno sprejeli za svoj delovni program za 1968 leto.
V	sekretariat aktiva ZK ZP ISKRA so bili izvoljeni Tri-bušon ing. Peter, sekretar ZZA, za člane pa: štemberger Ivo, Pržan, Pogačnik ing. Jože Elektromehanska . in Trzin ing. Dimitrij ZZA.
Minuli petek je bila v Slu-nju (mestu v Kordunu na Hrvaškem, 56'km južneje od Karlovca) skupna seja upravnih odborov podjetij RIZ in ZP ISKRA. Predsednika Martin Višinski in inž. Jože* Bauman sta sklicala sejo v tamkajšnji tovarni RIZ. zato, da si bodo člani obeh upravnih Odborov hkrati lahko ogledali tudi novo proizvodnjo televizorjev.
Najprej je bil ogled tovarne pod strokovnim vodstvom tehnologov RIZ. Slunjska tovarna televizorjev je bila prvotno Zgrajena za potrebe tekstilne industrije (golo naključje ali silna podobnost z* marsiaktero našo tovarno?) Tovarna RIZ je poslopje preuredila in prilagodila Za potrebe montažne industrije z vsemi ogrevalnimi in klimatskimi napravami ter seveda tudi skladiščnimi in administrativnimi prostori. Proizvod., n ja že teče, vendar nekatere podsestave še delajo v matični tovarni v Zagrebu. Ko bodo preselili vso proizvodnjo v Slunj. bo tovarna lahko izdelala približno 100.000 modemih televizorjev na leto.
Po ogledu tovarne je bila nato skupna 'seja. obeh zborov. Edina točka dnevnega re-. da je bila: izvajanje integra-’ coje" med obema podjetjema.
Najprej sta oba predsednika UO vsak za svoje podjetje prikazala potek dosedanjih priprav za integracijo in namen združitve, zatem pa . še generalna direktorja RIZ in ZP ISKRA. Generalni direktor Vladimir Logar, je prikazal integracijo kot njen proces nasploh v elektroindustriji, brez katere si ne moremo v prihodnje zamisliti učinkovitega poslovanja in zaključil z ugotovitvijo, da je sedanja integracija dovolj strokovno preštudirana, ute-, mefljena in nujna. Generalni direktor RIZ Krešo Piškuro-vič je prikazal v grobem stanje podjetja in namen sedanje združitve zahodne grupacije elektronske industrije v močan proizvodni potencial. Obžaloval je le, da prihaja ta integracija skoraj z dvoletno zamudo. Tudi tisti, ki so danes (Dalje na 7. strani)
99
(Nadaljevanje s 1. strani)
tegradja ne bi temeljila na tehtnih in dosledni izpeljanih analizah. Ekonomska, tehnična in drugi analize, ki jih je v ta namen izdelala posebna sk, pina strokovnih delavcev ZP Iskra in RIŽ in 11 izoblikovala v dokaj obširen elaborat o predviden integraciji obeh podjetij dokazujejo, da je Dret videna integracija temeljito pretehtan in z vaj i gledišč proučen korak, ki nedvomno ob doslednem izvajanju mora voditi k ciljem, la si jih želimo, I
Tako je in tako mora bili, saj bi nas v nasprot. nem primeru vsakršna površnost in pomanjkljivod mimo zaželenih smotrov privedla v še večje fe žave in probleme od Ie-teh, ki jih vsako izmed prizadetih podjetij zdaj rešuje samostojno, t teh. vidikov postaja integracija ekonomska ini tem družbena nujnost ,in imperativ naše gospodi ske reforme. Elaborat o integraciji in podrobni analize so torej soliden temelj bodočemu zdrui» nemu podjetju, v katerem bo RIZ Zagreb petnaj. sta proizvodna organizacija.
Številne obravnave na različnih ravneh in konf. no tudi v samih delovnih kolektivih prav sprifo tega obetajo, da bo referendum o predvideni inie graciji RIZ in ZP Iskra prinesel zavestno odleti, tev nas vseh, za ekonomsko in tehnično upraviči: ukrep, torej integracijo obeh podjetij.
Treba je povečati izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti
Pregled sedanjih proizvodnih zmogljivosti povt, da so bile doslej/pa tudi v preteklem letu, j» malo izkoriščene, kar pa glede fiksnih in relaiiv® fiksnih stroškov ne zagotavlja zaželene ekonomij» sti poslovanja. Integracija RIZ in ZP Iskra naj K na tem pomembnem 'področju prinesla bistven boljši izkoristek proizvodnih zmogljivosti.
Glede na to, da se v podjetjih RIZ in Ista manjši del proizvodnje medsebojno pokriva, bo jo Združitvi potrebno to proizvodnjo ustrezno organi' zacijsko pregrupirati, pri tem' jasno doseči :W potrebno specializacijo, da bo tako organizira» proizvodnja lahko dajala maksimum tega, kar «1 nje pričakujemo — torej, da bomo z minimalnimi dodatnimi vlaganji lahko prišli do boljšega id» listka obstoječih proizvodnih zmogljivosti, s' tffli pa tudi do cenejše proizvodnje in do bolj kota-renčnih možnosti, bodisi na domačem ali na tujit tržiščih.
Povsem razumljivo pa je, ,da bi morali vzporedno s tem usmerjati, tudi vsa nadaljnja .vlaganja, da bomo na proizvodnem področju1 dosegli specializacijo in popolno izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti.
Poenotenje raziskovalne, nabavne in prodajne ter servisne dejavnosti
Integracija narekuje razen organizacijske pri-grupacije proizvodnje tudi ustrezno prilagoditev® poenotenje še drugih pomembnih dejavnosti, M so raziskovalna, prodajno-šervisna in nabavna, te za vse to tako v RIZ kakor tudi v ZP Iskra obstajajo posebne službe.
Po integraciji jih bo treba analogno proizvodnji poenotiti, oz. reorganizirati tako,.da bodo etrokof-ni kadri v njih zagotovili največji ekonomski uS' nek in tako te dejavnosti doprinesle kar se ® viden delež k nadaljnjemu uspehu in rasti zdri-žen ega podjetja.
Posebno skrbno bo po integraciji treba v -okviru prodajne dejavnosti razviti službo analize tčžiščs, kar je v razmerah, ki danes vladajo na 1f8«B življenjskega pomena za celotno združeno podjetje, saj so od tega v nemajhni meri odvisni ekonomski rezultati celotnega združenega podjetja.
Vsakogar zanimajo učinki predvidene integracije
Precizno ugotavljanje predvidenega ekonomske ga učinka integracije RIZ in ZP Iskra je v te® trenutku še težko, saj na to vpliva vrsta okoliš® in dejstev. Iz ugotovitev navedenih analiz pa J® jasno razvidno, da bo imela integracija že ® osnovi minimalnega, v tem trenutku dokazljive»3 minimalnega učinka dokaj vabljiv rezultat: Učit'
(Dalje na 3. strani)
V Zagrebu menijo, da je združitev zahodne elektronske industrije pravilna in takorekoe življenjsko nujna odločitev. Procesi integracije, ki so pred leti zajeli svetovno industrijo so pri nas zelo pozno dobili dovolj zagovornikov. Lokalistične težnje in zapiranje v občinske in republiške meje je že Stvar preteklosti in vsekakor preživel način gledanja na razvoj industrije. Z doslednim upoštevanjem tržnih zakonitosti ostaja edina alternativa: povezava kapitala v močne proizvodne grupacije s. ciljem delitve dela, zniževanja stroškov in nasploh bolj ekonomičnega poslovanja. Namere obeh podjetij RIZ in ZP ISKRA so torej identične, zato je kaj razumljiva bližnja integracija med RIZ in ZP ISKRA.
Ze bežen vpogled v poslovanje in proizvodnjo zagrebške tovarne RIZ kaže na podobno problematiko kot jo lahko zasledimo tudi pri nas: malce preširok asortiment, izdelkov in vzlic specializaciji sorazmerno manjše število’ velikoserijske proizvodnje. Tovarna trpi na kroničnem' pomanjkanju obratovalnih .sredstev, tako, da ima še velike proste kapacitete za proizvodnjo. 2e danes obsega delež 'proizvodnje televizorjev 62 odstotkov celotne proizvodne dejavnosti, z dokonč-
no ureditvijo tovarne v Slu-nju pa se bo ta odstotek še povečal. V tem pogledu kaže integracija na malone idealno skladnost z našo'proizvodnjo kot velikim proizvajalcem elektronskih elementov..' Predlanskim so izdelali npr. 35,000 televizorjev, lani nekoliko ■manj, kapaciteta tovarne v Slunju pa j'e 100.000 televizorjev letno.
Skupna bruto proizvodnja in proizvodnja v posameznih letih na zaposlenega (osnova za leto 1S62 je indeks 100) sta se gibali takole:
Slika predstavlja pogled na tovarno Radioindustrije Zagreb, kjer je tudi uprava podjetja
kovito gospodarjenje v naslednjem obdobju, na vseh področjih in dejavnostih, pa k temu minimalnemu učinku lahko doprinese še več, posebno iz istih naslovov, kjer je učinek integracije; v tej lazi morda še nezadostno otipljiv.
Integracija je torej ekonomsko in s tem tudi družbena, utemeljena
Vsak član delovnega kolektiva si . je -tako na osnovi navedenih ugotovitev, ki so jih dale ekonomska, tehnična in druge analize, lahko na jasnem glede odgovora na vprašanje, ali je integracija ekonomsko utemeljena ali ne, Odgovor pri tem je lahko samo ta, da je' ekonomsko kot tudi tehnično utemeljena in zato upravičena.. Glede na splošne razmere v našem gospodarstvu, še posebno pa glede na gospodarski položaj v svetu in današnje razmere na tujih tržiščih pa je celo nujna, če se kot združeno podjetje hočemo uveljaviti in si priboriti mesto, ki nam gre po- vseh teh naših možnostih in zmogljivostih.
In ker je temu tako, potem nam na dan, k-o bomb v kolektivih razpravljali o integraciji RIZ m Iskra ne bo težko priti do pravilne odločitve in zavestno postaviti na stran zagovornikov tega koraka, kar bomo še dokončno z glasovanjem poučili na samem referendumu.
Upravni odbor
Združenega podjetja »ISKRA« — Kranj Upravni odbor Radioindustrije Zagreb
	bruto	bruto
	proizv.	proizv. na
leto	milijard SD	enegazap.
i9S2	3,8	100
1963	5,9	106
1964	8,8	i29
1965	6,6	137
1966	10,3	191
1967	9,0	165
Iz tabele je razviden vsakoletni dvig proizvodnje na zaposlenega zaradi povečane produktivnosti . in nenadni padec proizvodnje od 1. 1966 do 1967. Tovarna navaja kot razlog za ta pad pomanjkanje obratnih sredstev,
tetošnji plan blagovne proizvodnje je za.36,8 odstotka večji od lanskega. Z aktiviranjem nove tovarne televizorjev v Slunju in modeme opreme,, ki je tamkaj instalirana, pričakuje tovarna zanesljiv ponovni porast, z boljšo koriščenostjo notranjih rezerv, boljšo nabavnp dejavnostjo in nasploh notranjo organizacijo pa tudi dvig produktivnosti. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je sedaj 62,900 SD, še lani pa je znašal le 48.000 SD. Tovarna zaposluje danes vsega skupaj 2002 delavca. Od tega števila, je 125 delavcev s fakultetno izobrazbo oz. 70 diplomiranih inženirjev, pri čemer ni upoštevan strokovni kader razvojnega laboratorija — Inštituta za elektroniko, ki je podobno kot pri nas posebna organizacija s samostojnim obračunom in svojim direktorjem,
.Sestav RADIOINDUSTRIJE ZAGREB je takle:
—	tovarna - televizorjev z dvema obratoma, eden y Zagrebu in eden v Siu-nju,
—	tovarna električnih gramofonov s sedežem v 80 km od Zagreba oddaljenem Djur-djeveu, •
—tovarna VF naprav s sedežem v Zagrebu,
—	tovarna elementov s sedežem v Zagrebu,
—	tovarna industrijske elektronike s sedežem prav tako v Zagrebu,
—	tovarna telekomunikacijskih naprav v Zagrebu,
—	tovarna, oddajnikov v
Zagrebu, .	.
—	tovarna mehanskih delov z orodjarno, v Zagrebu,
—	tovarna polprevodnikov v Zagrebu (v izgradnji) in
—	institut za elektroniko tudi v Zagrebu.
Poleg naštetih tovarn ima RIZ še posebno direkcijo za servisno dejavnost, v kateri so vključene tudi filiale in industrijske prodajalne širom po Jugoslaviji.
Izmed vseh tovarn ima samo tovarna v Djurdjeveu samostojen obračun. Poleg nje pa še .servis m seveda tudi Institut; Vse te organizacije imajo, svoje, .direktorje, vse ostale tovarne pa le upravnike.
Generalni direktor s svojimi pomočniki jo odgovoren za delo skupnih služb, ki jo
vodijo direktorji, . Skupne službe so: finančni oddelek, oddelek za napredek poslovanja, kadrovska, prodajna in nabavna služba.
Glede delavskega samoupravljanja ima vsaka tovarna svet delovne, enote (savet
RIŽ končal minulo leto brea dobička, izgubo pa je sam kril iz svojega rezervnega sklada. Izguba gre na. račun razvrednotenja oz. odpisa ne. knrantnega blaga, kar je posledica poslovanja iz minulih' let. Tovarna se je za tak koj
V Radiojndustriji Zagreb v svoje radiooddajne aparatura vgrajujejo tudi precej naših sestavnih delov
Proizvodni program RIZ med drugim zajema tudi proizvodnjo velikih oddajnikov, s katerimi se uveljavlja tudi v izvozu
radne jediniee) s približno 10 do 15 člani. Tovarne so razdeljene v ekonomske enote, Centr.ainj delavski svet šteje 50 članov, centralni upravni odbor pa II.
V finančnem' pogledu je
rak odločila z namenom dokončnega razčiščen j a poslovanja iz preteklih let ter lažjega starta v integracijo. Ra-dioindusirija Zagreb stopa v integracijo s čistimi računi.
Marjan Kralj
DVOMESEČNA PROIZVODNJA ZP (Januar, februar 1-968)
Tovarna	Plan Izpolnitev v 000 N din	v 900 N din	H
Elektromehanika	37.614	38.039	101,1
Elementi	12.056	12.559	104,2
Avtomatika	9.575	6.387	66,7
Sprejemniki	12.952	4,117	31,8
Aparati	7.766	6.949	89,5
Avtoelektrika	18.643	17.429	93,5
Elektromotorji	3.998	3.409	85,3
Naprave	3.452	3.108	90,0
Elektronika	2.417	1,774	73,4
Kondenzatorji	7.085	4.620	65,2
Instrumenti	2,832	2.949	104,1
Polprevodniki	2.999	3308	110,3
Usmerniki	1.250	1937	83,0
Mikron	2.500	758	30,3
PSO	2.156	2.015	93,5
ZZA	7.236	” 6.559 "	’ 90,6
SKUPAJ PODJETJE	134.531	115.017	85,5
Ugodna priložnost za cenen obisk Prage
Sindikalni odbor in Počitniška skupnost Združenega podjetja ISKRA Kranj organizirata .za 1. in 9. maj dva
štiri dnevna izleta v Prago
SAMO 280 NOVIH DINARJEV VAS STANE štiridnevni izlet v Prago. V tem je vračunana udobna vožnja z avtobusi »Avtoprometa« — Kranj, kakor 3 dnevna celotna oskrba na Češkem ter organizacija izleta in ogledi kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Prage.
Prijave za izleta
Za izlet v Prago v dneh od 30. aprila do 3. maja 1.1. je treba izpolnjeno prijavnico in denar izročiti predsedniku sindikata v delovni organizaciji najkasneje do 10. aprila, za izlet ob 9. maju pa do 15. aprila. Samo iz objektivnih razlogov je prijavo za prvi izlet mogoče preklicati pri Počitniški skupnosti ZP ISKRA do 15. aprila, za drugi izlet pa do 20. aprila. Izleta se lahko udeležijo člani kolektiva ZP ISKRA, njihovi svojci in znanci, ker število kljub velikemu zanimanju za izlet ni omejeno!
Potna dovoljenja
Prijavljenci, ki imajo veljavna in podaljšana osebna potna dovoljenja, lahko potujejo s temi, za ostale pa bo Počitniška »skupnost oskrbela kolektivno potno dovoljenje. Ti prijavljenci morajo ob prijavi izročiti tudi ustrezno fotografijo in 5 novih dinarjev za stroške skupinskega potnega dovoljenja.
Udeleženci izletov v Prago bodo lahko kupili češke krone po zelo ugodni ceni. Tudi za to bodo vplačali dinarsko vrednost v Počitniški skupnosti ZP ISKRA Kranj, ustrezajoči znesek v čeških kronah pa bodo prejeli ob vstopu v ČSSR.
Izleta, ki ju v Prago organizirata sindikalni odbor in Počitniška skupnost ZP ISKRA, sta organizirana ob sodelovanju s češkim podjetjem »METRA« v Blanskem, ki proizvaja razne instrumente za elektroniko. S tem podjetjem ima tesne stike sindikalna organizacija tovarne »Elektro-mehanika« v Kranju.
Organizatorjem gre pri tem za to, da bi članom našega delovnega kolektiva omogočili cenen ogled Prage, ki slovi po svojih bogatih kulturnih in zgodovinskih zanimivostih, članom kolektiva tovarne »METRA« v Blanskem pa, da bodo polnoštevilno lahko letovali v našem kampu na Dugem otoku.
Prav ti odnosi jamčijo solidno preskrbo naših izletnikov na češkem,' saj so Čehi priznani kot' zelo gostoljubni.
Za podrobnejše informacije se obračajte na Počitniško skupnost ISKRA, Kranj, Kidričeva 40, ali na telefon 064-21-948.
Praga: pogled na Hradčane, veličastno zgradbo predsedstva vlade ČSSR
Priimek in ime Iz organizacije ZP ISKRA Izlet za dan
Imam potno dovoljenje
Potujem iz (Ljubljana ali Kranj)
■ ______________________________________
Češkoslovaška je izredno bogata po svojih kulturnih in zg» | dovinskih spomenikih, med katere nedvomno sodijo zelot številni gradovi. Prav vsi, tudi tisti najstarejši so vzorno | oskrbovani in kot Karlštejn pri Pragi govore o bogati zgo-1 dovini
b	PROGRAM 4-DNEVNEGA IZLETA
Z AVTOBUSI V PRAGO od 30.4. —3.5.
Odhod 30. IV. 1968 iz Ljubljane ob 7.30 uri iz Kranja ob 8.00 uri '
smer Ljubelj—mejni prehod iz Jugoslavije v Av-1 strijo, potovanje po Avstriji prek LINZA na avstrij-1 |	sko-češkoslovaško mejo ob 17. uri.
Na meji nas sprejmejo vodiči iz češkoslovaške. Potovanje prek mesta češke Budejovice v PRAGO, [ Predvideni prihod v Prago ob 21. uri.
Večerja in namestitev v hotelu, nato prosto.
S	1. maj 1968
1	Ogled prvomajske parade v Pragi
g	popoldne ogled mesta, nato prosto.
|	Zvečer obisk zabavnih lokalov.
2. maj 1968
Dopoldne ogled kulturnih in zgodovinskih sporneni I kov, gradov in muzejev.
Popoldne prosto.
®	3. maj 1968
S Zajtrk in vrnitev čez Dunaj v Jugoslavijo.
Program drugega izleta bomo objavili prihodnjič,
Eden izmed značilnih trgov v Pragi je Vaclavov. že tu je prepolno kulturnih in zgodovinskih zanimivosti
O delu oddelka za industrijsko oblikovanje
V prejšnji številki sme objavili članek o važnosti industrijskega oblikovanja. Z ozirom na obljubo pa zdaj poročamo 6 industrijskem oblikovanju v »Iskri«.
Ker je kadrovska zasedba za obseg dela, kii ga ta služba opravlja za celotno ŽP ISKRA izdatno prešibka, saj je pred časom, to je pred redukcijo v ZZA obsegala 9 oseb, bi bilo nujno potrebno povečati število vsaj za enega VS industrijskega oblikovalca. Ustrezen predlog je bil predložen UO ZZA.
- DEJAVNOST I.
O	Na področju kreiranja in uveljavljanja hišnega stila ISKRE, je bila izdelana študija enotnega grafičnega oblikovanja vizuolnih komunikacij ZP. Študija zajetna poleg že prej obdelanih še revizijo vseh poslovnih formularjev organizacij ZP, dalje po-, glavje celotnega kompleksa napisnih in označevalnih tabel, cestnih tabel, izbor tipografskega materiala, študij barv in barvnega sistema. Posamezne študije pregleduje Organizacijsko kadrovski sektor uprave ZP in psihološka služba.
® Opravljena je vsakoletna študja modnih sprememb, vodja oddelka pa je sodeloval na svetovnem kongresu designerjev v Montrealu.
® S ciljem formirati specifičen hišni stil in s tem ustvariti na tržišču pojem dobre oblike in kvalitete Iskrinih izdelkov, je oddelek sodeloval na mednarodnih razstavah industrijskega oblikovanja:
Die gute Industrieform, Hannover 1967
Exposition International de artes aplicadas, Barcelona
1967.
Expo, Montreal 1967.
® O rezultatih dela naših oblikovalcev je v letu 1967 izčrpno poročala vodilna svetovna revija »Industrial design« New York, »Tehničes-kaja estetika« Moskva, in domači strokovni tisk. .
@ Zaradi lažje ocene dosedanjega dela, zlasti z vidika : odobritve in potrditve upravičenosti dodelitve, sredstev za dejavnost I. navajamo seznam izdelkov Iskre, ki so jih mednarodne strokvne žirije '. sprejele med estetsko oblikovane in ji-m podelile oznako »dob.er design«: I. * 3 4 * 6
10.	Radio UKP-5
11.	Transistorniik Bled UKV
12.	Vrtalni staioj EVS 06
13.	Drsni upor
14.	Sesalnik I
15.	PoMmd stroj
16.	Javljalec požara
17.	Avtomatski stabilizator
18.	EVS 13 vrtalni stroj
19.	Brusilni stroj.
2.	šolski komplet elektronskih instrumentov:
MA 4150 MA 4650 MA 3616 MA 3616	MA	2280
' MA 4600	MA	2250
MA 3006 .
MA 4102	MA	2601
MA 3702	MA	2200

ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA' KRANJ — ORGANIZACIJA: TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO — razpisna komisija
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA TOVARNE
Kandidati morajo polčg splošnih pogojev izpolnje-. vati še naslednje:
a)	visoka ali višješolska izobrazba z najmanj 5 let ustrezne prakse ali
b)	srednješolska izobrazba z najmanj 10 let ustrezne prakse.
Kandidati naj dostavijo svoje vloge skupno z dokazili o izpolnjevanju vseh pogojev na gornji naslov v roku 15 dni po objavi v časopisu. Vloge morajo biti v zaprtih ovojnicah, z označbo »za razpisno komisijo«.
LGA, Zentrum »Form«, Stuttgart 1964
1.	Primopredajnik UKP 5
2.	Elektronski števec
3.	Hi-Fi ojačevalec 35 W
4.	Elektronska telefonska centrala SATČ
5.	Vrtalni stroj EVS 06
IFA, Die Gute Industrieform, Hannover 1967
1.	Vrtalni stroj EVS 06
2.	Kinoprojektor 8 mm
3.	Telefonski aparat ATA 31
4.	Radio »Mignon«
5.	števec E 6
6.	Stereo ojačevalnik
7.	Stereo ojačevalnik »Kanada«
Februarska proizvodnja js bila uspešnejša
LGA, Zentrum »Form«, Stuttgart 1965
1.	Telefonski aparat ATA 31
2.	Telefonski aparait, stenska izvedba
3.	števec električne energije ,E6
4.	TV stabilizator
5.	Kinoprojektor 8 mm
»Dobre formi« — Mednarodni velesejem, Brno 1966
1.	Kinoprojektor 8 mm
2.	Telefonski aparat ATA31
I.	Bienale industrijskega oblikovanja 1964 T Industrijska TV kamera
4.	Električni mešalec
3.	Telefonska sekretarska garnitura
4.	Mornariški primopredajnik SK12
šolski komplet
6.	TV stabilizator *• Gramofon ?• Hi-Fi ojačevalec ’• Stereo ojačevalec
II. Bienale industrijskega oblikovanja 1966
1.	Elektronsko merilno mesto
2.	šolski komplet elektr. instrumentov
3.	Sledilnik instalacij
4.	Telefonski aparat ATA
5.	Dvoosni elektr. mešalec M17
6.	Loščilec parketa GP-6
7.	Ventilator »Optima«
8.	Ventilator VE-8
9.	Ventilator VE-10
10.	Okenski ventilator
11.	Glasbena skrinja »Ljubljana avtomatik«
12.	Transistomik »Hockey 66«
13.	Transistomik A-l
14.	Transistomik A-2
15.	RA za amaterje
16.	RA »Belinda«
17.	RA »Mignon«
18.	RA »Manuela«
19; Kinoprojektor 8 mm
20.	Stereo ojačevalnik
21.	Stereo ojačevalnik »Kana-- da«
Exposltion International de artes aplicadas, Barcelona 1967
1.	Ventilator
2.	Radio »Belinda«
3.	Kinoprojektor 8 mm
4.	Stereo ojačevalec veliki
5.	Stereo ojačevalec mali
6.	Telefonski aparat ATA 31
Razstava ICSID, Dunaj 1965
1.	Elektronsko merilno mesto
Jugoslovenski Oskar za am-
balažu, Zagreb 1967
Grafična oprema za amba-lažu ATA 31
Skupno je do danes ISKRA prejela 68 mednarodnih priznanj ki nagrad za dobro industrijsko obliko. Podeljene značke in certifikate so posamezne organizacije in Propagandna služba upravičene uporabljati v komercialne namene.
S takim ali podobnim obsegom se ne more postaviti nobena druga delovna organizacija v Jugoslaviji, v evropskem merilu pa dosegajo take rezultate firme, ki zaposlujejo nekajkrat večje število oblikovalcev ih izdajo za to izdatno večja sredstva.
V	mesecu februarju je delovni kolektiv tovarne električnih aparatov zabeležil neprimerno boljši uspeh pri izpolnjevanju začrtanih proizvodih nalog, kot mu je to uspelo v januarju 1968.
V	februarju je bil mesečni dinamični proizvodni plan izpolnjen s 101,01 % in sicer s 100,42% za področje domačega tržišča in s 113,50 % za-izvož. Ti ugodni rezultati pa niso; zadostovali, da bi z njimi uspelo nadoknaditi izpad v januarski proizvodnji in izboljšati kumulafivo. Kumulativni plan za prva dva letošnja meseca je bil s. tem namreč izpolnjen le 89,49%, čeprav je kazalnik za' izvoz žeto visok' in je tovarna zaradi povečanih izvoznih nalog dosegla že 149,59 % proizvodnih nalog, pa je šel dobršen del tega rezultata na rovaš proizvodnje za domači trg, kjer je zato indeks komaj 86,99 %, Ker je udeležba izvoza v ce-
: lotnem načrtu relativno majhna, kljub upoštevanju izvoznih razlik pri prodajnih cenah, nalog po fizičnem obsegu doslej niso izpolnili v vsem in jih v naslednjem obdobju čaka pri tern še precej dela, da bodo nadoknadili zamujeno.;
To je še tembolj kritično,
. če vse rezultate pogledamo še po posameznih skupinah izdelkov, kjer so odstopanja še bolj vidna in značilna. Najmočnejša' skupina po fi-' nančni udeležbi — to so zaščitni releji, elementi za av-' tomatiko in Signalno-varaost-ne naprave so za domače tržišče naj slabše izpolnjeni, saj je bila mesečina izvršitev komaj 82,81 %, kumulativna pa celo samo 79,71%. Res je, da je celoten realizirani izvoz Samo s področja te skupine izdelkov,čeprav je v na-črtu nekaj malega predvidenega tudi iz skupine stikalnih aparatov in, da so izvoz po načrtu visoko presegli, ■saj je bila mesečna zadolžitev izpolnjena s 120,26 %, kumulativna pa--s 158,50%, toda to nas ne sme zavajati in moramo posvetiti vso skrb posebno izdelkom Za domači trg.
•V skupini industrijskih elektronskih naprav je bila mesečna naloga uspešno opravljena, saj je indeks iz-
polnitve 133,46%, kumulativa pa kljub temu še ni dosežena ; in je ob koncu indeks le
80,03	%; Tudi v tej skupini bo treba vložiti veliko naporov, da bo izpad iz januarja nadoknaden in bo nato možno izpolnjevati predvideno mesečno dinamiko.
Najugodnejša je bila vsekakor izpolnitev proizvodne, ga plaha v skupini stikalnih aparatov, kjer so bile naloge visoko presežene, tako za februar, kjer je kazalnik za februar 282,70 %, kot za ku-mulativo, kjer. je bil proizvodni načrt izpolnjen z 229,58 %, Ta naskok je za nadaljnje. delo zelo ugoden, žal pa je ta skupina dokaj, nizka v - celotni f izični I udeležbi in tako le minimalno vpliva na skupni rezultat.
Minimalni delež ima tudi ■ izpolnitev plana izdelave rezervnih delov in uslužnost. nih storitev, ker sta obe skupini finančno dokaj nepomembni, čeprav ju ne smemo zanemariti. No, tudi tu je uspeh bil v februarju zadovoljiv, saj so bile te naloge izpolnjuje z 272,38 %, kumu. lativa pa s 185,57%.
Zelo zanimivo je pogledati celotno izpolnitev proizvodnega načrta še po obračun, iških enotah, oz. po '.obračunskih mestih aii po obratih,; Tako je bil v mesecu febru; ar ju najuspešnejši obrat SVN v Stegnah, kjer sp stigme dinamične naloge izpolnili z indeksom 110,13 %; Na drugam mestu je matični obrat na Savski cesti, kjer so dosegli le 97,32% mesečne zadolžitve in kjer so bili le za malenkost uspešnejši kot v obratu v Dobrepolju, kjer se je kazalnik Ustvaril pri 96,63%.-Ti podatki so razveseljivi po. šebno zato, ker je imel obrat v Stegnah največji zaostanek iz januarja in je s tem občutno popravil svojo kumula-tivo.
Ob ugotavljanju vzrokov in njihovi analizi, zakaj zadolžitve po načrtu proizvodnje niso bile realizirane, moramo najprej Ugotoviti, da nam prodajno-servisna organizacija ni priskrbela dovolj specificiranih naročil, kar še posebno velja za področje zaščite, kjer so posebej r|-lejske kombinacije odločujoč (Dalje na 8, strani)
»ISKRA« — TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO — ODBOR ZA ZAČASNO UPRAVO — Ljubljana, Linhartova 35
RAZGLAŠA
prosta delovna mesta za obrat »Feriti« Ljubljana-Stegne
STROJNEGA INŽENIRJA
I. ali II. stopnje za delovno mesto gl. tehnologa v obratu. Prednost imajo kandidati s prakso na konstruiranju orodij in naprav;
2 ELEKTROINŽENIR.TA
I. ali II. stopnje — šibki tok za delovno mesto gl. el. razvijalca in gl. kontrolorja v merilnici. — Prednost imajo kandidati s prakso na elektro-magnetskih meritvah;
KOMERCIALISTA
s srednjo strokovno izobrazbo, za delovno mesto komerc. referenta obrata. Prednost imajo kandidati s prakso v nabavi in ekspeditu ter kandidati z lastnim osebnim vozilom.
Interesentom za prosta delovna mesta tovarna ne .more nuditi stanovanja. OD se določa po Pravilniku o delitvi OD tovarne oziroma po dogovoru. Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko soc. oddelek tovarne Ljubljana, Linhartova c. 35 do vključno 5.4.1968.
razglaša
prosta delovna mesta za obrat FERITI Ljublj ana-Stegne
KVALIFICIRANE ELEKTRIČARJE
—	jaki tok — 3 delovna mesta za nadzor električnih peči — delo v turnusih
2 KVALIFICIRANA DELAVCA
strojne ali elektro stroke (jaki tok), za nadzor naprav pri mletju in sušenju — delo v turnusih
KVALIFICIRANEGA ORODJARJA
—	prednost imajo kandidati s prakso na orodjih za stiskanje v kalupih
VEC POLKVALIFICIRANIH DELAVCEV
za delo pri el. pečeh in napravah za mletje in sušenju — delo v turnusih.
Interesentom za prosta delovna mesta tovarna ne more nuditi stanovanja.
OD se določa po Pravilniku o delitvi OD tovarne oziroma po dogovora.
Razglas velja do zasedbe prostih delovnih mest. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko soc, oddelek tovarne Ljubljana — Linhartova 35.
S
I
i
©
e
i

Nič več po treh tirih
Pred združitvijo delovnih enot: »Domača prodaja«, »Branže - Izvoz« in Servis v enotno operativno telo
PSO
Po obstoječi organizacijski shemi Prodajno servisne organizacije ISKRA se ukvarjajo s prodajo in servisiranjem proizvodov združenega podjetja tri samostojne delovne enote. DE »Domača prodaja« skrbi za obdelavo jugoslovanskega tržišča prek filial in industrijskih prodajaln. V sklopu te delovne enote, je tudi servisna dejavnost, ki opravlja svojo nalogo v lastnih ¿i pogodbenih delavnicah. Delovna enota Branže - Izvoz predstavlja nekakšen operativni tandem, ki opravlja posle veleprodaje na domačem tržišču (zlasti prodajo investicijskega blaga). En del te enote pa se ukvarja z izvozno dejavnostjo. Tretja delovna enota — Servis (TEB) pa je štabna enota, ki nadzoruje v tehničnem in finančnem pogledu delovanje servisnih enot: na domačem in tujih tržiščih PSO.
Spričo takšnega razporeda prodajnih kapacitet ni nenaravno, da prihaja od časa do časa do močnega prepletanja dela in kompetenc posameznih delovnih enot, ki sicer dopolnjujejo druga drugo, živijo pa vsaka »ob svojem kruhu« in imajo,tudi svoje organe upravljanja..Vrsta heprilik, ki so postale najbolj očitne pri zajemanju stroškov in razmejitvi dohodka posamezne delovne enote, razen tega pa tudi precejšnja operativna togost'takšne konstelacije prodajnih sil, govori v prid združitve omenjenih dejavnosti, oziroma delovnih enot. Naj novejši pogovori gredo v smeri »stare dobe komerciale«: seveda v ustrez-
nejši sodobni obliki, ob polnem upoštevanju decentralL zarije ekonomskih enot in samoupravnih načel.
Na nivoju združene prodajne dejavnosti, naj bi se obravnavalo postavljanje in izvrševanje, gospodarskega plana, gibanje stroškov in dohodka,- kadrovska in poslovna politika prodaje. Operativni posli ostanejo še naprej v kompetenci posame-nih sektorjev prodaje ‘-.(domača prodaja,' branže, izvoz in servisi).
lit marca je hi v domu družbenih organizacij posvet urednikov tovarniških glasil s področja Maribora in drugih krajev severovzhodne Slovenije.'
Uvodoma je Mitja Švab govori o izrednem pomenu tovarniškega tiskaj v Sloveniji in dejal, da izhaja danes v naši republiki več kot 200 tovarniških glasil: z več kot
200.000	izvodov mesečne naklade. Očitno je, da se vodstva podjetij, samoupravni organi in organizacije sindikatov ter ZK še premalo zavedajo pomena tovarniškega tiska.
Razprava je pokazala, da bo v prihodnje potrebno tesnejše sodelovanje urednikov tovarniških glasjl. Zato so se na današnjem posvetu dogovorili, da bo posvet urednikov tovarniških glasil iz vse Slovenije v prvi polovici maja letos v Mariboru. Sklicala ga bosta republiški sindikalni svet in občinski sindikalni svet Maribor.
Pobudniki razdelitve pro. dajnih kapacitet si obetajo do sprejetja nove organizacijske sheme s strani samoupravnih organov v prvi vrsti večjo poslovno gibčnost in točnej-še zasledovanje ekonomskih rezultatov na posameznem prodajnem sektorju, istočasno pa močnejši vpliv na izvajanje ustreznih kadrovskih premikov, v skladu s situaci. jo na tržišču. Kolikor bodo samoupravni organi sprejeli predlagane spremembe, bo prišlo že v začetku drugega kvartala do nove, ustreznejše koncentracije prodajnih kapacitet v združeni delovni enoti »Prodaja«.
Na današnjem posvetu je obveljalo • mnenje, da bi morali imeti v večjih delovnih organizacijah profesionalne urednike tovarniških glasil. Izkušnje kažejo, da neprofesionalni uredniki poleg svojih rednih zadolžitev v'delovni organizaciji ne zmorejo obsežnega in odgovornega dela pii urejanju tovarniških glasi1]; Predlagali so, da bi morali v novem zakonu o tisku predvideti tudi obveznosti delovnih organizacij, ki bi jih naj glede tovarniškega tiska podrobno obdelale- v svojih samoupravnih aktih. .
Predlagali:so, naj bi pri republiškem sindikalnem svetu ustanovili poseben odbor za tovarniški tisk. Sekcija za tovarniška glasila pri Društvu novinarjev Slovenije pa naj bi tudi v prihodnje delovala. Menili so, da bi kazalo uvesti dodatno izobraževanje ne profesionalnih urednikov tovarniških glasil.
Po »Delu«
Velik pomen tovarniškega tiska
Iz »Elektromehanifce«
Kako je potekala dobava materiala
V	II. polletju leta 1967 se je stanje s preskrbo materiala za našo proizvodnjo pri-lično izboljšalo nasproti prvemu polletju 1967. Obstajali so določeni problemi, ki pa bodo po našem mišljenju nastopali tudi v bodoče, vendar pa lahko smatramo, da smo posloma® leto 1967 zadovoljivo rešili, kar se tiče preskrbe z materialom.
V	črni metalurgiji smo imeli občasne probleme s pravočasno preskrbo železnih' vlečenih žic kvalitete CQ 22 im sicer dimenzije 0 3,44, 4,38 in 2,45, vendar večjih zastojev z izdelavo valjanih vijakov, za katere je bila ta žica namenjena, ni bilo. V kolikor pa je prišlo do večje kritičnosti smo vijake nabavili pri raznih proizvajalcih vijakov.
Se vedno obstajajo problemi s pravočasno nabavo orodnih jeki, katerih trgovska
grosistična podjetja ne držijo v celotnem potrebnem asortimentu v svojih skladiščih. Zaradi tega san® delno kasnih tudi z dobavnimi roki. Predvsem so obstajale težave pri orodnih jeklih v tam, ker ni mogoče dobiti minimalnih količin, ki so zahtevane in moramo nabavljati večje količine, kar ponovno negativno vpliva na stanje skladišč.
V barvni metalurgiji smo imeli težave z aluminijastimi trakovi kvalitete EAL (elektro kvalitete' Al) 100x1,2, ki so namenjeni za izdelavo kolutov za električne števce. Tovarna aluminija v Šibeniku nam vedno ne dobavlja odgovarjajoče kvalitete glede električnih lastnosti, še večji problem pa je bil, ker trakovi niso bili v zahtevanih tolerancah, hkrati pa površina in ravnoča trakov ni vedno odgovarjala našim zahte-
vam. Omenjana tovarna je kasnila tudi z dobavnimi roki, kar nam je povzročalo težave v proizvodnji električnih števcev. Dosti skrbi .nam je povzročila tudi neredna dobava medeninaste žice MS 63 0 3,44, ki je potrebna za izdelavo valjanih vijakov. Va-ljaonica iz Sevojna ni vedno v pravem času dobavljala te žice, ki pa je za nas izredno važna, saj proizvodnja naših izdelkov ne more potekati normalno ako nimamo za to potrebnih vijakov. Isti proizvajalec nam je tudi neredno dobavljal medeninaste pločevine MS 63 peresno trdnih kvalitet, prvenstveno debeline 0,6, 0,8 in 1 mm.
Dokaj težav smo imeli zaradi slabe kvalitete profilnih. lak žic imenovanih proflex, Iki jih izdeluje. Fabrika kablo-va .Svetozarevo. Predvsem je bila slaba kvaliteta im neredna dobava profitne lak žice 5 x 3,5 mm, ker smo skoraj pri vsaki dobavi opažali, da kvaliteta ni takšna kot . je zahtevana, da je slabo lakirana -oz. da ,ee pri upogibih lak lušči. Tudi tanke lak žice 0,11 im 0,12 ista toroma ni
dobavljala v toleranci, ki smo jo zahtevali. Lak žice so odstopale v obeh tolerancah plus in minus, kar nam je povzročalo težave in smo morali take žice zavračati.
Zaradi tega smo izbrali drugega proizvajalca, to je »Elka« Zagreb, ki je v tem oziru kvalitetnejša; žica ima trdo mavitje, ki nam bolje odgovarja pri - navijanju tu-ljavic, pa tudi v drugih pogledih nam ta tovarna mnogo bolj ustreza z ozirom na kvaliteto, dobavne roke in bližino.
Na tržišču me moremo dobivati venomer spiralnih svedrov z dvema decimalkama npr. 1,05, dotam proizvajalci z ozirom na izredno majhne .količine nekaterih pozicij svedrov, neradi pristopijo k tem zahtevnim meram spiralnih svedrov. Pomagati smo si morali na vse mogoče načine, v kolikor jih nismo uspeli nabaviti na tržišču pri sorodnih podjetjih; včasih smo morali svedre prebrusiti na odgovarjajočo mero.
S tovarnami »Iskra«, ki so v sklopu združenega podjetja, smo imeli precej težav s
preskrbo raznih polizdelkov, kljub izboljšani situaciji. Se vedno pa obstajajo problemi predvsem v »Iskri« Horjul, glede preklopnikov za PTL ki jih je tovarna predolgo razvijala, tako da je proizvodnja le-teh stekla šele ob koncu januarja 1968. Na koncu leta 1967 smo imeli tudi težave z »Iskro« Šentjernej,-ki nam je neredno dobavljala plastne upore z izgovorom da imajo težave s proizvajalcem potrebne keramike. y. Pržanu so obstajale težave z zvočniki ZP15 5 W, ker se niso mogli redno preskrbovati z membranami, ki jih dobivajo od tovarne RIZ Zagreb, Zavod za. avtomatizacijo nam je tekom U. polletja, pa tudi že prej,' dobavljal kondenzatorje, posebno oznake MFMKJ raznih kapacitet. Zavod se' dobavnih rokov m držal; prejemali smo zelo majhne količine, ki niso zadoščale našim potrebam bi danim dinamikam, razen tega so dobave potekale skrajno neredno. Z neštetimi intervencijami smo sicer stanje nekoliko izboljšali, vendar stanje še ni zadovoljivo, saj
Iskra na leipziškem sejmu
Leipzdški spomladanski sejem je nedvomno eden najpomembnejših sejmov v Evropi, saj velja za most med poslovnim svetom vzhodne in jn zahodne grupacije držav. Udeležba je zato nekako obvezna za vsa -tista podjetja, ki si ne žele prodreti s svojo dejavnostjo ' samo na tržišča Nemške demokratične republike, marveč hkrati tudi v druge države SEV. Zanimanje za ta sejem je zato izredno in
vsako leto večje, kar spričuje nenehen porast števila držav udeleženk in razstavljalcev.
Letošnja udeležba je bila spet rekordna. Vsega skupaj je sodelovalo nad 10.000 razstavljalcev iz 65 držav, od tega nad 150 razstavljalcev iz Jugoslavije. Samo jugoslovanska podjetja so najela 3.500 kvadratnih metrov zaprtega in odprtega sejemskega prostora, to je 900 kvadratnih metrov več, kot lani v jeseni.
V prid boljše ekonomike
(Nadaljevanje z 2. strani) rentabilni, bodo čez nekaj let 'brez integracije občutili vso neizrposno. logiko tržnega koncepta, po katerem so vsa manjša dezintfegrirana podjetja obsojena na životarjenje, nerentabilno poslovanje.
Člani obeh UO so nato prebrali predlagano deklaracijo o združitvi. Po kratki diskusiji in pravnem tolmačenju sta oba UO odobrila, da se deklaracija objavi v obeh internih
glasilih kolektivov ISKRA in RIZ.
Po glasovanju o deklaraciji so člani obeh UO določili še rokovnik posameznih sestankov, sej. in posvetovanj glede integracije, s končnim glasovanjem kolektivov — referendumom, ki. naj bi bil pri-biližno čez mesec dni.
S tem je bila prva skupna seja UO RIZ in ZP ISKRA pri kraju.
Marjan Kralj
liHg^
Iz sklepov
samoupravnih organov
A
Skupno sejo UO ZP ISKRA in RIZ so izkoristili tudi za ogled proizvodnje TV sprejemnikov v Siunju
Naše združeno podjetje je razstavljalo že lani, vendar letos prvič samostojno. V hali 15 — kjer je bila zbrana domala vsa pomembnejša elek-. troindustrija v Evropi — je razstavilo na površini približno 60 kvadratnih metrov izdelke iz panog, telefonije, kd-notehnike, merilne in stikal--ne tehnike in proizvodnje elementov. Najemni prostor je bil dobro izbran in sicer na balkonu — zelo izpostavljenem mestu — vidnem tudi iz pritličja. Ob vhodu je bila 3-krat 3 metre velika fotografija prezidenta NDR Valterja Ulbrichta ob njegovem obisku v kranjski tovarni. Posebej najeta študentka germanistike je dajala obiskovalcem vse splošne informacije o naši razstavi, tehniške . in komercialne podatke pa sta posredovala interesentom tovariša Scnnenwaid in Skok iz PSO. Za poslovne, razgovore Sta bila na voljo dva ločena prostora, kjer so obiskovalci' dobili tudi ustrezne prospekte. Propagandna služba je v ta namen organizirala natis posebnega prospekta v nemščini,'ki ga pa žal niso razdeljevali za. ■ radi grobe vsebinske napake.
Zanimanje obiskovalcev za našo stojnico je bilo veliko, saj je bila celotna razstava, oblikovno in funkcionalno urejena moderno in skladno.' Idejni načrt in razporeditev; jeJzdelala Propagandna služba, samo stojnico pa je postavilo beograjsko podjetje. Jugoslavia public.
, Čeprav komercialni zaključki naše razstave še niso docela znani, lahko trdimo na. podlagi prvih vesti, da je razstava v celoti uspela, zato tudi poslovili uspeh najbrž ne bo izostal.
Sklepi 17. seje UO ZP in Radioindustrije Zagreb (15.
3.	1968)
® Upravni odbor Združenega podjetja ISKRA KRANJ in upravni odbor podjetja RADIOINDUSTRIJA ZAGREB sprejmeta predlog prokiamacije o integraciji Združenega podjetja ja ISKRA KRANJ in podjetja RADIOINDUSTRIJA ZAGREB z dne 15. 3. 1968, ki naj se objavi v naslednjih številkah časopisov delovne skupnosti ZP ISKRA KRANJ in delovne skupnosti RADIOINDUSTRIJE ZAGREB.
© Upravni odbor Združenega podjetja ISKRA KRANJ in upravni odbor RADIOINDUSTRIJE ZAGREB sprejmeta na znanje, da se bo od
1.	4. 1958 izdelal izvleček iz že napravljenega elaborata o programsko-tehnični in eko-nomsko-finaneni utemeljenosti integracije, katero bi oba upravna odbora obravnavala na skupni seji dne 5. 4. 1968.
© Upravni odbor Združenega podjetja ISKRA KRANJ jn upravni odbor podjetja RADIOINDUSTRIJA ZAGREB zagotavljata, da bo ukrenjeno vse potrebno, da zaradi integracije ne bo prišlo do odpustov delavcev v delovni skupnosti ZP ISKRA KRANJ kot
Dopisujte v »Iskro!«
v delovni skupnosti RADIOINDUSTRIJE ZAGREB, ta sklep se predlaga še v potrditev delavskima svetoma obeh podjetij.
‘ELEKTROMEHANSKA
SKLEPI 30. SEJE UO
14.	3. 1968
Letošnji prvomajski prazniki, 1. in 2. maj, se praznujejo sredi tedna, in sicer v sredo in četrtek. Glede na to je bil že sprejet sklep, da v peteik, 3. maja člani delovnega kolektiva izkoristijo er» dan rednega letnega dopusta, dočim je za 4. maj predvidena prosta sobota. Ker pa med 28. aprilom in
1.	majem nastopata le še dva delovna dneva v tednu, in sicer 29. in 30. april, predlaga upravni odbor delavskemu svetu, da se na
29.	april prestavi prosta so. bata, ki je bila predvidena za 20. april, dne 30. aprila pa bi člani kolektiva koristili en dan rednega letnega dopusta.
Po tem predlogu tovarna ne bi obratovala od 28. aprila do vključno 5. maja.
Štiri delovne dni v tednu bi nadomestili z dvema prostima sobotama in dva dni z dvema dnevoma rednega letnega dopusta.
Delavcem, ki nimajo rednega letnega dopusta, se dva dneva štejeta za izredni neplačani dopust (brez odbitka stimulacije za prisotnost na. delu).
Tako rešitev narekuje predpostavka, da bi bil v dveh delovnih dneh v tednu dosežen relativno nizek delovni učinek in bi bil glede na to celotni potencial tovarne ne. racionalno izkoriščen.

nam še iz lanskega leta dolguje precejšnje količine kondenzatorjev raznih kapacditiv-nostd. ZZA ima tudi majhne kapacitete, poleg tega pa so njihove cene zelo visoke, zato smo se odločili za kondenzatorje, ki jih je pričela izdelovati »Iskra«' v Semiču, ki so cenejši. Pripominjamo, da je tovarna v Semiču šele pred kratkim osvojila proizvodnjo teh kondenzatorjev, ki jih je do sedaj izdeloval ZZA.
Občasno so obstajale tudi. težave pri nabavi lesa, ker ga grosistična podjetja niso imela na zalogi, težave pa so .bile tudi v tem, da so bili-mki za dobavo potrebnega lesa izredno kratki.
Nastopali so tudi problemi z lakom sat emajl črni za električne števce, vendar ne cesto. Svojačasho nam 'je tovarna »Color« v Medvodah, ki nam stalno izdeluje ta lak, dobavila večjo količino v ne-odgovarjajoči kvaliteti, to pa ^eradj tega, ker .je imela težave s 'kvalitetnimi uvoznimi sajami in je lak izdelala jf domačih saj, ki pa niso kvalitetne za zahtevano kva-
liteto tega laka. Zato smo morali pošiljko zavrniti, nakar smo kasneje dobili ustrezen lak, ker je Color medtem dobil potrebne uvozne surovine.
Proti koncu leta 1967, ko so se pojavile nizke zimske temperature, smo imeli težave s premogom. Glavni vzrok premajhnih dobav je bil v tem, ker nismo pravočasno poravnali naših finančnih obveznosti. Šele po plačilu dol-gujočih zneskov in naše intervencije v rudniku Zagorje in Trbovlje smo uspeli dobivati toliko vagonov premoga, da zaradi tega ni prišlo do. zastojev v tovarni.
Večje nevšečnosti so nam povzročali kolektorji, ki nam jih izdeluje Tovarna kolek-torjev Idrija, Ta tovarna nam ni dobavljala kolaktorjev v ustrezni kvaliteti, zato so večkrat sledile reklamacije, predvsem zaradi stikov med lamelami in obroči. Dogajalo se je, da so zaradi tega nastali nekajkrat zastoji v montaži rotacijskih strojev.
Dobava~ transformatorjev, ki nam jih izdeluje »Efta« Škofja Loka, poteka zadovo-
Ijivo, le včasih se zataknejo dobave zaradi nepravočasne dobave trafo listov,, kar je vzrok uvozna trafo pločevina, ker obstajajo določene težave, ki jih navajamo pa uvoznem materialu konkretno za trafo pločevino.
Velike težave nam pa že dalj časa povzročajo ešoksi-rane in litografirane tablice oz. izdelki, ki nam jih izdeluje tovarna »Saturnus« Ljubljana in tovarna »Iskra« Pržan. Tovarna v Pržanu nam je zagotavljala, da se bo lahko držala naših dobavnih rokov, vendar smo kasneje ugotovili, da tovarna v Pržanu ni v stanju, vsaj ne zaenkrat, dobavljati takšnih količin, ki so potrebne za našo tovarno. Tudi kvaliteta litografiranih tablic ni najboljša, vendar je še venomer sprejemljiva, ker so cene ugodne, dcčim so eloksirani izdelki v redu. Dobave enih in drugih izdelkov pa ne potekajo v dani dinamiki, saj imamo še iz meseca oktobra lanskega leta naročene nekatere tablice. Kljub vsem intervencijam in osebnim obiskom še sedaj nimamo točnih
dobavnih rokov. Bo sporazumnem dogovoru z odgovornimi predstavniki »Iskre« Pržan ne bomo dali nobenega naročila več, dokler ne bodo' dobavljene kritične tablice tako litografirane kot eloksi-rane. Tudi v tovarni »Saturnus« ’situacija z dobavami ni znatno boljša, zato prav tako pričakujemo obisk njihovih predstavnikov, da se dogovorimo za ekšpeditivnejše delo glede dobavnih rokov na teni področju. Da dobave teh izdelkov ne potekajo tako kot je želeno z ozirom na postavljeni mesečni plan, je krivda tudi v tem, ker so večkrat naročila s strani naših planskih služb prekasna oz. s kratkimi" dobavnimi roki in podobno, o čemer bo moč brati v nadaljevanju tega članka.
2e celo leto 1967 smo imeli velike probleme s kroglami iz juvidura. Prvotno nam je krogle izdelovalo podjetje »Jože Kerenčič« Ormož, nato Industrijska šola . »Iskra« Kranj, sedaj pa imamo že tretjega proizvajalca »Pu-Škarno« Kranj. Niti eden od teh dobaviteljev nam ni bil
v stanju izdelati odgovarjajoče krogle, to se pravi krogle v zahtevani kvaliteti. Največkrat je bil vzrok slaba kvaliteta, izmet, poroznost in neredne dobave. Zaradi tega je obstajala stalna kritika pri dobaviteljih, zato smo se odločili, da bomo v najkrajšem času pričeli izdelovati krogle direktno v naši tovarni.
Čeprav se to poročilo nanaša na situacijo s preskrbo materiala in problemi v letu 1967, pa moramo mimogrede opomniti, da se nabavna služba izredno trudi tudi znižati cene materialom, ki jih nabavljamo za tekoče leto. Tekom zadnjih mesecev lanskega leta in v prvih mesecih leta 1968 smo uspeli z ozirom na licitacijo najugodnejših ponudnikov in proizvajalcev nam potrebnih materialov, da imamo že sedaj z ozirom na lanške cene prihranek na materialu za proizvodnjo v letu 1968 S din 252,078.257. '
Nabavna služba bo tudi v bodeče strogo izvajala politiko zniževanja cen, kar je v - današnjem času izredno
Strelci »Elektromehanike« med najboljšimi v občini
Februarska proizvodnja ...
Prve dni v marcu so se končala v kranjski občini prvenstvena meddružinska srečanja v streljanju z zračno puško. Ob začetku se je prijavilo za ta ciklus tekmovanj 12 družinskih ekip, tekmovanje pa je trajalo ves januar in februar po liga sistemu. Pokazalo se je, da so se najbolje izkazale vrste strelskih družin iz Primskovega, Predoselj in SD »Bratstvo Enotnost« ter SD »Iskra« iz Kranja. Te štiri ekipe so se nazadnje srečale še v skupnem tekmovanju, ki naj bi pokazalo katera družina ima zares najboljše tekmovalce.
Cetveroboj je prinesel ekipi
SD »Iskra« kar lep uspeh. Drugo mesto med dvanajstimi družinami je prav gotovo dosežek, ki kaže na resnost in prizadevanje vsakega posameznika v ekipi.
Rezultati
Ekipno: (možnih'2400 krogov)
1.	SD »Stane Kovačič« Primskovo 2013; 2. SD »Iskra« — Kranj 1912; 3. SD »Bratstvo-Enotnost« Kranj 1867; 4. SD »Franc Mrak« Predoslje 1464.
Posamezno: (možnih 300 krogov)
1. Naglič — S. K.	270
2. Frelih — B. E.	266
3.	Zadražnik — S. K. 261
4. Žagar — S. K.	257
5. Cerne — Iskra	253
Omeniti moramo vsekakor
tudi popoln uspeh naših tekmovalk, ki So ob svojem prazniku, 8. marcu, zmagale v 'ekipni in posamični razvr-qnjstuejjf oCuejejg -orj§nd oupe iz z nfuBAonnioj a tAjus strelk je pripravil občinski strelski odbor. Članice tovarniške ekipe so uspele tudi letos obdržati naslov najboljsé vrste in tako nadaljujejo ne! kajletno zaporedje' zmag v občinskem merilu.
Rezultati:
Posamezno: (od 300 možnih krogov) 1. Vera Šlibar SD »Iskra« 239; 2. Dobrila Ra-dojčič SD »Br. Én.« 213; 3. Aca Stefančič SD »Iskra« 210; 4. Dragica Mohar SD »Iskra« 205; 5. Marinka Trelc SD »Iskra« 167.
Tudi letos bo 18. maja v Ljubljani »Kmečka ohcet«. Med prijavljenimi pari so naši bralci prav gotovo zasledili tudi poročni par: Slavka in Matija. Sliko objavljamo zato, ker je ženin zaposlen v enoti »Merilne naprave« Iskrine tovarne v Kranju, zato bo kar prav, če našemu članu kolektiva damo čim več »koraj«e« s tem, da na žrebnih listkih Nedeljskega dnevnika »Iskraši« glasujemo za imenovani poročni par.
važno, vendar še venomer v odgovarjajočih kvalitetah.
V' kolikor nam je v prvem polletju nabava uvoznega materiala uspevala, je bilo v II. polletju 1967, predvsem pa proti koncu leta, dosti slabše. Glavni vzrok tega so bila premajhna devizna sredstva, ker smo imeli nekako ob koncu III. kvartala kvoto GDK (globalna devizna kvota) v glavnem že izkoriščeno in ker je tudi preliv po izvozu na konvertibilno področje bil nižji, kot smo pričakovali. Poleg deviznih sredstev smo bili tudi v stalnih težavah z dinarskimi sredstvi, tako da dostikrat nismo mogli plačevati tudi tistih materialov iz uvoza, ki niso bili podvrženi režimu GDK.
Pri vrtalnih strojih je večkrat prišlo do zastoja zaradi nepravočasnih dobav sestavnih delov iz uvoza.
Pri števcih je največji problem predstavljal uvoz ne-mirk za stikalne ure. Tudi ležajne kamne za števce smo večkrat dobili prav v zadnjem momentu, ali pa je trak celo že obstal.
Proizvodnja kontaktorjev je dobivala uvozni material nekako zadovoljivo, razen da je bilo nekaj problemov z ozirom na nepravočasne dobave" kontaktnega materiala.
Dosti večje težave pa so nastopale v kinoproizvodnji, ker imamo zelo velik asorti-man nabavljenih delov iz uvoza. Predvsem so bole te-.žave pri elektrolitih, elektronkah, potenciometrih in visokotonskih zvočnikih in prav na koncu leta pri azbestnem kablu 16 mm.
Težave so nastopale tudi pn uvoznem materialu za telefonijo, za katero trošimo tako količinsko kot vrednostno največ uvoznega materiala. Predvsem smo imeli problem pri dobavah novega srebra .za peresa relejev, pri uporovni žici za navitje ravno. tako pri relejih in od časa do časa pri dobavi raznih sestavnih delov od različnih inozemskih dobaviteljev.
Pri nabavi materiala za proizvodnjo delov so bile največje težave pri nekaterih dimenzijah dekapšrane pločevine kot je 3 mm za izdelavo tračnic pri crossbar centra-
(Nadaljevanje s 5. strani) faktor zaradi svoje visoke finančne vrednosti; v njih je namreč vloženega precej predhodnega deda v posameznih elementih, če teh naročil in specifikacij ni, potem se nam poleg zmanjšane finati-zacije postavlja še .povečanje zalog polizdelkov, ker so re-lejski.elementi v poprečju občutno najdražji.
Druga skupina problemov, ki je v februarju močno vpli-, vala na neizpolnjevanje predvidenih nalog pa je nastala zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov,- posebno še . le-teh iz kooperacije, čeprav so tudi osnovna gradiva, tako domača kot tudi uvozna, že začela postajati kritična. Slednja res niso' ne-
lah, pri trafo pločevini in tudi ■ pri nekaterih' vrstah plastičnih mas kot npr. celi-dcir za ohišja ; telefonskih aparatov, delrin za ohišje' vrtalnih strojev itd. Kot že 'omenjeno je bil vzrok teh težav predvsem pomanjkanje deviznih ' in dinarskih sredstev.
Izreden problem povzročajo kratki dobavni roki, kd jih. dajejo nekatere planske služ-_ be. Smatramo, da bi morale biti planske in tehnične službe med seboj tesneje povezane, ker nam kratki dobavni roki povzročajo velike težave za pravočasne dobave. Kadar je potrebno dostaviti tehnično dokumentacijo in klišejme skice, se nam dogaja, da je tehnična dokumentacija (risbe), na spremembi. Dogaja se tudi to, da nam večkrat dobavni rok že .zapade,, ker nismo pravočasno prejeli potrebne tehnične dokumentacije, obrati pa že urgirajo naročene materiale./ V takem primeru je večkrat-nabavna služba neupravičeno očrnjena, kljub temu, da za to ne nosi nobene krivde.
posredno vplivala ha februarsko finalizacijo, toda v proizvodnji polizdelkov za naslednje mesece so že bali zabeleženi nekateri izpadi, ki bodo težko nadomestljivi.
V tretjo skupino težav, ki so tudi v februarju povzročale precej motenj v proizvodnji pa moramo vsekakor všteti še prepočasno reševanje določenih nalog, kot je i na primer ležaj pri motorčku za časovne releje, tropikaliza-' cija širšega asontimana izdelkov in ostale razvojne in tehnološke izboljšave, ki so se pokazale kot nujne. Tu še bo treba hitreje kot doslej prilagajati potrebam, ki jih proizvodnja tako zahtevnih izdelkov postavlja pred nas.
-L-
Nabavna služba je dolžna dostaviti pravočasno naročilo dobavitelju z vso urejeno tehnično dokumentacijo, dokler »nabava« dokumentacije ne prejme, nima smisla naročila posredovati proizvajalcu, saj na Osnovi samega naročila ne more pristopiti k izdelavi potrebnega 'materiala oz. izdelka. Naša želja je, da bi planske službe, kolikor je mogoče, dostavljale pravočasno svoje potrebe z vsemi Ustreznimi podatki, da bi v bodoče nabava potekala hitreje in v zadovoljstvo vsem našim obratom.
Razumljivo nam je, da obstaja minimalni odstotek: naročil, h katerim moramo z ozirom na današnjo situacijo, posebno kar se tiče izvoza, pristopiti takoj, smatramo pa,, da ne more biti to po-, splošeho za pretežni- del naročil. V kolikor bodo tudi ostale službe, spoznale, da nabavna služba ni vedno v •stanju urediti -z dobaviteljem ■ kratke dobave, bi bil to. splošen prispevek -k boljšemu materialnemu poslovanju!
V.	Z.
Povsem nepričakovano je padla med nas vest, da sodelavca Konrada; zaposlenega v skladišču orodja kranjske Iskre, ni več. Bil je poln načrtov in volje do življenja, vendar ga je zahrbtna bolezen iztrgala iz delovnega okolja.
Že v ■ zgodnji mladosti je moral prijeti za delo in se boriti za svoj kruh. Komaj 14 let je imel, ko se je zaposlil pri zidarjih, kasneje je bil progovni delavec in čuvar ljudskega premoženja. Med nami je bil' 18 lot. Brifergoval sije od ust, da je zgradil dom za družino. Pošteno je vzgajal svoje otroke in jih, razen naj mlaj šega, pripravil do boljšega kruha, kot ga je imel sam;'
Zapustil nas je v 57. letu starosti —. skoraj pred upokojitvijo. Spomin nanj,; ki je bil dober mož in oče, zgleden delavec in to-. variš bo med nami vedno, pričujoč. Ohranili' ga bomo v svetlem in trajnem, spominu. -
Sodelavci J
ISKRA- glasilo delovno ga kolektiva Iskra 'industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni-i ški odbor — Glavni urednik; Pavel Gantar — odgovorni urednik; Igor Slavec — izb*' ja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk In klišeji! »ČP Gorenjski tisk* Kranj
(Od leve proti desni): Vera Šlibar, Mojca Novak, Marinka Trelc, Dragica Mohar in Mojca Podlipnik (od leve) so dosegle 8. marca na strelskem tekmovanju v Kranju izreden uspeh, saj so tudi letos obdržale naslov najboljših strelk v občini
Ekipno: (od	900	možnih
krogov)
1.	SD »Isikra«	I.	654
2.	SD »Isikra«	II.	451
3.	SD »T. Nadižar«
Cirče	413.
V spomin Konradu Kuriju