Štev. 15. Costo Eoneote con la posta Trst — Sorica, one 14. aprila 1927. I- nr^rt n Prof. Albert Sič Gradarska ul. 18 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA Posamezna štev. stane 30 stotink. Letnik IV. Velika noč. Pozdravljena, Velika noč! Pozdravljen, praznik praznikov. Pozdravljena, Velika Oznanjevalka pomladi, novega življenja, novega veselja! Kako živo čutimo potrebo tega praznika, kako radostno ga pričakujemo! Saj nam tako nazorno pokliče pred oči večno prenavljanje in obnavljanje človeškega življenja. Nič ni stalno na tem svetu, razven duha, ki vedno visoko razteza svoja krila; materija pa je podvržena večnim spremembam. Pride ostra zima in vniči vse, kar se je ohranilo, se prerodi k novemu življenju, ki klije iz zemlje. Cvetje brsti in poganja, milejši zrak, topla solnčece in blagodejni dežek mu dajajo rasti in moči. Mila priroda privabi nežne ptičke, da napolnjujejo ozračje s sladkim petjem. Nove sile so se porodile, ki dvigajo kvišku stvar- lekma na hitrostni progi, dolgi 8838 m. Vsega skupaj se je ponovila tekma 78-krat. Oxford je zmagal 41-krat, Cambridge 36-krat; enkrat (1877) je bil boj neodločen. Težko si predstavljamo vseob-čno zanimanje, ki se spremeni zadnji dan v strastno razburjenje in se poloti celega Londona in An-'11 za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1’20, oglase denarnih zavodov L 2’— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 5-- Tedenski pregled ITALIJA. Središče zanimanja v politiki je bil Bethlenov poset v Rimu, ki je imel namen, da se podpiše prijateljska pogodba med Madžarsko in stvo, v novih harmonijah, ki so zavladale v vsemiru. Nad vsem pa lebdi Večni Duh, ki vse vodi. Za velikim petkom pride vedno vstajenje. Kakor narava ne more biti brez ] “7A' v""”«nnrtnoArVteresi'r:ino' nrp- Bethlena je sprejel kralj v posebni zime, tako človeško življenje ne more Rivalstvo je razdeljeno v dva. tabo-j dogodka,’ ITc^^je^podpis^prijltsljske biti brez velikega tedna in brez veli- \ ra, ki javno kaže svoja zanimanja | p0g0abe, je kralj povabil na slavno-kega petka. Preboleti in prenesti mora!:';a temnomodre (Oxford) ali svitlo-jsten obed madžarskega min. pred-, - ’ ‘ r - L ■' I modre (Cambridge). i sednika. Obeda so se poleg Mussoli- zasluzene m nezaslužene kn^e m te-{ Letos je po trdem p0ju zmagal | ni j a udeležili ugledni ogrski in itali- Cambridge ! diplomati. Bethlen je tekom svojega bivanja v Rimu posetil tudi žave, ki mučijo, kakor zima, kar je starega in slabega, pa včasih tudi kaj dobrega. Toda, za velikim petkom pride velika nedelja. Zgodovina človeštva, odkar jo poznamo, je kakor zgodovina Kristusa Kralja. Zato, bodi pozdravljena, Velika noč, ti praznik praznikov! V Tebi črpamo novih moči, novega veselja za delo, za življenje, novega upanja za boljšo bodočnost. Velika stavka v Ameriki. \ 200 papeža, s katerim se je razgovarjai premogovnikih v severoameriškilr cerkveno-upravnih zadevah Madžar-ilržavah Arkansas, Illinois, India-|ske. na, Jova, Misouri, Ohio, Oklahoma i Medtem pa je bilo objavljeno bese-in Pennsylvania je izbruhnila te diJo prijateljske pogodbe, ki utrjuje dni stavka. Število stavkujočih ru-1 ?.riJ*teliske vezi med madžarsko kramarjev znaša nad 200.000.' Povod!obse8® P?' a stavko je bilo dejstvo, da delo- iiajalci niso mezd, ki Stavkal utegne trajati dalje časa. Med konsumenti premoga stavka _______. . c k. i ‘ ioslej ni povzročila nikakega vz- - J-ti itemirjenja, ker je vsega skupaj v „ ,.. nalogi še nad 80 milijonov ton pre- pa opazili, ce marljivo prebi- leg uvoda 5 točk, v katerih se določa, kako se bodo reševala slučajna na-sprotstva med podpisnikama pogod- sc. jih delavci, zahtevali, i be„ pristali na zvišanje 0 vzgoji mladine in sc. Mladina je bila v vseh časih pri vseh narodih najvažnejša največja skrb. Že stari narodi posvetili mladini' vso skrb za njen duševni in telesni razvoj. Mi se pa danes premalo ali celo nič ne brigamo za pravo vzgojo in bodočnost naše mladine. Zlasti se mo ramo knjige in spise o. pravi in ra-jn zumni vzgoji. Ponavljam, kar sem že zgoraj omenil, da se o razumni in pravi rvnžnTn Tri VZ8'°P Pri nas danes premalo piše. * J J 1 Zelo mnogo lepih naukov c. domači vzgoji nam je podal že škof A. M. Slomšek. noga in ker obratujejo vrhutega •e mnogi drugi premogovniki, ka-erih rudarji niso člani organizacije, neovirano dalje. Tudi v Egiptu reforma zakona. Znano je, da so v Turčiji odpravili mnogoženstvo. Turški držav-i lian ne sme imeti več kot ene žene. Sedaj poročajo londonski li-:• ti, da bo egiptovska vlada predložila narodni skupščini predlog premalo pečajo listi s tem vpraša-j stärild nnldijö, da šo ' reformj muslimanskega prava, ujem. Dočim polnimo kolone listov ine^afere napake otrokom priroje-|*; ° ^ reiormi oo smel nneti vec - in da tem napakam ni odpo- zena ,H;i,nI° om’ ,klf bo' dokazal da ima; dovolj sredstev za preskrbo Takoj od začetka opozarjam starše na dve veliki napaki, ki staj podlaga; slabi vzgoji. Prva taka z raznovrstnimi novicami vsega jne ^ sveta, s politiko, daljnih držav itd.,-iniogj puščamo važno vprašanje o vzgoji j Druga napaka je pa ta,, da neka-naše mladine popolnoma v nemar, j terj gtarši mislijo, da prav malih Zelo napačna je trditev nekaterih,; oProk n[ treba vzgajati, ker imajo, češ da naj se z mladino peča šola. j ge premalo razuma. Ne take, prediagi! Današnja šolaj prava jn najboljša vzgoja začne ni tista kot bi morala biti in ne J J vzgaja otroka v zadostni meri! Naj lii tedaj s temi vrsticami od-j prli v «Novicah» predale tudi te mu važnemu vprašanju. Marljivi vzgojitelji naj bi v listu priobčevali svoje nauke, nasvete in navodila, stariši pa naj bi take nauke skrbno čitali in se. po. njih ravnali. Kaj je vzgoja? Vzgoja je izobraževanje srca in volje. Tedaj se vzgoja ne nanaša samo na to, da otroka telesno vzgajamo in ga pošiljamo v šolo, ampak moramo pri pravi vzgoji skrbeti, da se mlad človek priuči potrebnih čednosti in lepih lastnosti. S pravo vzgojo moramo, upodabljati razum, srce in čut, navajati k redu, lepem vedenju, pravičnosti in dobrodelnosti, pridnosti in varčnosti. Res, velika in težavna je ta pri materi. Zato je pa že veliki Napoleon rekel: Bajte mi dobrih mater m ves svet vam spreobrnem! Ravno dandanes je mnogo, mater, ki mislijo, da imata le učitelj in šola vzgojo mladine v rokah. Noben učitelj, nobena šola ne bodo poboljšali otroka, ako mu niso roditelji umno vzgajali. Ko je neka mati vprašala nekega dobrega vzgojitelja, kedaj naj bi začela vzgojevati svojega štiriletnega sinčka, ji je ta odgovoril: «Ako niste še začeli, so štiri leta že izgubljena!» Povsod je prilika otroka poučevati: v gozdu, na polju, na trati, v hiši, na cesti itd. Povsod je polno poučljivega. Najboljša uči-1 teljica in vzgojiteljica je pa lastna mati. Le to, kar vsadi materina ljubezen v mlado srce, se vtisne v globino in le to, kar se je vtisnilo v globino srca, donaša cvetočega naloga, in njeno izvrševanje se po. vsej pravici imenuje umetnost sadu. vseh umetnosti. j Da bi le prava mati prav razu- Poleg duhovna in učitelja je pa meta in izpolnjevala ta plemeniti največja dolžnost ravno vas, star- poklic! (Dalje prih.), ši, da skrbite za pravo vzgojo svo,-jih otrok. Vsa sreča in nesreča vaših otrok je v vaših rokah! Kakor jim bodete postlali, tako bedo spali. Pri vzgoji mladine se delajo večkrat silno velike in neodpustljive napake. Nekaj iz lenobe, nekaj iz malomarnosti, nekaj iz nevednosti in slepe ljubezni. Kolikoi otrok je n. pr. že postaloi nesrečnih, ker so sredstev več žen. Prenovljenje cerkve sv. Sofije. V Carigradu je znana krasna cerkev sv. Sofije, ki je biser bizantinske umetnosti. Nedavno tegal pa so nekateri ameriški arhitekti stavili turški vladi ponudbo, v kateri pravijo, da so pripravljeni prenoviti na lastne stroške ta najznamenitejši spomenik bizantinske umetnosti. Vlada je predlog sprejela. Nov ruski koledar Sovjetski prosvetni komisar Lu-načarski namerava uvesti v Rusiji nov koledar. Lunačarski pravi namreč, da je neumestno, da bi imela komunistična država koledar, ki se nanaša na cerkvene praznike in označbe. Po- tem načrtu Lunačarskega naj bi se obdržala samo meseca februar in oktober, ker je izbruhnila v teh mesecih revolucija. Ostali meseci naj se imenujejo po raznih veljakih revolucije in državnikih. Dan počitka ne bo več nedelja, marveč torek, dan revolucije. Madžarska cenzura Pogodba je napravila v raznih državah različne vtise. V Jugoslaviji ni ta pogodba na splošno napravila vznemirljivega vtisa. Vedo namreč dobro, da Madžarska ne more v gospodarskih ozirih iti mimo Jugoslavije, zlasti če pomislimo, da je Reka določena za izvozno in uvozno luko ogrske kraljevine. Pot do Reke vodi samo preko Jugoslavije in Ogrska se bo morala s slovansko državo pogoditi, ako bo hotela imeti resničen dobiček s prepustitvijo Reke za pristanišče svojih izdelkov, pridelkov in potreb. V Romuniji pa večina časopisja ni prijazno sprejela te pogodbe, sicer pa je rumunsko uradno časopisje zavrnilo to razburjenje. Medtem se je razburjenje radi ita-lijansko-jugoslovanskega spora poleglo. Končnoveljavno se je sklenila, da bosta spor poravnale prizadeti državi brez posredovanja kake tuje države. Priprave za razgovore so že dokončane in tako se je nadejati, da je bil albanski spor samo neljub dogodek v politiki z Balkana. JUGOSLAVIJA. Prej ko slej prevladuje v Jugoslaviji trdno prepričanje, da zahtevajo zadnji zunanje politični dogodki močno vlado, ki bi ne imela samo zaslombe med narodom, marveč bi uživala v inozemstvu ugled kot predstavnica vseh treh narodov in sicer Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki tvorijo Jugoslavijo. Sedaj so namreč v vladi samo Srbi in Slovenci, druge največje jugoslovanske stranke, radi-ćevske, ni v vladi. Pogajanja za vstop radičevcev v vlado se še vršijo. Vendar so naletela na zapreke v radikalni stranki. Druga stranka, ki bi prišla v poštev pri razširjenju vlade, je demokratska zajednica. Toda dočim se vpirajo vstopu radičevcev v vlado bosanski in dalmatinski radikali, ki jih Radič uspešno izpodriva iz njihovih volilnih okrajev, so proti demokratski zajednici vsi radikali iz Srbije. Težišče demokratske zajednice so demokrati; ti pa so v Srbiji najnevarnejši nasprotnik radikalov. Razumljivo je torej, da se en del radikalov upira da bi vstopili v vlado radičevci, drugi pa, da bi sestavljali novo vlado jih stariši preveč in j>reslepo ljubili, z njimi premehkužno ravnali! Vse hudo izvira tedaj od slabe vzgoje, in če hočemo to iztrebiti, moramo začeti takoj pri korenini. Še tako majhne napake moramo od začetka odstraniti, ko jih zapazimo. Kali najmanjše napake ho- Novice iz vsega sveta Oxford-Cambridge. • Že 98. leto se vrši na Angleškem veslaška tekma med moštvom, ki zastopa oxfordsko univerze, in med moštvom, ki je zastopnik cam-bridgsko univerze. Tako se je pred dvema sobotoma zopet vršila ta najstarejša in najbolj znana veslaška tekma ne samo Anglije, marveč vsega sveta.. Vsa angleška pričakuje dan tekme kot velik praznik in obe moštvi se pripravljata za trdo preizkušnjo dolgo časa. Prvič se je vršila tekma 1. 1829. in sicer 10. junija;; zmagal je z lahkoto Oxford. Od 1. 1845. se vrši O.madžarski cenzuri smo že en- tudi demokrati, krat pisali. Cenzura teh plemeni-1 Take so torej prilike, ki ovirajo se-tašev ima čudne pojme kot se raz- stavo močne vlade. Poleg tega pa je vidi iz naslednjega. V amerikan-; ireba 86 omeniti skem filmu «Ribiči» se poroči neka ske zaiednrce proti notranjemu mini-, . 1 stru Maksimoviču, ki se bo moral pnncesinja z navadnim ribičem. braniti ti obtožbam pred narodno Madžari pa s takim koncem niso skupš5ino. Kot je videti je položaj še bili zadovoljni. Zahtevali sc., da se i precej zamotan, zlasti ker v glavni in film izpremeni v toliko, da se doslej merodajni stranki Jugoslavije, princesinja poroči z nekim gene-1 v radikalni stranki, tudi ni vse v re-ralom, dočim morajo ribiča, ki je du. Dokler se_ ne bode polegla na-princesi rešil življenje, usmrtiti j sprotstv® radikalnih velja kov, i kot upornika in kemunista. Ma- PrePiraJ° za Paslcevo džarskemu plemenitaškomu nazi-| ranju je zadoščeno. Madžari so sedaj srečni.- znhterajte samo ztfrauMa znamke se dedščino, bo težko najti pravi, izhod iz položaja. To so nasprotstva, ki zadevajo notranji položaj Jugoslavije, glede zunanje politike pa so si vse stranke v načelu edine. RUSKA IN KITAJSKA. Pretekli teden je dogodek v Pe- Kitajske in F.B0LflFF10-CASTELLflll0«lCB!ÄÄ™-ZS%?„rSc: V rusko poslaništvo so namreč vdrli Kitajci, ustrelili vratarja, ki jim je zabranit vhod, ujeli nekatere uslužbence poslaništva in ukradli razne listine, nato se pa umaknili. Ves svet ve, da je dal za ta korak svoje privoljenje Čang-tsolin. Povod k temu pa sta dala dva amerikanska časnikarja, ki sta delala komunistično propagando. Skupno s tema dvema so odvedli tudi veliko število Kitajcev, ki so pristaši sovjetov in so bili nameščeni pri poslaništvu. Ta dogodek je grob prestopek proti pravicam, ki jih uživajo vsa poslaništva v vseh državah. Sovjetska vlada je poslala pekinški vladi protest, v katerem zahteva, naj Čang-tsolin pojasni svoj napad na poslaništvo. Kaj se bo iz tega skuhalo, bomo videli. nji četrtek na državni praznik od Sv. Ane do Doline in Boljunca ne-pretrgo.ma od 13. ure dalje do 22. ure. Naše čitatelje opozarjamo, da bomo v eni prihodnjih številk začeli priobčevati v podlistku zelo zanimivo povest «Obisk» od našega sotrudnika gospoda Ivana Vouka. DNEVNE NOVICE Vstajenje Narava se je prebudila iz sna, novi sokovi se pretakajo v stvarstvu, vzbujajoč k lepšemu življenju sleherno bilko na travniku. To je pomlad, prerojen j e snovi. Vstal je On, ki njegovo ime že stoletja obuja in vodi ljudi k oživljajoči, vse premagujoči veri, vse videči in razkrivajoči resnici, neminljivi, vse osrečujoči lepoti. To je vstajenje Gospodovo, pomlad, prerojenje duha. Naša goreča želja je, da bi to pomladansko slavje ves naš rod, ki živi v svoji domovini, vsi naši ljudje, ki so razkropljeni po božjem svetu, praznovali v veri na lepšo in srečnejšo bodočnost, v mislih na našo skupnost. Zato želimo vsem: naročnikom, čitateljem, prijateljem, našemu narodu lepe, srečne velikonočne praznike. Uredništvo in upravništvo «Novic». Pozdravi V severni Franciji nahajajoči se možje in mladeniči, pošiljamo najsrčnejše pozdrave starišem, bratom in sestram, vsem sorodnikom in prijateljem in vsem zvestim čitateljem «Novic». V nadi, da je tudi za vas vstal veliki Kristus, vam kličemo veselo alelujo! Peter Cigoj, Rožič Avgust, Osek; Kemperle Ivan, Drolc Andrej, N. Rut; Žafran Jakob, Kal; Mlakar Andrej, Bača; Kogoj Leopold, Str-žišče; Torkar Anton, Poržen; Brič Anton, Hudajužna; Flander Alojz, Ivanka Flander, Grahovo; Hvala Stanislav, Podmelec. .Pozdrave in velikonočna voščila pošilja fantom-orožnikom, ki se nahajajo v raznih mestih Italije in fantom vojakom, ki se nahajajo v Speziji ter znancem in sorodnikom in vsem železničarjem naše krvi, ki služijo širom kraljevine, železničarska družina Abram iz Bra — Piemonte. De Pinedov polet. De Pinedo je moral prekiniti svoj polet, ker so mu nasprotniki zažgali letalo. Svojo pot bo nadaljeval, ko mu dospe novo letalo, ki mu ga bodo poslali iz Italije. Zanibonijev proces. V pondeljek je začel pred posebnim sodiščem proti Zaniboniju in njegovim sozarotnikom prc.-ces. Ob 9. uri zjutraj so prepeljali obtožence, ki jih je devet, pred sodni dvor. Glavni obtoženec je Zani-boni. O njem pravi obtožnica, da je namerjal zanetiti vstajo proti državi, ubiti min. predsednika in da je dal na razpolago potrebna sredstva za izvedbo tega načrta. Kot prvi je bil zaslišan general Cappelo, ki je dejal, da ni vedel za Zanibonijeve namere. Zaniboni je svojo krivdo priznal. Rekel je, da je hotel z umoritvijo ministrskega predsednika zadati udarec fašizmu. Če bi se mu to posrečilo, bi zavladala v državi vojaška diktatura. Proces se nadaljuje in bomo o njem še poročali. «Naš glas». Slovenske čipke v Beogradu. Slovenski listi iz Slovenije poročajo, da je osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani razstavila v Beogradu slovenske čipke. Ta razstava je po poročilih beograjskih listov lepo uspela. Izjava. Ker se mi očita, da sem podpisani dopisnik «Novic» zadnjih dopisov iz Marezig in Babičev, izjavljam, da to* ne odgovarja resnici in prosim tudi cen j. uredništvo1, da se izjavi o resničnosti moje trditve. , , Babiči, dne 2. aprila 1927. Franc Babič 1. r. Prip. ured.: Potrjujemo izjavo g. Fr. Babiča in izjavljamo, da ni v nobeni zvezi z dotičnimi dopisi. To je zadrugar! V okolici Belforta na Francoskem živi poljedelec po imenu Barbier, ki vam je pravcati zadrugar, da ga menda ni para pod soln-cem. Zaverovan vam je v zadružno misel tako, da ni vpisan le sam v konsumno zadrugo, ampak so redni člani tudi vsi njegovi otroci. Pet jih ima: naj starejši ima 8 let, najmlajši pa šele en mesec. Tega poslednjega je nesel naravnost iz Uredništvo je za \ oliko noč pii- cerkve od krstnega kamna v urad jetno iznenadilo svoje naročnike zadruge, da so ga tam vpisali kot in čitatelje. Četrta številka tega! zacjrUgarja družinskega glasila prekaša po raznolikosti in zanimivosti vse-hine ter razdelitvi snovi vse dosedanje. Omeniti je treba zlasti polj udn ost in domačnost sestavkom pod rubriko «Znanost in vzgoja» ter pestrost «Listka». Štirideset strani obsegajočo številko krasijo dva Bambičeva linoreza, reprodukcija Pilonove slike «Dve FurJanki», slika «Istarska majka» v Istri udomačenega Čeha Čermaka ter fotografije naših prirodnih krasot. «Naš glas», ki se je v tako kratkem času razmahnil v družinski list, toplo priporočamo. Naroča se: Trieste, casella postale 348. Korjera Trst—Boljunec—Dolina bo vozila oba velikonočna praznika (nedeljo in ponedeljek) ter prihod- To pa je res zadružna misel! MOTIŠ SE ako misliš, da so Pekatete drage, ker je cena nekoliko višja, ne -ako vpoštevaš redilnost Pekatet in pa dejstvo, da jih manj potrebuješ, ker se zelo nakuhajo, moraš priti do zaključka, da so najcenejše. Zanesljivo prave v V2 kg originalnih zavojih. Iz uradu politi!, dr. „Edinost“ v Trsta Olga Krčmar — šiška: Izposlovali smo, da se je v Rimu izdal plačilni nalog posmrtnice. V najkrajšem času bo tržaška zaklad- PODLISTEK A. š. Naši kraji, ljudje in njih življenje Kobariški kot. Dokaj različen od Bovčana pa je naš Kotar. Že od nekdaj je poznan kot hud pravdar. Celo zgodovina govori o številnih prepirih, ki so jih imeli Kotarji še v daljni preteklosti s sosednimi Benečani radi gozdov in pašnikov na Miji in drugod. Res da je morda Kotar deloma po krivici razkričan kot pravdar — saj se vsaka stvar pretirava — a priznati je, da nekoliko pravdarske žilice le ima. Vedno in povsod hoče imeti svoj prav, in to je večkrat lahko znak zdravja; je pa lahko tudi znak nerazumnosti, trme in otročje pameti, zlasti če je treba ta «svoj prav» pridobivati s pestmi in s sodnijo. Ni časa za to, še manj pa denarja. To so začeli spoznavati tudi nekateri naši razsodnejši Kotarji, pri katerih, kot se zdi, počasi izginja ono zloglasno pravdarstvo. So sicer tudi prisiljeni v to, kajti ona gola rebra Stola, pa močvirnata in senčna ravninica med Matajurjem, Mijo in Stolom, na katerih žive, jim narekujejo skromnost in zmernost s tem, da jim dajejo le pičel dohodek. Najrevnejše so vasi na pobočju Stola do rezijanskih in beneških gor. . Pomagajo si kolikor morejo s polje- I delstvom, deloma goje živinorejo, prašičjerejo, gozdarjenje itd., a vse to je zlasti v skrajnem Kotu tako malenkostno, • da ne more zadoščati potrebam prebivalstva. Nekaj jim nese kupčija z drvmi, ki jih sečejo na Miji, Stolu in Matajurju, pa senožeti. Domača obrt ni posebno razvita, po nekaterih vaseh kot so Potoki, Borja-na, Podbela, Logje in Berginj so z malimi izjemami skoraj vsi stavbeni delavci, zidarji, mizarji itd. Po vsem Goriškem so znani Kotarji zlasti sedaj v povojni dobi, ko so gradili tod razdrte hiše. Danes, .ko ni več dela doma, so prisiljeni iskati'si dela na tujem. Od doma gredo v bližnje kraje za delom, pa tudi čez mejo v Jugoslavijo, Avstrijo, Francijo in drugam. Ne ostanejo z doma vse leto, ampak se na zimo vrnejo domov, ker takrat zastane vsled zmrzovanja vse stavbeno, zidarsko delo. Zimo prežive gospodarji in fantje v domači vasi in uživajo med svojci sad poletnega dela, napravljajo drva za domačo rabi in druga mala dela. To je posebna oblika izseljeništva, ki je omejeno samo na gotove letne čase in ki je za prebivalstvo Kota najvažnejši faktor v borbi za kruh in v gospodarskem življenju sploh. Seveda trpi prebivalstvo v kulturnem in vzgojnem oziru mnogo; v tujini ni tistega prijetnega krova, pod katerim bi se ljudje zbirali, poglabljali in rastli samostojni, v vsestranski duševni harmoniji. Stremeti je na vsak način, da se tudi tako izseljevanje omili, če ne že odpravi. Skušajo to doseči — kot povsod — s podvigo poljedelstva. Ali iz opisanih razmer je razvidno, da je kraj malo ugoden za kmeta. V- dolini je zemlja senčnata in močvirnata, sicer pa strma in kamenita. Ostaja vprašanje: kaj saditi? Kaj tod uspeva? Do danes rezultati praktičnih izkušenj niso še zadovoljivi, vendar pa se je v zadnjem času zbudilo živo zanimanje za to vprašanje. Čez vse zanimive in strokovnjaške nasvete srečavamo v dopisih po «Edinosti» in drugih naših listih iz teh krajev. Odsvetuje se n. pr. turšico za te kraje, ker ne uspeva, pač pa uspeva krompir, zlasti v pribrežnih njivah. Če upoštevamo poleg tega še obsežnost zemlje, na kateri pridelamo n. pr. 1 q turšice z ono, na kateri pridelamo ravno toliko drugovrstnih izdelkov ter če poleg tega primerjamo še medsebojne cene obeh pridelkov, je ugotoviti, da se krompir po teh krar 1 jih dvakrat bolj izplača nego tur-šica. Še bolj drzen pa je bil neki drug nasvet, naj se izrabi tudi močvirje v ravnini s tem, da se poskuša upeijati pridelovanje riža. Vsekakor je treba biti tukaj oprezen in neprenagel, a vendar bi bilo zdravo prepričati .se o vrednosti, možnosti ali nemožnosti tega nasveta. — Dejstvo pa je, da na eden ali drug način se da zboljšati tudi poljedelstvo. To je tudi nujno. Ljudje so tod delavni, nadarjeni in žilavi, le škoda, da jim je alkohol preveč zavladal. Največ se pije prav niča izplačala upravičencem ta znesek. Franc Komac — Soča: Vaša stvar je bila zaključena z, negativnim odlokom št. 387655 od 24. junija 1926, kateri je bil odposlan 19. januarja t. 1. na županstvo. Soča, da se Vam vroči. Prošnja je bila odbita, ker obolenje nima zveze z vojaško službo (glasom sklepa višje zdravniške komisije v seji 28. 5. 1926). Marija vd. Finderle — Slum: Je v preiskavi. Manjkata še notor-no.stni akt in spričevalo1 o mrliškem pregledu, že zahtevana, od tamošnjega županstva. Požurite o-sebno. Helena vd. Poropat — Trstenik: Zadeva še vedno v preiskavi. Manjka celotna: dokumentacija, ki je bila večkrat zahtevana pri Vašem županstvu. Andrej Šav — Gologorica: Zadeva je hila zaključena z negativnim odlokom št. 265704 od 23. 7. 1924. Omenjeni odlok Vam je bil vročen (odklonilen radi ekonomičnih in družinskih okolnosti). Ivan Šavron — Gradina: Z odlokom št. 387087 od 18. 11. 1926, je bila odklonjena pokojnina z motivacijo, da umrli sin ni bil edina ali glavna opora, ker je ugotovljeno, da posedujete premičnine, nepremičnine in živino. Lahko rekurirate na računski dvor v roku 90 dni, ko prejmete negativen odlok. Ana vd. Godina — Slope: Akt ni popoten; manjkajo sledeče listine: 1) Vaš krstni list; 2) Mrtvaški list Vašega soproga; 3) Certifikat italijanskega državljanstva, overovljen po prefekturi. Preskrbite čimprej naštete listine, pa pošljite jih semkaj. Ivan Obersnel pok. Ivana, cestar — Divača: Civilni ženij v Trstu njegovo prošnjo na Ministrstvo LL. PP., Direz. Gen. Affari Generali dne 22, 11. 1926, št. 6925. Ministrstvo je odgovorilo ženi ju, ki je obvestil stranke, da se za cestarje ne da nič ukreniti, dokler ne pride zakonit ukrep. Franc Pirjevec — Dane: Brez knjižice moremo le ugibati. Vsekakor pa glasom člena 26 kr. odloka št. 1491 pritiče pokojnina dečkom do 14. leta, deklici do 16. leta, potem do 21. pa le v znižani meri. J. G- — K.: Municipij Izole nam je javil, da je začel proučevati vse prošnje za popust zemljiškega davka. Vsa imena prizadetih, katerim bo dovoljen popust, bodo objavljena na občinski tabli. TAJNIŠTVO. v tistih vaseh, kjer je izseljeništvo najbolj razširjeno. Marsikak Kotar zapije večkrat na zimo v tujini težko prisluženi denar, mesto da bi ga obrnil v prid družini, ki je v skrajni bedi vse leto čakala njegove pomoči. Dočim se pozna na duševnosti moških močan vpliv tujine: so izkušeni, premeteni, skeptični, «ne verujejo ne Bogu, ne hudiču», včasih naravnost ciniki — kar je pravi vzrok, da prosvetno delo in kulturno stremljenje ne najde preveč odmeva med njimi —, se opaža pri ženskah veliko .lahkovernost, med katerimi so vraže še zelo razširjene. Bo to najbrž posledica tega, da so vse leto same doma pri hiši in vpliva ta samota neugodno na njih duševnost, rodi strah itd. Res mnogo vedo povedati o strahovih, čarovnikih, mrtvecih in dušah, ki vi-cajo. Saj se je še pred kratkim vse tolminsko, kobariško in kotarsko ljudstvo razburjalo in govorilo o nekem umrlem gospodarju iz Breginj, ki se vrača vsak večer. Toliko vere in hrupa je našla ta vest med ljudmi, da je breginjski župnik celo v «Goriški straži» miril ljudi. Ne mogla bi se izcimiti ta bajka drugod kot ravno v Kotu, kjer je babjevernost še dokaj ohranjena. Mnogo narodnega blaga, pravljic, bajk, pripovedk in pesmi je med kotarskim ljudstvom in so še nerazkrite. Toliko vam vedo o Miji, Stolu, Matajurju, o Nadiži itd. Lep šop teh narodnih biserov je zbral naš kotarski pesnik dr. Joža Lovrenčič v svojih «Gorskih pravljicah». (Dalje prih.) Aleksa Šanlič: Ostanite tu ! (Prevel A. G.) Le ostanite tu! Ker solnce tuje ne bo vas grelo, kakor to, vas greje; grenak le kruh je tam in je še huje, če kdo brez brata, sam, in brez se- [stre je. Kaj je od matere, kaj je še bolje? Mati je zemlja ta, vi nje sinovi; poglejte dol in hrib in log in polje, tu vaših dedov so povsod grobovi. Za zemljo to so bili vsi junaki, presvetli vzgledi, ki so jo branili s svojo krvjo. Ši vi bodite taki, c tudi vi, kot oni vsi so bili! Kot suha* veja, ko jeseni krila liste ji trgajo in smrti čaka, brez vas bi mati domovina bila; a mati vedno ,za otroci plaka. Ne zapustite je, ko Kajn prekleti! Le v nje naročju se spočije glava; živite, da bi mogla kdaj umreti na njenem polju, kjer vas čaka [slava! Tu vse vas ljubi, vse vam drag [spomin je; tam nihče ne bo hotel vas poznati; še boljše gole, kršne so pustinje, kot polja, kjer le tujec se košati. Tu vsak kot brat vam toplo v roko [seže, a v tujem svetu samo pelin rase, na to zemljico^ vse vas, vse vas veže,-ime in jezik, kri, za večne čase. Le ostanite tu! Ker solnce tuje ne bo vas grelo, kakor to vas greje; grenak le kruh je tam in je še huje, če kdo brez brata, sam, in brez se-____________________ [stre je. Zemlja, zemljica, mati! Zemlja, zemljica, mati! Če nimaš kruha, daj mi kamen, še ob kamnu bom prepeval! I. Cankar: Kurent. V jeseni, ko so rubili pri Mata-ju, ker ni imel, da bi plačal davke, je potrkala revščina tudi pri Kacjanovih. Kacjan je bil eden najtrdnejših kmetov, a v poslednjem poletju so se tudi njegovemu posestvu zmajali temelji. Toča mu je pobila cvetoče jablane predno se je cvetje oplodilo, moča je celo poletje pritiskala žito in turšico k tlom in ko so pastirji prignali s planine zmanjšano njegovo čredo, ker sta se dve kravi ponesrečili, je šel Kacjan neke nedelje v posojilnico in vzel na posodo. Nobenemu ni črhnil o posojilu, še sebi ne bi priznal tega- v svojem ponosu. Grizlo ga je, da je na starost dočakal, da leži na Kacjanovini dolg. In tako se je zgodilo, da se je tisto jesen poslovil Kacjanov Janez in šel v Francijo. «Ne hodi», ga je svarili Hametov Jože z Ravni, ki je bil že v Franciji in se je vrnil s praznim žepom domov. Janez pa je mislil: «Kaj bi ne šel; če pošilja sosedov prihranke, jih bom jaz tudi. Hametov Jože pa se gotova ni dovolj pobrigal za delo, ali pa je preveč zapravljal.» Odpotoval je. Stari Kacjan ga je pustil s težkim srcem in z upanjem, mati Kacjanova pa je strmela za njim še dolgo potem, ko se je skril pod klancem. V pričetku so dobivali pisma polna upanja. Sicer je našel Janez delo, ki je bilo zelo naporno in dobival je zanj le toliko, da je komaj sam shajal, a tolažil se je in tolažil je svoje doma, da dobi gotovo kaj boljšega, ko spozna kraje. Nekaj dni po Svečnici pa dobijo pismo, v katerem jim naznanja, da je že nekaj časa brez dela in da boleha. Kacjanova mati je prejokala cele dneve, Kacjan pa se je čemeren potikal okoli: pri nobenem delu ga ni držalo. Odleglo jima je šele, ko je črez nekaj dni pisal Janez: «Vrnem se». Janez je računal: «Varčevati bom moral z denarjem, da pridem do doma». Stisnil se je v železniškem vozu v dve gubi, strmel pred se, misli pa so mu drvele hitreje kot vlak tja gori v tisti kotiček ob Soči, ki ga je zapustil v nadi, da se vrne vanj kot sin, ki prinaša materi zlai-ta1; a tujina ga je varala, mu izpila kri in ga vrgla na cesto. V Gorici se mu je zvedrilo čelo Sveta zemlja, mati naša, daj kruha svojim sinovom in ob smrtni uri večni počitek. Amen!» Zmračilo se je že; Janez pa je hodil proti domu in je molil. I. M-r : Velika noč v ruski vasi Nepregledna snežna odeja, ki je dolge zimske mesece pokrivala zemljo, se je začela pod vplivom spomladanskih solnčnih žarkov tajati in se spreminjati v žuboreče potočke in dalje v deroče reke. Tu pa tam se prikazujejo izpod nje ozelenele desjatine ozimnih posevkov, posejanih že v jeseni in prebujajočih se pori snegom. Tudi vrane, srake in druge ptice v bližnjem gozdu, ki vso zimo ne zapustijo ruskih vasi, z napetim kričanjem izražajo svojo radost nad o-življajočo se prirodo. Pa kako bi tudi ne; saj se tudi njim obeta obilna hrana. V velikih jatah bodo namreč korakale za plugom in s svojimi krepkimi kljuni izbirale iz [preorane zemlje gliste, črve, žuželke i. dr. — Sani, ki so skozi vso in ko je sedel v vlak, da se popelje zimo izborno drčale po mehkem v Gore je poslušal besede, ki so mu legale v srce in mu olajševale bolest. Poslušal je razgovore, gledal ljudi in bilo mu je, da bi vse po vrsti objel m vsakemu rekel: brat. Pri Sv. Luciji je izstopil. Mahnil je kar peš proti domu. Ko je šel čez Stopnik, je videl ljudi, ki so orali. «Bog daj srečo!» «Bog daj!» Gledal je rjavo, zemljo, ki je dehtela in odpirala svoje grudi, da bi sprejela seme, ki bo obrodilo iz njenih prsi, napojenih z našo krvjo in z našim znojem. Čakala je, da izkaže svojo hvaležnost vsem svojim vernim sinovom, ki jo ljubijo in ki ji dajejo svoj mozeg in svoje življenje. Njegovo srce je slišalo njeno pesem in nič več malodušja ni bilo' v njem. «Vrnil sem se, izgubljeni sin, in sedaj sem pri tebi, zemlja. Ljubil in gojil te bom in vse, kar mi boš dala, bom sprejel iz tvojih rok: če nimaš, da bi dala dveh mernikov, pel ti bom hvalo in ljubil te bom tudi za enega. Saj si moja mati in je v tvojem telesu moja kri.» Šel je skozi Modreje, pa se tega ni zavedel; šele tam Pod ključem, tam kjer se hoče Soča zagnati v steno, pa se premisli in obrne proti Sv. Luciji, se je vzdramil. Od Tolmina je priplaval glas zvonov; stari Klinkon je zvonil «Zdravo Marijo». Janez se je odkril in pokrižal. Ustnice so mu šepetale: «Češčena Marija, milosti polna...», 'srce pa mu je molilo: «Zdrava zemljica, naše krvi polna, Bog bodi s Teboj in obilen naj bo sad tvojega telesa, o zemlja! snegu, izginjajo in nadomeščajo jih vozila na kolesih; kajti zaradi vdirajočega se snega so. sani po stale težke in okorne ter izvile ru skemu mužiku že marsikatero kletvico, ko so obtičale v vodi, po mešani s snegom, tako da jih ubo.-gi konjiček niti z naj več jim naporom ni mogel izvleči. Dolga in široka vaška ulica se polagoma iz-preminja v močvirje in, če nimaš ob takih dnevih dobrih škornjev, je boljše, da se ne prikažeš na plan, ampak ostaneš doma v suhi izbi, ker pri prehodu vaške ulice si primoran gaziti do gležnjev globoko po vodenem snegu. Še nekaj dni prijetnega toplega solnca in konec bo velikanske in nepregledne bele odeje, ki se žalostno konča v potokih in rekah. Strehe po večini s slamo pokritih hiš se popolnoma osušijo, vodeni sneg izhlapeva in vaška ulica, po sredi zaraštla s travo, pridobiva vse lepšo in lepšo obliko. Po vsej vasi se opaža vrvenje: pridne gospodinje skrbno čistijo, in snaži j o vežna stopnjišča, kuhinje, sobe, okna; pred vsako hišo je lepo pometeno in povsod vlada najlepši red. Na obrazih vseh vaščanov se opaža nekak izraz zadovoljstva. «Kaj pa naj vse to pomeni?» — se zamišljeno vprašuješ, ko nisi vajen vseh tamkajšnjih običajev. E, kaj; ruska «pasha» — Velika noč — je potrkala na vrata; oni veliki sveti dan, ob katerega prihodu se vsa srca ruskega kmetskega naroda, napolnijo z nepopisnim veseljem. Saj pomeni ta praznik tudi nekak mejnik med dolgočasno, rusko zimo in krasno spomladjo, ki s svojim lepim in živim prihodom vzbudi v srcu ruskega kmeta polno lepih nad. Velikonočna sobota. — V vsaki hiši, tako v bogati kakor tudi v siromašni, se vršijo vsakovrstne priprave: pečejo potice, kolače, barvajo in kuhajo velikonočne pirhe. Še pred večerom je vse delo končano; povsod čisto in snažno. Vsaka stvar je na svojem mestu. V desnem kotu kuhinje stoji z belini prtom pokrita miza, obdana s čistimi stoli; nedaleč od nje ti bije v oči svetlo očiščeni medeni in po-nikljeni samovar, ki je ob takih praznikih poklican k izvrševanju važne naloge; pred ikonami se zasvetijo raznobarvne lučce. — Ljudje se odevajo, v praznično obleko in se pripravljajo k službi božji. — Vsi, stari in mladi, spešijo in se zbirajo že dolgo pred začetkom svete maše v cerkvi, ki je od zunaj in znotraj prav lepo okinčana in okrašena. Tu vidiš nebroj raznobarvnih luče, bleščečih se ikon, velikih in malih posrebrnjenih svečnikov. Okoli cerkve pelje lepa, s peskom posuta pot, po kateri se pozneje razvije procesija. — V cerkvi postaja vsled velikega navala vernikov vedno bolj tesno in marsikdo je radi prevelike gneče primoran ostati pred glavnim vhodom. Dvanajsta ura! — Duhovnik, o-blečen v bogato, s srebrom vezeno obleko, drži v rokah razpelo, okrašeno s cvetjem; pred njim cerkvene zastave, ikone in zbor pevcev. Oglasijo se zvonovi, verniki prižigajo v rokah sveče. Pevci pojo velikonočne pesmi in vse se začne pomikati proti izhodu. Procesija, v kateri mrgoli na stotine svečic, in. spremljana z neprestanim zvenenjem vseh zvonov, se po obhodu okoli cerkve zopet povrne. Vernike obdaja nepopisna praznična radost. Pa tudi ni čuda; saj se v velikonočnih molitvah poje:. «Vseh praznikov praznik in vseh slavnosti slavnost; z veseljem drug drugega ob jami va — vsi bratje — in svojim sovražnikom vse odpustimo z «Vstajenjem!» — Vsi — znanci, prijatelji in sorodniki se ob tej priliki z besedami «Hristos voskre-se» trikrat poljubijo; vse to v znamenju radosti praznika vstajenja Gospodovega. Ko tako konča prva jutranja služba božja, se takoj začne blagoslavljanje velikonočnih jedi, povezanih v čiste bele prtiče in položenih na za to pripravljenih klopeh. S petjem «Hristos voskrese» jih duhovnik kropi z blagoslovljeno vodo. Kadar je tudi ta ceremonija dokončana, se verniki že ob prvem jutranjem svitu vračajo domov, kjer vršijo običajni velikonočni zajutrek. Pred tem praznikom se namreč pravoslavni narod drži skozi sedem tednov jako strogega posta, za časa katerega je po cerkvenem zakonu prepovedano vsako zauživanje mesa, mleka, masla, jajc i. dr. Napočilo je jutro praznika Zvonovi pojejo svojo pesem; tudi iz sosednih vasi se oglaša neprestano zvenenje, trajajoče ves dan; vse se raduje in veseli. Tudi solnce se kaže, kakor da sveti tega dne nekako drugače — lepše, veselejše. Ne pravi zastonj star ruski narodni pregovor: «Na Kristov dan se solnce igra». — Popoldne je vse — staro in mlado — na ulici. Eni sedijo na klopeh pred hišami in se pogovarjajo; drugi hodijo v goste k znancem; tu vidiš gručo rajajočo mladine, tam zopet dekleta na priprosti gugalnici, katero so nalašč ta dan postavili vaški fantje. Kričavi otroci v večjih krogih igrajo razne igre z velikonočnimi pirhi, ki se pogosto končajo tudi z nedolžnimi solzami. Nasproti ti zopet prihaja cela vrsta za roke se držečih mladih deklet v pestro pisanih oblekah; takoj za njimi pa gruča mladeničev, ki v spremstvu glasne harmonike prepevajo različne narodne pesmi. Kamorkoli se ozreš, povsod zabava. — To rajanje le polagoma pojema s soln-čnim zahodom. Ko leže na zemljo mehki spomladanski mrak in se zasvetijo prve zvezde na potemnelem nebu, je že vse tiho in mirno; le tu pa tam se še sliši lajanje psa, ki ga je vznemirilo obljubljanje mladeniča zvestobe izvoljenki. Tako se torej navadno konča Velika noč, ta veliki praznik vstajenja Gospodovega v ruski vasi. Ero*) in Kadija*) Srbska narodna pripovedka Ero je čuval kadijevo govedo; imel pa je tudi sam kravo, ki se je pasla s kadijevo živino. Nekoč se je dogodilo, da je začela kadijeva krava butati v Erijevo., ali Eri jeva krava1 je kadijevo na mestu pobod-la. Ero jo je urezal kar so ga nesle noge h kadiji; «Čestiti, efendi! Tvoja krava je zabodla mojo.» «Kdo pa je temu kriv, prijatelj? Ali jo je kdo naščuval?» «Nihče je ni, kar sami sta se po-bodli.» «E, če je tako, ne bo nič prijatelj! Za živino ni zakona.» Ero pa, nadaljuje: «Zdaj pa poslušaj, efendi, kar Ti jaz povem; moja krava je pohodla tvojo.» «O, o, prijatelj! Počakaj no, da pogledam v zakonik», in segne z roko po knjigi. Ero pa ga zagrabi za roko: «Ne boš, pasja dlaka, če nisi gledal zaradi moje v zakonik, tudi zaradi Tvoje ni treba!» *) Ero — (skrajšanka) — Hercegovec. *) Kadija — turški sodnik. Pravična sodba Srbska narodna pripovedka V Sarajevu je Žid izgubil zašito mošnjo z denarjem. Dal je to oklicati in je obljubil sto grošev tistemu, ki bi jo našel. Potem ko je oklicevalec prehodil vse ulice, pride seljak z mošnjo v roki: «Glej, trgovec, najbrže je to tisti denar, ki si ga izgubil». Ves iz sebe od radosti popade žid mošnjo, jo razporje in začne šteti novce; ali ko j se njegovo veselje spremeni v žalost, ko pomisli, da mera dati sto grošev tistemu, ki jo je našel; in jame premišljevati, kako bi mu jih ne dal. Ko tako prešteje denar, reče seljaku: «Ti si torej, prijatelj, že vzel sto grošev, ker je bilo v mošnji osemsto grošev, zdaj pa jih je samo sedemsto. Prav si storil!» Revež se prestraši, ko to čuje, in še bolj ga zaboli nezaslužena obdol-žitev, nego izguba obljubljenih sto grošev. Zato se jame zaklinjati in rotiti, da se ni niti doteknil denarja, ampak je vse tako prinesel, kakor je našel. Žid pa ostane trdovratno pri svojem. Tako se slednjič spreta in jo primahata h kadiji, da razsodi. Oba prisežeta; žid, da je bilo v mošnji osemsto grošev in je zdaj samo sedemsto, seljak pa, da se ni denarja niti doteknil, ampak ga je tako prinesel, kakor ga je našel. Modri kadija, spoznavši, kaj je in kako, jima razsodi tako-le: «Obadva imata prav; ti, trgovec, si izgubil osemsto grošev, ti seljak pa si jih našel samo sedemsto; ni torej to denar tega trgovca, ampak nekoga drugega. Nesi tedaj, seljak, ta denar domu in hrani ga, dokler ne pride oni, ki je izgubil samo sedemsto grošev; ti, trgovec, pa čakaj, dokler se ne oglasi tisti, ki je našel osemsto grošev.» I Fr. Ložan : Mešetar Jerinček V Podgori žive sami mešetar ji. Nemara je zrak takšen, da ne trpi ljudi drugačne sorte. Kdor ni mešetar — ali se kmalu v mešetarja prevrže ali pa se iz Podgore izseli, če ne z lepo, pa z grdo. Sosednje vasi nič kaj ne obrajtajo Podgorcev, češ, samo tri poštene može da imajo med sabo', pa še te tri da bo skoraj vzel dež. Merijo te besede na svete Tri kralje, ki so v Podgori naslikani na zunanji strani kapelice in ki jih je v teku let deževje tako spralo, da se jim komaj še poznajo živo barvani plašči. Še drugo stvar radi očitajo podgorskim mešetarjem, namreč, da niso niti svojega patrona v velikem oltarju, sv. Luko, pustili v miru, nego so mu zamešetarili lepega rejenega vola za hrvatsko bušo. Pa tiči v teh takih zabavljicah dober kos zavisti, ker mešetarska obrt ni slaba obrt. Resnično ni slaba. Toda znati jo je treba, to je tisto! Zlasti hribovcem iz Suhega Brega, ki mu pravijo tudi Lačni Breg, so rdeči in rejeni mešetarji iz Podgore vir stanovitne zdražbe — venomer se jim obnje spotika jezik. N. pr. kadar je stari Strehar* tam v Lačnem bregu sitnaril — in sitnaril je vsak dan — gotovo je v svoje litanije vpletal podgorske mešetarje. Nosil se je nad sinom Matijcem: «Mar res ne vidiš nikoder nobenega dela, ha? — da se doma po s lan j aš? Mar naše kmečko delo ni zate, ha?» Žena mu je ugovarjala: «Pusti ga no, prga sitna, naj pomalica!» Strehar pa: «Potuho mu daješ! Pozna se ti, da si Jerinčkova iz Podgore, mešetarska. Kar k Jerinčku ga daj, pa se naj izuči za mešetarja če ga ni sram, ciga,-na!» Pa se je res zgodilo, da je Matijec, ki je bil mlajši sin in mu ni kazalo, da bi se vse žive dni pokrival okoli tesne domače sklede, nekega dne pobral svoje cipelišče in se s solznim maternim blagoslovom na čelu in s suhim kosom ovsenega kruha v žepu napotil po bregu navzdol k stricu Jerinčku v Podgoro. — Ločitev mu ni bila težka: «Bolj siten ne bo stric, kakor so oče,» je preudarjal; «če pa bo, ni vrag, da ne bi našel pota nazaj.» No, stric ga je sprejel dosti prijazno. Kaj pa je doživel koj drugi dan, bo povedano sedaj - le. Po zajtrku je stric Jerinček ukazal: «Napreži, če znaš! V Goričevem je semenj — naša dva pujska vzameva s seboj, morebiti ju prodava. Ne vem, kaj jima je, žreti ne marata.» Matijec napreže, sedeta in se peljeta. Dospela na sejem,pa veli stric APo-gledat stopim, če bo kod kaj zaslužka. Vi trije, pujska dva in ti, pa kar tukaj-le ostanite in če bo kdo vprašal za pujska, toliko in toliko reci, za ta, denar da ju lahko daš, za manj pa ne!» Pokimal je pujskoma in Matijcu in šel po zaslužku, in so mu sledile radovedne Matijčeve oči noter do praga Lovretove gostilne. Ni bilo všeč Matijcu, da ga ni stric s seboj vzel k Lovretu, kaj rad bi mii bil pomagal tudi tam. Pa je pomislil: s pujskoma nikakor ne bi mogla v krčmo —■ in je preudaril: stric ni, da bi mu zameril. Pa je Matijec zameril pujskoma in ju dregnil, da sta bridko užaljena zakrulila. Sejmarji so prihajali, postajali, harali po ceni. Matijec jim je odgovarjal, kakor mu je bil naročil gospodar. Pa so sejmarji stopili naprej brez besede, k večjemu je kateri premaknil klobuk z enega ušesa na drugo in počasi in preudarno pljunil. Pride še ženska, nemara je bila vdova in kočarica, in se ustavi. Ne ve se, ali sta ji bila pujska po godu ali ji je bil po godu mladi fant: z mladim fantom bo lažja kupčija, kakor bi bila s starim prebrisaniim dedcem. Vpraša, fant ji odgovori, pa ko je čula ceno, je tudi njo zasukalo, da krene naprej. . Vendar je ženska bila ženska in ni mogla, da krene naprej brez sleherne besede. Pa je svoj korak zopet zao-krenila nazaj in se ob tem špotekni-la ob lastni škorenj, komaj se je se ujela. Potem je najprej grajala dobrega Mafijca, čemu se ji smeje smrkavec, in slednjič besedo zopet napeljala na pujska: mar je norčav, da pujska tako visoko ceni. Pol toliko naj reče, pa bo še preveč! Matijec je bil užaljen. Ne zaradi vprašanja, ali je norčav; tako vprašanje spada k običajnemu kupčijske-mu pomenku. Ali rekla mu je baba tudi «smrkavec». Med fanti v Suhem Bregu je veljala starodavna pravica, da na «smrkavca» ni bilo drugega odgovora, kakor s kolom po glavi ali z nožem v rebra. Pa je užaljeni Matijec pomišljal, kaj bi z babo, ko baba ni fant. Tedaj se je nenadno pojavil vzad za žensko stric Jerinček. Z očmi je ujel Matijca in mu pomežiknil; potem pa pristopil s počasnim sejmarskim korakom in se ustavil pri krulečih pujskih. Na prelepe načine je dehtel po vinu in pečeni klobasi, na levem brku se mu je prelestno gugala kapljica —.Matijcu se je- kar milo storilo v ustih. Dela! se je pa stric Jerinček, ta hinavec, kakor da pujska in njunega varuha še živ dan ni videl. Z veščo roko je potipal žival in vprašal fanta, koliko da ju .Štirna. Matijec je zazijal, pa jc še stricu povedal, kakor je bil prej naučen ou samega strica. Stric si je vnovič z očmi in prsti ogledoval žival in pričel: «No» in I «hm». In je hotel baš povedati svojo ! sodbo o živali in njuni ceni, pa je za-1 pazil žensko — hinavec, kakor, da je ni videl že od vsega krajaf Pa se je : umaknil za en korak in dejal: «Mar j vi kupujete pujska? V kup vam ne j bom segal, mati — ni .moja navada!» 1 «Predraga sta!» pravi ženska. «Sorte sta prave,» je modroval stric. «Ta sorta rada žre in hitro debeli. Za Špeh je ta sorta najbolj prava. Po tej Sorti sem že gledal... Ampak vam se ne bom. vtikal v kupčijo. Kar lepo zglihajta s fantom!» «Ko pa fant predrago drži!» se je pomišljala ženska. Pa se je stric nagnil k ženski in ji zašepetal v uho: «Mati, meni boste dali dvajset kronic mešetarine, pa bom jaz zgTihal za vas!» - -| Še odgovora ni počakal, že se je pričel pogajati z nebogljenim Matij-cem, da je Matijcu kar sapo jemalo in ni vedel, ob čem da je. Stric pa je . kričal za oba in grabil Matijca za I roko in mu bil v dlan in v nič deva 1 | pujska in ju V istem dušku hvalil in | mladega prodajalca rotil pri peklu in j pri nebesih in odbijal in ponujal, slednjič" pa namežiknil Matijcu: «Zdaj je čas, zdaj pa le udari!» Pa je še Matijec udaril stricu v dlan in je stric Matijcu obrnil roka in s svojo čofnil vanjo in jo stisnil, da se je Matijec bal, da mu jo zdrobi, in se je potem stric zadovoljno odduš-kal in izjavil: «Bog daj srečo! Zadihano je!» Obrisal si je pot: «Mati, pujska sta Vaša! Pošten kup ste kupili, pol zastonj. Kar tantu odštejete denar, meni pa me-Šetarino!» Pomagal je ženski, da je iz rute izluščila kupnino in jo naštela brez zmote, in se je brigal še za bankovce, ali so dobri, r’otem je denar fantu stisnil v roke: «Na, pa ga nesi gospodarju, pri Zoretu sem ga videl, in se pohvali, da si dobro prodal! Pol litra ti lahko kupi in klobaso!» Mešetari no je potisnil v hlačni žep, voščil ženi srečno pot in jo naokoli ubral k Zoretu. — Drugi dan je bila nedelja in je imel Matijec potrebo pa tudi dovolj časa, da piše domov očetu prijazno pismo, ki je stalo v njem: prodno nadalje piše, da vse lepo pozdravlja, posebno očeta; in stric Jerinček la je ptič in da bo ostal pri njem. Včeraj sta bila na sejmu v Goričah in je stric prodal dva mršava pujska in ju ni le prodal za drag denar, še mešetarmo je zaslužil pri lastnih, svojih pujskih. Potlej pa da. mu je stric Jerinček kupi! vina in klobaso. Stric, ta zna! — In pr e dno naprej piše, da pozdravlja tudi mamo in brata,» in ko se mama radi kregajo, kako ste sitni in da bi Vas najrajši zamenjali ali prodali, če bi Vas kdo maral — kar recite mami, naj Vas stricu Jerinčku dajo v roke, on Vas bo zamenjal ali prodal — ni vrag, da Vas ne bi! — in še bo zasluzil mešetarino. To Vam od srca želi Vaš hvaležni sin ■ Matijec.» Vstajenje v Firencah V Firencah proslavijo vstajenje na veliko soboto na poseben način. Pred stojnico pripeljejo lep voz, okrašen s cvetjem, in ves pozlačen. Od tega voza napeljejo naravnost pred oltar debelo žico, po kateri se lahko premika bel golobček iz ko.-vine. Ko zapoje kardinal «Slavo», prižge smodnik,ki je v golobčku,in razvijajoči se plini premikajo golobčka naprej. Ko «prileti» golobček do voza, udari v strelno kapico (kapsulo), nakar prične pokati na vse strani. Na vozu so namreč razvrščene v več vrstah rakete, ki se zaporedoma ena za drugo prižgejo. Pri zadnji eksploziji se na vrhu voza razvijejo zastavice. Vsako leto prisostvuje temu dogodku mnogo ljudi; posgbno mnogo. jc tujcev, ki jih ta običaj zanima. Po končani eksploziji vprežejo v voz štiri vole, ogrnjene v rdeče plašče z grbi mesta, ki odpeljejo voz v skladišče, kjer ga hranijo skozi leto. do druge velike noči. Izvor tega običaja je pravzaprav tudi pri nas običajni blagoslovljeni ogenj velike sobote. Prvi tak voz je bil v uporabi leta 1305. in sicer najprej za raznašanje blagoslovljenega ognja po mestu. Šele kasneje, za časa papeževanja Leona X., je bil uveden način prižiganja z «golobico». Seveda so bili vozovi večkrat obnovljeni. Tisti, ki ga rabijo sedaj, je bil napravljen okoli leta 1700. Med kmetskim ljudstvom v okolici Firenc je razširjena sledeča vraža: Če «golobica» gre od oltarja do voza po žici, ne da: M se ustavila, se obeta dobra letina; če pa se «golobica» radi kake nepravilnosti — ali ker ji zmanjka trenc.tno gonilne sile — malce ustavi, potem bo gotovo malo pridelka. Za kratek čas. Vrzite aa ven! Ko je Spencer končal svoje veliko delo «Kraljica vil», je šel k grofu Suthampronu, ki je veljal za velikega pokrovitelja pesnikov, in. mu je začel čitati svoj umotvor. Navdušeni grof pravi svojim slugam: «Dajte g. Spencerju dvajset šter Jingov!» Nadaljujoč je Spencer še bolj navdušil svojega dobrotnika in ta je vzkliknil: «Prinesite še dvajset šter-lingov!» Navdušenje pa se je stopnjevalo in tedaj pravi grof: «Vrzite tega gospoda skozi vrata, ker če nadaljuje s čitanjem, mu dam vse svoje imetje in propadem.» Profesorska Raztresenemu profesorju so hudomušni dijaki skrivaj obesili listek z napisom: osel. «Hvala tistemu, ki mi je dal svojo vizitko», se je zahvalil ta, ko je opazil listek na suknji. Nima dovolj! Ženin: «Boste dali dosti dote svoji hčeri, kaj ne?» Oče: «Nič ne dam. čemu? Saj ste rekli, da je moja hči zaklad.» Pozna jo. Miha se ga je pošteno nalezel, da ga je moral policijski stražnik spremiti do hišnih vrat. Miha se mu je lepo zahvalil, nazadnje pa ga je še opozoril: «Vi, čujte, pazite se, zdaj pride ključ i okna.» Stražnik: «To pač ne bo tako nevarno.» Miha: < ki šteje 40 pevcev in pevk. mo: tri tisoč lir porabite za pot in /0 Velikonoč nastopi z Volaričevo pridete berači, tujci v tuj svet. Doma 1 mag0. za tak lep uspeh gre največja ste delavci pri svojcih, ki vam v vsa-! zasluga g. pevovodji Gregoriču iz ki nesreči pripomorejo, v Ameriki Dekani. vilo kolonov. Radi visoke starosti zadnjega grofa Baguer so občutili koloni le roko vsakokratnega oskrbnika. Ni izključeno, da bodo dediči dobrovskega premoženja sedaj vse skupaj prodali, ker je posestvo prinašalo vedno manj dohodkov. Najpravilnešja rešitev bi bila celoten odkup in parcelacija med bivše kolone z dolgoročnimi odkupninskimi obroki. Pogreb pokojnega grofa se je izvršil z veliko slovesnostjo in so se ga udeležili vsi koloni. Nimamo v Brdih lepih, prostornih hiš, tudi dvoran nam primanjkuje, zato moramo počakati do spomladi, da se lahko skupaj sestanemo v večjem številu na prostem ter da prisostvujemo kaki predstavi. Na velikonočni pondeljek je navadno otvoritev te briške poletne veselične sezone. Tudi letos se nam obetata na ta dan dve predstavi v Brdih, ena v Št. Mavru, ena pa na Dobrovem. Med razne dobro in slabo znane briške znamenitosti spada tudi pošta na Dobrovem. Vedno je pri njej nekaj v neredu. Hodijo inšpektorji vsako toliko sem, ali razmere na pošti so vedno ene in iste. Ali ne prihajajo časopisi ali pa razne pokojnine ne dostavljajo v pravem času. Pritožbam ni nikdar konca, upamo da vsaj zameram. IZ VIPAVSKE DOLINE. Božje pomladansko solnce vabi pomlad v deželo, nam pa delo in znoj v vinogradu in na njivi ter skrb za telo. Raznih potrebščin je treba in predvsem pa, je treba nakupiti vitri-jola. Kje haj vzamemo denarja zanj? Kje'posojila? V 'gorenji konec naše solnčne doline je legla mora. Zamrlo je vse življenje. Prej 'tako veselega prebivalstva, se je polastilo nekaj težkega. Cela vrsta dogodkov preteklega leta je ljudi duševno potlačila. Gospodarska kriza je storila že svoje. Ne vidiš beliča, le redko še odmeva vesela pesem. Precej osupnenja je vzbudila spreobrnitev nekega znanega poprej obče spoštovanega moža iz neke vasice, kjer so vinske lozice blizu Št. Vida. Le škoda, da moramo o tej spreobrnitvi reči — narobe Pavel. Ljudje se seveda izogibljejo, pa se še mi. V hubelski prestolici se zdi, da je obenem s spomladni^i solncem po- ste tudi le delavci med tujci, katerega vsak prezira in morda v nesreči zaničuje, ŠTANJEL NA KRASU. Pevsko in bralno društvo «Štanjel» priredi v grajskem vrtu na Velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne javno veselico. Na sporedu bo: 1. Bar-carola, poje meš. zbor; 2. Romarica, deklamacija; 3. Ena ptica, poje meš. zbor; 4. Nazaj v planinski raj, poje meš. zbor; 5. Stari in mladi, igra v 4 dejanjih. Med odmori bo svirala godba, po igri prosta zabava. K obilni udeležbi vabi — Odbor. TEMNICA NA KRASU. Kot da bi ne imeli doma dosti ro-goviležev, ki so se pa zadnji čas, hvala Bogu, pomirili, so prišli razkazovat svojo razposajenost z neko hreščečo harmoniko neki fantje tam od Ri-hemberka. Naša mladina pripravlja za velikonočni pondeljek veselico. Po dolgi zimi se torej obeta, da bomo zopet lahko prisostvovali pošteni zabavi. Čujemo pa, da se v bližnji Vojščici pripravljajo.na ples. Smo mnenja, da za naše težke gospodarske prilike popolnoma nič ne pristoja take vrste zabava. IZ KRIŽA PRI TRSTU. Ista žalostna pesem se poje pri nas, kot jo pojo dopisniki «Novic» iz vse naše revne kraške, vipavske, goriške in istrske domačije'.» Denarja ni, pa 'ga ni! Vse za mano, že kriči....» Ta verz se pretaka od jutra do večera od delavca, kmeta do trgovca in gostilničarja. Zdi se, kakor da se mora uresničiti stara prerokba: «Robu za robu» — Kar je delavcev so povečini, kot v Solkanu mizarji, pri nas kamnoseki. Ostali pa so napol kmetje, to se pravi, da se pridelajo toliko, da bi se lahko preživljali. Sicer je edini pridelek vino, katero je pred vojno prineslo lepe denarce. Glavni odku-povalci so bili iz Slovenije. Z novimi mejami se je to spremenilo! Nič se ne misli na to, kako in kam naj bi naš kmet prodal svoj borni pridelek, pač pa je treba plačati takse še od grozdja, ko je na trti. Domači gostilničarji točijo kaj radi tuje vino! Isto se godi z našimi kamnoseki, ki niso pri nekaterih kamnoseških tvrdkah dobili že celih 5 tednov ficka, kakor češ, da so vsi doma založeni z velikim kapitalom. Kamnoseško podjetje «Cava Romana» je izdajalo pretekli teden neke «bone», s katerimi, da jim' da trgovec •živež. Toda iskati trgovca, ki bo dal živež za bone dandanes. Ko vse hoče imeti le denar....?! Sploh vsa kamnoseška podjetja dolgujejo delavcem in to baš sedaj, ko bi rnoraal biti kamnoseška obrt na višku. Vzrok je v tem, da je vlada povišala še 35% izvozno carino na komnje. 10% je bilo že prej. Ali kljub pritisku splošnih Bog ohrani med nami lepo slogo in ljubezen, do naše lepe slovenske pesmi. IZ ČRNIKALSKE OKOLICE. Zelo me je razveselil dopis iz Ga-brovice v zadnjih «Novicah», ko sem čital, da prirede naši vrli Gabrovčani 8. maja veselico. Čast Gabrovčanom, da so se prvi zbudili v naši okolici. Torej 8. maja brez izjeme vsi v Gabrovko! — Kaj pa z društvom «Sloga» iz Črnegakala? Iskreno želimo in pričakujemo, da nam tudi to društvo kaj pokaže. Gospodarstvo Kako in kedaj naj obrezujemo oljke? Oljko moramo vzgajati že v njeni mladosti pravilno in sicer na način «korone». Najprimernejši čas obrezovanja (čiščenja) je meseca marca in aprila. Napačna pa je čiščenje (obsekavanje) v času cvetja, kakor je bila stara navada in je v nekaterih krajih še danes. Izkušnja me-uči, da je tako čiščenje v cvetju za rastlino zelo škodljivo. Oljke naj se obrezuje tako: vrbovje, ki bujno, močna raste v sredini, naj se odstrani in večje zase-čene rane naj se zamažejo s katra-mom. Odstrižejo naj se s škarjami vse suhe veje in kjer je vejevje pregosto, naj se razredči. Dolge veje prikrajšaj, da postanejo krepkejše. V sredini naj bo.de oljka čista, prazna, tako da solnce obseva tudi notranjost vejevja. Oljka, naj bode torej očiščena na način «korone» in čiščenje naj se vrši vsako drugo ali tretje leto.. Nikakor pa ne smeš oljk čistiti vsakih 10 ali 20 let. V tem slučaju drevo popolnoma zdivja, da je tudi čiščenje otežkočeno. Ko o.bsekuješ vrh, glej, da ne u-sekaš prevelikih ran. Vrh ob sekaj od obeh strani. S preveliko rano se ti drevo —- izpostavljeno solneu, mrazu in dežju — v par letih posuši do tal. Drevo, ki ga je tvoj oče, ali morda še tvoj ded z vso skrbjo zasadil, ga boš ti s svojo malomarnostjo pogubil. Ravnaj tako, kakor je zgoraj rečeno in s hvaležnostjo ti bode oljka rodila vsako leto. Ne bo ti treba rabiti sekire, ampak zadostovale ti bodo. škarje. Zadnji čas je za čiščenje, ali bolje pozno nego nič! J. H. Razno Naslov angleškega parlamenta. Angleški parlament je dobil hov naslov. Odslej bo njegovo ime: Parlament združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Prej je v naslovu manjkala beseda «Severne»» ker je zadobila Irska popolno enakopravnost šele na lanski konferenci dominijonov. Angleškemu kralju je pripuščeno na svobodno voljo, kako izpremeni svoje ime, vendar sta tnu obe zbornici svetovali naj si nađene ime: Jurij V., kralj Velike Britanije, Irske in britanskih dominijonov onkraj morja, branitelj vere in cesar Indije. Ford — kralj avtomobilov Amerikanski tvorničar avtomobilov Ford je v letu 1903. izdelal le 195 vozil; leta 1913 in 1914 so njegove tvornice zgradile letno četrt milijona avtomobilov; a v letu 1924. je narasli o število izdelanih strojev na dva milijona. V Fordovih delavnicah je zaposlenih 200 tisoč delavcev. To je razvoj! Življenje lokomotiv Če smemo govoriti o življenju lokomotijv, potem moramo reči, da je njih življenska doba kratka. Na Angleškem se računa, da traja . lokomotiva za osebni vlak 25 let, za tovorni vlak pa 26 let. A Ameriki, kjer žive hitro življenje, traja stroj za ekspresni Adak 16 let, za osebni vlak 18 ali 19 let. Ali vendar napravi stroj v 18 letih svojega življenja okoli dva milijona milj, to je dvakrat toliko, kolikor njen angleški drug, ki napravi le okoli milijon milj. Lokomotiva se tako. hitro obrabi radi prevelikega dela; v onih deželah pa, kjer je podnebje milejše, kakor na pr. v latliji, traja stroj svojih trideset let. LISTNICA UREDNIŠTVA Roberts: Hvala! Pride prihodnjič na vrsto. Rogač: Nismo mogli priobčiti! Slabo, opisan dogodek; tak, kot ste ga Vi opisali, je nemogoč» Naj Vas pa to ne oplaši, le še kaj pošljite. IZJAVA.sv) Ker sta maja soproga Karolina Žerbo roj. Smotlak in sin Anton odšla iz hiše brez povoda in ker sumim, da bi znala v mojem imenu delati dolgove, izjavljam, da ne bom plačnik takih dolgov. Tinjan, 12. aprila 1927. Ant. Žerbo št. 11. *) Uredništvo odgovarja za izjavo le, kolikor mu veleva zakon. Mfio-ribäislia posojilnfca in Hnita registr. zadruga z neomejeno zavezo v Barkovljah sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 6% Vloge so zajamčene z nad desetmili-jonsko vrednostjo v nepremičninah. Uradne ure: 8.—12. in 14.—18. v BarkoM, M Regina Elena 37 Ne hranite denarja doma ? Izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru je zdravilo (Trpoški sok) uspešno čistiln0 sredstvo, posebno Priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Costellanovlch, Trst ia Giu liani 42 [parat, ulica via deli’ Istri) TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA ulica Torrebianca in Raffineria 7. Telefon 44-39. SEMENA, KMET. POTREBŠČINE Vrtna in zelenjadna ter cvetlična semena, nemškega izvora. Poljska in travna semena ter zajamčena semena detelje lucerne in domače ali triletne detelje. Semenski oves iz Češke krmsko peso Mamut rdečo dolgo in Eckendorf rumeno, dospelo pred kratkim iz Nemčije. SEMENSKA AJDA Sprejemamo naročila za semensko ajdo. Vsak naročnik naj navede, katero vrsto ajde želi; črno štajersko, ali sivo francosko ajdo. SEMENSKI KROMPIR IZ JUGOSLAVIJE Mlekarska zadruga v Trnovem ima v svojem skladišču še nekoliko semenskega krompirja «Onei-da» iz Jugoslavije, katerega je pripravljena odstopiti okoliškim zadrugam in kmetovalcem v izključno semensko uporabo. ČEBELARSKE POTREBŠČINE Satnice iz naravnega voska, katere zamenjamo tudi za vosek, tr-čalnice za med, izgotovljene A. — Ž. panje, vsakovrstno čebelarsko orodje in pripravo, ter vse kovinske dele za A. — Ž. panj. Na željo dopošljemc tudi cenik. KOSE ZNAMKE «MERKUR» Ta vrsta kos «Merkur» se je izkazala pri nas kat najboljša in je pri naših kmetovalcih najbolj priljubljena. Zadruge in preprodajalce, ki si želijo nabaviti večje število kos «Merkur», naj prijavijo pravočasno svojo potrebo. UMETNA GNOJILA Mešanica umetnega gnojila za krompir in zelenjavo. Superfosfat, kalijevo sol in čilski soliter. ŽVEPLO IN MODRA GALICA Bliža se čas, ko se mora vsak skrben gospodar pripraviti na boj zoper trtne škodljivce. Vsak vinogradnik ve iz lastnih izkušenj, kako strašno se maščuje nemarnost in odlašanje v tem pogledu, in gorje onemu, ki ga to maščevanje zadene. Letos se je kljub neprestanim pozivom na predznambo za modro galico in žveplo oglasilo le malo število' naročnikov, radi česar je Tržaška kmetijska družba naročila le toliko blaga, kolikor ga je imela pravočasno predznamovane-ga. Žveplo. Prva pošiljatev žvepla je kmetijski družbi že dospela. Skrbela je, da naroči za' svoje naročnike najboljšo vrsto žvepla znamke «Trezza» ne glede toliko na ceno, da lahko ugodi svojim članom in naročnikom z dobrim in zanesljivim blagom. Naročnikom, kateri so naročili 'pošiljatev po. železnici, smo že odposlali. Ostale naročnike vabimo, da ga dvignejo. Modra galica.Težje kakor z žveplom bo. letos z modro galico. Angleške modre galice bo radi rudarske stavke na Angleškem malo na trgu. Mi smo dobili le manjšo količino, le za manjša naročila posameznikov. Naslednja pošiljatev bo dospela v Trst koncem meseca junija ali julija. Naročili pa smo večjo količino nemške modre galice znamke «Johannisthal», katera nam dospe v sodih po 250 kg tekom tega meseca. Tudi ta je že vsa: oddana in jo dobijo le naročniki, ki so jo predznamovali. Ostali se bodo morali zadovoljiti z drugo galico. Vinogradniške potrebščine Za letošnjo vinogradniško sezijo je preskrbela Tržaška kmetijska družba vse vinogradniške potrebščine, kakor: Škropilnice znamke «Vermorel» originalne, «Volpi», «Ferrara», in vse posamezne nadomestne dele. Žveplalnike: ročne koprske in nekaj drugih sistemov. Nahrbtne žveplalnike; ploščnate «Volpi»-in okrogle «Viktoria» in «Ideal». Odgovorni urednik : JANKO «tJNTIC. Milan Kutin Cevljarnlca Forcessln Oilikonna na madnarodni razstavi v Ganovi z „Diploma dl pran premio'1 TRST - Via Giuseppe Caprln Štev. 5 pri Sv. Jakobu - TRST Kdor išče obuvalo cenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo! In šel bo k „FORCESSINU", ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . trgovina jestvin in kolonijalnega blaga na debelo in drobno POSTOJNA = □ Prva parna pekarna. Porcelan. P □ Železnina. Zastopstvo petro- □ O leja, kvasa ter PORTLAND- □ □ CEMENTA. Točna postrežba. □□□□□□□□□II □□□□□□□□□ jEE POSTOJNA ♦♦♦♦ Notranje bolezni in oneraciie. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. I „Vedež”za leto 1927 je izšel IVAN KERŽE Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Ud. CENE NIZKE. TRST, PIAZZA 8. GIOVANNI St. 1 □□□□□□□□□□□aaaDDaDDDnnmaannO D ' iD □ rsilstranni udrnsa i omalaoim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre hlanca 19. I. nad. ♦♦♦♦ Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne (elica (safej) ♦♦♦♦ Sisane m za stranke od 87*-13,15-18 Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-67. Noisiarelti slouen. denarni zavod Kmetijski stroji Zobozdravnik sprejema o SORICI no TravnlKu 5 II. nadstropje a □ a a a 9 a □ a a a a □ □ a □ a a a □ □ □ □ a — ------- — --- in □ciauaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaDD Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Ulica Torrebianca 19, In Raffineria 7. Telefon 44-39. Zobozdravnik D= D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via Imbrlanl 16/111. (pral Via S. Giotaoil) od 9—12 in od 3—7 ure JAKOB BEVC - TRST n urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica : S. M. Magdalena zg. št. 1 i|| ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KROftšE plačuje više kot vsi drugi m Ljubljanska Htna banka ÄPodružnica u Trstu: «la XXX Bitte 11 ä,; BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU BI AN A 5 Podružnice; Gorica, Brožiče, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Mbtkovič, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split H Centrala v Ljubljani Delniška glavnica in rezervni zaklad : 60.000,000 cii»mira ,MUNDLO$‘ šivalni stroji Göricke“ Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4°/0 a vloge na tekoče račune z 4V2% netto. - Za odkaz vezanih viog placa odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v naiem ----------------—----— varnostne pušice (SAFES) --------------------- Blagajna je odprta od 97a do" 12-50 in öd I47ä do 16 ure. s dvokolesa, motorini „F1AM“ in belgijske oiiške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju GOFJICA — Piazza Cavour 9 — GORICA 0) ■c N 0) c JU 'cS k ra C o a c « 2 ■o 0 1 Lastnik F. BOLAFFIO TRST - Via Giuliani 42 (Sv» Jakob) v bližini slovenske šole. Najboljše specijalitete za domačo rabo © Vodo „DeirAlflH“ Cttstellanouicii Prepreči izpadanje las ter je priporočljiva posebno proti prhljaju in za ojačenje korenin, ker vsebuje kinin. Steklenica po L 6'—. - V Gorici se prodaja pri F i e g e 1, Via G. Carducci štev. 9. Pri sestavljanju vseh naših specijalitet se poslužujemo v največji meri rastlinstva kar je rezultat dolgoletnih izkušenj najboljših zdr. izvedencev. Jamčimo za čis-toto vsakega posameznega primeska. GlyRo! Ciistellonßulcli Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, splošnemu ^slabijemu, glavobolu, pomanjkanju teka In ssa ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L 850. — za popolno zdravljenje 6 steklenic Cena L 45'50. Prsni slrnii CnstelMeh. influenci, kroničnemu kataru in kašlju. — Cena steklenici L 7 50. — Cena steklenici za otroke L 5‘—. — ""M Upore China (Ellsire dl China) Castellanovlch Sestavljeno je iz ekstrakta najboljšega „China chalysaia“ Vzbuja tek in učinkuje pomirljivo na razdraženo želodčno živčevje, posebno priporočljivo v dobi okrevanja. - Cena steklenici L 7'50. Razpošiljamo tudi proti pošt-povzetju, pa ne manj kot dve ::: steklenici ::: 1 1 SNUJOČ C5.STELLA-IMCH Priznano najboljše sredstvo za čiščenje krvi, za spomlad, zdravljenje, proti omedlevici (vrtincu,), valu krvi v glavo, motenju vida pri starejših osebah, arteriosklerozi ter za pospešenje krvnega obtoka. Cena steklenici L 11. — Za popolno zdravljenje 6 steklenic L 60. Kadar kupujete naša zdravila, zahtevajte le zdravila z zt\akom CASTEL-LANOVICH, katero jamči za pristnost proizvoda in za čistoto primeskov. I O a 01 teti »«S» tP V G 3 0) ■s m ro' m a o Odklanjajte ponarejene izdelke !!