GOLFU NA BAREDIH SLABO KAŽE str. 4 SALLADIE NI VEČ str. 6 ^ VSI SO BOLJŠI OP NAS (Mef) Kolesarstvo je eden najpopularnejših športov, morda ne ravno v Izoli, drugod po svetu pa prav gotovo. Zato ni nič čudnega, da si je izolski štart kolesarske dirke po Sloveniji ogledala peščica slučajno mimoidočih, povrhu vsega pa je še tako neprijatno deževalo, da kolesarska karavana in televizijski gledalci niso doživeli ravno promocijskih trenutkov našega mesta. Res pa je, da je Izola na ta račun spet prišla v vse slovenske medije in tako mimogrede postala tudi nekakšna mala prestolnica slovenskega kolesarstva, čeprav nimamo niti kolesarskega kluba niti polprofesionalnega kolesarja. Nekaj podobnega se nam obeta ob plesni prireditvi Slovenia open, ki jo gostimo, čeprav nobeden od domačih plesnih klubov ne sodeluje pri organizaciji in je veliko vprašanje, če bo med nekaj sto plesnimi pari tudi kateri iz našega mesta. Pravzaprav postajamo vse bolj gostitelji in vse manj ustvarjalci našega javnega življenja. Na proslave vabimo nastopajoče od drugod, smo darežljivi do organizatorjev od drugod, ponašamo se s prireditvami, ki jih pripravljajo drugi, do {C. Banka Koper 6. mo/ 2004 lastnih, domačih organizatorjev in ustvarjalcev pa se velikokrat obnašamo tako, kot da nam je do njih vseeno. Oddajamo športno dvorano organizatorjem dragih plesnih delavnic in ob tem za treninge prikrajšamo domače klube, še manj pa nas zanima kje bodo vsakoletno poletno plesno šolo izpeljali naši domači organizatorji. In tudi tradicionalni festival animiranega filma, ki je zares izolski otrok, je kar izgubil na pomenu ob pričakovanju filmskega . festivala, ki letos prvič prihaja v naše mesto. Znani izolski obrtnik seli proizvodnjo v Brkine, ker se mu zdi za malo, da mora on za zemljišče odšteti nekajkrat več denarja kot podjetje, ki je v Izolo prišlo od drugod. In znana izolska obrtnica, ki je pred leti prejela naziv slovenske podjetnice leta, zdaj ugotavlja, da prav nihče od tistih, ki so se vsa ta leta fotografirali z njo, ni prišel vprašati kaj bo z njimi zdaj, ko so morali zapreti proizvodnjo. Strahospoštovanje in navdušcvanje nad tujim ob hkratnem zanemarjanju in podcenjevanju lastnega res ni najboljša popotnica v veliko evropsko skupnost. Lastne proslave vstopanja v Evropo nismo imeli, smo se pa zato pohvalili s prvomajskim piknikom v Simonovem zalivu, ki ga sploh ni bilo. OBALA V MALEM nepremičnine BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si v ■ r šifra EU ROPA Poslušaj ti novinar, če te zares zanima, ti zdaj midva poveva, kako se dela zgodovina. Včasih sva bila sodelavca, na isti barki sva lovila, pa je prišla tranzicija in naju je kar razdelila. Eden šel je na Hrvaško, drugi je ostal doma a ladje so še vedno iste, le plača ni več ista za oba. Na jugu se zasluži enkrat več kot tu pri nas čeprav se mi ponašamo z Evropo na ves glas. Počakaj, pa boš videl, da je vse skupaj le prevara, in bo ta Evropa nas Slovence strašno dosti stala. Kaj pa če so Hrvati Šengensko mejo sami naredili, da bi se pred pred Evropo lažje ubranili? AVTO CENTER Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) NOVI URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 PTTs NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. BLIZU JE DALEČ Po toči zvoniti je prepozno, še posebno, če sploh ne veš, da je bila. Pišem, ker sem znašla v sila neprijetni situaciji, predvsem pa zato, ker so me učenci seznanili z namero o pisanju peticije proti selitvi šolske knjižnice in o zbiranju podpisov. Naj pojasnim: 10 let je bila šolska knjižnica v 2. nadstropju, v prostoru z zelo poševno streho (podstrešje), premajhnimi okni in še čem, kar ni ustrezalo normativom za učilnico. Na lepem je drugače. Tu bo učilnica z dvema kabinetoma za učitelje. Edini znan razlog za selitev šolske knjižnice v pritličje, med jedilnico, kuhinjo in glavnim vhodom v stavbo, naj bi bil, da bo tako bliže staršem in da učencem ne bo potrebno hoditi po stopnicah. Če zadeva ne bi bila sila resna, bi se človek od srca nasmejal. Starši niso uporabniki šolske knjižnice, ker ima specifično knjižnično zbirko, vezano na predmetnik osnovne šole in starost učencev. Najmlajšim uporabnikom šolske knjižnice pa je že sedaj posvečena posebna in ustrezna skrb in pozornost. Od lani obstajajo tudi podzakonski akti, ki urejajo minimalne standarde glede dokupa knjižnične zbirke, opreme in storitev, ki jih šolska knjižnica mora nuditi svojim uporabnikom. Pri tem je samo fizično dejanje izposoje knjižnega gradiva po pomembnosti v šolski knjižnici na zadnjem mestu. Z uvedbo devetletne osnovne šole se je močno spremenila tudi vloga in pomembnost šolskih knjižnic. Poleg bralne in funkcionalne pismenosti, naj bi učenci postali tudi informacijsko pismeni, kar pomeni, da se naučijo učiti se. Poleg tega, da je šolska knjižnica informacijsko središče, srce šole, je tudi in predvsem prostor za učenje. Učni načrti, priporočila in drugi akti dokaj natančno predvidevajo medpredmetno povezavo vseh učnih predmetov s šolsko knjižnico, še posebno izbirnih. Informatika je neločljivo povezana z dejavnostmi in storitvami šolske knjižnice. Z velikim prizadevanjem in fleksibilnostjo je do sedaj šolska knjižnica uspela zadostiti predpisanim minimalnim standardom. Poslej bo drugače. Učenci so hitro ugotovili, da bosta med računalnico, fotokopirnico in šolsko knjižnico dve nadstropji, kar bo pomenilo enako ali še več hoje po stopnicah. Postavitev šolske knjižnice med vhod in jedilnico pomeni, da bo po pouku izpostavljena veliki hrupni obremenitvi, ki je do sedaj ni bilo čutiti, zaradi oddaljenosti od vhoda. V same priprave in razprave o novi razporejenosti prostorov v »stari« šolski stavbi nismo bili vključeni. Knjižnica bo pač tam, zdaj pa povejte, kako jo bomo selili. Nihče ni preveril, ali specifična oprema šolske knjižnice sploh ustreza novim prostorom. In če se že mora seliti, ali je ne bi kazalo postaviti enako daleč in blizu vsem, predvsem pa prostore urediti tako, da ustrezajo predpisom in specifični populaciji uporabnikov. V razmišljanje se tiho prikrade misel, da je kdo postavil šolsko knjižnico na vhod, k jedilnici, zaradi možnih bodočih gibalno oviranih učencev, ki bi šolo obiskovali. Toda misel se skrha ob dejstvu, da je z dvigalom opremljen le prizidek, »stara« stavba pa ne. Kakorkoli že, dragi moji, ostajamo pri, v tem tedniku že velikokrat napisanem dejstvu: v človeški naravi je prilagajanje spremembam, samo dovolj vode in časa mora preteči, dovolj glasnega, da zamori še zadnje glaske nasprotujočih. In potem smo vsi zadovoljni, kajne? Zapisala Lilia Ratoša j*. PIAGGIO Industrijska c. 11 IZOLA Tel.: 05/640 42 53 POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVIS ODPRTA VRATA? NE-NOV KONFIN! Sele v nedeljo, 25. aprila, sem »v naravi« prvič videl »spomenik«, imenovan »Odprta vrata«, že postavljen na bloku Škofije ob starem mejniku na čast bojda »odprti meji«. Gre za kamnit, navpično (!) stoječi steber, okoli 4 m visok, s stranicama kakšnega pol metra, ki je na italijanski (!) strani podprt s četrt krožnega loka še debelejšega prereza; na tleh leži poševno napol vkopana kamnita klada. Stranica stebra, ki gleda proti Istri, je reliefno obdelana z dvema stikajočima se lokoma, medtem ko je opornik na zgornji strani vzvalovljen. Ostale površine so strojno štokane. Ker italijanski policist ni dovolil fotografirati, češ daje tam okoli do 1. maja »area doganale«, carinsko območje, nisem utegnil pogledati, ali je kje kakšen napis. In če je kje, razen v naših časopisih, kakšen napis »Odprta vrata« ali celo posvetitev »odprti meji«, gre za tip potegavščine, ko nekomu v obraz trdiš, da je belo, kar sicer obadva vidita in je očitno, da je črno. Za takšno potegavščino bi rekli na bratranskem jugu, da nam je nekdo prodal rog za svečo. Italijani pravijo temu »infmocchiata«: da bi prodali kislo vino, vtaknejo toskanski trgovci v obloženi kruhek finocchio, kar se po nedoumljivih poteh Gospodovih prevaja kot koprc, četudi pri nas na Koprskem koprc ni ravno na gosto nikoli rasel. NIKJER NI NIČESAR, KAR BI VSAJ OD NESKONČNO DALEČ SPOMINJALO, DA GRE ZA KAKŠNA ODPRTA VRATA. NOBENE METAFORE ODPRTIH VRAT. NIČ, KAR BI ASOCIIRALO NA ODPRTO MEJO, ZA KAR NAM SPOMENIK PRODAJAJO NA OBEH STRANEH MEJE IN NA PLAKATIH - VABILIH NA OTVORITEV. PRAVO SPOROČILO TEGA SPOMENIKA JE: TO JE NOV MEJNIK. TO JE KONFIN - SPOMENIK OVEKOVEČENI MEJI, S KATERO PA NAJ BI RAZPOLAGALI KAJPAK NA TISTI STRANI, KI MEJNIK PODPIRA. Nekdaj smo se spraševali: Ma jesmo li svi mi volovi? V teh cenzuriranih časih sem zaman v koprskem poltedniku/polcajtengu opozoril in pristojne pa še osebno opozarjal že od tedaj, ko sem zvedel, da bodo postavljali spomenik »odprti meji«: Slovenci na italijanski strani ostajajo s svojim slovenstvom praktično brezpravni, kar je samo na sebi razlog, da se spomenika ne postavlja. Pika. Novejše je, da meja še vsaj tri, štiri leta ne bo odpravljena, torej je za spomenik prezgodaj; najnovejše je, da tudi prosto čezmejno zaposlovanje ne pride vpoštev - in torej meja ostaja; prosti pretok kapitala je zreduciran na odnašanje bančnih, borznih in trgovskih dobičkov - in torej meja ostaja. POSTAVLJENI SPOMENIK JE NATANČEN IZRAZ REALNIH ODNOSOV (TUDI) NA MEJI Z ITALIJO, KOT BODO OSTALI TUDI PO L MAJU. Da je to hotel in izpeljal nekdanji miljski, sedaj tržaški župan in ideator spomenika Dipiazza, je razumljivo. Toda: A SO TO HOTELI NEKDANJA KOPRSKA ŽUPANJA FISTROVA, KI JE PRVA PRISTALA NA SPOMENIK, NJENI NASLEDNIKI PUCER ITD. A SO TO HOTELI NA SLOVENSKEM ZUNANJEM , NOTRANJEM IN OKOLJSKEM MINISTRSTVU IN NA VLADI? A MOŽ, KI JE ZADOLŽEN, DA PO STROKOVNI PLATI ZADEVO IZPELJE IN KI JE NUJNO MORAL VIDETI SPOMENIK ŽE KOT SKICO NA PAPIRJU - JE VSE PRISTOJNE OPOZORIL, DA GRE ZA POTEGAVŠČINO? A JE NI PREPOZNAL? IN NAZADNJE: KAKO DA JE SLOVENSKI SOAVTOR NASEDEL ANONIMNEMU MILJSKEMU KIPARJU BOSSIJU? Tisti Istran, ki da kaj nase, na svoje elementarno dostojanstvo, ne bo šel na otvoritveno fešto: prepustimo jo ne preveč zbrihtanim priseljencem - pa tudi tistim ljudem domačega pedigreja, ki so skupaj z njimi ta spomenik na naši strani hoteli in pri tem celo še vedno vztrajajo. Prepustimo ga »našim« infmocchiatom, tkim. odgovornim ljudem, se pravi političnim in (anti)kulturnim koprskim zakoprčencem (iz koprc), ki ne vedo, daje še najslabši umetnik bolj prefrigan kot oni vsi skupaj - da o tržaškem Diplacarju, ki si jih je s predsednikom tržaške pokrajine, neofašistom Škočimarom in Škrjancem, koprskim podžupanom za manjšinske zadeve, tako duhovito privoščil, da mu gre, objektivno vzeto, čestitati... Zdravko Vatovec, Pobegi DRAGI ROMANO, CARO TONi S temi besedami sta se, na naši strani meje v Rožni dolini, pozdravila šefa slovenske in evropske oblasti Tone Rop in Romano Prodi. Romantična, zasopla in malce zmedena gospa Evropa se je nekaj ur kasneje zredila za še deset novih držav. S tem je sicer povečala kritično maso, a to že dolgo ni njen največji problem. Morda ji bodo nove članice pomagale spoznati kam hoče in tudi sprožile urno, gibčno in predvsem koordinirano gibanje v to smer. Če bomo vsi imeli srečo. Če ne, bodo samo dragi oziroma šara caro. Srečko Gombač 14. redna seja Občinskega sveta RAZHAJANJA SO PRESTAVILA SEJO Za danes sklicana 14. redna seja občinskega sveta je prestavljena na naslednji četrtek, vzrok za premestitev pa je najverjetneje razhajanje glede stališč do posameznih točk dnevnega reda. Svetniške skupine, celo tiste, ki sicer glasujejo enotno, menda ne soglašajo o dveh pomembnih točkah dnevnega reda. Prva je skrita za zapleteno formulacijo Obvezna razlaga 11. člena Odloka o zazidalnem načrtu Marina v Izoli, ki naj bi pravzaprav omogočila gradnjo vkopanih garažnih hiš na območju Arga za katere je gradbeno dovoljenje zaprosil investitor, upravna enota pa dovoljenja ni izdala, ker so ocenili, da so se od sprejema zazidalnega načrta Marina do danes, bistveno spremenili pogoji za takšne gradnje. Občinske strokovne službe so za sejo OS pripravile naslednje tolmačenje: Odlok o Zazidalnem načrtu »Marina« v Izoli, objavljen leta 1990, med drugim določa, poleg ostalih pogojev gradnje, tudi možnost ureditve mirujočega prometa na tem območju. V času od sprejema Odloka do danes pa so se potrebe po dodatnih parkirnih površinah na celotnem območju mesta Izola spremenile v tolikšni meri, da besedilo Odloka, brez dodatne razlage organa, ki je Odlok sprejel (občinski svet), ne dopušča možnosti izgradnje parkirnih površin in sicer izrecno pod nivojem terena, tako imenovanih vkopanih garažnih hiš. Celotna strategija prostorskega planiranja v Občini Izola je usmerjena k gradnji garažnih hiš pod nivojem terena, tako da, hkrati z rešitvijo problemov parkiranja, ostaja izgled mesta nedotaknjen in se na širšem območju poselitve nad nivojem terena gradijo uporabni objekti. Urad za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine občine Izola je glede na vse navedeno predlagal članom Občinskega sveta,naj sprejmejo predlagano besedilo te obvezne razlage. Glede te razlage, ki bi dejansko omogočila izdajo gradbenega dovoljenja in začetek del na območju marine je menda prišlo do prvih razhajanj med svetniškimi skupinami in sprejem razlage je postal prejkone negotov. Podobna nesoglasja so se pojavila tudi glede predlaganih gradiv v zvezi s poslovanjem javnega podjetja Komunala Izola, saj je že prva informacija o predlaganem dvigu cen storitev Komunale, povzročila zelo negativne reakcije med občani pa tudi med posameznimi občinskimi svetniki. Ker bi bilo za poslovanje javnega podjetja zelo neprijetno, če bi predlagani program dela in cenik storitev zavrnili brez predhodnega temeljitega dogovarjanja med svetniškimi klubi so se v občinski upravi očitno odločili, da si bodo vzeliše teden dni časa za usklajevanje stališč. 14. seja Občinskega sveta bo tako v četrtek, 13. maja, do takrat pa občinske svetnike in svetniške kluba čaka še kar nekaj usklajevanj in potrebnih dogovorov. (D.M.) 10.000 ROŽ ZA 2.000 IZOLSKIH DOMOV Letošnja akcija bo izjemoma potekala v soboto in sicer -To soboto, 8. maja 2004 ob12.00 uri v parku Pietro Coppo, za krajane KS Izola staro mesto in Haliaetum - ob 13.30 uri na otroškem igrišču Livade, za krajane KS Livade - ob 15.00 uri na košarkaškem igrišču Jagodje, za krajane KS Jagodje - ob 18.30 uri pred zadružnim domom Korte za krajane KS Korte ORKESTER OB DNEVU ZMAGE V nedeljo, 9. maja ob 18.00 uri bo v parku Pietro Coppo, koncert mladinskega pihalnega orkestra Izola v počastitev Evropskega dneva zmage nad fašizmom PREKLETA ANKETA GLASOVALI ZA UREJANJE SVETILNIKA Internet je gotovo zelo demokratičen medij in ga je treba sprejeti takšnega kot je. To velja tudi ob vprašanju, ki smo ga zastavili prejšnji teden v zvezi z deli na svetilniku, ki je bilo deležno velike pozornosti glasovalcev, tako da je vse skupaj že nekoliko spominjalo na telefonsko glasovanje televizijskih gledalcev. Tudi rezultat se je podobno spreminjal. Prve dni so odločno prevladovali tisti, ki nasprotujejo gradnjam na svetilniku. Razmeje je bilo celo blizu 80:20, nekaj glasovalcev je menilo, da projekt premalo poznajo, nihče pa ni bil ravnodušen do teh del. Zadnji dan pa so se rezultati revolucionarno spremenili, saj se je bistveno povečalo število tistih, ki soglašajo s temi deli. Kako je prišlo do takšnih velikih obratov si lahko le mislimo, zato smo sklenili, da bomo tudi to anketno vprašanje raztegnili na 14. dni, da bi tako dobili mnenje čimvečjega števila glasovalcev. Do zaključka reakcije jih je bilo več sto in to je že podatek, kije vreden resne politične analize. MTOIMI/AC ■l rU HTIV F771 FITTTrSBHBHHHHBHI 29. April / 2004 5t. 556 NOVICE TEMA TEDNA PRIREDITVE ŠPORT MOTOHOV KOT ARHIV POVEZAVE KONTAKT Napredno Iskanje REZULTATI ANKETE Kaj menite o predstavljenem In delno že izvedenem projektu urejanja svetilnika ? Bil je skrajni čas (61%) Premalo qa poznam (4%) Sem odločno proti (33%) Mi je čisto vseeno (0%) ■ Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani wwwjnandrac.com m ni nameniena raziskavi javnega mnenja glasujete seveda na naši spletni strani www.mandrac.com Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c www.izolanka.com f/m -vina rm r v Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35 Menjalnica ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00 šifra BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 OBALA V MALEM ^ nepremičnine immobili NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11 www.sifra-nepremicnlne-sp.si J Sprejemanje prostorskih dokumentov KDO SE BOJI PROSTORSKE STRATEGIJE? Kar nekoliko presenečeni smo spričo ihte s katero je pospremljeno sprejemanje sprememb in popravkov prostorskh dokumentov. V Izoli imamo kar štiri, pa še kakšen bi se verjetno našel a je tudi pripravljalcem bolj ali manj jasno, da jim je zmanjkalo časa. Zmanjkalo za kaj? Državni zbor bo namreč v kratkem obravnaval in sprejemal Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, dokument, ki se na prvi pogled zdi še eden v vrsti birokratskih aktov, ki jih od nas zahteva Evropa, v resnici pa to sploh ni. Strategija je namreč dokument, ki je nastal kot rezultat dela vseh najpomembnejših umov Slovenije s področja urbanizma in arhitekture ter prostorskega planiranja, v sodelovanju z državo in lokalnimi skupnostmi. Rezultat je razmeroma nepristranski dokument, ki tako, na prvi pogled, visoko ceni slovensko zemljo in zelo omejuje posege vanjo Strokovnjaki so se namreč postavili ex. catedra in skušali neobremenjeno razmišljati o Sloveniji danes in jutri. Njihovi predlogi, kolikor toliko usklajeni z lokalnimi interesi so vključeni v ta predlog, ki naj bi bil sprejet čez dober mesec, temu pa naj bi sledilo sprejemanje podobnih aktov na lokalni ravni pa sprejetje urbanističnega reda, kar pomeni, da tisti, ki niso do konca aprila oddali v potrditev sprejetih prostorskih dokumentov nimajo prav veliko možnosti, da bi se jim to zgodilo v manj kot dveh letih. V Izoli takšna zamuda grozi vsem petim predlaganim prostorskim dokumentom, ki so bili te dni v razpravi, glede na to, da je odbor za okolje in prostor v torek zavrnil razpravo o ZN Baredi in ZN Marina pa tema dvema dokumentoma resno grozi, da bosta padla pod klešče nove strategija. Ta je seveda načelna in jasna. V primeru gradenj v obalnem pasu namreč pravi:... treba je omejevati gradnjo stanovanj in počitniških objektov v oijem priobalnem pasu in bivša industrijska in nepozidana območja v bližini obale je treba nameniti za turistične dejavnosti, parkovne površine, športno rekreativne površine, prostočasne dejavnosti in za dejavnost plaž.. Eden od strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi te strategije je povedal, da so pri pripravi izhodišč izhajali iz dejstva, da ima Slovenija tako malo obale, da je preprosto ne more zapravljati brez temeljitega premisleka. To v Izolskem primeru, po njegovem mnenju, pomeni zelo pazljivo ravnanje s prostorom bodoče Argoline, s posegi na svetilniku in z urejanjem obale od Kopra do Izole. Nič čudnega torej, da nekateri investitorji in lokalne skupnosti zelo hitijo s sprejemanjem prostorskih dokumentov, saj bo izpeljava njihovih ambicij že od jeseni naprej bistveno težja in bolj zapletena. Žal je predlog strategije širši javnosti in civilni družbi dokaj neznan, zato tistim, ki imate pristop do interneta svetujemo ogled strani www.sigov.si/upp/Assets/dokumenti/ kjer je predstavljen predlog strategije v celoti. Kako do poletja odpraviti celulit? - hlačke proti celulitu - kreme proti celulitu - dodatki k prehrani za hujšanje - aparat Airobix: zračna masaža + limfna drenaža + stimulacija akupunkturnih točk REVIJA UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje SVET ZA NADZOR POSEGOV V PROSTOR Glede na to, da je doba dvornih urbanistov že mimo javno predlagamo kateremo od izolskih občinskih svetnikov, naj predlaga ustanovitev Sveta za nadzor posegov v prostor. Svet bi sestavljali trije člani, od tega dva priznana slovenska strokovnjaka, ki nimata in ne bosta imela svojih projektov v izolski občini ter predstavnik lokalne skupnosti. Takšna praksa se je dobro pokazala v Ptuju, ki je ob sodelovanju enega najeminentnejših slovenskih urbanistov uspel ubraniti okolje pred brezkompromisnimi apetiti investitorjev in je bil že nekajkrat imenovan za najbolj urejeno staro turistično mesto v Evropi. Izola skuša slediti ptujskemu vzoru, vendar bo, brez takšne strokovne pomoči to nemogoče. Ob morebitnem predlogu katerega od občinskih svetnikov bi mu seveda z veseljem ponudili v sodelovanje nekaj najeminentnejših urbanističnih in arhitekturnih imen Slovenije. (MF) VRH LDS NA BELVEDERJU Predsednik vlade in prvi človek LDS, mag. Anton Rop je bil sinoči v Izoli, natančneje v restavraciji hotela Belvedere, kjer je opravil še enega v seriji takoimenovanih srečanj z državljani in državljankami na temo:"Kako lahko izboljšamo Slovenijo v naslednjih desetih letih?". Seveda je bilo to v prvi vrsti srečanje s somišljeniki in člani stranke, Mag. Rop jpa je skupaj s poslancem Liberalne demokracije Slovenije v državnem zboru Jelkom Kacinom govoril o razvoju Slovenije in o veliki odmevnosti pisma z vprašalnikom "Kako lahko izboljšamo Slovenijo v naslednjih desetih letih", ki so jih prejela gospodinjstva po Sloveniji. Mag. Rop je tudi tokrat poudaril, da pomeni za Slovence Evropa boljše življenje. Vključevanje v Evropsko unijo je eno tistih redkih dejanj, ob katerih Slovenci strnemo vrste in pozabimo na prepire. Program LDS-a za evropske volitve pa bo temeljil na zagotavljanju zdravja, svobode in varnosti, strpnosti, demokratičnosti in človekovih pravic. Najboljši odgovor na socialne stiske pa je gospodarski razvoj, ki omogoča višjo zaposlenost, je še dejal Rop. Pahor si je premislil glede vodenja evroliste ZLSD Ljubljana, 05. maja (STA) - Predsednik ZLSD in državnega zbora Borut Pahor je po današnji seji predsedstva združene liste povedal, da bo na strankini evrolisti nastopil na zadnjem, sedmem mestu, čeprav je minuli teden napovedal, da bo nosilec liste. Nosilec liste, ki jo bo v nedeljo dokončno potrdila konferenca stranke, bo tako poslanec ZLSD, Koprčan Aurelio Juri. Zbor krajanov o svetilniku SVETILNIK JE STVAR VSEH IZOLANOV Občina Izola in Krajevna skupnost Izola-Staro mesto organizirata Zbor krajanov Krajevne skupnosti Izola Staro mesto na katerem se bo obravnavala problematika ureditve »Svetilnika«. Zbor krajanov bo v petek, 7. maja 2004 ob 19.00 uri v sejni dvorani Občinskega sveta - Kristanov trg št. 1. Tako so nas obvestili iz tajništva sveta krajevne skupnosti, katere krajani so se še posebej angažirali ob nenapovedanih, nepredstavljenih in kot kaže tudi nezakonitih posegih v območje svetilnika. O nezakonitosti lahko govorimo zato, ker je inšpektor za gradnje izdal kar dve odločbi v zvezi s temi posegi. S prvo odločbo zahteva rušenje novozgrajenih objektov na južni strani svetilnika, z drugo odločbo pa zahteva ustavitev del pri takoimenovanem "vzdrževanju" travnatih površin in poti na svetilniku. Upravljalen svetilnika in investitorja pa te odločbe očitne ne ganejo preveč, saj se dela nadaljujejo, čeprav je vsem jasno, da Komunalo zdaj, poleg kazni za uzurpacijo prostora (cca. 400.000 Sit), ki jim jo je naložila Upravna enota, jih čaka tudi kazen zaradi nespoštovanja odločbe inšpekcije. Ta kazen pa gre lahko v milijone. V Komunali in občini so prepričani, da gre za nekakšno medijsko in politično gonjo proti njim in njihovim projektom, ob tem pa vztrajno pozabljajo na to, da bi pravzaprav morali biti vzor spoštovanja zakonitosti. Kajti, če se bomo začeli tako obnašati vsi občani, potem gorje tej državi. To je seveda nemogoče, saj vsi nimamo možnosti plačevanja kazni in odvetnikov in proračunskih sredstev. Sicer pa bosta svoja stališča do posegov v prostor na sobotni tiskovni konferenci predstavila direktor Komunale, Marino Domio in izolska županja, Breda Pečan. • •Mr. MN*. N. M)» «*/.••»#*• «• .... IMli a Mu, , M Na a ■«<• aNpa* I* 1’nlmrk In imr JM.) uriku Ute.' i .iWcc»Y-A) Ji—hVv- v\ K Poročali smo že, da so se nekateri krajani starega mesta odločili za zbiranje podpisov v podporo ohranitvi in zaščiti parka ob svetilniku. Sezname podpisnikov bodo menda posredovali uradu Županje. In memoriam Božidar Haupt Lovska družina Izola je nenadoma izgubila enega izmed svojih članov. Po kratkotrajni a hudi bolezni je lovske vrste zapustil Božo Haupt, ki smo ga poznali kot dobrega lovskega tovariša in poštenega ljubitelja narave. Bil je lovec, kot je le malo lovcev v naših vrstah, bil je odličen mentor mladim lovskim pripravnikom.Prav pripravniki, ki so ga najbolj poznali, preživeli z njim v naravi marsikateri prijeten trenutek, ga bodo še najbolj pogrešali. In kaj rado se zgodi, da ob zadnjem slovesu ni povedanega vsega kar bi moralo biti povedano. Povedano ni bilo, da je bil Haupt med drugim v izolski lovski družini tajnik in predsednik in to v času, ko smo lovci obnavljali staro šolo na Baredih in jo preuredili v lovsko kočo, in jo uporablja tudi lokalna skupnost za svoje potrebe. Za lovske zasluge je prejel lovsko odlikovanje » Znak za lovske zasluge «, ki mu pa žal ni bilo izročeno za časa njegovega življenja. Indijanska plemena so preminule člane svojih družin pospremila v večna lovišča, člani lovske družine Izola pa ti želimo miren počitek v domači grudi. V zgodovini naše LD boš zapisan z velikimi črkami. Zoran KOSMINA SLS SICER IZOLA NE BOVEC IZOLA SVETILNIK, nezakonit poseg v prostor, mimo I volje ljudi, kako Evropa rešuje takšne odločitve župana? Slovenska ljudska stranka CURIAMO L AMBIENTE »mmjuao i crruon* 11 ievnu i* c«*«o*»*** > Golf igrišče na Baredih BREZ KEMIIE ZAGOTOVO NI GOLFA V sredo, 4. maja je v prostorih kmečkega turizma Francka na Baredih potekala okrola miza z naslovom »Zakaj 4 do 5 golf igrišč na najboljših kmetijskih zemljiščih v Slovenski Istri«. Na okroglo mizo so bili povabljeni različni strokovnjaki, načrtovalci omenjenih golf igrišč in potencialni investitorji pa tudi župan Občine Koper ter županji Občine Izola in Občine Piran. Zadnji trije se razprave niso udeležili - verjetno zaradi kolesarke dirke, ki se je skoraj istočasno začela v Izoli, koprsko občino pa je zastopal strokovni delavec za kmetijstvo, Zvezdan Primožič. Okroglo mizo, je organiziralo Združenje zakupnikov kmetijskih zemljišč Slovenske Istre (ZZKZSI). Med člani tega združenja, ki je bilo zasnovano kot organizirana opozicija najemnikov proti dejanskemu lastniku zemljišč - državi, so tudi tisti, ki bi jih načrtovana gradnja golf igrišč direktno prizadela, saj bi jim s tem bila odvzeta večina najete zemlje; v primeru nekaterih pa praktično kar vsa. Če bo današnjim obdelovalcem ta zemlja odvzeta, kar je povsem izvedljivo, saj jo imajo »le« v najemu, pa povračila za storjeno škodo verjetno ne bo. GOLF IGRIŠČA SO POTRATA PROSTORA? Na začetku je pogled ZZKZSI-ja na načrtovane posege predstavil predstavnik lokalnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Horvat. Sklicujoč se tudi na mnenje Ministrstva za okolje in prostor, ki je takšno načrtovanje označilo kot potratno, ekološko vprašljivo in namenjeno ozkemu krogu uporabnikov, je celotno zadevo predstavil kot protipravno in kot očitno zavajanje javnosti. Poleg tega pa naj bi bilo v nasprotju z nekaterimi odločbami Ministrstva za kmetijstvo, ki je v primeru sečoveljskega igrišča namenilo gradnji apartmajev in drugih poslopij le 0,5 ha površin, kar pa je piranska občina lastnoročno razširila na kar 6 ha. Kljub različnim obljubam pripravljalcev (občin) in investitorjev, da bo golf v naši regiji pospešil turizem in druge spremljajoče dejavnosti, bo dejansko stanje v prihodnosti lahko le popačena slika današnjega idealiziranja tega podviga. Načrtovanim petim golf igriščem v slovenski Istri (Sečoveljska dolina, Baredi - Sv. Donat, Ankaran, Osopska dolina, Krog nad Sečovljami) bo namenjenih od 300 do 350 ha zemljišč (uradnega podatka o vseh površinah še ni), od katerih bo približno 40 ha namenjenih pozidavi oziroma apartmajem, gostilnam, recepcijam, parkiriščem, itd. Ta zemljišča so, po mnenju nasprotnikov gradnje, danes popolnoma uporabna za kmetovanje in druge podobne dejavnosti Številna so bila meliorizirana in prekopana ter namenjena običajnemu pa tudi ekološkemu kmetijstvu. Poleg tega pa Obala, za razliko od drugih slovenskih pokrajin, ravno ne slovi po veliki količini obdelovalnih površin. Seveda tudi Gorenjska z najbolj znanim slovenskim golf igriščem ob tamkajšnjem Blejskem jezeru ne slovi po obsežnih obdelanih površinah, vendar pa nam primer blejskega golf igrišča, po mnenju gospoda Horvata, ne sme biti vzor med našim presojanjem o koristnosti golfu v naših krajih, saj so možnosti razvoja kmetovanja na Gorenjskem neprimerno slabše od naših. Zelo pomembna pa so tudi odprta vprašanja v zvezi z namakanjem, gnojenjem s pesticidi in z dejansko obiskanostjo načrtovanih gof igrišč, če bodo ta seveda zgrajena. Člani ZZKZSI-ja pa tudi sumijo, da je prikriti namen celotnega projekta le izgradnja in prodaja apartmajev ob golf igriščih, saj ne kaže, da bo golf pri nas dejansko »delal« s profitom. Kulinarično popotovanje ffflotel ofCaii/i a v restavraciji Marina v Izoli PRIDRUŽITE SE NAM V KULINARIČNEM POPOTOVANJU Z DOBROTAMI OBOGATENIMI S SVEŽIMI MEDITERANSKIMI ZELIŠČI TER OB PREDSTAVITVI ŽLAHTNE KAPLJICE VINA PRINČIČ IZ GORIŠKIH BRD, KI BO V SOBOTO 08.05 od 19h dalje ter v NEDELJO 09.05 v času kosila (od 12h-). Prisrčno vabljeni! Vse informacije ter rezervacije dobite na tel.št.: 05/6604100 Restavracija Marina (glasba v živo) ISTRSKEGA KMETA V SREDNJI VEK Tem izjavam je oporekal predstavnik potencialnih investitorjev Milan Vergan iz investicijske družbe Golf Istra (ustanovitelji so Istrabenz, Luka Koper, Sava Kranj, Adriatic in NFD), ki vidi v golfu svetovni turistični trend in pametno investicijo, ki ni le želja posameznikov, kajti splošni uspeh, ki ga žanje ta dejavnost, potrjujejo tudi raziskave in podatki o obisku drugod po Evropi. Po njegovem prepričanju je razvoj golf turizma in drugih spremljajočih dejavnosti ter ponudb ena najučinkovitejših, pametnih in v prihodnost usmerjenih naložb oziroma najperspektivnejša možnost izrabe spornih zemljišč. Ta so danes razdrobljena, na njih pa naj bi se izvajalo neprofitno ekstenzivno kmetijstvo. Če bi raje kot v golf investirali v razvoj kmetijstva, bi to, po besedah Vergana, pomenilo »istrskega kmeta potiskati nazaj v srednji vek«. Na temeljno vprašanje, zakaj toliko igrišč, pa je odgovoril, da bo Obala tako privlačnejša tudi za izbirčnejše in premožnejše ljubitelje golfa, saj bona relativno majhnem prostoru ponujala možnost večdnevnega igranja na različnih golf igriščih. Gradnjo apartmajev oziroma počitniških hišic je označil kot nujno za razvoj takšne ponudbe. Po njegovem mnenju, se bo število domačinov, ki bodo igrali golf povečalo, saj je danes to igra odprtega tipa, ki je stroškovno gledano enakovredna smučanju. Dodal pa je še, da bo samo golf igrišče na Baredih dajalo možnosti zaposlitve 15 ljudem, povečalo pa se bo tudi število nočitev za novih 50.000 do 75.000 enot. Namakanje golf golf igrišč bo potekalo iz lastnih virov, intenzivno pa naj bi namakali le 2-3 odstotke površin. Tem trditvam sta nasprotovali predstavnici Zavoda za varstvo naravne dediščine (nasprotujejo spreminjanju krajine) in Zavoda za varstvo narave, kjer so še posebej kritični do brezobzirnega odnosa predlagateljev do kmetijskih zemljišč v Slovenski Istri. Seveda pa svojega mnenja še niso uradno podali, saj investitor še ni zaprosil zanj. PRIHODNOST JE V NEINTENZIVNEM KMETIJSTVU Seveda se mnogi udeleženci niso strinjali z optimizmom potencialnega investiutorja. Med temi je bil tudi Tomaž Ogrin iz Društva za okolje, družbo, naravo in zdravje, ki je poudaril, da si Slovenija ne sme dovoliti tako širokih posegov, saj jo pri tem omejuje prav njena majhnost (je 25 krat manjša od Francije in Španije, 15 krat manjša od Italije), zato je kakršnakoli primerjava s temi državami vprašljiva. Naša država pa ima glede na majhnost predvsem prednost v izjemni biotski pestrosti, ki ji skorajda ni para drugod v Evropi. V skladu s povedanim pa je načrtovana gradnja golf igrišč neumnost, kajti z njihovo izgradnjo bo uničenih ogromno naravnih površin. Dodal je še, da obstajajo tudi druge možnosti razvoja, vendar je pri tem potrebno bistveno večje sodelovanje z različnimi podjetji in agencijami pa tudi med različnimi pokrajinami, kar je v Evropi (npr. V Franciji) običajna stvar. Eda Benčič iz Kmetijsko svetovalne službe je nasprotovala trditvi predstavnika Golf Istra, da ni možnosti kvalitetnega razvoja kmetijstva na spornih območjih. Prepričana je, da je razvoj povsem možen v smeri ekološkega pridelovanja, ki bi predstavljalo nadgradnjo oziroma novo stopnjo kmetovanja pri nas. Boris Vraz iz Združenja ekoloških kmetij, ki ima tudi sam ekološko kmetijo na ankaranski Bonifiki, kjer načrtujejo eno od petih igrišč, je pri tem dodal, da je področje Slovenije idealno za takšno obliko neintenzivnega kmetovanja. To je tudi perspektivno, saj naj bi se v EU pripravljali na sprejetje novih smernic na področju prehrane, po katerih se bo delež naravno oziroma biološko pridelanih živil povečal na 20 oziroma 30 odstotkov celotne živilske ponudbe v trgovinah širom Unije. Na podlagi lastnih izkušenj je še dodal, da 2 ha pokritih pridelovalnih površin oziroma rastlinjakov daje možnosti dela 20-tim ljudem, kar je pomenljiv podatek, če ga primerjamo z napovedjo o 15 zaposlenih za 78 ha igralnih površin. * * * 29. april v v MEDNARODNI DAN BOIA PROTI CRADNIICOLFICRISC COLF NAJBOLJ ONESNAŽUJE PODTALNICO Predvsem pa so prisotne presenetili podatki o uporabi pesticidov in drugih oblikah ekološkega onesnaževanja na golf igriščih. Robert Rogič iz Društva za varstvo okolja Sežana, ki je bil vrsto let vzdrževalec golf igrišč v Lipici in Trstu, je golf umestil med največje onesnaževalce podtalnice, kar je med naravovarstveniki splošno znano dejstvo. Obstaja sicer varianta ekološkega golfa, ki pa je v primerjavi s klasično manj dobičkonosna, zato za investitorje tudi manj zanimiva. Pesticidi, ki se uporabljajo pri škropljenju golf igrišč vsebujejo aktivno substanco 2.4 D, ki je rakotvorna Na hektarju golf površin se ponavadi razprši od 4 do 6 litrov takšnih pesticidov, ki se z dežjem in namakanjem (letno je potrebnih 54 milijonov litrov vode) pomešajo s podtalnico, ta pa seveda konča v morju in rekah. Tako se 2.4 D vključi v prehranjevalno verigo, katere del smo tudi mi. Robert Rogič je tudi član Federazione Italiana golf, zato ima bogate izkušnje v zvezi s to dejavnostjo drugod v tujini. V primeru Italije, kjer so se zadnja leta ekološki standardi zvišali, je značilno prikrivanje dejanskega stanja onesnaženosti na igriščih in v njihovi okolici, zato je tudi tukaj kakršnakoli primerjava s tujino vredna natančnejše presoje. Predstavnik potencialnega investitorja je na podobni razpravi v Izoli sicer zagotovil, da bo obseg škropljenja nenevaren za okolico, dejstvo pa ostaja, da pri golfu ni prostora za regrat, deteljo in drugi plevel, zato so potrebni učinkoviti pesticidi, katerih učinkovitost je ponavadi obratno sorazmerna z njihovo ekološko primernostjo. Problem je tudi od 8 do 10 krat večje gnojenje teh površin, kot je to običaj pri intenzivnem kmetovanju, kar bi lahko nagativno vplivo na splošno mineralno sestavo prsti ter dodatno onesnaževalo kvaliteto podtalnice. O tem, kakšna je dejanska ekološka nevarnost takšnih posegov v okolje priča tudi pobuda Mednarodne organizacije za turizem in razvoj, ki je 29. april razglasila za »Dan boja proti gradnji golf igrišč«. Torej, zakaj pet golf igrišč? Če se strogo držimo zdrave pameti, bi moral vsak minus imeti vsaj enakovreden plus. Pri tako obsežni investiciji, bi ta plus vsaj delno predstavljala izjemna obiskanost golf igrišč, skratka prosperiteta golfa na obali. Recimo, da bi to bilo tudi v korist domačinov, ki bi bili s tem, sicer neodgovorno, pripravljeni potrpeti in spregledati tudi kakšno mrtvo ribico nafilano s 2.4 D ali čem podobnim, ki bi jo morski tokovi zanesli v izolski mandrač. Še preden pa se prepustimo tveganju, naj bo v razmislek podatek, da golf igrišči v Lipici in na Bledu že nekaj časa ne beležita polne obiskanosti, pogosti pa so tudi dnevi, ko ni tam nobenega igralca, kar velja predvsem za Lipico. Ta pa po podnebju in marsičem drugem spominja na naše kraje. (Siniša K.) Pripis: V eni od prejšnjih številk Mandrača sem omenil možnost zajezitve odtekanja pesticidov v podtalnico z obsežnim betonskim koritom pod igriščem. Robert Rogič, je zagotovil, da se tega ponavadi ne počne, saj bi bili stroški preveliki. Obstajajo pa različni drenažni sistemi, o čemer pa nas predstavniki potencialnega investitorja doslej niso seznanili. IVANINIH 100 V petek, 30. aprila, ko so se vsepovsod vrstile prireditve ob vstopu Slovenije v EU, se je v izolskem Domu upokojencev, po skoraj štiridesetih letih, zgodil prav tako poseben dogodek: Čestitali in nazdravili smo 100. rojstnemu dnevu gospe. Ivane Rojc. Iz svoje rodne vasice Dol pri Hrastovljah se je priženila na Tinjan ter rodila petero otrok. Življenje jo je z revščino, vojnami, izgubami najdražjih vedno znova preizkušalo, a gospa Ivana mu je v svoji skromnosti kljubovala kot prava istrska korenina. Drobna, tiha, skoraj neopazna živi med nami že 27 let, toda tistega petka smo ji prav vsi želeli stisniti roko. Županja Občine Izola ga. Breda Pečan in ga. Marija Perkovič v imenu g. Borisa Popoviča -župana MO Koper sta ge. Ivani izrekla iskrene čestitke, prav tako tudi ~ upokojencev Škofije, RK. Škofije, CSD Koper, številni sorodniki ter direktor Doma upokojencev Izola s stanovalci in zaposlenimi. Posebej prisrčno pa so ji čestitali nastopajoči otroci OŠ Škofije in Glasbene šole Izola. Ob zvokih harmonike je ga. Ivana pogumno zarezala v veliko sladko torto, vsi prisotni pa smo ji še enkrat iz srca zaploskali in zaželeli »Vse najboljše!« V BOLNICI ŽE OPERACIJE NA SRCU Mednarodno priznani srčni kirurg Miroslav Radovanovič ima za sabo že prve spešne operacije bolnikov s srčnimi okvarami, ki so jih sprejeli v tretji srčni center podjetja MC Medicor, ki ima prostore v izolski bolnišnici. Po prvotnih načrtih naj bi v izolskem srčnem centru v letošnjem letu operirali okoli 300 srčnih bolnikov,od tega jih bo 94 plačala zavarovalnica. Prvi bolnik, ki so ga operirali v Izoli, je na operacijo čakal dobra štiri leta, zato je morala dr. Zorčeva pred operacijo na novo opraviti vse dolgotrajne preiskave in postaviti diagnozo, saj se je stanje bolnika v štirih letih spremenilo in je bila stara diagnoza povsem neuporabna. Enako je tudi z vsemi drugimi bolniki. Vseh 94 bolnikov z nacionalne liste čakajočih bo operiral dr. Radovanovič. V Izoli bo vsak drugi teden, po načrtih pa bo operiral dva bolnika na dan. POHOD ZA SRCE Podružnica za srce za slovensko Istro vabi na pohod za srce v nedeljo, 09.05.2004. Pohodna pot je tokrat speljana po poti narcis, ki se bo pričela v Zazidu (pri kalu) in se nadaljevala do železniške postaje, Lipnika, Jame, Goliča, Kojnika čez prehod Jampršnik nazaj v Zazid. Zbirno mesto ob 8,00 na parkirišču pri VINAKOPER v Kopru. Vožnja do izhodišča poti z lastnimi avtomobili. Hoje bo približno 4 ure. IMATE ODVEČ KUHINJSKE ELEMENTE? Zvezdice iz Društva prijateljev mladine Izola bi si v svojih prostorih rade opremile kuhinjo, ki jo bodo še kakoj potrebovale v času šolskih počitnic in prosijo vse, da jim odstopijo kuhinjske elemente, ki jih ne potrebujejo. Kioškon' Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Nogomet 2.SNL Triglav : Izola Argeta 2:0 (0:0) KRANJ - Mestni stadion, gledalcev 130, sodnik Rajh (Lovrenc na Dravskem polju) 6.5. Strelci - 1:0 Božičič (60), 2:0 Dolžan (69). Izola Argeta: Paal 6, Zupančiče 5,5 (od 67. Batista -), Maletič 5,5 (od 85. Ulemek -). Ruinič 6, Šabič 6, D. Božič 5,5, Vučkovič 6 (od 82. B. Božič -), Nadal 5,5, Čauševič 6, Rastoder 6, Malikovič 5,5. Trener: Marjan Kovačič Nogometaši Izole Argete so vse do prvega zadetka igrali dobro, ta pa je odločujoče vplival na njihovo igro. Po golu Božičič so popustili v obrambi, zato lahko prvi zadetek Kranjčanov označimo kot ključni trenutek tekme. Tudi na tokratno gostovanje so izolski nogometaši odšli brez nekaterih igralcev prve ekipe (Franetič, Čavar, Dobrin). Kljub dobri obrambi gostov so Kranjčani sredi prvega dela imeli dve dobri priložnosti, a se je izkazal vratar Paal. Dvakrat je priložnost zapravil Malikovič, za presenečenje pa bi skoraj poskrbel Čauševič, a je njegov KAPUČINO Jadranje Dve trinajsti mesti v Hveiesu Prva letošnja prvokategoma regata na stari celini je bil tudi tokrat 36. SOF v Hyeresu, kjer je nastopila tudi celotna naša reprezentanca. Organizatorji so imeli kar nekaj težav z vetrom. V začetku ga je primanjkovalo, v ssredini je grozil z nevihtami in šele zadnji dan je bil vetrovno normalen. Najbolje se je na koncu znašel Gašper VinČec v razredu firm, ki se je z drugim in šestim mestom zadnjega dne povzpel na skupno 13. mesto. Visoka uvrstitev se je nasmihala tudi Vesni Dekleva in Klari Maučec, kar sta cel teden napovedovali z uvrstitvami med desterico, še posebej pa z zmago v tretji regati. Vse skupaj se je zalomilo zadnji dan, ko sta si za zeleno mizo prislužili kar dve diskvalifikaciji, kar ju je potisnilo na 13. mesto v ženski konkurenci razreda 470. V moški konkurenci sta Tomaž Čopi in Davor Glavina vknjižila 15. mesto, omeniti pa velja tudi njuno drugo mesto v peti regati. Slabše od pričakovanj sta se v Hyeresu odrezala Vasilij Žbogar, ki je bil v konkurenci 159 laserjev 20. in Teja Čeme, ki je med 90 evropami zasedla šele 33. mesto. V senci naših najboljših sta bili Janja in Alenka Orel 20. med 35. ženskami, Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny 47. med 74. moškimi 470, Alja Čeme pa šele 83. med 90 evropami. strel s tridesetih metrov zaustavila vratnica. Preobrat se je zgodil v drugem polčasu, ko je sicer zanesljivemu izolskemu vratarju žoga ušla iz rok in prišla do Božičiča, ki z bližine ni imel težkega dela. Eno od napak gostujoče obrambe je kmalu zatem izkoristil Dolžan. Izolani so sicer do konca skušali znižati zaostaek. Čauševič je z roba domačega kazenskega prostora lepo izvedel prosti strel, a je vratar Triglava dobro posredoval. V ostalih poskusih pa so bili izolski napadalci večinoma neuspešni. Terenska premoč gostiteljev se je odrazila tudi v razmerju kotov (7:0). BRANKO VUGA Zadnja vest MUK Izola Argeta: NK Brda 1:1 Strelca: 1:0 Appolonio, 1:1 Blaško 3.SIIL-zahod Adria : Avtoplus Korte 3:2 (2:0) MIREN - Igrišče Pri štantu, gledalcev 100, sodnik Tošeski (Medvode). Strelci - 1:0 Reščič (9), 2:0 Reščič (10), 2:1 Mezek (51 - avtogol), 2:2 Serdinšek (56), 3:2 Trebše (90). Avtoplus Korte: Horvat, Begič, Jureš, Mehič, Jankovič, Furlanič, Bašič, Štampfer, Bamca (Sirotič), Čendak, Meš (od 46. Serdinšek). Trener: Ivan Patarič. Tekma je bila zanimiva in dinamična že od samega začetka. V sedmi minuti je vratar Kort v dvoboju z domačim napadalcem Mozetičem igral z roko izven kazenskega prostora in si prislužil rdeči karton. Igralci Adrie so iz prostega strela povedli, samo minuto kasneje pa je odlični Reščič še enkrat premagal presenečeno obrambo Kort. Čeprav so gostje igrali samo z desetimi igralci, so si v nadaljevanju opomogli in nekajkrat nevarno napadli. Takoj po odmoru je Mezek zadel lastno mrežo, pet minut kasneje pa je Sredinšek izenačil. To pa domačiih igralcev ni strlo in so na koncu vendarle slavili zasluženo zmago, čeprav je zmagoviti gol padel prav v zadnji minuti tekme. PRVOMAJHSKA REGATA V KOPRU Tradicionalna prvomajska regata, ki jo je tudi tokrat organiziral koprski JK Jadro, je v Koper privabila 112 optimistov, 17 evrop, 7 470 in 12 radialov. Malce slabše vreme in veter, ki sta regato krojila v petek in soboto, sta se oddolžila v nedeljo, ko je jugo jakosti 15 vozlov omogočil idealne pogoje za jadranje. V razredu optimist si je prvo mesto in s tem tudi drugo na kriterijski lestvici prijadral član izolske Burje Jakob Božič, drugo in tretje mesto pa sta pripadla domačinoma Eneju Kocjančič in Gregorju Guliču. V konkurenci deklic je slavila Tržačanka Federica Wetzl, druga je bila Kim Pletikos, tretja pa Ana Šteger. Od Izolanov je bil Klas Kaligarič 6-ti, Simon Laganis 8-i, Vito Batistič 13-ti, Jakob Perne 18-ti, Nejc Dolinšek pa 22-ti med nekaj več kot 100 optimisti. Med dvanajstmi radiali je slavil Izolan Jure Žbogar pred Mariborčanem Rokom Puvaijem in Pirančanom Danyjem Stanišičem. Tretjo zmago pa sta izolski Burji prijadrala najboljša rekreativca v razredu 470, Sašo Jurak in Rian Pilcpič, ki sta z naskokom slavila pred dvema Hrvaškima posadkama. Popolno prevlado Izolanov je preprečil Josip Kršanac, ki je zmago v razredu Evropa izvozil v sosednjo Hrvaško. Mojca Zagernik je bila druga, tretji pa je bil Vanja Bjondič. .A POGLED STRANI piše ŽARKO U (X za Kapučino Športi Pa smo tam, v Evropi seveda. Prijetno me je presenetil prijatelj Alain iz Francije s čestitko, mi (bolj jaz) pa nekako mlačno.Seveda bo zdaj dimenzija evropski prvak imela bolj domač okus, državni prvaki bodo tako nezanimivi. Morda res nekoliko počasneje, vendar čari lokalnih derbijev ostajajo. Rokometna Slovenija zaključuje uradne boje za lovorike. Po kratki prevladi Ljubljane (moški) se vse seli na Štajersko.Pri nas dvigamo glavo, na vrh smo že davno pozabili. Vsi mlajši naslovi žal ne odtehtajo in ne pritegnejo kapitala za nadgradnjo članskih ekip. Problemi niso samo pri nas, kar nekaj belih lis je v Sloveniji. Redki poskusi uspejo, zato tudi vsa združevanja niso napačna. Nekaj lokalnih derbijev, vsaj pri dekletih, ne bo več tako zanimivih, bomo pač lažje parirali ostalim. Na moški strani je vzhod daleč pred zahodom. Želje in nakupi Hrpeljcev niso prav rado videne stvari, Koprčani tudi rinejo, vendar... Vroča tekma bodo volitve novega predsednika EHF tudi tam bomo zraven. »Najboljši sosed«, g.Jankovič resno trka na vrata. Priznati moramo, da je razgibal domači rokomet. Lahko se res pohvali, trije ženski in en moški rokometni naslov, toda opozicija je močna. Spremembe v takšni ustanovi (EHF) težko prodrejo. Lobiranje na nedavnem evropskem prvenstvu so nam sosedje krepko zagrcnili.Pa vendar, spremembe so nujne tekmovanja v evropskih pokalih klube dobesedno ožemajo, tu so tudi sodniki.Zanimivejše bo zato doma, kdo bo novi predsednik RZS? Nič konkretnega ni zapisano, tudi glasovi so bolj tihi. Morda se čaka na zaključek prvenstva, g. Jankovič je svoj odhod napovedal tudi če ne bo izvoljen v EHF. Vsi rokometni uspehi pa morda le povlečejo koga, morda iz garniture »odpisanih« za Evropo, celo koga višje. Naš bivši predsednik že dolgo obiskuje vse pomembnejše rokometne tekme, morda ga prepričajo, morda bi bil uspešen kar cel forum. Glasujte zdaj, prosim!_________ www.goldenindex.com INTERNAUTICA Jadralna zveza Slovenije se bo tudi letos predstavila na mednarodnem salonu navtike, Intemautica, ki bo potekal od 11. do 16. maja 2004 v Marini Portorož. Osrednja pozornost prostora Jadralne zveze Slovenije, ki bo postavljen v Hali D, bodo Olimpijske igre in naši olimpijci. Predstavili bomo olimpijske razrede 470, laser, evropa in finn, poleg njih pa tudi jadralno olimpijsko reprezentanco. Veslanje Premoč VK IZOLA Štart regate je bil pred Marino Portorož, cilj pa na Bemardinu. Konkurenca je bila najmočnejša v mlajših kategorijah, regate pa so se udeležili tudi nekateri veslači A reprezentance. Tako je pri članih v prvi skupini zmagal Bine Pišlar (VK Izola) pred Iztokom Butinarjem, v drugi skupini pa je bil najboljši Boštjan Božič (oba Argo). V dvojcih člani niso nastopili, saj so tekmovanje kmalu po 10. uri, po nekaj več kot polovici izpeljanih regat, zaradi močnega juga prekinili. Med mladinci je slavil piranski dvojni dvojec Tilen Vodlan-Andrej Pistotnik pred posadko Arga Ivan Zuliani-Andraž Krek. V enojcu je v svoji skupini zmagal Miha Hotujec (VK Izola). V dvojcu brez krmarja sta bila med primorskimi posadkami s tretjim mestom najboljša Matej Kršul in Rajko Hrvat (Argo). Primorski mlajši mladinci v enojcu niso dosegli nobene zmage- Najboljši je bil med drugimi mesti v svoji skupini Miha Vičič (Izola), Pri pionirjih je v svoji skupini zmagal Tilen Pirc (Izola), v dvojnem dvojcu pa so bili zmagovalci skupin Tadej Japelj in Matej Krulcic (Izola). Med pionirkami je bila v svoji skupini enojcev najboljša Tanita Hotujec (Izola). Argov dvojni četverec v postavi Sandi Kršul, Andrej Karlovič, Luka Krajcar in Peter Karlovič je osvojil tretje mesto. Med petimi italijanskimi, tremi hrva-Skimi in sedmimi slovenskimi klubi je zmagal Veslaški klub Izola pred Bledom in italijanskim Timavom. "Čez zimo smo dobro delali. Računam, da se bo več mlajših posadk uvrstilo v slovensko reprezentanco za šesteroboj Alpe-Adria," je regato komentiral Vlado Krulčič, trener letos najuspešnejšega primorskega kluba VK Izola. (ALJA TASI) PRVI DRŽAVNI NASLOV ŠD MAESTRAL Mlajše deklice športnega društva Maestral so postale državne prvakinje. Na finalnem turnirju, ki je bil v Izoli so premagale ekipe Celeia Celje z rezultatom 12:9, Polje z rezultatom 13:10 in Izolo Bori KMO rezultatom 13:10 ter na koncu presenetljivo osvojile prvo mesto. Po dveh letih delovanja na osnovnih šolah v Kopru in Izoli je selekcija mladih igralk, kljub slabšim pogojem za delo (majhne šolske telovadnice), uspela priti do prvega nastopa v finalu državnega prvenstva in nato tam po zelo dobri igri tudi slaviti. Po besedah njihovega vodje Toneta Bariča, so si na finalnem turnirju želeli priti vsaj do ene zmage, na koncu pa so pokazale najbolj kolektivno in borbeno igro od vseh m zasluženo osvojile prestižno lovoriko. _ Zasluge za ta uspeh pripadajo vsem igralkem, saj so vse prispevale svoje, ob koncu pa je bila za najboljšo igralko proglašena Polona Barič. Za ekipo ŠD Maestral so igrale: Nka Djuranovič (1 gol), Maja Hlaj, Monika Škrlič-Cuder (10), Darinka Mujkanovič, Lea Rojc (4), Rebeka Fink (6), Tami Božič, Tina Bajič, Eva Zorko, Nea Karlovič, Polona Barič (14), Vanesa Ziba, Adelina Kraja (1), Kristina Petrinja (1), Hana Marinič in Monika Kapun (1). (ES) namizni tenis PETRA KUKOVEC DESETA v nedeljo je v telovadnici O.Š. Livade potekal 2. TOP 12 R Slovenije za mladince in mladinke. Na turnirju je nestopilo 24 najboljših mladincev ter 24 najboljših mladink v državi. V prvi kvalitetni skupini je Petra Kukovec osvojila deseto mesto, kar je bil tudi največji uspeh mladink Arrigonija. V drugi kvalitetni skupini so naše igralke dosegle naslednje uvrstitve. Najboljša se je uvrstila na 5. mesto Nika Marušič, ki je tokrat odigrala zelo dobro in pokazala določen napredek v igri. Kristina Fatorič je bila kot najmlajša udeleženka sedma. Na deveto in deseto mesto pa sta se uvrstili Alenka Ačimovič in Marika Jauševac. Rezultati naših tekmovalk so bili približno taki kot jih naše tekmovalke zasedajo na državni rang lestvici. Na koncu velja pohvaliti še odlično organizacijo turnirja za kar gre zahvala članom kluba, staršem ter tekmovalcem in tekmovalkam, ki so pomagali pri organizaciji. KickRoKing POPOVIČ IN SINANBEG0VIČ USPEŠNA V MARIBORU WACO svetovni pokal v kick boxu, Maribor 2004 je bil prvovrsten dogodek na katerem so uspešno nastopili tudi slovenski reprezentanti med katerimi sta bila tudi dva Izolana, člana kluba KIT (kick boxin in Tae Kwon Do) Izola, kot se po novem imenuje nekdanji Tae Kwon Do klub Izola, Sašo Popovič in Admir Sinanbegovič. Sašo Popovič je nastopil kar v treh kategorijah in sicer v light contactu, šemi contaktu v kategoriji do 79 kg ter v absolutni kategoriji, nastopil pa je izvrstno, saj je zmagal v semicontactu in bil drugi v light contactu. Seveda so vse te borbe pustile posledice in tako je zaradi utrujenosti izpadel v bojih za polfinale ter se uvrstil od 5. do 8. mesta. Tudi njegov klubski in reprezentančni kolega Admir Sinanbegovič je dobro nastopil, saj je v kategoriji do 89 kg v semicontactu osvojil tretje mesto. , , . • . i Oba reprezentanta še čaka nastop na naslednji tekmi za svetovni pokal, ki bo v Piacenzi v začetku junija. Še pred tem pa bo Sašo Popovič odpotoval na evropsko prvenstvo v Tae Kwon Do-ju na Finsko. POMLADNA AKCIJA: PRIHRANEK DO 400.000 SIT Eim (M CORDOBO ffl-IBOg/kin PORABA GORIVA 4,B - 6,5 litra na 100 km SEFIT A V T O CENTER Avto Center Jereb, Izola www.a-jereb.si Obisk prijateljske Kefalonije IZOLSKI GODBENIKI SO GOSTOVALI V GRČIJI V luči vstopa Slovenije v EU in možnega pobratenja občin grškega otoka Kefalonija z našo občino, smo se v zadnjem tednu aprila člani Pihalnega orkestra udeležili gostovanja po tem otoku. e Z znano grško gostoljubnostjo, nas je sprejel prefekt otoka Kefalonije = in Itake g. Dionisios Lefkaditis in predstavnik za kulturo g. Dionisios -Gasparinotos. Orkester je pod suverenim vodstvom dirigenta Milana . Turka in v odlični lokalni organizaciji g. Stratiotisa, imel kar nekaj : nastopov v večjih mestih otoka, kot so: Argostoli, Livathos, Livouri ^ in Sami. Še v posebno čast pa si štejemo nastop ob spominski plošči 25-im padlim primorskim fantom iz čete »Primorje«, v sestavi VII. brigade E.L.A.S., leta 1943. Te so kot neoborožene ujetnike pobili Nemci. Na tem mestu je g. Zoran Kosmina, kot predstavnik Obalne borčevske organizacije in kot predstavnik Občine Izola in Urada županje Brede Pečan, položil venec padlim ter imel krajši govor. Člani orkestra smo združili obveznosti s prijetnim in si ob profesionalnem vodenju naše vodičke Maje ogledali kar neka znamenitosti otoka, od znane plaže Mirtos do sosednje Itake. Preizkusili smo tudi dobrote lokalne kuhinje in pijače, saj so Kefalonci znani kot dobri gostitelji. S povabilom, da se ponovno snidemo, smo se odpravili nazaj v Slovenijo, katera je med tem časom že vstopila v EU. PRVOMAJSKA BUDNICA V IZOLI Tokratni 1. maj je minil brez tradicionalnega delavskega piknika Simonovem zalivu, zato pa smo dobili prvomajsko budnico. Zaradi odsotnosti domačega pihalnega orkestra ,ti so ta dan igrali v Grčiji,so nas, verjetno tudi po zaslugi Miranda Lovrečiča, zbudili glasbeniki pihalnega orkestra MUŽIKA iz Boršta. Izolani se jim zahvaljujemo za prijeten začetek praznika! KVARTET 7 PLUS SPET V DELFINU Po nekajmesečnem zatišju se bo danes (v četrtek, 6. maja ob 20,15 uri) izolskemu občinstvu spet v živo predstavil popularni »Kvartet 7 PLUS« na svojem koncertu v atriju hotela ZDUS Delfin v Izoli. Pevci kvarteta obljubljajo kar nekaj novosti v svojem repertoarju, saj so v zadnjih nekaj mesecih (po prihodu s pevske turneje po Belgiji, Nemčiji in Nizozemskem) pridno vadili in se pripravljali na nove pevske podvige v sezoni 2004. Poleg tega so si omislili tudi novo kompletno ozvočenje ter s tem močno izboljšali svoj »sound«. V mesecu maju bodo (zaenkrat) poleg današnjega koncerta imeli v Delfinu nastope s kompletnim celovečernim programom (v dveh delih) še naslednji četrtek (13. maja) ter zadnji četrtek v tem mesecu (27. maja), vse ob isti uri. Koncerti so odprtega tipa, tako, da ste nanj prisrčno vabljeni - seveda poleg gostov hotela - tudi vsi izolani in okoličani. Vstop je brezplačen, (-oj) 11 iiHii mi VSEM PRAZNIKOM NA ČAST V četrtek, 29. aprila je v hotelu Delfin nastopil PZ »Val morja in Marinaio bend« iz Doma upokojencev Izola. Pod vodstvom Marjetke Popovski so pripravili program, ki je bil posvečen praznikom, ki so se zvrstili v teh dneh. Od praznovanja dneva boja proti okupatorju, prvomajskih praznikov ter nenazadnje tudi vstopanju Slovenije v evropsko unijo. V uvodu so zapeli domače istrske pesmi, nadaljevali pa s slovenskimi ljudskimi pesmimi različnih slovenskih pokrajin. V drugem delu programa so zadonele partizanske pesmi, ki so večino poslušalcev spomnile na čas, ko so tudi sami ustvarjali in gradili [slovensko pot. V en glas se je slišala , pesem in vzdramilo se je marsikatero srce. Vsem zbranim je spregovoril in jih pozdravil tudi direktor hotela Delfin g. Branko Simonovič. Novo evropsko zastavo, ki bo od sedaj plapolala zraven naših zastav, pa je prinesel sam predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije g. Vinko Gobec, spremljal pa ga je tudi podpredsednik g. Mirko Berhan. Ob ™ tej priložnosti je vsem zbranim zaželel, da naj kljub vsemu ohranimo slovensko narodno zavest, s katero bomo tudi v svetu prepoznavni. Prijeten praznični večer se je zaključil tudi s plesnim korakom ob glasbi domskega »Marinaio benda«. 1. MAJ NA JAMAICI Letošnji prvomajski prazniki so v Shoto klubu minili v znamenja Raggea ritmov, saj so svojo tradicionalno prireditev pripravili sodelavci Radia Yo, ki je znan prav zaradi tovrstne glasbene usmeritve. Bilo je množično a dovolj umirjeno in prijetno do noči, do jutra, do poldneva in do popoldneva, ko se je POdbelveder že povsem povrnil v običajno izolsko lenarjenje. a: m oi a u j : PREPSTAVLIA___________________________ sobota 08.05. ob 22.00 SUNSCREEN (Madžarska) BACK BONE CURRU(izoia) Sunscrecn so alternativna funk/rock skupina s sosednje Madžarske. Zelo spominjajo na nekakšne bolj funky naravnane Faith No More. In seveda na trenutke povlečejo na dobre stare (ali mogoče stare dobre??) Red Hot Chilli Peppers. To bo njihova prva mini vzhodno evropska turneja. Back Bone Gurru so domači izdelek, ki se tokrat predstavlja v nekoliko spremenjeni zasedbi, žagajo pa več kot alternativni rock. Prispevek za skupini bo 500 sit. GLASBENA ŠOLA IZOLA NAPOVEDUJE V MESECU MAJU Koncerti v dvorani glasbene šole Izola sreda, 12.maja ob 19.30: JAN BRATOŽ, klavir četrtek, 13.maja ob 19.00: SAMOSTOJNI NASTOP UČENK: LARISA MARJANOVIČ, saksofon, ANA DADIČ, flavta, klavirske spremljave: prof. Nina Molina, Zala Demikovič Rožanc (mentorja: prof. Katja Petrovič, prof. Dušan Kitič) ponedeljek, 17.maja ob 19.30: KVARTET KLARINETOV ALPE ADRIA CONSORT sreda, 19.MAJAob 19.00: VEČER ŠTUDENTOV SOLO PETJA mentorice prof. GLORIE PAULIZZA, TRST četrtek, 20. maja ob 19.30ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE (Kulturni dom, Izola) torek, 25.maja ob 19.30J\1IHA NAGODE, klavir, absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani (mentor prof Janez Lovše) vljudno vabljeni na otvoritev razstave Giuseppe Anelloi"izgubljeni predmeti", ki bo v petek, 7. maja ob 20. uri v Galeriji e-kavame Pina, Kidričeva 43, Koper. V galeriji Krke - Zdravilišča Strunjan je bila v sredo, 5. maja ob 21 uri otvoritev razstave porcelanskih slik Alenke Viceljo iz Portoroža. ALENKA VICELJO Rojena leta 1960 v Ljubljani. Diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za kiparstvo pri prof. Slavku Tihcu. Od leta 1983 je članica ZDSLU in svobodna umetnica. Ukvarja se s keramiko, porcelanom, steklom, emajlom in grafičnim oblikovanjem. Predstavila se je že na preko štiridesetih samostojnih in veliko skupinskih razstavah. Lahko bi rekli, da so v smislu značilne izvedbene forme, kakor vsebinske opredelitve pred nami »posebne slike«, saj se Alenka Viceljo ukvarja z dokaj nekonvencionalno tvornostjo znotraj sodobne likovne umetnosti. Material, ki ga izbira za svojo umetniško izpoved je porcelan. Porcelan se v kiparstvu običajno uporablja za izvedbo plastičnih objektov, trodimenzionalnih skulptur. Nesporna in evidentna popolnost uporabljenega materiala, ki se v kiparkinem delu zakoreninja kot avtorska primarna indikacija, pa je pri Alenki Viceljo usmerjena v posredniško polje. Material, porcelan je pri njej uporabljen kot površina, kot slikovni dvodimenzionalni prostor.V obsegu materiala prihaja do izraza predvsem površinski efekt: gladkost, odblesk, prosojnost... Verjetno bi v izpovednih zapisih, ki nam jih avtorica na tokratni razstavi posreduje v dveh različnih izvedbenih serijah podob, videli določeno drznost Avtorica je tukaj zares neposredna: prizori koitusa, avtoerotike, se odvijajo zelo eksplicitno. Vsebinsko polje prezentiranega dela predstavlja avtoričin opis esencialnosti medspolnega odnosa. Na asociativni ravni je njena izpovedna intenca (vizualizirane zgodbe) verjetno postavljena nad profanim instinktom biološko reproduktivnega. Seksualnost, ki je pri avtorici v različnih oblikah pogosta in ustaljena vsebinska iztočnica se običajno kreira kot fabulativna implikacija erotično usmerjenih zgodb. Kiparka včasih svojo izpovednost sicer »ovija« v mitološke, biblične, literarne zgodbe, vendar izpostavljenost ženskega fizisa konspirativno razgrinja umetničino feminilno identiteto in gre v stiku dveh principov, moškega in ženskega, za postavljanje ideje izhodišča. Popolna vzajemnost enotne eksistencialnosti se dogaja na širokem področju intimnosti individualnega. Umetnica se sprašuje in hkrati odgovarja. Kakor da se v likovnih vizualizacijah pred nami odvija posebna dramatičnost, resnica, »resničnost« in eros ji odpira pot. Dejan Mehmedovič REVIJA MENTOR razpisuje Literarni natečaj za srečanje seniorskih piscev 2004 Razpis je namenjen upokojencem in starejšim piscem, ki pišejo v slovenščini Pogoji: 1. Avtorji lahko sodelujejo s svojimi še neobjavljenimi pesniškimi, proznimi, gledališkimi in esejističnimi besedili, ki jih tudi še niso poslali na dosedanja srečanja seniorskih piscev. 2. Obseg poslanega gradiva naj ne presega 10 pesmi ali do največ ene avtorske pole (16 strani oz. 30.000 znakov) proze ali drame. Prispevki naj bodo natipkani, in to samo enostransko. 3. Vsak prispevek mora biti označen z avtorjevim imenom, priložiti pa je treba še kratko biografijo (ta naj se nanaša predvsem na ukvarjanje s pisanjem), točen naslov (tudi elektronski) in telefonsko številko. 4. Prispela besedila bodo prebrali strokovni ocenjevalci, ki bodo na medobmočnih srečanjih povedali strokovno mnenje o poslanih besedilih, avtorji pa bodo imeli priložnost predstaviti tudi svoje najnovejše knjige. 5. Medobmočnih srečanj bo pet. Pripravili jih bomo v Mariboru (8. junija), Mozirju (17. junija), Kočevju (16. septembra), Ajdovščini (21. septembra) in Metliki (22. septembra) skupaj z območnimi izpostavami Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. 6. Izbrani avtorji z medobmočnih srečanj bodo novembra povabljeni na dvodnevno literarno delavnico starejših piscev, ki jo bo JSKD pripravil skupaj s svojo izpostavo v Velenju. 7. Prispevkov ne vračamo, zato naj avtorji obdržijo zase kopije. Izbor iz poslanih besedil bo objavljen na spletnih straneh JSKD in v reviji Mentor. Objav ne honoriramo 8..0rganizatorji krijejo stroške prehrane in strokovnega dela srečanja. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 01 2410 516 ali 01 2410 500 in e-mailu: dragica.breskvar@jskd.si. Prispevke je treba poslati do 28. maja 2004 na naslov: Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5,1000 Ljubljana, s pripisom »seniotji 2004«. Kultura brez meja -cultura senza confini JSKD Območna izpostava JSKD Izola vabi na odprtje razstave likovnih del Postojnčanke \ Girodana Bruna 6 Izola SONČNO DVOURNO JASNINE ČELAN Odprtje razstave bo v četrtek, 6. maja 2004, ob 19. uri v izolski Sončni dvorani (ul. Giordana Bruna 6). Razstava bo na ogled do 26. maja 2004 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro. razstava ODPRTA VRATA Matejka BELLE, Vincenzo Maria DE BERNARDO, ; /,*» ■ V' ife Carmelo CACCIATO, Ljerka KOVAČ, Janez MATELIČ, \ \ ^ sr-- .'N> Franco VECCHIET Razstava, ki je postavljena vzporedno v dveh razstaviščih, SvN bo do 26. maja na ogled v Pretorski palači v Kopru in Galeriji Insula v Izoli. galerija ALGA razstava slik Ivan Stojana RUTARJA GALERIJA HERMAN PEČARIČ PIRAN Razstava fotografij Arne Hodalič Ukradeno otroštvo Razstava bo na ogled do 19. 5. 2004 Gianni Collori razstava / mostra kavama Zvon ona / let olje na platnu / olio su tela 1 6.04.04-1 6.05.04 M fm KINO ODEON - Art kino S.SlUISJO VETER NAS BO ODNESEL S SEBOJ Nogočes, krsten Rim; Mizam a oči In dušo / leHiaiascenaril: MbasKiarostami 6. la7.5.012100 tor 8.5.ob 18.40 JAPONSKA ZGODBA lomanca v bvstralskl puščavi Pilbara / Belila: SueBrooks 7.5.Ob 18.30 ter 8.in8.5.Ob20.30 21. GRAMOV Zgodba o upanju, človeštvu, o borbenosti in preživetju / Relija: Mejandro Goiualez Inarritu 8.5.ob 17.00 ter 9.-11.5.ob18.30SCOOBY DOO 2 NonstersUnleashed / Relija: Raja Gosnell 10.5.002030 PERON - PLATFORM Od 1979 do 1989 leta liberalizacija Kitaiske-od parola do rokenrola / Reala in scenarij: Jia Zhangke-, ns.0b20.30 TER 12.in 13.5.ob 18.30UTRGANA TRAGEDIJA - URNEBESNA TRAGEDIJA Zgodbe pacientov psihiatrične bolnišnice, ki se zaradi nezadovolistva njihovih zdravnikov svobodno sprehajajo po Beograda. / RoHla: Goran Markovič 12. In 13.5 ob 20.30 predfilm: S Irota s čudežnim glasnm KAKO SEM UBIL SVOJEGA OČETA Ml sami odločamo o svoji Inelsrečl P / Belila In scenerij: knno Fontaine_________ Posvetovalnica za mlade in starše ZA PRAZNIKE NEKATERIM NI BILO DOLGČAS Prazniki so sicer prijetni ali lahko tudi zelo dolgočasni. Skupno 58 izolskih otrok pa je letos je preživelo nadvse aktivne prvomajske počitnice. V ponedeljek in sredo smo izvedli kuharsko delavnica Jedilni list: predjed: pečen kruh s tuninim namazom, glavna jed: domače pripravljene testenine s paradižnikovo omako, bučkami in dodatkom klobase, sladica: tiramisu. Po pričevanjih sodeč sta bila kosila obakrat okusna, tudi o prebavnih motnjah ni nihče poročal. Ponedeljek popoldne je zaznamoval izlet s kolesi po izolski okolici, kjer so se na stranskih poteh nekateri bližje srečali s tamkajšnjim grmovjem. V torek so se nadebudni pohodniki odpravili na Nanos. Vreme nam je bilo naklonjeno, ko je na vrhu sonce pokukalo izza oblakov je bilo prav toplo. V sredo smo ustvarjali z glino, izdelovali lutke, obujali stare ulične igre in izumljali nove na igrišču na Kraški ulici. V četrtek smo se orientirali s fotografijami, ki so nas ob obali popeljale vse do strunjanske plaže. Ugotovili smo, da zanimivosti naše obale redkokdaj tako pozorno opazujemo. Potep nam je v »zadnji etapi« popestrila ploha. Ta dodatek je bil mnogim v pravo veselje. V petek smo zaključili delo na še nedokončanih umetninah iz sredinega dopoldneva. Popoldne pa nas tudi dež ni ustavil ob pripravi in izvedbi piknika. Hvala vsem, ki ste sodelovali in prispevali k prijetnemu in dobremu druženju. Posebna zahvala gre Osnovni šoli Vojke Šmuc Izola, ki nam je posodila učilnico gospodinjstva in vsem prostovoljcem (Anja Slavec, Mateja Vasič, Kostjja Jurančič, Tomaž Mikeln, Almira Hadžič, Mateja Tomažič in Vesna Stefanec), ki so s svojo energijo pripomogli k temu, da nam bo pretekli teden ostal v lepem spominu. Če se nam želite pridružiti v takšnih in podobnih aktivnostih nas dobite vsak ponedeljek, torek, sredo in petek na Gregorčičevi 21 (zadnje nadstropje) od 16.30 do 18.30. Vsak četrtek od 16.30 do 18.30 pa na igrišču na Kraški ulici. Dodatne informacije: Posvetovalnica za mlade in starše, CSD Izola' 641 -53-11, 640-03-12, 051/315-896. ŽIVLJENJE V ŠOTORU DANES, KO SO DNEVI POLNI SKRBI IN OBVEZNOSTI, KO SAMO HITIMO IN NAM ZMANJKUJE ČASA ZA SEBE, JE NAJBOLJŠA REŠITEV, DA SE ODMAKNEMO V NARAVO. ČE PROSTI ČAS PREŽIVLJAMO V NAŠEM VSAKDANJEM OKOLJU IN SE NIKOLI NE ODMAKNEMO, GA NE MOREMO DOBRO IZKORISTITI. DA BI SE NAŠE TELO IN MISLI IZBISTRILE, POTREBUJEJO NOVO OKOLJE. ZAME JE IDEALNO NOVO OKOLJE, KJER NI HRUPA IN KJER NI STVARI, KI TE OBREMENUJEJO. ZATO VEČKRAT IZBEREM ŽIVLJENJE V ŠOTORU. V ŠOTORU SI SVOBODEN, KER NIMAŠ SVOJIH VSAKDANJIH NAVAD. TO JE LAHKO ZA L NEKOGA SPROŠČUJOČE, ZA* NEKOGA DRUGEGA pa| NAPORNO. DOBRE PLATI f ŽIVLJENJA RAZLIČNE: V ŠOTORU SO NAMESTO ROPOTA, AVTOMOBILOV IN HRUPA MESTA, f-V ŠOTORU SLIŠIŠ SAMO ŠUME NARAVE. TUDI DRUŽBO SI V ŠOTORU LAHKO IZBEREŠ SAM. ZRAK DIŠI ČISTO DRUGAČE KOT DOMA. OKOLICA TI DOPUŠČA DOSTI MOŽNOSTI ZA SPROSTITEV IN PROSTORA NIKOLI NE ZMANJKA. KO SE NEKEGA OKOLJA NAVELIČAŠ, LAHKO POSPRAVIŠ ŠOTOR IN GA POSTAVIŠ DRUGJE. V ŠOTORU SE NAUČIŠ IZNAJDLJIVOSTI, KI TI POTEM TUDI DOMA PRAV PRIDE. KO SE VRNEŠ DOMOV, ZNAŠ DOLOČENE STVARI BOLJ CENITI. NA PRIMER HRANO, ČISTOČO IN UDOBNOST. VSE LEPE OBČUTKE PA POSPRAVIŠ V MAJHNO ŠKATLICO V SEBI IN JIH OBUJAŠ ČIM DLJE, DO NASLEDNJEGA ŽIVLJENJA V ŠOTORU. DAMJANA VZGOJITELJICI VRTCA MAVRICA NA ŠVEDSKEM Vrtec Mavrica je v okviru Programov Evropske skupnosti že drugo leto koordinator Comeniusovega šolskega projekta »Ribič, kaj si ujel v mrežo?«. Naši partnerji so vrtec in osnovna šola na Malti, vrtec na Švedskem in osnovna šola na Finskem. V projektu sodeluje 339 otrok v starosti od 2 do 12 let in 23 vzgojiteljev in učiteljev. V naše »mreže lovimo« različnosti in podobnosti navad, običajev, praznovanj in ljudskega izročila. Raziskujemo načine druženja ljudi v preteklosti in sedanjosti, poudarjamo identiteto naroda in otroke želimo pospremiti na življenjsko pot s potrebnimi spretnostmi. V tem šolskem letu smo v našem vrtcu v sodelujočih skupinah s pomočjo staršev, dedkov in babic raziskovali njihovo otroštvo: katere igre, izštevanke in šaljivke so se igrali, kakšno je bilo doma narejeno novoletno okrasje, kakšne so narodne noše v partnerskih deželah in na novo vključena skupina je predstavila vrstnikom po Evropi svojo družino, najljubšo hrano in svoje želje. Končne produkte teh projektov smo poslali partnerskim šolam in vrtcem. Posebno prijetno doživetje je bilo odpiranje finskega paketa in občudovanje okraskov, s katerimi smo okrasili novoletni jelki v obeh enotah. Takšno projektno sodelovanje pa prinaša tudi prednosti za vzgojitelje oz. učitelje, katerim Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja omogoči izmenjavo. Zadnji teden v aprilu sta bili vzgojiteljici Nada in Oljeta na taki izmenjavi v vrtcu v Karlstadu na švedskem V dveh vrtcih sta predšolskim otrokom predstavili našo deželo, njun materin jezik, jih naučili ljudsko rajalno igro ter izvedli delavnice, kjer so si otroci izdelali ogrlico iz školjk. Naši otroci so nas za popotnico zelo dobro založili z darili za vrstnike, katerih so bili vsi zelo veseli. Vzporedno je potekal tudi sestanek koordinatorjev, kjer smo ovrednotili minule aktivnosti, poudarili močna področja in poskušali popraviti šibka in sestavili program aktivnosti za zadnje projektno leto. Gostiteljski vrtec nam je pripravil zelo kvaliteten program. V mestni hiši nas je sprejel direktor za vzgojo gospod Per Uppman, ki nam je izrekel tudi dobrodošlico ob vstopu v EU. Ob tej priložnosti bi se zahvalili Občini Izola za reprezentančno darilo za ta urad. Predstavili so nam njihov šolski sitem, obiskali smo tri vrtce in tri osnovne šole, kjer smo se poleg ostalega seznanile tudi s portfoliom otrok in z individualnim načrtom Predvsem so nam ugajali njihovi normativi in prostorski standardi Me pa smo jih očarale s predstavitvijo vključevanja staršev v vzgojno-izobraževalni program vrtca. Razvoj regije smo si ogledali v mestnem muzeju. Predstavili so nam tudi kraj s tipično arhitekturo, z naravovarstveno usmerjenostjo in bile smo deležne njihovega gostoljubja in tipičnih jedi. Ob slovesu smo si zaželele, da bi sc še srečale. Švedske vzgojiteljice so sklenile, če jim bo budget dopuščal, bodo prišle na izmenjavo v naš vrtec. Našo mrežo bomo ponovno razpeli konec maja, ko bo prišla k nam na izmenjavo učiteljica Sinikka iz Finske Se že veselimo njenega obiska in radovedni smo, kaj nam bo pokazala, povedala in prinesla. Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper. Ksenija Dujec, koordinatorica EKO DAN NAMENJEN PROMETU Učenci Osnovne šole Vojke Smuč iz Izole smo se že več časa pripravljali na ta dan. Tudi mi mladi Zemljani se zavedamo, da naša Zemlja diha z vse bolj bolnimi pljuči in je skrajni čas, da ji skupaj z odraslimi prisluhnemo ter jo začnemo zdraviti. Res, da k onesnaževanju pripomoremo tudi mi mladi. A prav je, da o njegovih posledicah izvemo še več, ker nam bodo spoznanja pomagala pri osveščanju o zdravem življenju in o skrbi za naše okolje. Tega dne smo se učenci razpršili na različne konce Izole, da bi raziskovali, s kakšnimi pljuči diha naše mesto. Prvi trije razredi so imeli opravke s policisti. Ne, ne mislite si, da so kaj ušpičili. S prvošolčkise je izolski policist pogovarjal o varnosti prihoda v šolo, o svojem delu in jim pokazal pripomočke, kijih uporabljajo. Drugošolci so na policijski postaji napeli ušesa ob besedah policista o njegovih dolžnostih, varnosti na cesti in onesnaženosti okolja. Najbolj so se vživeli v predavanje o policijskih vozilih, opremi kolesa in o tem, koga vse ustavljajo zaradi nepravilne vožnje. Učenci tretjega razreda so se zabavali z barvanjem prometnih znakov (ne zunaj, seveda). Kasneje so le ti prav prišli petim razredom devetletke med vožnjo na poligonu. Pogovarjali so se o naši Zemlji. Policist motorist pa jih je seznanil o zanimivostih in nevarnostih na motorju. Na Prešernovi cesti ječetrtosolce zanimala gostota prometa. Zato so nekateri anketirali nekaj pešcev o današnjem prometu, drugi pa so šteli vozila na Prešernovi cesti in si beležili njihovo vrsto, registracijo ter število potnikov. Daje zdrav duh v zdravem telesu, so z vožnjo s kolesi dokazovalipeti razredi devetletke. Že nekaj dni so se pripravljali na kolesarski izpit, zato so si ogledali videokaseto o pravilih vožnje. Nato so se odpravili na igrišče, kjer so bili na poligonu poskusni zajčki. O vozilih naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti so izvedeli petošolci osemletke z izdelovanjem plakatov, risanjem in lepljenjem. Morali pa so uporabiti tudi merico domišljije, saj vozil prihodnosti še ne poznamo. Kasneje pa so šli na ogled muzeja Parenzana, kjer so spoznali razlike med nekdanjimi in današnjimi vlaki. (nadaljevanje na naslednji strani) OBČINA IZOLA Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 13/95 ), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem v Izoli: A.) PREDMET RAZPISA SO UREJENI POSLOVNI PROSTORI Z UPORABNEGA DOVOLJENJA - KOPRSKA 28 - velikosti 63,36 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 75.000,00 SIT Namen: vse dejavnosti razen trgovine z živili in gostinstva (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje) - LJUBLJANSKA 5 - velikosti 51,30 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 57.326,00 SIT Namen: trgovina z tekstilom (ali druge dejavnosti razen trgovine z živili in gostinstva) (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje) - KOPRSKA 23 - velikosti 49,45 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 64.292,37 SIT Namen: trgovina z tekstilom (ali druge dejavnosti razen trgovine z živili in gostinstva) (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje) L RAZPISNI POGOJI 1. Občina bo po izbiri najemnika (po koncesionarju) pričela s postopkom pridobivanja ustreznih dovoljenj za ureditev prostorov pod točko »A« in ga usposobila z lastnimi sredstvi. 2. Občina nima nikakršne odškodninske odgovornosti do izbranega najemnika zaradi morebitnega dalj časa trajajočega postopka urejanja prostorov. 3. Najemna pogodba bo v obliki notarskega zapisa sklenjena z izbranim najemnikom za nedoločen čas po končani usposobitvi prostora. Stroške notarskega zapisa plača najemnik. (Izlicitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.) 4. Na razpis se lahko prijavijo domače pravne in fizične osebe. 5. Ponudnik mora v odprtem razpisnem roku vplačati varščino v višini treh mesečnih izklicnih cen najemnine upoštevaje izbrano namembno dejavnost. Varščino je treba vplačati na naslov Stavbenik, Servisne Storitve d.o.o. Koper TRR. 10100 0034770033 s pripisom »vplačilo varščine« in poslovni prostor na katerega se varščina nanaša. 6. Izbranemu ponudniku se bo varščina poračunala z najemnino, ostalim pa bo vrnjena v 14 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu ponudniku se bo v primem podražitev najema varščina do izrabe revalorizirala za enak odstotek. V primem, da izbrani najemnik odstopi od najema ali v določenem roku ne podpiše najemne pogodbe varščina zapade v korist Občine Izola. V tem primem je dolžan poravnati tudi stroške projektiranja. 7. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave. 8. Ponudnik, ki ima ob prijavi na razpis do Občine Izola neporavnane obveznosti, do koncesionarja pa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova najemnin že najetih prostorov, bo izločen iz postopka izbire za najem po tem razpisu. 9. Ponudnik mora predložiti program dejavnosti, ki ga bo izvajal ter navesti višino najemnine, ki jo ponuja in jo je pripravljen plačevati na način in pod pogoji določenimi z najemno pogodbo. 10. Prednost pri izbiri ima tisti ponudnik, ki je ponudil boljši program dejavnosti, boljšo najemnino v najetem proštom. Kadar prednostni namen v teh razpisnih pogojih ni opredeljen, možnih pa je več vrst namenov, se bo primerjala relativna višina ponudbe v primeru, ko prispe več ponudb za različne namene. 11. DOKAZILA Ponudnik mora ponudbi za najem prostora priložiti: - potrdilo o vplačani varščini - izpisek iz registra podjetij, samostojni podjetnik potrdilo - fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu - potrdilo Občine Izola (izda ga Sekretariat finance), da ima plačane vse obveznosti do Občine - potrdilo koncesionarja Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, da ima poravnane obveznosti iz naslova najemnin (če ponudnik ni najemnik zadostuje izjava, da ni najemnik in da nima neporavnanih obveznosti), Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane! IH. DOSTAVA PONUDBE Ponudbo z dokazili je potrebno dostaviti v razpisnem roku v zaprti kuverti na naslov Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, Ul. 15.maja 16, Koper z oznako »javni razpis - ne odpiraj« Morebitne informacije je možno dobiti na tel. 640-39-53 pri ga. Slavici Kovačevič, s katero si prostor lahko ogledate. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Predsednik komisije MIRO Bomšek l.r. Javno podjetje Komunala Izola d.o.o. objavlja JAVNI RAZPIS OŠ Vojke Šmuc EKO DAN IN EKO ŽUR za oddajo v najem posameznih sezonskih komercialnih lokacij na območju Svetilnika v Izoli 1. PREDMET RAZPISA S tem razpisom se izbira najboljše ponudnike za oddajo v najem posameznih komercialnih lokacij na območju plaže Svetilnik v Izoli in sicer: a) za prodajo časopisov in revij ter plažnih artiklov - 1 lokacija do 10 m3; b) za prodajo sadja in zelenjave - 1 lokacija do 10 m2; c) za izposojo plažnih artiklov - 1 lokacija do 100 m2; d) drugi primerni programi za plažo - 2 lokaciji do 50 m2. Oprema in artikli najemnika niso varovani. 2. ČAS NAJEMA IN IZHODIŠČNA VIŠINA NAJEMNINE Vsaka izmed lokacij se oddaja v najem za čas sezone od 1.6.2004 do 30.9.2004. Izhodiščna višina najemnine je: - za lokacije označene s črkami a) min 500.000,00 SIT za sezono; - za lokacije označene s črkami b) min 400.000,00 SIT za sezono; - za lokacije označene s črkami c) min 500.000,00 SIT za sezono; - za lokacijo označeno s črko d) min. 200.000,00 SIT za sezono; Način plačila se dogovori s pogodbo. Najemna pogodba bo sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - stroške nosi najemnik. 3. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PONUDNIKI Na javnem razpisu lahko sodelujejo: - pravne s sedežem v Republiki Sloveniji (izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni) ali fizične osebe, ki imajo slovensko državljanstvo (potrdilo o državljanstvu). - ponudniki, ki izkažejo, da imajo dovoljenje za opravljanje tiste dejavnosti za katero se prijavljajo na razpis. -ponudniki, morajo imet poravnane obveznosti do podjetja JP Komunala Izola d.o.o. Industrijska cesta 8, Izola in Občine Izola Sončno nabrežje 8, Izola. - ponudniki morajo ponuditi najmanj min. najemnino, določeno v tem razpisu. 4. MERILA ZA IZBOR NAJBOLJŠEGA PONUDNIKA Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so: - prvo merilo je najvišja ponujena sezonska najemnina; - dodatno merilo, ki se uporabi v primeru, da imata najboljša dva ponudnika enako ponujeno višino najemnine (razliko v višini ponujene najemnine do vključno 5%) se odda v najem tistemu, ki je imel do objave tega razpisa več časa v najemu lokacije na območju plaže Svetilnik. 5. ROK ZA ODDAJO PONUDB Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo, v kateri izkažejo, da izpolnjujejo pogoje iz razpisa do 16.5.2004 do 12.00 ure osebno ali po pošti v kuverti s pripisom »javni razpis za lokacije na Svetilniku - ne odpiraj« na sedežu JP Komunala d.o.o., Industrijska cesta 8, Izola. 6. KONTAKTNA OSEBA Kontaktna oseba za dodatne informacije v zvezi z razpisom je Igor FRANCE, telefon:05 66 34 950. 7. ODPIRANJE PONUDB IN ZAKLJUČEK POSTOPKA Javno odpiranje ponudb bo 17.5.2004 ob 9.00 uri na sedežu JP Komunala d.o.o. Izola, Industrijska cesta 8, Izola. Postopek izbora najboljšega ponudnika bo izveden v roku 8 dni po odpiranju ponudb, o čemer bodo ponudniki pisno obveščeni. Komisija se lahko odloči da ne sprejme nobene ponudbe. V primeru, da najboljši ponudnik ne pristopi k podpisu najemne pogodbe, se lahko komisija odloči, da odda v najem objekt drugemu najboljšemu ponudniku. Izolska parkirišča so še vedno trd oreh za marsikaterega občana, saj je večina anketiranih nezadovoljna z njimi. Učenci sedmih razredov osemletke so delovali na parkiriščih Lonka, pri zdravstvenem domu, Royalu, Ladjedelnici, Ribiču in pri šoli s ciljem, da bi ugotovili število in vrsto vozil ter od kod prihajajo. Ker turistična sezona še ni v razcvetu, prevladujejo vozila domačinov. Medtem ko se je na Lonki kar trlo vozil, je bila na parkirišču pri zdravstvenem domu ena sama praznina. Učenci sedmih razredov devetletke pa so se ubadali z drugačnimi težavami, kot sta onesnaženost in hrup v mestu. Po lišajih na drevesih in drugih pokazateljih so sklepali, da je najbolj onesnažen zrak v središču mesta, manj pa na Svetilniku in v San Simonu.Hrup pa so merili s posebnimi mikrofoni in prišli do podobnih ugotovitev. Zaključili so, da sta ti dve nadlogi kar tesno povezani. Osmi razredi so se potili v učilnicah, kjer so urejali podatke, ki sojih pridobili drugi učenci v anketah po mestu. Nekateri pa so se s kolesi odpravili po Izoli in raziskovali možne nevarne točke za kolesarje, tako da jih bodo preuredili v bolj varne. Na zemljevid so vrisovali bodoče kolesarske poti. Nekaj osmošolcev pa se je z lopato v roki odpravilo na bencinski servis, kjer so zasadili oljko. Taka akcija pa je tudi na osmih drugih bencinskih servisih po vsej Sloveniji, vendar so oni namesto oljk sadili smreke. Po delu pa se seveda prileže tudi zabava. Zato smo se zbraH v Parku Pietro Coppo, kjer smo imeli EKOŽUR. Uspešna pa je bila tudi zbiralna akcija papirja, s katero smo temu dnevu postavili piko na i. Matjaž, Zvezdan, Jani, Elen, Ana, Sandra, Mirela, Tjaša Direktor Marino DOMIO KRIMINALNE ZAPLET ALI RAZPLET? Naročnik se je dogovoril z avtoprevoznikom, da mu ta pripelje naročeni material iz Italije, potem pa sta se sprla glede tega, kdo in kje bo naročeni material razložil, kako bo izvršeno plačilo, kdo bo nosil posledice nastale škode in podobno. Pomoč in nasvet sta iskala tudi na policiji a so jima najprej svetovali dogovor, nato pa na inšpekcijske službe in končno v tožbo. Kako se je vse skupaj končalo dečkom ni znano. PROMET IN TENIS Moški, ki ureja tenis igrišče s parkiriščem je opozoril voznika in sopotnico, da ne smeta parkirati na tem parkirišču, če ne igrata tenisa. Sopotnico je to tako razburilo, da sta si izmenjala nekaj žaljivk. Ona je njemu očitala poreklo, on pa njej nepoznavanje prometnih predpisov. Po opozorilu policistov sta se le umirila. LE KAJ MU BODO? V izolski bolnišnici je nekdo prejšnji teden ukradel dva kardiološka fonendoskopa (naprava za poslušanje bitja srca) znamke Littman, črne in bordo rdeče barve. Kdo se bo šel zdravnika ugotavljajo izolski policisti, bolnico pa je s tem dejanjem oškodoval za 40.000,00 sit. ISKALEC ZAKLADOV SE OPREMLJA V času zadnjega tedna je neznani storilec iz skladišča v Izolski ladjedelnici ukradel nekaj kosov potapljaške opreme. Lastnika doma iz okolice Kozine je oškodoval za 110.000 SIT. POCENI PRIDELANA OVADBA Nekaj pred 11. uro je bil varnostnik v trgovini Tuš v Kopru pozoren na 61-letnega Izolana, ki je pod majico skril kos pršuta. Izolan si je ostale artikle zložil v voziček in jih na blagajni plačal, na kos mesnega priboljška pa je očitno "pozabil". Prislužil si je kazensko ovadbo, saj je hotel podjetje oškodovati za 3.000 SIT. DELOVNA VNEMA NA DELU V istem času je neznani storilec vlomil v kovinsko omarico na gradbišču Amfora pred izolsko Marino. Ukradel je pnevmatsko kladivo znake Hilti ter baterijski vrtalni stroj. Lastnika, družbo IMP d.d. je oškodoval za 250.000 SIT. ZASTAVE SO ODVIHRALE Izolski policisti so obravnavali še tatvino delov iz parkiranega os. avtomobila VW Passat ter tatvino zastav SLO in EU izpred enega od poslovnih prostorov v mestu. ALKO LESTVICA Rekorder prejšnjega tedna je napihal zelo solidnih 2,14 g/kg, oster boj pa se je bil za drugo mesto, kjer je na koncu odločala stotinka. Drugi je napihal 1,92 g/kg, tretji pa 1,91 g/kg alkohola. SMOLA PA TAKA V torek so imeli policisti posebej delaven dan, saj so se izjemoma lotili urejanja mirujočega prometa, ki ga sicer prepuščajo občinskim redarjem. Njihova zavzetost je bila res huda, saj so nekaj neprevidnežev čakali vse dokler niso prišli po avtomobil, mimogrede pa so podelili še nekaj kazni in odkrili nekaj kršilcev predpisov, kot je bila naprimer voznica avtomobila, ki se je takrat pripeljala pred pošto, policistka pa je takoj opazila, da je vozilu že pred časom potekla registracija in je z avtomobila pobrala registrski tablici. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori - Kupim 1,1/2 SObnO Stanovanje V Izoli ali okolici s teraso ali balkonom, nujno do 30. maja. Tel.: 041 312940 - Oddam poslovni prostor, 40m2 na tržnici v Izoli, tel 041 345 605 - UGODNO PRODAMO gradbeno zemljišče Otok Ugljen, mesto Ugljen,, 610 m2, 150 m od morja, voda, telefon, elektrika, asfalt, tel. ++385/91/58 11 069 - Iščemo dvo ali trisobno Stanovanje/a daljše obdobje. Opremljeno ali ne tel.: 041 504 487 - Dvosobno Stanovanje v Šalari prodam, infp 041 233 451 - V Ljubljani prodam Stanovanje (30 m2). Tel.: 031 418 254 - Zakonski par šestdesetih let KUPI svetlo in zdravo 1 1/2 do dvosobno Stanovanje V IZOli, do 2. nadstropja (balkon,klet), najraje neopremljeno, ni pa pogoj. Ni za počitnice. Brez posrednikov. Ponudbe na tel.: 040 800 345. - Kupim GARSONJERO ali manjše ENOSORNOSIANOUANJE v Izoli. Tel.: 05 753 03 87 ■Tričlanska družina najame opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730 721 -Mlada štiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Ponudbe na tel.: 040 895 304 -Zakonski par šestdesetih let KUPI svetlo m zdravo 11/2 do dvosobno stanovanje v Izoli do 2. nadstropja (balkonjdet), najraje neopremljeno, ni pa pogoj. Ni za počitnice. Brez posrednikov. Ponudbe na 040 800 345. Motorna vozila ■ Kupim izvenkrmni motor od 10 - 20 KS (po možnosti prvi lastnik) Tel.: 05 6240 376 -ProdamRAIKatrCOlregistriranodo 15. aprila za 100.000 Sit. Tel.: 031 815 554 - Prodam Skuter SFERA 50 ugodno, tel 041 m 250 - Prodam Irezo Goldoni 6,5 KW, benzinsko. Cena po dogovoru. Tel.: 041 234 591 Delo ■ Zaposlimo KU natakarja ali natakarico za delo v lokalu Istra, tel 041 345 605 -Študent inštruira matematiko ter italijanski jezik tudi na domu. 041 567 555 Gradbena zaključna dela izvajam. Tel.: 031 862 579 - Zaposlimo natakarico ali natakarja v gostilni istra. Tei.: 04i 345 605 - 25 letna diplomirana Vzgojiteljica nudi varStVO OtTOk. Tel.: 041 345 626 - Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo in za začetnike ter Italijanščino za osnovno šolo. tel 041 315 966 - Nudim UČNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM (angleščina, matematika). Tel.: 041 866 774 - PoštenaUPOkOjenka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419 Inštruiram angleščino in nemščino za srednjo in osnovno šolo. Tel.: 031 506 573 Razno ■Cisterne Za Vino, - vetroresina, 2000 litrov, tel 041 345 605 - Prodam pisalno mlZO - polni les ( d 170, š 90 in v 75 cm). Poleg mize podarim usnjen pisalni stol. Novo, nerabljeno iTanCOSkO POSteljO 200x140 cm . Poleg postelje podarim toplo blazino iz avstralske ovčje volne in ljube. PeČ Z3 kajenje ali Žganje glllk' do 2000 “C. "ROSanSkO sobo" ročno delo izdelano v Sarajevu (mizica, stoli in dva stojala za rože) Vse na tel. 031 201 667 -Rabljenozakonskfl spalnico ugodno prodam. Tel 041 776 748 - Prodamhladllnik Gorenje z zmrzovalno skrinjo (pol-pol) za 15.000 SIT.info 041 417187 -POdarimJogi ležišče, tel 641 33 46 - Dobrim ljudem Oddamo zelo prijaznega, 1 iBtO Starega StaftOriSkega bulterierja Je navajen na stanovanje in rabi družbo nežnih ljudi, inf.: 041 944 235 -NOV jogi (200x190 mm) prodam. Info, tel.: 041 233 451 -K0Z1E MLEKO in KOZJI GNOJ PRODAJAM. Tel : 041 685 313 - KopaČICO malo rabljeno in FREZO Lampadana prodamo. Tel.: 641 35 54 IML/SkC je tednik Izolanov NasImTT^i^VfrgT^fTTzbla, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislcj / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, Tehnični urednik: Davorin Marc c-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._ SARDONI BODO ZA PRIIATELIE Inšpektorji in evropsko naravnana zakonodaja so poskrbeli za to, da so v izolski Salladiji praznik dela počastili tako, da so ostali brez dela in se je devet zaposlenih in še nekaj pogodbenih sodelavcev znašlo na cesti. V hladiulnici je ostalo kakšnih 80 sodčkov slanih sardonov, kijih bodo gostinci in kupci še kako pogrešali. PET GOLF IGRIŠČ JE TOO MUCH Na turistični kmetiji na Baredih je Združenje najemnikov kmetijskih zemljišč pripravilo okroglo mizo oziroma tiskovno konferenco o načrtovanih golf igriščih v slovenski Istri. Predvidenih je kar pet lokacij, od Sečovelj do Kroga, preko Baredov do Ankarana in Ospa. Sodelovali so predstavniki potencialnega investitorja ter zastiopniki različnih ustanov, ki imajo na skrbi zemljišča in varovanje narave ter strokovnjaki za urejanje in vzdrževanje golf igrišč, ki so investitorje pa tudi novinarje kar malo prestrašili s podatki o tem, kakšen poseg v naravo je pravzaprav gradnja in vzdrževanje golf igrišč. KEFALONCI ŽE POZNAJO IZOLO SAVNA \nv MASAŽA SOLARIJ TURBO ležeči in stoječi uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa URNIK: ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 21.00 SOBOTA od 14.00 do 90.00 ob ponedeljkih uprto Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 40 33, 641 31 06 DEŽ JE KVARIL A NI POKVARIL Z gostovanja v Grčiji, natančneje na otoku Kefalonija, so se vrnili člani Pihalnega orkestra iz Izole, ki so med drugim nastopili ob spominski plošči 25-im padlim primorskim fantom, ki so jih leta 1943 pobili Nemci. Kefalonci so se znova potrdili kot dobri gostitelji in so izolske godce povabili na ponovno snidenje, orkester pa se je iz Grčije vrnil domov, naravnost v Evropo. NIČ VEČ SKRBI, NA DOM VAM PRIPELJEMO MI! Verjetno nas je vreme kaznovalo za brezglavo norenje v Evropo pa je pokvarilo marsikatero prireditev, med drugim tudi kresovanja, ki z Evropo nimajo nič skupnega. Kljub temu je po okoliških hribih zagorelo nekaj kresov, med najbolj vztrajnimi pa so bile tudi izolske Zvezdice, ki so kresovale na Baredih. Menda jih dež ni prav nič motil. KAJ NAM BO ČISTILNA NAPRAVA... m*. ... če jo nekateri "preskočijo" na tak način. No ja, za kolesarje je sploh znano, da pred vsakim začetkom dirke odtočijo tam kjer pač nanese, redno pa to počnejo tudi med samo dirko na veselje drugih tekmovalcev in gledalcev ob cesti. Italijanskemu kolesaiju ne gre zameriti, da je izbral naše največje javno stranišče, saj je padal dež pa še zelo izolski priimek ima: Gallo. Tako kot naš svetilnik.