Poštnina plačana v gotovini

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA

LETO II. + ŠTEVILKA 9

SEPTEMBER  1963

CENA 20 DIN

Ne bi bilo prav, če bi šli mimo tako pomembnega dogodka v življenju »SNEŽNIKA*«, kakor je
njegova prva obletnica. Ta, menda najmlajši časopis v naši republiki, si je kar krepko utrl pot v svet.
Njegova naklada je rasla iz meseca v mesec. DANES JE DOSEGLA ŽE LEPO VIŠINO 3.800 IZVO¬
DOV. List je že kmalu po ustanovitvi prestopil mejo občine. Naročniki so se javljali iz naše republike,
pa tudi iz drugih republik. Posebno razveseljivo pa je, da so se nanj naročali naši številni izseljenci v
ZDA, KANADI, AVSTRALIJI in v številnih evropskih državah. INOZEMSKIH NAROČNIKOV JE ŽE
PRIBLIŽNO 430. Vse to nam narekuje še večjo skrb glede njegove vsebine. Hvaležni smo vsaki pri¬
pombi, priporočilu in kritiki, ker le tako bomo lahko izboljšali kvaliteto lista.

Ob tej priliki smo dolžni zahvalo vsem našim dosedanjim sodelavcem in dopisnikom, vabimo
pa še nove, naj se oglasijo s prispevki, da bo list čimbolj pester in aktualen.

OB JUBILEJU POŠILJAMO VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM, DOMA IN V TUJINI,
ISKRENE POZDRAVE! UREDNIŠTVO

Pred letom dni se je vrnil iz
Združenih držav Amerike Toni
Stembergar iz Novokračin, ki je
35 let preživel na delu v tujini.
Te dni smo ga obiskali na njego¬
vem domu v Novokračinah. Ni ga
bilo doma. Povedali so nam, da
je šel  po oves na njivo. Ko smo
se čez čas zopet vrnili, nas je že
čakal pred hišo. Krepak možak,
ostrih in umnih potez nas je po¬
zdravil v gladki domači govorici.

»Pa se vam nič ne zatika govo¬
rica. Najbrž ste živeli tudi v Ame¬
riki med Slovenci?«

»Nou (le to besedico zavije še
po ameriško), s Slovenci skoraj
nisem imel stika. Živel sem na
skrajnem severozahodnem delu
države, v zvezni državi Washing-
ton. Vse mogoče narodnosti so bi¬
le tam: Grki, Rumuni, Poljaki,
Rusi, toda Slovencev skoraj ni.«

Seveda nas je takoj povabil v
hišo, njegova žena pa je postavila
na mizo nekaj steklenic piva.

»Kaj ste delali v Ameriki?«

»Vseh 35 let sem delal pri isti
jirmi. Bil sem gozdni delavec.«

»Ali ni bilo možnosti, da bi
menjali delo?«

(Nadaljevanje na 4. strani)

POLLETNA PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVANJA V DRUŽBENEM SEKTORJU GOSPODARSTVA ZAJEMA V SVOJ OKVIR
VSE TISTE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, KI IMAJO SVOJ SEDEŽ NA OBMOČJU OBČINE IL. BISTRICA. ZARADI OBJEK¬
TIVNIH TEŽAV, KI ONEMOGOČAJO ZBIRANJE DOLOČENIH POKAZATELJEV (PREDVSEM POKAZATELJEV FINANČNE
REALIZACIJE), V ANALIZI NISO UPOŠTEVANI OBRATI, KI IMAJO SVOJ MATIČNI SEDEŽ V DRUGI OBČINI. TO SO PRED¬
VSEM GRADBENIŠTVO IN GOZDARSTVO V CELOTI TER »IPLAS« IN »JAVOR« IZ INDUSTRIJSKE PANOGE.

Celotna analiza finančne reali¬
zacije temelji na obravnavi perio¬
dičnih obračunov za I. polletje
1963 in je prikazano po principu

vnovčene realizacije.

Splošna ocena:

Vse gospodarske organizacije,
ki so vključene v analizo, so v I.
polletju poslovnega leta 1963 re¬

alizirale 49,6 %  planiranega ce¬
lotnega dohodka. Opaža se, da se
je letos obseg medsebojnega kre¬
ditiranje podjetij občutno zmanj¬
šal, saj dosega fakturirana reali¬

zacija le 53,9% planiranega do¬
hodka in je torej razlika med
vnovčeno in fakturirano realiza¬
cijo minimalna.

(Nadaljevanje na 2. strani)

SEPTEMBER + ŠT. 9

(Nadaljevanje s 1. strani)

Realizacija plana celotnega do

hodka:

Gospodarstvo skupaj

— industrija

— kmetijstvo

— promet

— trgovina

. — gostinstvo

— komunalna dejavnost

Gornja tabela prikazuje reali¬
zacijo plana celotnega dohodka.

V primerjavi z istim obdobjem
lanskega leta je vnovčen celotni
dohodek v skupnem gospodarstvu
narasel za 52 %. To povečanje gre
v velikem delu na račun močno
povečane realizacije v industriji
(za 73%, od tega Lesonit za 101%),
pa tudi v kmetijstvu in prometu
je porast občuten (44% oz. 115%),
medtem ko je v ostalih panogah
v glavnem v okviru plana in si¬
cer v trgovini za 14%, gostinstvu
za 33 % in v komunalni dejavnosti
za 31 %..

Pri primerjanju vnovčenega či¬
stega dohodka v letošnjem in lan¬
skem polletju ugotavljamo, da se
je ta letos povečal za celih 131 %.
Tako visok odstotek vsekakor ni
posledica naravnega poteka in po¬
rasta. Velik delež pri tem dvigu
ima »Lesonit«, ki je povečal čisti
dohodek kar za 23%, toda s pri¬
pombo, da je bilo to podjetje v
lanskem I. polletju v rekonstruk¬
ciji in je proizvajalo z močno
zmanjšano zmogljivostjo. Vzrok
za tako visoko doseženi vnovčeni
čisti dohodek pa je tudi oprosti¬
tev plačevanja prispevka iz do¬
hodka, kar nanese preko 100 mi¬
li j onov.

Kakšno je zanimanje in spre¬
mljanje proizvodnih uspehov s
strani neposrednih proizvajalcev,
nam razločno priča povečana eko¬
nomičnost poslovanja. Le-ta se je
v primeri z istim obdobjem lan¬
skega leta povečala za 15 % in je
družbeni bruto proizvod na dinar
porabljenih sredstev porasel od
1,37 v letu 1962 na 1,58 v 1. 1963.

Da Ibi izločili vpliv, 'ki ga imajo
cene na gibanje realnega celotne¬
ga dohodka, je nujno treba prika¬
zati, kako se je gibal fizični ob¬
seg proizvodnje (po glavnih pro¬
izvodih), ki je vrednostno izražen
na podlagi stalnih cen. Že iz zad¬
nje številke glasila je razvidno,
da je porast proizvodnje za 174 %
v primeri z lanskoletnim obdob¬
jem zadovoljiv, prav tako pa tudi
dosežen odstotek plana (54 %).

Vložena sredstva, to je sredstva
poslovnih skladov in kreditov za
osnovna in obratna sredstva, so
letos narastla za 15 % v primer¬
javi s I. polletjem lani. Vsa sred¬
stva so bila z izjemo v trgovini
v glavnem rentabilno vložena.
Procent novoustvarjene vrednosti
— narodnega dohodka — od vlo¬
ženih sredstev se je namreč po¬
večal od 17,4 v lanskem obdobju
na 29,4 v letošnjem I. polletju.
Zaposlenost se je v celotnem go¬
spodarstvu povečala za 8 %. Šte¬
vilo zaposlenih je najbolj poraslo
v Lesonitu (33 %) in Transportu
(23 %). So pa tudi gospodarske or¬
ganizacije, ki so znižale povpreč¬
no število zaposlenih: Topol za

10 %, KIK za 2 %, komunalno pod¬
jetje za 7%. Povprečno število za¬
poslenih je v obravnavanih pa¬
nogah znašalo v letošnji prvi po¬
lovici leta 1587 ljudi. Indeksi za¬
poslenost v primerjavi z lanskim
obdobjem so za posamezne pano¬
ge naslednji: industrija 110, kme¬
tijstvo 105, promet 123, trgovina
101, gostinstvo 111, komunalne de¬
javnosti 98.

Z ozirom na močan porast na¬
rodnega dohodka napram lanske¬
mu obdobju (94 %) in glede na ta¬
ko malenkostno povečanje zapo¬
slenih (8 %) ugotavljamo, da se
je narodni dohodek na zaposlene¬
ga povečal od 442.000 v I. polle¬
tju 1962 na 792.000 letos, kar zna¬
ša 79%-ni porast.

Kakšen delež ima pri tem pora¬
stu dvig cen, se ne da ugotoviti.
Pa tudi sami odstotki povečanja
ne morejo biti zanesljivo točen
prikaz dejanskega gibanja pro¬
duktivnosti dela v našem gospo¬
darstvu.

Delitev dohodka se je tudi ob¬
čutno izboljšala. Realizacija čiste¬
ga dohodka znaša na koncu ob-
favnavanega obdobja 55,6 % pla¬
na. Razmerje med bruto skladi in
bruto osebnimi dohodki znaša 57%
za osebne dohodke in 43 % za
sklade. To dokaj ugodno razmerje
je predvsem posledica delitve, iz¬
oblikovane v industriji (OD : skla¬
di 46 :45). Prednjači v glavnem
Lesonit, ki je dosegel izvrstno de¬
litev (39 : 61) v prid skladov. Tu
je vnovčeni čisti dohodek dokaj
velik, čemur je delno vzrok že
omenjena oprostitev plačevanja
prispevka iz dohodka; seveda pa
ne moremo zanikati visoke aku-
mulativnosti, ki se izvaja v tem
podjetju.

Sicer imamo še vedno primere
razmerja 100 : 0, toda ti bistveno
ne vplivajo na celotno razmerje.
Po posameznih obravnavanih pa¬
nogah se je razmerje med OD in
skladi (bruto) izoblikovalo takole:

Gospodarstvo 57 : 43

— industrija 46 : 54

— kmetijstvo 90 : 10

— promet 90 : 10

— trgovina 68 : 32

— gostinstvo 100 : 0

— komunalna dejavnost 60 : 40

Realizirani neto osebni prejem¬
ki so se v celotnem gospodarstvu'
napram lanskemu obdobju dvig¬
nili za 38%. Ce upoštevamo 8%-no
povečanje zaposlenosti, so se oseb¬
ni dohodki na zaposlenega pove¬
čali za 27 % in sicer od 22.406 na
28.482 din mesečno. Kako so se
gibali osebni dohodki na zaposle¬
nega po posameznih podjetjih,
nam prikazuje naslednja tabela:

Gospodarstvo

— Lesonit

— Topol

— KIK

— KZ »4. junij«

— Transport

— Ilirija

— Soča

— Komunalno podjetje

Nujno je pa treba pripomniti,
da so dejanski neto osebni pre¬
jemki nekoliko višji. Razlika na¬
staja zaradi tega, ker so v ana¬
lizi upoštevane samo akontacije
za čiste osebne dohodke iz redne¬
ga delovnega razmerja in so iz¬
ključeni tisti osebni prejemki, ki
izvirajo iz postavk ostalih osebnih
prejemkov in obračunskih oseb¬
nih dohodkov iz preteklega leta,
toda izplačani v letošnjem letu.

Investicijska potrošnja je v go¬
spodarstvu v I. polletju dosegla
šele 11,21% planiranih sredstev,
namenjenih za izgradnjo objektov
in za nabavo opreme. V industriji
je sicer pričakovati, da bodo vse
predvidene investicije vložene
kljub temu, da je dosedanja rea¬
lizacija šele 12,5 odstotna.

Večji problem nastaja v kme¬
tijstvu, kjer je bilo vloženih šele
5,9 % planiranih sredstev. Ostale
panoge so predvidele manjši ob¬
seg investicijskih vlaganj in bo¬
do svoje zamisli uresničile kljub
temu, da trenutno ne dosegajo di¬
namike. Sicer se pa pri investira¬
nju ne moremo tako točno držati
dinamike kot v proizvodnji.

Opozoriti je treba, da bodo mo¬
rale gospodarske organizacije v
bodoče posvetiti izredno skrb pra¬
vilno sestavljenim elaboratom in
planirat v obsegu, za katerega jte
večji del sredstev zagotovljen. Res
je pa tudi, da so naši kreditorji
včasih nekoliko prepočasni pri
odločanju, ali naj se kredit odo¬
bri ali ne.

Proslava Dneva borcev v Podgrada

V počastitev Dneva borcev tudi
mi v Podgradu nismo hoteli za¬
ostati.

Na predvečer praznika se je
zbralo na malem griču ob cesti
nad 200 ljudi. Najprej smo pri¬
žgali veličasten kres, nato pa je
sledil kulturni program.

Skupina prosvetnega društva
»3. maj« iz Reke je izvedla več

ljudskih plesov, ki so zelo nav¬
dušili gledalce. Sledile so pevske
in glasbene točke, od katerih so
marali marsikatero na zahtevo
poslušalcev ponoviti.

Vsem, ki so pripravili program,
posebno garnizonu JLA v Pod¬
gradu, iskrena hvala!

Jože Mavrič

V KRATKEM ČASU DVE SVEČANOSTI V VASEH GORNJE

PIVŠKE DOLINE

Kot smo že čitali v »Snežniku«, je bilo 7. julija odkritje
spominske plošče v spomin na šestanek prvih aktivistov v
letu 1941 na Kalcu.

Dne 11. avgusta pa je bilo odlikovanih skupno iz Kne¬
žaka, Bača, Koritnic in Šembij okrog 50 borcev in aktivistov
iz NOB. Svečanost je bila v dvorani Zadružnega doma v
Knežaku. Predsednik občinskega odbora ZB, tov. Dolgan
Anton - Branko, je imel kratek nagovor, v katerem je pou¬
daril, da naj s ponosom nosijo odlikovanja, saj kdor se je
udeležil NOB, je častno izpolnil svojo nalogo in je tudi prav,
da je odlikovan.

Za zaključek je povabil predsednik ZB vse skupaj v
senco Špilarjevih kostanjev na kozarec pijače.

Avgust Šajn


a, osnovne šole v Ilirski Bistrici je v zaključni fazi
seču septembru se pričakuje slavnostna otvoritev

*

SEPTEMBER + ST. 9

Naši proizvajalci na delovnih mestih

• _

POMEN OBRATA ORGANSKIH KISLIN V KMETIJSKO INDU-
STRIJSKEM KOMBINATU V ILIRSKI BISTRICI DALEČ PRE¬
SEGA OKVIRE OBČINE IN REPUBLIKE, SAJ JE ZA NEKA¬
TERE ARTIKLE EDINI PROIZVAJALEC V DRŽAVI.

“ " ~ " ~ ~ " " ~ ~ - 1 --- 1  --—

OBISKALI SMO OBRAT Z NAMENOM, DA VIDIMO PRO-

vedel podatke glede uporabe vin¬
ske in citronske kisline. Ta je zelo
pestra: uporablja se pri izdelavi
osvežilnih pijač (zato je v polet¬
nem času zelo hud pritisk odje¬
malcev), za proizvodnjo bonbo¬
nov, čokolade, keksov in v zdra¬
vilstvu.

»Če se spomnim prvih poizku¬
sov pred leti in primerjam tiste
čase s sedanjimi, potem lahko re¬
čem, da smo zelo napredovali.
Proizvodnja kazeina se je dvig-
nlia za 3—4-krat, proizvodnja ki¬
slin pa tudi do 15-krat.

»Ali imate zaradi tako poveča¬
ne proizvodnje kake težave s pro¬
dajo blaga?«

»Nobenih. Večkrat celo zaosta¬
jamo za naročili in so odjemalci
včasih prav sitni.«

Ko smo se poslavljali od pri-

IZVAJALCE NA NJIH DELOVNEM MESTU IN SE Z NJIMI

PORAZGOVORIMO. *

Delovodja nas je najprej pope¬
ljal po oddelku za citronsko kisli¬
no. Naprave so se v zadnjih le¬
tih bistveno povečale. Osnovna
surovina za citronsko kislino je
melasa, ki jo naše sladkorne to¬
varne proizvajajo v dovoljni ko¬
ličini. V oddelku za fermentacijo
smo našli tovariša Franca Zucco-
nija, ki je pravkar polnil številna
korita, naložena drugo vrh dru¬
gega v zaprtih kabinah, s tekočo
melaso.

»Kakšen je vaš posel, tovariš
Zucconi?«

»Ta korita, kakor vidite, polnim
z melaso. Povrhu bom natresel
posebne bakterije. Zaradi toplote
v kabinah se plesen hitro razvija,

pri tem pa se pretvarja sladkor v
citronsko kislino.

»Koliko časa pa traja ta pro¬
ces ?«

»Približno deset dni. Vrhu me¬
lase se napravi debela sivkasta
skorja plesni, ki gre nato v sti¬
skalnice, da iztisnejo iz nje teko¬
čino, ki je ostala v njej. Teko¬
čino s kislino, ki je ostala v ko-

stiskalnice, ki odstranjujejo trdno
snov, in izparilnike, ki pri 70°
zgoščujejo tekočino do 40 baurne-
jev, nato pa gre tekočina v kadi,
imenovane kristalizirke. Na šte¬
vilnih aluminijastih palicah, ki
vise v kadeh, se nabirajo lepi, ve¬
liki kristali citronske kisline. Kri¬
stali potujejo nato v sušilnik, kjer
smo naleteli na delavca Primca
Jožeta, komaj 17 let starega fanta
iz Zajelšja, ki dela tu šele 4 me¬
sece.

»Povej nam kaj o svojem delu!«

»Moje delo je sušenje kristalov,
drobljenje, sejanje in sortiranje
kristalov. Ločiti je treba debele,
srednje in drobne kristale, kakr¬
šne pač zahtevajo odjemalci.«

Ko smo vstopili v ta oddelek,
smo vsi hkrati kihnili. Prah kri¬
stalov namreč nevajenemu člove¬
ku draži sluznico v nosu in grlu.
Vprašali smo ga, če ga to kaj
moti.

»Prav nič. V začetku morda, se¬
daj pa tega sploh ne čutim. Sicer
pa pravijo, da je kihanje zdravo.«

Po obratu vinske kisline nas je


«1 • • v.



ritih, črpamo nato v kadi, kjer
se nadalje obdeluje.«

»Je delo naporno?«

»Ni, saj se človek privadi. Mor¬
da koga moti precejšnja tempe¬
ratura, ki vlada v tem oddelku,
toda jaz sem se je povsem priva¬
dil. Prej sem delal v drugem od¬
delku, sedaj sem pa dobil do tega
dela toliko veselja, da ne bi več
menjal«

Delovodja nas je nato pripeljal
v gornje prostore, kjer se melasna
tekočina v velikih kadeh meša z
apnom, žvepleno kislino in o-
gljem, 'kjer se čisti in kjer se

končno sprošča citronska kislina.

vodil delovodja tovariš Raspor.
Glede surovine so v slabšem po¬
ložaju, kakor pa v obratu citron¬
ske kisline. Vinskega kamna, ki
je osnovna surovina za vinsko ki¬
slino, je pri nas malo. Primanj¬
kljaj krijejo z uvozom polfabri-
kata.

Tehnični postopek je vsaj na
zunaj podoben postopku pri pri¬
dobivanju citronske kisline. V tem
oddelku uporabljajo posebne ion¬
ske izparilnike, ki jim je stregel
delavec Logar Anton, tudi mlad
fant, ki dela tu eno leto. Žal pa
je ta dan le nadomeščal obolele¬
ga delavca, ki sicer dela na tem
mestu. Tovariš Raspor nam je na-

oddelku za proizvodnjo mleč

jaznih, za delo vnetih in priza-

le kisline in kazeina smo nale- devnih delavcev, smo jim v ime-

Jožka

nam je povedal, da deL
ni že od vsega začetka

nu vseh bralcev Snežnika zaže¬
leli še mnogo delovnih uspehov
pri nadaljnjem razvoju obratov.

Odlikovanje borcev in aktivistov

narodnoosvobodilne vojske

Že pred tremi leti je občinski odbor Združenja borcev
NOV Ilirska Bistrica predlagal za odlikovanje 900 zaslužnih
borcev in aktivistov NOV, takratni občinski odbor Združenja
borcev NOV občine Herpelje pa 203 borca. Zaradi velikega
števila predlaganih borcev se je predlog občinskega odbora

Združenja borcev uresničil Šele letos,

je bilo ob veliki

p roslavi 20-letnice priključitve Slovenskega Primorja k Ju-
goslaviij in 22-letnici splošne vstaje primorskega ljudstva od

likovanih skupaj 449 borcev in aktivistov z raznovrstnimi
o dlikovanji. Odlikovanja so bila podeljena na svečan način
v večjih centrih ilirskobistriškega področja in to na Premu,
v Knežaku, na Pregarjah, v Podgradu, v Zabičah, Jelšanah

in v Ilirski Bistrici. Pri

•:i:i

leljevanju

so

stvovali predstavniki občinske skupščine in drugi politični
delavci, ki so vsem odlikovancem iskreno čestitali k prizna¬

njem, ki so ga prejeli za zasluge v času NOV od predsednika

Socialistične republike Jrugoslavije. Po vseh centrih, kjer so

nodeliena odlikovanja, je bila po končanem slavnostnem

zakuska, kjer so se borci in akti¬

visti srečali in obudili spomine na partizanske dni.


>

l.

Mesec dni je preteklo od tistega usodnega 26. julija, ko je vso javnost pretresla novica o katastrofalnem potresu v Skopju. Mi, ki
smo pred leti doživeli strah potresa (ki pa je bil le delček tega, kar so prestali prebivalci Skopja), si morda lahko predstavljamo vso
strahoto, ki je prizadela to mesto, saj so takorekoč v nekaj minutah izgubili ljudje premoženje, svojce ali pa tudi življenje. Kako je
ie novjca o potresu prizadela vs'e naše državljane in ves svet, priča velika pomoč v raznih oblikah, ki je bila v ta namen zbrana in
poslana v prizadeto mesto.

Med zbiralci in darovalce pomoči se je uvrstila tudi naša občina. V ta namen je bil pri občinskem odboru Rdečega križa ime¬
novan 7-članski štab, ki je vodil in še vodi zbiranje pomoči. Nekateri delovni kolektivi in osnovne organizacije RK in SZDL pa so
zbiranje pomoči organizirale samoiniciativno že na dan potresa.

prvi vrsti

krvodajalce in jih v dobrih 24 urah zbral 413, ki še danes čakajo na odvzem krvi. Verjetno

število teh povečalo ob odvzemu. Ostala skupna pomoč znaša 8,415.623 din v gotovini in 4,023.500 din v vrednosti industrijskega blaga

tekstila, ki so ga darovali delovni kolektivi in posamezniki

pomoči v gotovini je 5,258.755 din od enodnevnega zaslužka

delovnih kolektivov, 1,945.000 din pa iz raznih skladov gospodarskih organizacij, ustanov in društev. Vojna pošta 1132 je zbrala 462,
din, obrtniki 108.500 din, upokojenci 41.900 din, 558.668 din osnovne organizacije RK in SZDL, razni posamezniki in tuji državljani
£5.000 din in hišni svet v Rozmanovi ulici št. 13a 15.800 din.

Ce zgornje zneske razčlenimo,
dobimo naslednjo sliko:

Kolektiv pošte v /II. Bistrici

33.000 din, kolektiv stanovanjske
skupnosti 26.604 din, kolektiv ko¬
munale 23.553 din, Kmetijsko in¬
dustrijski kombinat 1,204.245 din
iz dnevnega zaslužka in za 250.000
din vrednosti citronske kisline, ki
je bila takoj odposlana v Skopje,
Iplas — obrat Podgrad 160.000 din
in blaga v vrednosti 900.000 din,
Lesonit 1,111.264 din in blaga v
vrednosti 1,600.000 din, Topol 566
tisoč 928 din in blaga v vrednosti

800.000 din, Javor — Bač 465.000
din in blaga v vrednosti 400.000
din, KZ II. Bistrica 351.600 din in
blaga v vrednosti 130.000 din, Ili¬
rija 182.442 din in blaga v vred¬
nosti 200.000 din, Gostinstvo 70
tisoč 866 din, Sadje in zelenjava

5.000 din. Surovina 40.000 din, Pe¬
trol 27.500 din, Gozdna 300.000 din
ter glava v vrednosti 250.000 din,
SGP Ajdovščina 160.000 din ter

160.000 din iz sklada, Mlinotest

30.000 din, Zdravstveni dom 83.678

din ter 50.000 iz sklada, KZ za
soc. zav., podružnica v II. Bistrici
10.720 din in 100.000 din iz skla¬
da, uslužbenci političnih organiza¬
cij 13.600 din, Komunalna banka
12.500 din in 100.000 iz sklada.
Narodna banka 28.691 din in 35
tisoč din iz sklada, Obč. ljudski
odbor 168.920 din in 500.000 din
iz sklada, Obč. sodišče 8.000 din,
Lekarna 20.859 din in 100.000 din
iz sklada. Kulturni center 9.600
din, Postaja LM II. Bistrica 15.000
din, Postaja LM Podgrad 7.200
din, Društvo ribičev 20.000 din iz
sklada, Gasilsko društvo 50.000
iz sklada, Društvo upokojencev

15.000 din iz sklada, Društvo espe¬
rantistov 15.000 din iz sklada,
Osn. šola Pregarje 7.885 din. Osn.
šola Jelšane 5.000 din, Otroški vr¬
tec 4.500 din, Kino Svoboda 40.000
dinarjev.

Ob tej priliki moramo omeniti,
da je bil znesek 3.068.000 din od¬
veden izven območja naše občine,
kjer imajo razna podjetja svoje
matične uprave.

Osnovne organizacije Rdečega
križa in Soc. zveze pa so zbrale
sredstva v vaseh, kakor sledi:

Vrbovo 13.969 din, Podgraje 15
tisoč 476 din, Koseze 12.600 din,
Zabiče 20.820 din, Koritnice 27.50C
din, Bač 50.000. Podgrad 61.315
Hrušica 13.450, Jelšane in Dolenje
15.800, Knežak 90.116. Dol. Zemon
1 5.900. Vrbica 10.700, Mala Buko¬
vica 13.850. Kuteževo 16.990, To-
nolc 5.000, Novokračine 30.500. Ja¬
blanica 2.726. Mereče 8.700, Trp-
čane 7.700, Podbeže 13.150. Male
Loče 7.000, Ostrožno brdo 9.700,
Smrje 5.700. Podstenie 4.000. Ra¬
čiče 5.100, Šembije 13.700, Podta¬
bor 3.000, Pregarje 22.670. Celje
12.300, Prelože 2.600, Janeževo br¬
do 9.100, Gornja in Soodnja Bit¬
nja 17.600 Kilovče 5.350, Prem
19.000, Velika Bukovica 10.150.
Sušak 3.900 ter Ilirska Bistrica
61.536 din.

Niso še prispevale vasi Gornji
Zemon, Harije, Tominje. Zajelšje,
Saboje. Starod, Studena gora. Pa¬
vlica, Veliko brdo, Ratečevo brdo.

Dobrepolje, Zarečica, Rečica, Za-
rečje in Brce. Tam bodo zbirali
po pobranem pridelku, da bo pri¬
spevek večji, ali pa je zbiranje še
v teku. Iz vasi Jasen je prispeval
samo Starec Ivan 500 din. V II.
Bistrici so člani organizacije sa¬
mi prinašali na sedež štaba svoje
prispevke. Pri tem je treba ome¬
niti tudi tuje državljane iz sicer
Pahorja Draga iz Trsta (5.000 din).
Fonda Gabrijelo iz Italije (4.000
din), Vrkljana Petra iz Švice (5000
din), amer. upokojenca Medveda
Antona (5.000 din) ter Prosen Ma¬
rijo iz Trsta (500 din). Omeniti
moramo še tov. Starca Franca iz
Prešernove ulice (10.000 din) in
Širca Milko iz Levstikove (65.000
din). Bili so tudi primeri, kakr¬
šen je primer Širclja Antona iz
Levstikove, ki je dal enodnevni
zaslužek, prinesel blago in še do¬
dal v gotovini. Izmed obrtnikom
izstonajo Stojčič Milan, ki ie dai

30.000 din, Ličan Stojan 7.000 din,
Tomšič Ivan 6.000 din in drugi, ki
so dali (v kolikor so) po 5.000 din
in manj.

Poleg tega se je še prijavilo 12 družin, ki so bile pripravljene sprejeti skopske otroke; nekatere izmed njih tudi za dalj časa.
Vsem darovalcem in dobromislečim gre vse priznanje, saj so dali z veseljem in dobro voljo ter v mejah možnosti, priznati pa moramo,
da je vsa naša pomoč le kaplja v morje v primerjavi s povzročeno škodo. Dali smo, in če bo treba bomo še dali, da se popravi materi¬
alna škoda, težko pa nam je, ker smo nemočni spričo smrtnih žrtev. Stana Pugelj

*

»še preveč jih je bilo, tudi va¬
bili so me na druga delovna me¬
sta. Toda delo  n prosti naravi se
mi je tako priljubilo, da ga nisem
hotel pustiti.«

»Kakor vidimo , tudi doma še
kar naprej delate. «

»Tako je treba. Posedanje in le-
nuharjenje povzroča samo neza¬
dovoljstvo in bolezen. Sai imam
dovolj pokojnine, da bi mirno se¬
del vred hišo in oledal druge, ka¬
ko delajo, toda tega ne bi zmo¬
gel. Delo je zdravje, delo je živ¬
ljenje! Jn pa še to: zemlja kliče,
treba jo je obdelati.«

»Pravijo, da ste se s 35-letnim
sinom ob vrnitvi prvič srečali v
življenju.«

»Res je. Odšel sem od doma. ko
ni bil še niti rojen. Težki so bili
trenutki, ko sem se v daljni tu¬
jini spominjal domačih. Kri vi
voda, pravijo. Srčna želja, da bi
videl siva in domače, se mi je iz¬
polnila šele lani.«

Njegov brat, ki živi v Novokra¬
činah in ki ga je z drugimi svojci

čakal v Trstu, je povedal, kakšno
je bilo srečanje.

»Mimogrede sem nekomu v pri¬
stanišču povedal, koga čakamo. V
kratkem se je na pomolu zbralo
na stotine ljudi, ki so potrpežlji¬
vo čakali ladjo Saturnus, s kate¬
ro se je pripeljal Toni. Vsi so ho¬
teli videti prvo srečanje očeta in
35-letnega sina. Bil je res izreden
dogodek, ki je marsikoga ganil do
solz.«

»In kakšen ie bil prihod v No¬
vokračine? Gotovo je bil to za

vas nevsakdanji dogodek«

»Kainak! Vsa vas ie bila na no -
oah. Objemanja in nozdravlianm
ni bil n ne konca ne kraia. Pie coli
in peli smo na vse preteae. Ge 1 o
stara mati. ki ima, kakor pravi,
»devetdeset let in eno vrhi«, se
je zavrtela«

Domači so povedali, da ie To^i
izvrsten pevec, druai tenor, da je
vedno rad pel. Tn tisteaa dne oh
vrnitvi so morali prepeti vse sta¬
re domače pesmi: ko so končali,
pa so začeli zopet znova.

Medtem je zlezla Toniju v na¬

ročje debelušasta rdečelična de¬
klica. Pozneje se je izkazalo, da ie
le deček, toda zaradi lepih dolgih
kodrov ga ima vsak za deklico.

»Vidite« je dejal Toni, »nisem
pestoval svojih rtrok, moram pa
sedaj vnuke.«

Cas je hitro minil v družbi ve¬
selo razpoloženega in duhovitega
Tonija. Ko smo se poslavljali, smo
mu želeli še mnogo srečnih let v
krogu žene, otrok in vnukov, To¬
ni pa nas je povabil, naj se le še
zglasimo pri njem.

Tovariš Toni Štemberger iz Novokračin za mizo domače hiše.


SEPTEMBER 4 ST. 9

O »beli mizi javorovi«, ki je
stala častitljiva v kotu kmečke
sobe, poje marsikatera stara ljud¬
ska pesem. Da, bela miza javoro¬
va je bila lepa, dokler je bila

■ininiioiuiiiiiiiiiiiuiiffl

Prednost

nova, gladka in čista. Toda kaj,
ko ji zob časa ni prizanesel.
Ostanki jedi so se zalezli prav v
les; ko je odšla vesela družba iz
hiše so ostali na mizi veliki ma¬
deži od vina; Janezek je pisal
nalogo in mu je kanila kaplja čr¬
nila na mizo. Joj, kaj bo rekla
mama! Hitro z rokavom čez pac-
ko, toda glej nesrečo! Namesto
packe je nastala dolga zvezda re ¬
patica. Mihec je dobil nožek. Se-

%

veda je rob mize najbolj prime¬
ren, da je preizkusil njegovo o-
strino. O razgovoru z očetom pa
raje molčimo.

I

Uboga gospodinja! Krtačo in
milo v roke pa ribaj,' da ti sapo
jemlje! Seveda ni trajalo dolgo,
ko je začela kazati rebra. Potem
je oče hotel pisati pismo in začel

vročo kozico na mizo. Voščena
prevleka se je zmehčala in prijela
dna, tako da je nastala na prtu
grda lisa.

Pa stopimo še v zastareli go¬
stinski lokal! Vegaste mize z lese¬
nimi ploščami niso prav nič vab¬
ljive. Barva na njih je na mnogih
mestih zdrgnjena, robovi so ožga¬
ni od cigaret in na njej je vse
polno manjših in večjih krogov,
ki so jih zapustili kozarci in ste¬
klenice, iz katerih se je zlivala pi¬
jača. Kiselkast duh po vinu, pivu
in čikih nam sili pod nos in žeja
mora biti res prav huda, da se
v sedemo za tako mizo.

No, na srečo so taki prizori in
dogodki v glavnem že za nami.

TOVARNA LESOVINSKIH
PLOŠČ »LESONIT« v Ilirski Bi¬
strici je napravila gospodinjam,
gostincem in vsem, ki opremljajo
javne lokale, prevozna sredstva,
ambulante, čakalnice itd. nepre¬
cenljivo uslugo, ki je začela pro¬
izvajati poleg vsem znanih leso-

rentačiti, ko se mu je pero začelo nitnih plošč še LESOMINSKE IN

zatikati v papir. Zaradi večnega
močenja je popustil lim in na
plošči je zazijala razpoka, v njej
pa se je začela nabirati umazani-

MELAMINSKE plošče.

Kaj je LESOMINSKA PLO¬
ŠČA?

To je kvalitetna lesonitna plo-

ga materiala — fenolformalde-
hidne smole in melaminske smole.

Obe vrsti plošč se izdelujeta v
standardni velikosti 130X170 cm
in 130X260 cm. Standardna de¬
belina lesominske plošče znaša
4 mm, melanitne pa 1,2 mm.

Glede barve ali vzorca plošče je
poskrbela tovarna »LESONIT« za

širok izbor, saj se obe vrsti plošč
izdelujeta v več kot 30 barvah,
desenih ali imitacijah lesa.

In kakšne so odlike teh plošč?
Toliko jih je, da skoraj ne more¬
mo vseh našteti.

Gladke in svetle so, v veselje
vsem, ki jih morajo čistiti.

Madeži vseh vrst se z njih z
lahkoto odpravijo, pa naj bodo
ti od črnila, kislin, alkalij, pijač,
jedi, masti in olja, zdravil, kave,
raznih krem, alkohola, nafte, ka¬
trana, luga itd.

Površina plošč je neporozna in
brez razpok.

Odporne so proti ognju in vro¬
čini. Cigaretni ogorek ne pusti

Melanitna plošča je težko vnet¬
ljiva; čim odstranimo plamen, ne¬
ha goreti.

Ce so plošče pravilno montira¬
ne, so povsem odporne proti zvi¬
janju in grbančenju.

Kje vse uporabljamo LESO¬
MINSKE in MELANITNE plošče?

Sodobno opremljenih gospodinj¬
stev in stanovanj v splošnem, po¬
slovnih prostorov, lokalov itd. si
skoraj ne moremo zamisliti brez
uporabe teh plošč.

Ce naj bo kuhinja sodobna, hi¬
gienična, estetska in praktična, se
bo v veliki meri posluževala teh
plošč bodisi za oblaganje zidnih
površin, bodisi za mizne plošče,
police, omarice itd.

Tudi pri sodobnih sobnih garni¬
turah ali posameznih kosih bo
uporaba plošč zelo primerna in
dobrodošla.

S ploščami lahko oblagamo vra¬
ta, uporabljamo jih pri izdelavi

ista v kov in stojal za

raznih

t:i:t

cvetje, za čajne mizice, omarice
za čevlje itd.

Gostinski, trgovski in zdrav¬
stveni lokali ne morejo pogrešati
teh plošč. Z njimi nadalje oprem¬
ljamo in dekoriramo laboratorije,
čakalnice, dvorane, upravne pro-
store, uporabljamo jih pri notra¬
nji opremi avtobusov, železniških
vozov, ladij in avionov.

ja. Nova groza za gospodinjo! Po¬
tem so kupili prt iz voščenega
platna. Bilo je lepo, gladko in
svetilo se je! Toda kaj, ko je ne¬
kega dne postavila mlajša hčerka

šča, na katero je pod visokim pri¬
tiskom in temperaturo nanesena

plast melaminske smole.

Kaj je MELANITNA PLOŠČA?

Izdelana je iz visokokvalitetne-

sledi, saj prenesejo za krajši čas
tudi temperaturo do 140° C!

Trdota plošč je velika; posebno
6e glede tega odlikuje melanitna
plošča.

KAJ PA PRAVIJO UPORAB¬
NIKI TEH PLOŠČ?

Obiskali smo mlado gospodinjo

(Nadalj. na 6. str.)

SEPTEMBER + ST. 9

PISMA  BRALCEV  • PISMA  BRALCEV  • PISMA  BRALCEV  • PISMA  BRALCEV  • PISMA

Pismo letoviščarja

Preživel sem nekaj dni svojega

Nekaj je tudi sodobnih lokalov.

letovanja v Ilirski Bistrici. Bil Žal se n. pr. v kavami ne pazi

sem zelo zadovoljen. Kraj ima dovolj na red. Večkrat moti obi-

lepo lego, zanimivo okolico, blizu skovalca precej neubrano petje,
je Kvarner, Postojna, pa tudi Trst ki prihaja iz zadnjih prostorov,
in Koper nista daleč. Za Snežnik, Mlečne restavracije so dobro ure-
ki ima čudovite gozdove in pla- jene, moti to, da ostajajo kozarci

ninsko floro, pa je sploh naj pri- in posoda na mizah še dolgo po-

memejše izhodišče.

Za razvoj turizma je Ilirska Bi¬
strica nekaj že storila. Novi park
s športnim centrom in kopališčem
bo velika pridobitev za kraj. Cvet¬
ni nasadi pred občinsko hišo in
drugod so lepo urejeni; opazil

pa sem ponekod zanemarjene pri¬
vatne vrtove.

Nevarne igre na nevarni poti za
vsakogar, ki si hoče ogledati zna¬
ni slap Sušca ali se naužiti sVe-
žega gozdnega zraka v neposredni
bližini mesta. Bo Turistično dru-

štvo kaj storilo?

SPOŠTOVANI TOVARIŠ
UREDNIK!

Kot naročnik glasila »Snežnik«
preči tam list od prve pa do zad¬
nje strani in najdem v njem mar¬
sikaj zanimivega. Tako upam, da
bodo zanimive tudi moje kitice, ki
jih pošiljam, posebno še za one,
ki so zapustili domače kraje in
odšli po svetu, iščoč boljše sreče.
Prepričan pa sem, da se jih kma¬
lu polasti domotožje in jim uha¬
jajo spomini na domačo vasico.

Četudi nisem bil v tujini po
svoji krivdi ampak kot vojak in
ujetnik v severni in južni Afriki,
sem se spomnil vsak dan na do¬
mači kraj, posebno še v poletnem
• času, ko je pri nas tako lepo. Od-

Naročam se na list »Snežnik« ša naročnina za to leto in še za ločil sem se, da napišem te-le ki-

tem, kb so gostje že odšli. Zakaj
je v trnovski restavraciji vse po¬
stlano z vrečkami od sladoleda?
Košek in nekaj opominov otro¬

kom, pa bi bila stvar urejena.

Če kupuješ kruh, lahko opaziš,
da včasih zavijejo kruh v papir,
včasih pa ne.

Dopoldne sem iskal informacije
v Slavnikovi pisarni. Bila je za¬
prta. Na oknu sem opazil listek,
na katerem je bilo napisano, da
je pisarna odprta od 5,30 do 9. ure
in od 12,30 do 17. ure. Mislim, da
Slavnik ni le avtobusno, temveč
tudi turistično podjetje. Za turiste
pa je tak urnik kaj neprikladen.

Letoviščar

Upravi lista Snežnik , Ilirska Bistrica

kot rojakinja izpod Snežnika. Vaš prihodnje leto.

tiče:

list sem brala pri svojih prijate-

Vnaprej se toplo zahvaljujem

ljih in sem se odločila, da se tu- za uslugo in pošiljam tovariške

Lepa hišica domača...

di sama naročim nanj.

pozdrave uredništvu lista ter

List mi začnite pošiljati takoj vsem njegovim bralcem in naroč-

po prejemu tega pisma. Prosim,
da me tudi obvestite, koliko zna¬

mkam. M. Gustinčič,

Sydney

Australia

iz Dolnjega Zemona

Na povabilo aktiva ZM in Kul-

Zdi se mi, da so izmenjave spo-

turno-prosvetnega društva iz Dol- redov kulturno-umetniških skupin

njega Zemona so nas obiskali čla- življenje v

naši

občini. Vabimo

ni kulturno-umetniške skupine koristne in bodo poživile kulturno

garnizona iz 11. Bistrice.

V Mladinskem domu so izvajali
folklorne plese, narodne pesmi
itd. Moram reči, da so nas prav
presenetili s svojim pestrim in
kvalitetnim sporedom.

tudi druge skupine, da nas obi-

Ni s cvetjem okrašena,
nič se v njej mi ne blešči,
samo trtica zelena
s sladkim grozdjem jo krasi.

Na večer dekliško petje
tam od polja se glasi,
vsaka ima šopek cvetja,
da nam domek okrasi.

Tam najlepše je veselje,
tam je moja hišica,
tam so moje srčne želje,
saj od tam sem jaz doma.

šče jo!

A .L.

Gašperšič

Majhen dar

veliko

Dragi tovariši, še nas obiščite!
Pričakujemo vas!

Pri nas so gostovali

V eni izmed prejšnjih številk daj jih za nesrečne ljudi v Sko-
Snežnika smo objavili razgovor z p ju. Rada bi dala več, pa ni-
Mrkonovo mamo, 94-letno Heleno mam.«

nas so gostovali tudi člani Grilj iz Prelož. Te dni ji je mla-
KUD iz Knežaka. Uprizorili so dinka iz vasi pripovedovala o
veseloigro »Glavni dobitek«. Vsi strašni nesreči, ki je prizadela
igralci so kot amaterji usoešno Skopje. Mrkonova mama je z za-

tako

izkazala
Matko k<

li uprizoritvi Zemonci čestitamo

nimanjem poslušala pripovedova¬
nje, nato pa je vidno ginjena se¬
gla v žep in izročila mladinki sto¬
tak z besedami: »Na, vzemi in

Mladinka ji je dejala, naj raje
porabi denar za svoje potrebe, to¬
da mama je vztrajala:

»Jaz imam streho, hrano in ob¬
leko, ubogo ljudstvo v Skopju pa
nima ne enega ne drugega.«

Mladinka iz Prelož

Naši otroci

Spet sta društvo in okrajna zve¬
za prijateljev mladine omogočila
našim otrokom tritedensko leto¬
vanje. Tokrat skupini bistriških
in tolminskih otrok v Strunjanu
pri Izoli.

»Počitniški dom Elvire Vato¬
vec«, kjer so stanovali naši otro¬
ci, je imel v gosteh tudi 80 av¬
strijskih otrok. Seveda je ta med¬
narodna družba vrstnikov dala
močan pečat življenju v koloniji.
Nova srečanja, nova prijateljstva,

V Dolenjah in Jelšanah

Zdrava pitna voda je temeljne¬
ga pomena za vsako naselje. Do¬
slej so sicer imeli Jelšanci in Do¬
lenjci vsak svoj zasilni vodovod ,
toda niti kvaliteta niti količina
voode nista povsem odgovarjali.

Zato so se vaščani skupaj z
Vodno skupnostjo lotili dela za
novo zajetje in napeljavo. Zbiral¬
nik so napravili v takozvanem
Drščevniku nad Dolenjem, kajti
analiza je pokazala, da je tam¬
kajšnji izvir dobre kvalitete. Na¬
črt je bil tak, da bi iz Drščevnika
napeljali vodo do jelšanskega zbi¬
ralnika. Dolžina napeljave znaša
približno 2500 m. To delo je že

v Strunjanu

nova spoznanja so se oblikovala
v čudoviti, le otrokom razumljivi
mešanici slovenskih in nemških
besed. Kaj vse so si imeli pove¬
dati! Tudi zapeli so radi skupaj.
Se prav ponosni pa so bili naši
otroci, ko so z avstrijskimi peli:

»Ko študent na rajžo gre...«,

kajti peti slovensko so jih sami
naučili.

Največ prešernega veselja, iger
in zabave pa je otrokom nudilo

gradijo nov vodovod

opravljeno. Preče jdelo so vložili
tudi vaščani obeh vasi. Tako so
Jelšanci izkopali in zasuli okrog
300 m vodovodne napeljave, Do¬
lenjci pa so prispevali s prevozi
materiala v Drščevnik.

V Jelšanah so zamenjali staro
črpalko z novo, močnejšo. Voda
bo po, novih ceveh pritekla v naj¬
krajšem času. Delo je bilo še kar
hitro opravljeno, saj so začeli z
izkopi komaj meseca junija.
Drugo leto imajo v načrtu zgra-

#

ditev odcepov po Jelšanah, tako
da bo zdrava pitna voda dostop¬
na vsaki hiši.

morje. Kar naprej bi bili radi v
njegovem objemu. Za mnoge av¬
strijske otroke so bili to nepozab¬
ni trenutki. Saj je bilo naše morje
prvo, ki so ga videli, pa še tako
lepo, sinje, toplo in vabeče.

V tem času so videli otroci mar-

odpeljali na celodnevni izlet v
Poreč.

Čas, namenjen letovanju, je pre¬
hitro petekel, ostali pa so lepi spo¬
mini na naše morje in prijatelj¬
stva z vrstniki onkraj severne
meje.

V


Al A A A



y.*Xv • w


sikaj novega. Ogledali so si Pi¬
ran, Koper, Izolo, tovarno igrač
MEHANOTEHNA, tovarno ribjih

konserv DELAMARIS, nadvse pa
so bili presrečni, ko so se z ladjo

Zadovoljni pa sta bili tudi to-

#

varišici Valerija in Sonja, da sta

vrnili nasmejane in zdrave otroke
njihovim staršem.

V. Č.

SEPTEMBER * ST. 9

Kmetijski nasveti

Ing. Jože Žnidaršič

izgubimo v Sloveniji na tak način topel prostor z 10—20° C, se štiri

okoli 10 % krompirja, to je okrog petine zaradi mraza nastalega

8000 vagonov ali v denarju eno sladkorja zopet spremeni v škrob,

milijardo 600 milijonov, če raču- ena petina se ga pa izdiha in

namo kg krompirja po 20 din. Pri krompir je zopet takšen, kakršen

vsem glede na škrob. So sorte, ki semenskem krompirju pa je ta je bil pred sladenjem.

KROMPIR V SKLADIŠČU

imajo le 10 in celo manj odstot- odstotek še višji.

kov škroba in take, ki ga imajo
20 in več odstotkov. Analize Kme-

Krompir veni, ker izgublja vo-

V drugi polovici avgusta, v sep- tijskega inštituta Slovenije v le-
temlbru in oktobru je čas po- tu 1962 so pokazale, da je imela
spravljanja -in skladiščenja polj- sorta Fruhmolle le okoli 13%

se v njem razgrajuje

ce v

Tega pojava se ubranimo,
skladišču vzdržujemo primerno

skih pridelkov. Strniščna setev
mora biti že končana. Obiramo že

škroba, medtem ko ga je imela
Capella celo kot

sadje, najprej zgodnje, nato ka- škrdbnost in skupno količino hra-

sno, kosimo semensko deteljo in nilnih snovi ne vpliva samo sor-

otavo, pospravljamo čebulo, fižol, ta, temveč tudi vrsta zemlje, vr-

koruzo, izkopavamo krompir in sta in količina gnojil (kalijevt sol

kas ne j korenje, peso in drugo. Ži- vsebuje klor, ki škodljivo vpliva

vino spuščamo na jesensko pašo na škrobnost), varstveni ukrepi,

po travnikih in deteljiščih (bodi- zdravje krompirjevih gomoljev, ki

mo previdni zaradi napenjanja) in smo jih porabili za seme. Poseb-

v oktobru počasi preidemo na su- no važna je količina hranilnih

temperaturo
vlažnost 95

4° C) in relativno

%

šču temperatura višja od 6° C.

začne krompir kaka dva meseca
po izkopu (odvisno od sorte) po¬
ganjati klice. Večini pri nas upo¬
rabljenih sort prija temperatura
do 7° C, Voran ne kali, celo če do¬
seže temperatura v skladišču 10°C.
Dobro sredstvo, ki ob primerni

k ali te v

temperaturi

Poleg setve ozimnih žit, ki jo

nadaljujemo

še v

oktobru, nam

da največ dela sadje in krompir.
Že pred izkopom krompirja se bo¬
mo glede na zdravje nasada od¬
ločili, kaj bomo z njim. Najbolj
zdrav nasad krompirja, ki se še
ni izrodil, bomo obdržali za se¬
me; posebej bomo vSkladiščili
krompir, ki ga mislimo prodati in
posebej onega, ki ga bomo pokr-
mili prašičem in drugim živalim.
Za hrano in za prodajo na zuna¬
njem trgu so primerne naslednje
sorte: bintje, cvetnik, jubilej in
slovenske sorte: dobrin, matjaž;
za industrijsko predelavo in krmo.

snovi za uspesno pitanje prašičev
in drugih živali. S poskusi je na
primer dokazano, da je za 100 kg
prirastka mesa potrebno pokrmiti

preprec i
udi gnitje

V • V

prašiču 1600 kg krompirja, če ta
vsebuje 10 % škroba, 1150 kg, če
ga vsebuje 14 % in le 890 kg, če
ga ima 18%. Krompir z manj
škroba je torej mnogo dražja kr¬
ma kot oni, ki ga ima več. Po¬
draži se tudi priprava za krmlje¬
nje. Ker prašičeva prebavila sla¬
bo izkoriščajo surov krompirjev

škrob, ga kuhamo oziroma pari¬
mo. Stroški za kuhanje 1600 kg

krompirja pa so precej večji, ka¬
kor če ga skuhamo samo 890 kg.

Na količino hranilnih snovi v

pa sorte, ki vsebujejo več škroba: kropirju vpliva tudi način skla-

šivo Abrilen, ki ga v decembru
posipljemo po krompirju od 200
do 400 g na 1 kg. Tak krompir
moramo pred uporabo oprati.
Krompir rad pozeleni, če ga po
izkopu predolgo puščamo na son¬
cu. Tedaj se v gomoljih kopiči
strup solamin, ki povzroča pre¬
bavne motnje in celo zastrupitve,
če ga je več kakor 60 miligramov,
škodo vam povzroča tudi mraz,
saj krompir zmrzne že, če pade
temperatura pod minus 2° C. Pre¬
glavice pri jedilnem krompirju
nam povzroča tudi sladenje. Pri
temperaturi izpod 9° C se v krom¬
pirjevih gomoljih škrob pretvar¬
ja v sladkor, ki ga krompir sproti
izdiha. Pri nižjih temperaturah (3

Če  je temperatura v skladišču,
kjer stalno hranimo krompir, vi¬
šja kot 8° C in je prostor zelo
vlažen in slabo zračen, zlasti pa,
če smo spravili neprebran in bo¬
lan krompir, se v skladišču moč¬
no širijo trohnoba in gniloba. Za¬
to shranjujemo za daljši čas le
prebran in osušen krompir, proti
trohnenju in gnilobi pa se zava¬
rujemo še s Krosanom, ki ga po¬
sujemo 1 kg na 300 kg krompirja.

Naj ponovimo osnovne zahteve
za pravilno shranjevanje krom¬
pirja: prostore pred uporabo oči¬
stimo in prebelimo z apnom, ka¬
teremu dodamo 5 % bakrenega
apna; če je potrebno, zažgimo na
vsakih 10 m 3  prostora 40 g


da

Capella, Voran, Merkur, čeprav
zadnjega rabimo tudi za hrano.
Krompirjeve sorte se zelo razli-

diščenja. V skladišču krompir iz- do 4 a C) se ta sladkor kopiči v

gubi j a težo in hranilne snovi za¬
radi venenja, kalitve, sladenja,

gomoljih, zaradi česar postaja
krompir bolj in bolj sladek. Če

kujejo po hranilnih snoveh, pred- trohnenja oziroma gnitja. Letno prenesemo

, ki bo skladišče razkužilo (to¬
ne tedaj, ko je krompir že v
njem), prostor zavrujemo pred
mrazom in poskrbimo za zrače¬
nje, pazimo na primerno vlažnost
in temperaturo (toplomer!). Vse
vrste krompirja pred vskladišče-
njem), prostor zavarujemo pred
dimo. Zdrav krompir lahko na-
sujerno do 1,8 m visoko brez zra¬
čenja od spodaj. Uporabljajmo
♦udi navedna sredstva, ki se dobe
zadrugi. Se posebno pozornost
posvetimo krompirju, ki ga bomo
porabili za seme.

Poznamo še druge načine shra¬
njevanja krompirja: siliranje in
sušenje. Ce bi kdo želel zvedeti
kaj več. o siliranju, naj piše na
uredništvo.

v

GOSPODINJSKI NASVETI

GOBOVA SOLATA

Nekaj receptov za pripravo gob

M

GOBOVA JUHA

Telečje kosti, jušna zelenjava,
kg svežih gob, sol, poper, su¬
rovo maslo, peteršilj, 3—4 rume¬
njaki, 1 del kisle smetane, limo¬
nin sok.

Iz telečjih kosti in jušne zele¬
njave skuhamo juho. Gobe očisti¬
mo in narežemo na kolesca, jih
dušimo na surovem maslu z drob¬
no sesekljanim zelenim peterši¬
ljem, osolimo in popopramo. Ko
so gobe mehke, jih zalijemo z

bro pomaščen vroč pekač in hi¬
tro spečemo pri močni vročini.

30 dkg šampinjonov ali jurčkov,
3—4 žlice kisa ali limoninega so¬
ka, sol, poper, za noževo konico
sladkorja, 1 žlica aspika.

Gobe skuhamo a ne premehko,
jih odcedimo in rarežemo na ko¬
lesca. Medtem umešamo olie. kis

limonin sok, sol, poper

zaslužnega

orna

Pečeno ploščo prevrnemo na pr- ko, s katero zatčinimo narezane

tič, potresen z naribanim sirom.
Hitro jo pomažemo z nadevom,
zvijemo v rulado, polijemo z vro-

gobe. Dobro premešan
serviramo samo gobovo

Lahko

ponudimo obenem s krom

čim surovim maslom in potrese- pirjevo solato,
mo z naribanim sirom.

Nadev  : naredimo ga iz zmle¬
tega ali na drobno sesekljanega
mesa, ki smo ga prej dušili na
masti. Po okusu osolimo in po¬
popramo. Dodamo še sesekljane

GOVEJI BIFTEK PO LOVSKO

4 manjši za prst debeli bifteki,
olje, mast, surovo maslo, 10 dkg

V vasi Hrušici je dne 15. julija
1963 utihnilo srce Ivana Mezgeca,
zaslužnega borca in očeta štirih
otrok - partizanov.

Življenje mu ni bilo postlano s
cvetjem. Pod italijansko okupaci¬
jo je moral marsikaj pretrpeti, to¬
da trdna vera v boljšo prihodnost
mu je dajala moči, da je vztrajal.

Med NOB je bila njegova hiša

juho in prevremo. Jajca umešamo in prepražene gobe, šunko in sir.
s kislo smetano in jih med meša- Z nadevom na hitro namažemo
njem dodajamo juhi. V jušnik ali pečeno testo in zvijemo.

na posamezne krožnike damo ne-

Za nadev lahko uporabimo na-

koliko surovega masla in limoni- mesto mesa možgane ali same

šampinjonov ali lisičk, sol, limo- I vedno odprta našim borcem in
nin sok, smetana, zelen peteršilj. I aktivistom. Marsikateri naš parti-
Bifteke zdrgnemo z oljem, zlo- | zan je dobil tam pomoč in zato¬
žimo na krožnik in pustimo naj¬
manj V 2  ure. Nato jih pečemo 3 I Pokojnega Mezgeca smo poko-
do 5 minut na vroči masti in jih I pali dne 16. julija na vaškem po-

V • V V

O

i s»e e.

nega soka. Na to previdno vlije¬
mo vročo juho in mešamo toliko
časa, da se surovo maslo popolno¬
ma razpusti.

gobe.

MESNA ALI GOBOVA
RULADA

GOBOV NARASTEK

5 dkg moke, 8 dkg surovega
masla, V 2  1 mleka, 40 dkg gob, 9
jajc, maščoba za pekač, drobtine.

med pečenjem stalno zalivamo.
Pečene zložimo na topel krožnik
k pripravljeni prikuhi (n. pr. cve¬
tači). Medtem dušimo na surovem
maslu očiščene in na koleščke na¬
rezane gobe. Ko se zmehčajo, jih
osolimo, dodamo limonin sok in
smetano. Z njimi obložimo bifte-

Na ognju umešamo moko z raz- ke in jih še potresemo s seseklja-

6 rumenjakov, žlica smetane, puščenim surovim maslom. Med nim zelenim peteršiljem.

ščepec soli, poper, sneg 6 belja- mešanjem dodajamo mleko. Ko je
kov, mast za pekač, nariban sir; testo gladko, ga odstavimo, da se
surovo maslo. 1  ohladi. Ohlajenemu dodamo na

Nad'ev:  Poljubno meso (lah- drobno sesekljane gobe, ki smo

ko tudi razne vrste mesa), sol, jih prej dušili na surovem maslu,

poper, mast, gobe, šunka.

rumenjake in sneg iz 9 beljakov.

GOBE Z RIŽEM

Mast, 25—30 dkg riža, 30—35
dkg svežih ali 5—6 dkg suhih gob.

Na masti dušimo posebej riž in

Dobro umešamo rumenjake, Tako pripravljeno zmes strese- posebej na drobno sesekljane go-

smetano in moko, osolimo, popo- mo v namazan in z drobtinami be. Kakor hitro izpari sok iz gob,

pramo in dodamo še trd sneg iz potresen kalup za narastke ter jo jim dodamo dušen riž.

kopališču.

Na zadnji poti ga je spremila
množica ljudi, na čelu sprevoda
pa je v vetru vihrala državna
zastava — simbol tiste Jugosla¬
vije, za katero se je boril. Veli¬
ko število vencev je pričalo, da
spomin nanj med nami ne bo
ugasnil.

Pred domačo hišo mu je zapel
v slovo oktet pevcev iz II. Bistri¬
ce, nakar je spregovoril nekaj be¬
sed v slovo predsednik ZB v Pod¬
gradu.

Ob odprtem grobu se je poslo¬
vil od pokojnika tov. Dekleva

Dušan.

Joško Mavrič

6 beljakov. Zmes vlijemo v do- kuhamo 1 uro v sopari.

Zorka Polak


SEPTEMBER * ST. 9

pričakali so nas s slamarico, na- ta, odšla bom na plesišče, vrtela množica se ni odmikala. Razločno

Motiv iz Njivic — sonce tone
za Učko

talknjeno na drog.

Njivice niso velike. Obmorska
vasica z mnogimi ribiči, pomolom
za pristajanje manjših ladij, to je
vse. Zato pa je tem prijetnejši
naš tabor. Naselje majhnih hišic,
ki je zraslo čez noč ob lepi, divji
obali, ki ni zastražena s trooom
čuvajev — budnih svetilk. Čisto
blizu morja smo, v gozdičku, da
lahko slišiš spev morja in šepet
gozda, ko pade noč.

In zvečer? Posedli smo v šotore
in namesto plesa ob spremljavi
harmonike in kitare so nam med
dolgimi pogovori deževne kaplji¬
ce zapele prvo uspavanko leto¬
šnjega taborjenja.

»Se bi plesala«

Noč je. Čoln drsi po morski gla¬
dini; naslonila sem se čisto k
morju in morje šepeče. To ogrom-
Foto V. Čeligoj no morje, skupina samih lesketa-

se bova, zaplesalo bo vse okrog sem videla obraze, razločno sli¬
na ju, tudi morje, ki šumi nedaleč šala udarjanje ritma, čutila sem,
od nas. Lahen ritem bo prevze- da plešem, da lahno žarim v lica.
mal vse. Naenkrat se mi bo za- Tudi to sem čutila, da včasih ne-

I

PRIHOD

Ob 6,30 na železniški postaji.
Vstopili smo. Vlak pelje mimo Bi¬
strice; hiše, drevesa ostajajo za

jočih se lusk, ki se v modri, rde-
A i in vijoličasti barvi svetlikajo

V •

/ mesečim.

Morje je čisto mirno. Samo sled
čolna riše belo črto. Svetle kap-

Tabomi ogenj moramo pripraviti vestno in skrbno.

Foto Vlado Čeligoj

zdelo, da je tudi glasba utihnila, hote pogledam k morju, da bi mi
da pleševa samo po spominu bla- odleglo, ker je morje veliko, mir-
ge melodije, da je množica daleč no in spokojno*

stran, ali pa se je umaknila, ker
melodija časa in radosti prevla-

«

duje.

Toda bilo je drugače. Široko
razprte oči, ki še vedno hlastno

POLNOČ JE ODBILA

Sedli smo v čoln. Toplo mi je
bilo; na drugi strani čolna so pe¬

nami. Med vožnjo slišim drobce ljice bele pene se za trenutek dvi- radovedno požirajo nepoznani li. Nisem jih slišala, ker sem se-

razgovorov.

»Ali si vzel to in gajo, kot bi hotele priti v višave

ono?« »Jaz sem pozabila ...« »Ko- prostranstva, razpušijo se, da bi ^es sem že velik ...«

svet, ga hočejo prepričati: »Da- dela pri krmilu in motorju. Med

maj čakam...« Prispeli smo na
Reko. Tu je samo ena stvar, ki
pritegne pozornost vseh — morje.
V  trenutku se ti zazdi, da ga
prvič vidiš, a ga takoj za tem po¬
gledaš kot prijatelja. Morje ni¬

za jele morje in nebo skupaj, pa
onemogle padajo nazaj in morje
je spet mirno. Zavili smo mimo
rta, nato smo zagledali Malinsko
in takrat se ti zazdi, da je nekdo
vzel čopič in barve ter potegnil

enakomernim ropotom motorja je

koli ne pozabi nate, je veliko, le- od  obale sem svetle črte, ki jih

po in v njem utonejo vse majhne morje lahno ziblje. Zdaj se v

skrbi in malenkosti vsakdanjega morju ne utapljajo zvezde, zdaj

življenja. Vanj je vklenjenih mno- morje ni več lunino ogledalo, le¬
go lepih spominov in ko slučajno Pb ogledalo so obarvali in ga raz-

zajokaš, se ti nasmehne. Mi, da se lahko svetilke ogledu-

Za ladjo letijo galebi, z njimi jejo v njem.

naš pozdrav in tople misli. Tre- Nato smo pristali in odšli v ho-



m

m?:

■ ;








/. .v' •











O


m

I• :■ ■■

mBornsm



V. , v

JI


r

.: \^v.\- vXv.%<%•:v.v.v : x x xv.j a

>w

.>:•

c

\h: - : ts?rW&




o.vz






■ ■■



m

•,v


XW *
*






V.'A*

V senci ob morju smo se učili.

Foto Vlado Čeligoj

prispeli

tel. Spominjam se, da sem si mi-

lep. Za »veličasten« spre- slila pred leti, ko so odšli starejši

'


Ležišča v šotorih so dvignjena, da bi nas ne presenetil dež.

Foto Vlado Čeligoj

Toda tudi drugačna misel se -bilo slišati pesem, ki se je drobila
skriva v njih globini:

v temni noči, da sem samo vča¬
sih slišala zvok, zelo blag in drh¬
teč ...

Veter je pihal, mi mršil lase in
morje je bilo prav blizu. Slišalo
je moj vzdih in izpoved: »Veš,
lepo je bilo...« Počasi sem se
do ponudil tedaj roko in dejal: ohladila, luči v Malinski so ,izgi-

»Kaj jaz sploh tu iščem, saj
sem še otrok ...«

Če hočem biti iskrena, moram
priznati, da se me je takoj ob
vstopu v hotel tesno oklenil dru¬
gi občutek, vendar ko bi mi nek-

»Berem tvoje misli, pojdi, greva
nazaj v čoln in domov,« bi od¬
klonila.

Sedeli smo in nekaj časa opa¬
zovali ljudi. Vsi ti ljudje so pri¬
šli, da bi plesali in se zabavali.

Nato smo plesali. Skupaj smo

njale ali pa ugašale. Tudi zvezde
so se utrinjale in z njimi moja
želja: »Se bi plesala...«

(Se nadaljuje)

poskrbeli tudi


iz

izvidnice, to so tisti, ki so posta¬
vili šotore, skratka, uredili vse,
kar je bilo potrebno pred našim

plesat: »Drugo leto sicer ne, tretje smo bili; pome ni prišel princ iz

tudi ne, ampak četrto tabor je- sanj, temveč prijatelj, tabornik, in

nje ... takrat mi v krogu taborni- prav zato, ker sem na plesišču

kov ne uide prvi ples. Sedela bom srečavala čisto naše, znane obra-

NE GRE NAPREJ

prihodom. Kljub utrujenosti so pri mizi, opazovala, k meni bo pri-

poskrbeli za razvedrilo in zabavo

šel nekdo

rahlo očrtana silhue-

, je zadrega počasi izginjala.

Tudi melodija sč ni izgubljala,

S temi cenami bencina ne mo¬
re človek naprej!

In zakaj ne greš »rikverc«.


io

SEPTEMBER + ST. 9


Vprašanje: V. I.

Sem razvezana, stara sem 54
let. Razveza je bila po izključno
moževi krivdi. Ali imam pravico
od moža zahtevati preživnino?

Odgovor:

Temeljni zakon o zakonski zve¬
zi postavlja za pravico do pre¬
živnine ob razvezi zakonske zve¬
ze 2 pogoja in sicer:

1. če je zahtevajoči zakonec
nepreskrbljen, to pomeni, če ni¬
ma sredstev za življenje in če je
nezaposlen ter nezmožen za delo,

2. če ni bila razvezana zakon¬
ska zveza po njegovi krivdi- O
preživljanju se vedno odloča že
v razvezni pravdi in se sme le
iz upravičenih razlogov zahtevati
določitev preživnine pozneje. Tu¬
di v tem izjemnem primeru so
morali biti podani pogoji za do¬
ločitev razveze zakonske zveze že
ob razvezi. Višina preživnine je
odvisna od potreb, ki jih ima za¬
konec, ki ima pravico do preživ¬
nine; seveda se pri tem odloča
tudi po višini sredstev, ki jih ima
na razpolago zakonec, kateremu
je^preživnina naložena. Tako do¬
ločena preživnina se lahko spre¬
meni ob vsakem času, če se spre¬
mene zavezančeve ali upravičen¬
čeve razmere. Do take spremem¬
be pa lahko pride le na podlagi
pravnomočne sodbe. Vedno pa
preneha taka preživnina, če raz¬
vezani zakonec, ki jo prejema,
sklene novo zakonsko zvezo, ali
pa če sodišče po presoji okoliščin
spozna, da je razvezani zakonec
r i vreden.

Vprašanje: Č. R.

Oče mojega izven zakona ro¬
jenega otroka, katerga je priznal
pred organom socialnega skrbstva
ObLO, ne plačuje preživnine, če¬
prav je otrok star že 14 mese¬
cev. Ali lahko zahtevam, da mi
oče plača preživnino za otroka
tudi za nazaj?

Odgovor:

Preživninski zavezanec je dol¬
žan plačati preživnino za svoje¬
ga otroka, če mu je dokazano,
da je oče izven zakona rojenega
otroka. Za očeta nezakonskega
otroka pa je vedno spoznan tisti,
ki svojega otroka prizna kot svo¬
jega, ali pa ki se sodno ugotovi
njegovo očetovstvo. S pravnomoč¬
no sodbo se v takem primeru
očetu naloži tudi plačevanje pre¬
živnine. Ker v vašem primeru
ni bila izdana sodna odločba o
plačevanju preživnine, prostovolj¬
no priznanje očetovstva pa nima
i7vršilne moči, morate nezakon¬
skega očeta vašega otroka tožiti
za preživnino. Preživnino pa sme¬
te zahtevati šele od prvega na¬
slednjega meseca potem, ko bo¬
ste vložili tožbo.

Ker pa sta oba roditelja dolžna
'skrbeti za otroke in ste vi skrbeli
za otroka od njegovega rojstva
in zalagali tudi ustrezen znesek,
ki bi ga bil dolžan plačati oče
vašega otroka, imate pravico to¬
žiti v svojem imenu očeta vaše¬
ga otroka, da vam povrne vsa
vložena denarna sredstva, ki ste
jih vložili namesto njega za pre¬
življanje otroka. Rok za tak za¬
htevek je določen za dobo 10 let.

Vprašanje: J. M.

Kdaj se lahko zahteva zvišanje
preživnine za otroka?

Odgovor:

Zvišanje preživnine se lahko
zahteva ob vsakem času in sicer
v primerih: a) če so se po prvot¬
ni določitvi preživnine izboljšale
premoženjske in pridobitne raz¬
mere zavezanca preživnine,

b) če so se poslabšale razmere
drugega roditelja in če so se po¬
večale otrokove potrebe.

Vprašanje: H. F •

%

Na kakšen način se določa za¬
konito dedovanje?

Odgovor:

Zakon o dedovanju razvršča
zakonite dediče v 4 dedne rede:

1. dedni red so potomci in za¬
konec potomca;

2. dedni red so starši in zako¬
nec pokojnika, njegovi bratje in
sestre ter njihovi potomci;

3. dedni red so dedje in babice
pokojnika ter njihovi potomci;

4. dedni red pa so pradedje in
prababice pokojnika.

V primeru, da obstoji dedič iz
bližnjega dednega reda, avtoma¬
tično izključuje dedovanje vseh
iz bolj oddaljenega dednega reda.

Vprašanje: B. J.

Kdo je lahko priča pri sestav-

ijanju oporoke?

Za sestavo kakršnekoli oblike
oporoke se lahko pritegnejo samo
polnoletne osebe, ki jim ni od¬
vzeta opravilna soosobnost. Take
priče pa ne smejo biti z oporo-
• čiteljem v sorodstvu ali svaštvu.
Zato zakon o dedovanju našteva
take sorodnike ali svake, ki so:
oporočiteljevi potomci, njegovi
posvojenci in njihovi potomci,
njegovi predniki in posvojitelji,
njegovi sorodniki v stranski vrsti
do vštetega 4. kolena, zakonci
vseh naštetih oseb in končno še
zakonec oporočitelja. Posledica
udeležbe nesposobne priče je ne¬
veljavnost oporoke, ker jo lahko
izpodbija vsaka zainteresirana
oseba. Ne glede kdo je oporočna
priča, pa bo neveljavno določilo
oporoke, s katerim se kaj zapu¬
šča pričam, njihovim prednikom,
potomcem, bratom, sestram ter
zakoncem teh oseb.

Vprašanje:  5 . M.

Na kakšen način se sklene po¬
godba za nepremičnine in kako
se doseže vknjižba lastninske
pravice v zemljiški knjigi na

kupca?

Odgovor:

Pogodba za pridobitev lastnine
na nepremičnini, zemljišču .ali
zgradbi mora biti sklenjena pi¬
smeno. Po sedanjih predpisih
ustna pogodba o prodaji hiše ali
zemljišča ni veljavna. Obvezno
mora biti pri sodišču overjen pre¬
pis prodajalca ali odtujitelja, ker
se brez tega v zemljiški knjigi
ne more prenesti lastninska pra¬
vica na kupca-

Ko se napravi v smislu zgo¬
raj povedanega pogodba, je treba
pogodbo prijaviti finančnemu or¬
ganu pristojne občinske skupšči¬
ne, ki bo ugotovil, če je v po¬
godbi potrebno plačati prometni
davek. Tako prijavo potrdi fi¬
nančni organ na sami pogodbi.
K predlogu za vknjižbo lastnin¬
ske pravice v zemljiški knjisi
pa se mora priložiti še potrdilo
pristojne občinske skupščine, da
imata kupec in prodajalec plačan

daveki n potrdilo katastrskega
urada, da kupec ni lastnik več
kot 10 ha obdelovalne zemlje.

Vprašanje: S.  T.

V kakšnem času zastarajo ter¬
jatve?

Odgovor:

Kot splošni zastaralni rok po
zakonu o zastaranju terjatev ve¬
lja rok 10 let. V tem času zasta¬
rajo Vse terjatve, razen tistih, ka¬
terim zakon določa krajši rok.

V enem letu zastarajo vse ter¬
jatve proti zasebnim gospodinj¬
stvom za dobavljanje električne¬
ga toka, plina itd., terjatve za ra¬
dijsko naročnino, za poštne in te¬
lefonske ter telegrafske usluge, ki
se plačujejo v krajših razdobjih.

V dveh letih zastarajo vse ter-
atve delavcev in uslužbencev iz
elovnega razmerja, gospodarskih
rganizacij, obrtnikov in imetni-
ov drugih poslovalnic za dobav-

Spomini iz narodnoosvobodilne borbe

Milan Zidar-Sto jan
KOČEVSKI ZBOR L. 1943

(Nadaljevanje)

Na govorniški oder je nato sto¬
pil tov. Kardelj, član izvršne«”
odbora OF in centralneaa komi¬
teja KP Jugoslavije. Burno po¬
zdravljen je imel referat o poli¬
tičnem položaju in nalogah naše
osvobodilne borbe. Govoril je o
razvoju OF ter omenil, da smo v
štirih dneh razorožili šest itali¬
janskih divizij. Istočasno pa smo
razpršili in razgnali na vse strani
belogardistične in plav o g ardistič-
ne posadke.

Narodnoosvobodilna vojska je
oborožila slovenske ljudi v kra¬
jih. ki so bili prej okupirani po
italijanski vojski in brez okleva¬
nja je ta naša vojska stopila v boj
proti nemški vojski.

Nobenega dvoma ni, da ti naši
uspehi ne bi bili mogoči, če bi
naša NOV ne imela za seboj vse¬
ga naroda, če bi slovenski narod
ne bil združen v svoji OF. Ti us¬
pehi so bili potemtakem največje
potrdilo pravilnosti poti , ki jo je

v boiu proti okupatorju izbrala
OF. Po svetovnem časopisju so
popolnoma obnemeli slavospevi
lažnemu junaku Mihajloviču in
londonski begunski vladi, a voj¬
na poročila našeaa Vrhovneaa
štaba so postala sestavni del za¬
vezniškega vojnega poročila.

Ves svet nam je dal priznanje,
toda ne samo velikim vojaškim
uspehom naše borbe, marveč v
prvi vrsti veliki enotnosti, ki so
jo dosegli slovenski in vsi ju-
aoslovanski narodi v tej borbi.
Ves svet zdaj ve, da bi vsak,
kdor bi po vseh teh uspehih po¬
skušal z zunanjo intervencijo na¬
rodom Jugoslavije vsiliti london¬
ske begunce ali Dražo Mihajlovi-
ča, zagrešil največje nasilje nad
voljo narodov Jugoslavije in še
posebej slovenskega naroda.

Tov. Kardelj je poudaril, da
je pot v bodočnost slovenskega
naroda sedaj jasno osvetljena. Mi
ne mislimo, da je zmaga že do-
bojevana, da je sovražnik uni¬
čen, da smo svojo svobodo do¬
končno zavarovali. Toda brez
omahovanja lahko danes rečemo,

da si je slovenski narod dokonč¬

no izbral pot, najpravilnejšo in
edino mogočo pot v borbi za svo¬
jo svobodo in resnično ljudsko

demokracijo.

Omenil je, da, smo bili leta 1848
tepeni, ker je tedanje fevdalno-
cehovsko vodstvo vpreglo sloven¬
ski narod v voz evropske reak¬
cije. 1918. leta smo bili tepeni,
ker je protiljudska reakcionarna
gospoda vpregla slovenski narod
v voz velesrbske hegemonistične
reakcije in evropskih imperiali¬
stičnih vrhov. Vsa zgodovina nas
je tepla, razbijala, trgala kos za
kosom naše zemlje, žigosala nas
pred vsem svetom kot narod suž¬
njev, hlapcev najbolj zavržene
reakcije, kot narod, ki je vedno
zamujal poslednji vlak v svobodo
in napredek. Najboljši sinovi na¬
šega naroda od Prešerna, Levsti¬
ka in Cankarja do današnjih dni
so prenašali to sramoto, in to po¬
nižanje z grenkobo v srcih, toda
niso mogli spremeniti take uso¬
de svojega naroda.

Končno je v teh letih prišel
čas, ko je slovenski narod za vse¬
lej zaključil to žalostno poglavje

v svoji zgodovini, dokazal je, da
je prenehal biti hlapec raznih .tu¬
jih reakcionarnih gospodov, daje
postal zaveden bojevnik v zboru
svobodoljubnih sil človeštva za
resnično ljudsko demokracijo • In
prav to dejstvo je obenem jam¬
stvo, da bo končno slovenski na¬
rod lahko uresničil vse svoje na¬
rodne pravice in si odprl pot svo¬
bodnega razvoja v bodočnost.

Londonska vlada nas je kleve¬
tala, da se ne brigamo za usodo
slovenskega naroda. Klevetali so
nas dve leti, da prodajamo Pri¬
morsko Italijanom in Koroško
Nemcem. Oni so nas prodajali 20
let in še več. Toda mi smo bili
tisti, ki smo osvobodili slovensko
Primorje. OF je bila tista, ki je
ustvarila v slovenski Koroški
svojo vojsko, ki je ustvarila bor¬
beno organizacijo, ki je najboljše
jamstvo za jutrajšnjo osvoboditev
naše slovenske Koroške.

Tov. Kardelj je nadalje ome¬
nil, da je v politiki OF vedno
prevladoval princip, da ni pre¬
zgodaj za nobeno stvar, ki jo

ljudstvo hoče in je v njegovo ko¬
rist. Cesto smo slišali iz Londo¬
na da je sedaj dojna, da moramo
počakati na povojni čas, potem se
bo vrnila londonska vlada itd.
OF pa je postavila princip ne ju-

SEPTEMBER + ST. !>

Kako bo

Po nekako dvomesečni, za glav¬
ne športne panoge mrtvi sezoni,
se zopet nahajamo v nadaljeva¬
nju tekmovanj v I. slovenski ko¬
šarkaški ligi.

Nas vsekakor zanima usoda na¬
šega moštva »Lesonit«, ki je od¬
šlo spomladi na odmor s petim
mestom na lestvici. Že takrat so
odigrali dve tekmi na račun je¬
senskega dela, tako da jim sedaj
preostane do kraja le še šest te¬
kem. Ker so motšva z izjemo Slo¬
vana in Tivolija močno izenače¬
na, bo bor^ba za obstanek izredno
ostra in naporna, saj bo ne le od
točk ampak celo od doseženih ko¬
šev v določenih primerih odvisen
plasman ekipe v končni razvrsti¬
tvi.

Naši košarkaši trenirajo kar
vsak dan, saj se zavedajo težke

naloge, ki stoji pred njimi. V na-

#

daljevanju morajo zbrati vsaj šti¬
ri točke, t. j. dve zmagi, če si ho-

Balina aiji

Prav gotovo je potrebno sprego¬
voriti tudi nekaj o tem športu, ki
je dobrodošel tako mladim kot
starejšim. Naše mesto ima trenu¬
tno urejena tri lepa igrišča za ba¬
linanje in  temu primerno tudi
precejšnje število aktivnih in ne¬
aktivnih igralcev. Kot aktivni so
mišljeni tisti, ki so vključeni v
kakršnem koli klubu; sicer pa da¬
nes v II. Bistrici skoraj ni podje¬
tja ali ustanove, ki ne bi bila spo¬
sobna poslati na igrišče svojo e-
kipo. Le-te se večkrat srečujejo in
obračunavajo med seboj, so pa
igrači, ki nas zastopajo tudi na
višjih tekmovanjih tako okrajne¬
ga kot republiškega značaja in to
ne brez uspehov.

FILMI V MESECU SEPTEMBRU

31. avg. in 1. sept.: francoski ki-
nemaskopski film OKUS NASI¬
LJA, 2 .in 3. sept.: ameriški barv¬
ni western film DVOBOJ NA
SONCU, 4 .in 5. sept.: italijanski
zabavni film POSLEDNJA KOCl-
JA, 7. in 8. sept.: jugoslovanski
revijski zabvni film ŽVIŽG OB
OSMIH, 9. in 10. sept.: ameriški
barvni westem film TRAPER
KELLY, 11. in 12. sept.: italijanski
akcijski film BILA JE NOC V
?JMU, 14. in 15. sept.: zahodno-
nemški barvni film NA SVIDE¬
NJE, FRANČIŠKA!, 16. in 17.
sept.: ameriški barvni kinema-

skopski film VRNITEV V ME¬
STECE PAYTON, 18. in 19. sept.:
jugoslovanski zabavni V V film
DOKTOR, 21. sept.: italijanski ki-
nemaskopski film ORIENTALKE,
22. sept.: francoski zabavni film
UZDA ZA VRATOM (Brigite Bar¬
dot), 25. in 26. sept.: ameriški za¬
bavni film LJUBEZEN POPOL¬
DNE, 28. in 29. sept.: italijanski
zabavni VV film PUSTOLOV¬
ŠČINA.

pod koši?

če jo zagotoviti obstanek v tej
družbi še za prihodnje leto. Tek¬
me ne bodo lahke, toda s priza¬
devanjem in požrtvovalnostjo bi
srečanji z Elektro in Branikom na
domačem igrišču morali odločiti
v svojo korist. Niso pa izključene
tudi možnosti kakega veselega
presenečenja s tujih igrišč.

Pustimo ob strani same tekme,
saj bomo sproti zvedeli, kakšno
je stanje, in se malo ustavimo pri
ostalih načelnih in konkretnih
problemih, ki obstajajo v klubu
naših košarkarjev. Treningi igral¬
cev potekajo v redu in dokaj in¬
tenzivno, saj je vedno na razpo¬
lago 12 aktivnih igralcev, sposob¬
nih stopiti na igrišče. So sicer
primeri, da nekatere igralce za¬
držuje služba ali kakšna druga
opravila. Se pa odpira drugo na¬
čelno vprašanje — namreč stro¬
kovni kader, ki bi bil sposoben
prevzeti ekipo in seveda naraščaj.

so aktivni

Na pisanje tega članka me je
napotil neumorni bali n car in
predvsem organizator Rudi Jen¬
ko. Poleg tega mi je še povedal,
da so imeli 18. avgusta na igri¬
šču pri železniški postaji turnir,
ki so se ga udeležile ekipe bali¬
narskih klubov Snežnika, Želez¬
ničarjev, Ilirija in kot gost ekipa
»Krilato krilo« iz Ljubljane. Tek¬
movanje se je končalo z zmago
Snežnika pred Železničarji, Krila¬
tim krilom in Ilirijo. Gostje so bi¬
li z vsem nadvse zadovoljni in bo¬
do v prihodnjem mesecu doma
prireditelji podobnega turnirja, na
katerem bo kot gost tudi izbrana
ekipa iz 11. Bistrice. H. D.

ZAHVALA

V 67. letu starosti je preminila
naša draga AMALIJA MOŽINA,
dolgoletna in požrtvovalna kuha¬
rica postaje LM v Ilirski Bistrici.
K zadnjemu počitku smo jo spre¬
mili dne 24. avgusta 1963 na po¬
kopališče v Ilirski Bistrici.

Zahvaljujemo se vsem, ki so jo
v tako velikem številu spremili
na njeni zadnji poti, bistriškim
pevcem in vsem ostalim prijate-
jem in znancem, ki so nam na
katerikoli način izrazili sožalje.

Kolektiv postaje LM,
sorodniki in priajtelji

Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat
mešečno. Izdaja ga občinski odbor
SZDL Ilirska Bistrica — urejuje
uredniški odbor. Glavni in odgo¬
vorni urednik Jože Keuc, člani
uredništva: Franc Munih, Tone
Gustinčič, Lado Skrij, Ivan Šu¬
štar, Stane Cesnik, Milko Primc
in Danilo Gerk. Tehnični urednik:
Janko Novak. Tisk: Tiskarna CZP
»Kočevski tisk« — Kočevje. Letna
naročnina 240 dinarjev. Tekoči
račun pri NB v Ilirski Bistrici
številka 602-12-3-101. Rokopisov

in risb ne vračamo

Sedanji trener Logar se sicer v
okviru možnosti močno trudi,
da bi prenesel na igralce vse svo¬
je znanje in sposobnosti, toda
upoštevati je treba, da je to član
zveznega ligaša Olimpije, kjer
ima svoje odgovorno mesto in na¬
logo še posebej sedaj, ko je I. liga
v polnem teku. Vprašujemo se,
zakaj ne dvignemo domači kader,
saj imamo fante, ki so se šolali in
obiskovali razne tečaje za izpol¬
nitev košarkaškega znanja. Zave¬
dati se moramo, da mora imeti
ekipa, ki sodeluje v I. republiški
ligi, tudi ekipo mladincev in čla¬
nic. Saj bi se našlo dovolj mla¬
dih fantov in deklet, ki bi bile
pripravljene pričeti s košarko. Se¬
veda se pa to ne da izvajati kam¬
panjsko in neorganizirano. Misli¬
mo, da bi se dalo s pravilnim sti¬
muliranjem obstoječega strokov¬
nega kadra marsikaj napraviti in
da bi nam ne bilo žal. Zavedati

se moramo, da bodo starejši igral¬
ci prenehali z aktivnim igranjem;
nekateri gredo v vojsko itd. V tej
smeri je treba nujno nekaj ukre¬
niti in naš perspektivni plan raz¬
voja telesne kulture bo med osta¬
lim moral obravnavati tudi raz¬
voj te igre, ki se je že močno
ukoreninila tako med mladino kot
med prebivalstvom. Posvetiti bo
treba pozornost tudi ureditvi
igrišča. Iz izkušenj vemo, da se
igra večina tekem danes v večer¬
nih urah, kar pa terja pravilno
razsvetljena igrišča. Neobhodno
potrebne so slačilnice in sanitarije.

Lahko bi našteli še vrsto nere¬
šenih vprašanj jn problemov, ki
bi se včasih dali rešiti z dobro
voljo in pravilno organizacijo. Od
26. avgusta dalje bomo imeli oči
uprte na igrišče in dogodke s tu¬
jih terenov, imejmo pa jih uprte
tudi na probleme, ki so nanizani
v teh vrsticah! H. D.

Rojstva: Danilo Stembergar iz
Nove vasi 6, Aleksander Frank iz
Tominj 16, Marica Prosen iz Pod-
graj 21, Marijan Prosen iz Harij
79, Sonja Tomšič iz Podstenj 9,
Klavdij Šlosel iz Topolca 70, Fra¬
njo Penko iz Rečice 1, Milan
Štajnrajh iz Knežaka 202/a, Aleš
Godina iz Knežaka 156, Janez
Volk iz Bača 151, Mirjana Pavlo¬
vec iz Koritnic 13, Robert Kova¬
čič iz II. Bistrice, Prešernova 17,
Jurij Gorišek iz II. Bistrice, Pre¬
šernova 31, Vojteh Stegnar iz II.
Bistrice, Bazoviška 30.

Poroke: Giorgio Melon, delavec
iz Melonov-Pazin in Vilma Čeli¬
goj, delavka iz Dolnjega Zemo¬
na 56; Jože Ljubič, oficir JLA iz
II. Bistrice, Jurčičeva 19 in Lidija
Kalc, učiteljica iz II. Bistrice,
Levstikova 5; Savo Ostojič, oficii
JLA iz Podgrada 103 in Vera Ko~
tar, natakarica iz Dola pri Hrast¬

niku 125; Emil Stavar, trgovski
poslovodja iz Zagorja 106 in Olga
Rosa, materialni knjigovodja iz
II. Bistrice, Jurčičeva 16; Franc
aSjn, upokojenec iz Torina in Jo¬
žefa Benigar, gospodinja iz II. Bi¬
strice, Vodnikova 28; Jože Boš¬
tjančič, kmetovalec iz Harij 32 in
Milka Čanderk, gospodinja iz Ja¬
neževega brda 8; Jedvaj Stefan,
ključavničar iz Reke, Lička 10 in
Lidija Ujčič, delavka iz Velikega
brda 3.

Smrti: Ivana Čekada,- gospodi¬
nja iz Dolenj 22, stara 87 let, Ja¬
nez Kalan, dekan iz Knežaka, star
69 let, Ivana Celin, gospodinja iz
Kuteževega 40, stara 89 let, Ma¬
rija Jenko, gospodinja iz Topole;
25, stara 84 let, Vladimira Majdič
šolarka iz Topolca 9, stara 9 let.
Katarina Burlovič, gospodinja iz
Staroda 46, stara 66 let, Jože Ren¬
ko, kmetovalec iz Podstenj ška 3,
star 90 let.

Lesno industrijsko podjetje

TOPOL

ILIRSKA BISTRICA

izdeluje vse vrste furnirjev, kosovno pohištvo in rezan les.
S svojimi izdejki se vsem svojim odjemalcem toplo priporoča.

0

»ILIRIJA« Trgovsko grosistično podjetje ILIRSKA BISTRICA

razpisuje

v smislu določil temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list
FSRJ št. 32/55) in na podlagi sklepa delavskega sveta z dne
3. jucnija 1963

1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI KOMERCIALNI ŠOLI.

Prednost imajo absolventi ESŠ in osebe s prakso v trgov¬
ski stroki.

»ILIRIJA«

Trgovsko grosistično podjetje,

ILIRSKA BISTRICA

POTROŠNIKI PREMOGA - POZOR!

V letu 1964 bomo zagotovili dobavo premoga le tistim
kupcem, ki bodo do konca meseca oktobra 1963 sporočili po¬
trebe po premogu v letu 1964.

Prijave sprejema do konca oktobra t. L naša posloval¬
nica METAL.

Poznejša naročila bomo upoštevali le v okviru možnosti.

Zagotovite si potrebne količine premoga s pravočasno
prijavo!

ILIRIJA

Trgovsko grosistično podjetje,

ILIRSKA BISTRICA