P r o g r a m novega šolskega casopisa »Slovanskega pedagoga". Skoraj vsi slavjanski narodi v Avstriji gledajo bolje na šolski napredek pri Nemcib, Francozih in drugib neslavjanskih narodih, kakor pa na to, kar so sorodna plemena v šolstvu storila. Iz vednega nasledovanja lujih vzorov in posnemanja tujib navad pa prihaja kvarjenje narodnosti, izvira slabljenje vlastne dušne plodnosli in na zadnje literarna odvisnost, s ktero se narodi odvračajo s prirojenega pota, na kterern edino se morajo v svoji individualni posebnosti vspešno izobraževati in razvijati. Da se šolstvo slavjanskih narodov oslobodi takcga škodljivega vpliva tujib literatur, treba da se vsi bolje oziramo na literatiire slavjanskih narodov, da bode to, kar je eno pleme izkusilo, na hasen vsem drugim plemenom. Prepričani, da je vzajemnost narodom slavjanskim, zlasti pa avstrijskim, posebno v šolskih stvareb potrebna, da v prirojeni svoji posebnosti z ohranjenjeni svojega narodnega značaja, razvijaje se, morajo z druginii narodi na poti izpbraženosti z enakimi koraki dalje stopati, porodila se je v pedagogib zbranih na prvem shodu v Zagrebu la niisel: naj bi se vstanovil organ, v kterem bi pedagogi vseh slavjanskih narodov svoje izkušnje v svojein jeziku razodevati mogli za poduk in podbujo drugim. Teniu vsera slavjanskiui narodom občinskerau lisiu dalo se je inie ,,Slovanski pedagog", in je odločeno, da ima izhajati v Pragu. Preskrbevši si vse, kar (reba za to početje, pripravljanio se, da priliodnje leto razpošljemo v vse slavjanske zemlje ,,SIovanskega pedagoga", in prieakujemo obilne podpore od vseh, kterim je v resnici kaj do lega, da se vzajemnost med nami krepča in ohrani. ,,Slovanski pedagog" se bode skrbno trudil, da bi mi zvedniške splošne interese in svoje potrebe spoznavali, pred vsem pa iz svojih skušenj korist zajemali in se učili. Iz vseh dežel slavjanskih bo prinašal sestavke o narodnem šolstvu sploh in posebej o napredku pojedini.li njegovib vej; odkrival bo pomanjkljivosti ia se trudil, da se odstranijo; prinašal bo životopise mož vseli slavjanskib narodov, kteri so se s šolstvom zaslužno peeali; oziral se bo pridno na pedagogiško lileraturo slavjanskib narodov ia imenitnejša dela bolje po tanko oglašal in osojal. Iz tega, da se bodo sestavki tiskali v jeziku tistega naroda, kterpga šolstva se tičejo, tedaj o šolstvu in literaturi slovenski po slovenski, o hcrvaški in serbski po Iiervaški iu serbski, o poljski po poljski, a ruski po ruski, o česki po česki i. t. d., dobivamo razun omenjene korisli (udi to prepričanje, da bode mnogim lože naučiti se vseh teh narodnih jezikov, kakor pa enega tujega. Da bode pa naš list niogel zadovoljiti svoji nalogi, tcga so nam porok vrli pedagogi vseb slav. pedagogov, kteri so obljubili, da bodo skrbeli za čast šolstva in njegove literature. Za šolstvo bervaško: Ivan Filipovič, učit. v Zagrebu in Mijat Stojanovič, ravn. nar. šol v Zemunu; za šolstvo srbsko: Stev. D. Popovič, prof. učit. škole v Srbiji i Mil. Miličevic, vrednik ,,Skole" v Beligradu; za šolstvo daloiat.: Stjep. Buzolič, duh. v Dalniaciji; za šolstvo drnogorsko: Gavro Pešič, učitelj na Cetinju; za šolstvo poljsko in rusovsko: 'Tovarištvo pedagogične v Lavovu; zay šolstvo česko prof. R, Skoda, St. Bačkora, ravn. v Pragu; Jos. Svestka, ravn. v Karline; Jos. Bačkora, Fr. Tešar, Jos. Balcar, Jos. Kral, učitelji; V. Kredba, vrednik ,,PosIa z Budče" i Jan Mašek, učitelj na Smihoveui; za slovensko šolstvo: A. Praprotnik, ravn. in^ vrednik nUč. Tov." v Ljubljani in Iv. Lapajne, učitelj v Ljutomeru na iStirskem.